Ž589. št. - 4. leto. Mostnina pavšalitdria. Današnja Številka velja K 2'— V Ljubljani, petek 23. novembra 1921. mm* Naročnina zn kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, veCkrat popust. Vse^etigki PoStnjD' :ZVod- SSk k"iižnici v Ljubi Uredništvo: WoIfova ulica 1/1. Talaloa 901 ,T*irava: TeUfon 44, se ne vračajo, je priložiti znamko odgovor. jan/. Vladna kriza. •• Demisiia Paiičevega kabineta odklonjena. POGAJANJA MED DEMOKRATI IN RADIKALI. — RADIČEV DELEGAT V BEOGRADU. — KOMBINACIJE. PRIBIČEVIC SE POSVETUJE V ZAGREBU. Beograd, 24. nov. (Izv.) Danes dopoldne se je vršilo že dolgo pričakovano zborovanje radikalnega kluba. JJa tem zborovanju se je imelo rfšiti vprašanje glede obdržanja koalicije med radikalci in demokrati. Zborovanju je predsedoval Pašič. Razvila se je dolga debata, ki je postajala večkrat precej živahna. Sploh je bilo celo zborovanje telo burno. Zborovanje ni doseglo nobenega definitivnega končn-.ga zaključka, ker je predlagal Pašič sam, da naj se vprašanje ne zaključi predčasno. Klub je izrekel Pašiču popolno zaupnico. Istočasno se je vršilo zborovanje glavnega odbora demokratske Sirnike. Na tem zborovanju je bil poverjen Da-vidoviču mandat za pogajanja z radikalno stranko. Po zborovanjih obeh klubov sta se »estala Pašič in Davidovič h kratki konferenci. O čem sta razpravljala in jeli sta kaj pozitivnega .ukrenila, ni znano. Ob 1. uri pop. je bil Pašič na dvoru. Vlada je sklicala sejo, ki je trajala do pol 8. ure zvečer. O tej seji je znano samo to, da se demisija kabineta ne sprejme, pač pa naj se izvrši rekonstrukcija kabineta sporazumno s klubi. Demisija bi lahko jako slabo vplivala na potek dogodkov, ker je stanje v zemlji nepovoljno. Določili •o tudi, da se poverijo razna ministrstva ljudem, ki so strokovnjaki. Beograd, 24. nov. (Izv.) Danes je prišel v Beograd zastopnik hrvatske •eljačke stranke dr. Basariček. V političnih krogih so mnenja, da je njegov prihod v zvezi a kabinetno krizo. Iz-gleda tako, da smatrajo zastopniki ■ I IH * r .... "**—■— — mif ... Iz washingtonske konference. hrv. seljačke stranke sedanji politični položaj ugoden za njihovo delovanje, da dosežejo kolikor možno svojih %a-htev. Dr. Basariček ni prišel v parlament. Beograd, 24. nov. Interesantna je kombinacija, ki kroži med tukajšnimi političnimi krogi, da se združijo v slučaju, da razbije Pašič koalicijo z demokrati, muslimani, zemljoradnlki, Sam. kmetska stranka, socijalisti m radikali v novo vlado. Pašič bi dobil v tem slučaju nalog, da sestavi nov kabinet. Zagreb, 24. nov. V Zagreb je prišel danes zjutraj minister za notr. dela Svetozar Pribičevič. Imel je daljše konference z raznimi demokratskimi organizacijami. Beograd, 24. nov. Zvečer od 17. do 19.30 se je vršila seja ministrskega sveta, ki je predvsem razpravljal o današnjem položaju v parlamentu. Ministrski svet je po daljši razpravi te zadeve sprejel sklep, da se izvrši pre? osnova vlade, in sicer paralelno, namreč da vsaki klub, ki je zastopan v vladi izvrši izpremembo osebnosti po svoji uvidevnosti. Zatem imajo klubi predložiti resolucijo min. predsedniku Pašiču in se bo na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta razpravljalo o njihovih sklepih ter se bolo določile osebe, ki se imajo zamenjati v vladi. Na seji ministrskega sveta je min. predsednik Pašič poročal tudi o razmerah v Albaniji. Govorilo se je tudi o trgovini z valutami in devizami tar je sklenjeno, da se osnujejo valutni odbori Narodne banke v svrlio nadzorstva poslovanja z valutami in devizami. Washington, 24. nov. Odposlan-. *fva velesil so na včerajšnji dopoldanski seji razpravljala o vprašanju razorožitve na kopnem. Briand je energično in odločno zavzel stališče proti podrobnemu razpravljanju tega Vprašanja, pri čemer je izjavil, da »me Francija, ki mora brezdvomno odvrniti vse nevarnosti, znižati število svoje vojske le tedaj, ako bi vse druge države prevzele z njo vse nevarnosti. Schanzer je zahteval pomirljive izjave od strani Jugoslavije. Končno se je to vprašanje odstopilo odseku z nalogo, naj o tem poroča razorožltvenemu odseku. Odposlanstva so dalje sklenila, stvoriti tri pododseke, ki naj proučijo šest točk glede kontrole novih vojnih metod, ki je na programu. Pariz, 24. nov. Kakor poroča »New York Herald« je vladalo včeraj po hodnikih zbornice veliko presenečenje nad predlogom francoskega odposlanca v Washingtonu, naj se francoska ladijska tonaža določi «a 300.000 ton. Pariz, 24. nov. Kakor poročajo listu »Chicago Tribunec iz Washingtona, Je član kongresa Tinkham včeraj predložil resolucijo, po kateri se Zedinjene države strinjajo z omejevanjem razorožitve na morju šele po- tem, ko se razveljavi angleško*- japonska pogodba. London, 24. nov. Listi javljajo iz Washingtona: Višji uradnik državnega departementa je Izjavil: Ako bo sedanja konferenca imela uspeh, se Zedinjene države ne bodo obotavljale sklicati trgovinski in finančni kongres, ki naj bi proučil vprašanje meničnih tečajev, nemških reparacij ter splošni svetovni trgovinski položaj. Washington, 24. nov. (Izv.) Glasom nekega poročila namerava admiral Reatti ter nekateri angleški strokovnjaki v pomorskih zadevah, odpotovati dne 30. t. m. nazaj v London. Washington, 24. nov. (Izv.) Ka^-kor se doznava, je Briand na razo-rožitveni konferenci zahteval, da se dovoli Franciji za leto 1922 zgraditev tolikega števila bojnih ladij, kakor jih je imela pred letom 1914. — Briand se nikakor ne strinja z od Anglije zahtevano omejitvijo zgraditve podmornikov ter žahteva, da se za obrambo obal dovoli zgraditev primernega števila podmornikov ter lahkih križark. Glede omejitve gradnje večjih enot bi bil Briand even-tuelno pripravljen se podvreči Hughesovemu predlogu. Oborožena razorožitev. Pariz, 24. nov. (Izv.) Velika Britanija skuša Izposlovati pri konferenci v Washingtonu omejitev francoske in Italijanske flote v Sredozemskem morju. Izgleda, da bo Anglija postavila zahtevo, da naj Število francoskega in Italijanskega sredozemskega brodovja ne Presega tonaže angleškega vojnega brodovja v tem morju. Anglija utemeljuje to zahtevo s potrebo neinteresira-no kontrole. * Ta vest nam kaže v ostri luči prijateljsko razpoloženje, ki vlada med 'zavezniki. V Washington je poslala antanta svoje delegacije z nalogom, ki je Dogajanja za najetje posojila V ANGLIJI. ' Beograd, 24. nov. Angleški podanik sir Alban Young je posetil finančnega ministra dr. Kumauudija radi najetja našega posojila v inozemstvu. Poslanik je s finančnim ministrom razpravljal o tej zadevi ter 8e zanimal za finančni polpžaj in stanje našega proračuna. Angleška vlada podpira radi nadprodukclje *voia izvoznik*. Ker bi se iugoilo- bil seveda namenjen kot slepilo za javnost, da izvedejo razorožitev. Postopanje teh delegacij, kakor ga vidijno sedaj, pa kaže, da imajo zavezniški delegati prav obile in jasne tajne instruk-cije. Anglija vodi svojo pomorsko politiko tako kot doslej. Princip je: Two standards power (angleška flota mora biti*dvakrat tako močna, kot kaka druga najmočnejša). Ta'princip hoče uveljaviti sedaj še prav specijelno v Sredozemskem morju in obdržati »neintere-slrano« kontrolo nad Gibraltarjem in Suezom. Ce bo šlo razorožitveno vprašanje to pot, potem se bodo še dolgo vlivali topovi. vensko posojilo uporabilo za investicije, se Velika Britanija zanima za to najetje posojila. Angleška vlada je prej želela, naj bi naša država najela posojilo v Angliji. V slučaju, da se to posojilo Izvede, bi došlo 60 odstotkov posojila v zdravi valuti v našo državo, medtem ki Vi se 40 odstotkov uporabilo za zgraditev železnic. i Naročajte Jugoslavijo*! OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU. Zagreb, 24. nov. (Izv.) Danes Je potekel rok za reklamacije volilrih list za mestne"občinske volitve. Volitve se bodo vršile v času od it. do 18. dec. STAGNACIJA NA ZAGREBŠKI BORZI. Zagreb, 24. nov. (Izv.) Situacija na tukajšnji borzi je jako interesantna. Interes za devize in za valut« silno popušča. Finančni krogi so mnenja, da je povzročila to nenadno stagnacijo stavka na dunajski borzi, vsled česar se ne morejo razvijati razne špekulacije. Iz tega dejstva se jasno razvidi v koliko je odvisen naš denarni promet in trg od dunajske borze. PERZIJSKI POSLANIK V BEOGRADU. Beograd, 24. nov. Perzijska vlada je Imenovala za ‘svojega polno-možnega ministra In poslanika na našem dvoru Alija Agbarkana, ki bo dospel v Beograd 26. t. m. ter bo ob tej priliki izročil svoja poverilna pisma in prevzel svoje mesto. AVDIJENCE. Beograd, 24. nov. Ministrski predsednik Paslč je sprejel danes generala Majstra, ki je poročal o razmejitvi napram Italiji v Sloveniji, nato pa Je sprejel našega poslanika y Bukarešti dr. Colak - Antiča. — Naš poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak Je bil sprejet od kralja v avdijenci. ZAKLJUČEK KONFERENCE V PORTOROSE. Portorose, 23. nov. Na današnji zaključni seji. konference v Portorose so bili sprejeti vsi predlogi, nanašajoči se na železniška vprašanja- O BOLGARSKEM QOSPODAR. STVU. Sofija, 23. nov. (Izvirno od našega dopisnika.) Znano je, da je bolgarska industrija še v povojih. Vzrok temu zaostanku ni samo splošna struktura dežele, marveč v prvi vrsti neprestane požrtvovalne vojne, ki so ovirale miren in uspešen industrijski razvoj. BolgarsJca vlada je to dejstvo uvidela in je izdala v svrho razvojas bolgarske industrije poseben zakon, ki nudi in-durftrijcem celo vrsto 'velepomembnih in obsežnih ugodnosti. Leta 1912 je bilo v Bolgariji 378 industrijskih podjetij, ki jih je podpirala držrua. To število je naraslo v 1. 1914 na 411 ih v. letu 1920 že-na 486. Kljub temu pa je zastalo delo v več industrijskih podjetjih, to pa radi tega, ker je pri-manjkalo med vojno sirovin in pa delavnih moči, ki jih je absorbirala vojna. Toda že ta kratek čas miru ie zopet pokazal, da bolgarska industrija ni ubita in da se je počela prav. krepko in ugodno razvijati. Značilni so uradni podatki, ki jili je objavila bolgarska vlada, o bolgarski vnanji trgovini v prvem četrtletju tekočega leta. Uvoz izkazuje v tem času 41,922.036 kg proti 12,183.117 kg v istem času lanskega leta. Izvoz pa znaša 43,199.340 kg, lansko leto pa je znašal samo komaj 3.247. u>o kg, kar znači ogromen napredek. Vrednost uvoženega blaga v prvem četrtletju I. 1921 je znašala 643,916.000 levov. V prvem četrtletju lanskega leta pa je uvozila Bolgarska le še za 369 milijonov 932.000 levov. Tz tegi je razvidno da je z ozirom na množino blaga izvoz res večji kot uvoz, vendar pa je denarna vrednost uvoza večja kot vrednost izvoza. To znači seveda pasivnost trgovske bilance. Največ uvažajo v Bolgarijo Anglija, Francija, Italija in Nemčija. Tudi Nemška Avstrija si odpira vedno širšo pot v Bolgarijo in je že prekosila Turško in Romunijo. Avstriia je vpeljala v prvi četrtini 1. 1931 v Bolgarijo za 38,512.000 levov, medtem ko le izkazal njen lanski uvoz v Bolgarijo komaj za 1,932.000 levov. Največ je izvozila Bolgarija v Ce-hoslovaško (za 117,203.000 levov) v Italijo (za 87,223.000 levov) in v Nemčijo (za 51,379.000 levov). Ivoz Iz Bolgarije v Nemško Avstrijo je majhen in zavzema v tem oziru Nem. Avstrija komaj »edino mesto. —1—. KAREL POD NADZORSTVOM. Pariz, 24. nov. (Izv.) Iz Funch-alla javljajo, da Je francoska vlada odposlala večje število uradnikov, ki Imajo nalog, da čim najstrožje nadzorujejo ekskralja Karla. To nadzorstvo je bilo postavljeno od po-slanlške konference ter se pričakuje, da bo t\idl zveza narodov ta ukrep v polni meri odobrila. Demisija vlade in Slovenci.' »Po končani dopoldanski plenarni seji radikalskega kluba le odšel mini strski predsednik h kralju in mu predložil demisijo celokupnega kabineta. Kralj je demisijo sprejel.« Tako zaključuje brzojav vladno krizo, H 'se je pojavila pred enim mesecem ob prihodu kralja Aleksandra v domovino. Izzvali so jo občutni zunanjepolitični porazi na Ogrskem, v Albaniji in v Londonu. Njen razvoj pa so odločili obsegi gospodarske in finančne-krize v sami državi, nadalje državnopolitični razdor, ki ga je zapustila Vidovdanska ustavfj, končno notranjepolitični režim demokratske stranke, razpad parlamentarnega delovanja narodne skupščine in nezadovoljnost proti oblastveni razdelitvi na vseh koncih jugoslovanske države. Na tem mestu smo opetovano povdarjali, da izhajajo vse neprlllke naše mlade države poslednjega časa iz ustavnega vprašanja, ki je prisilil obsežne pokrajine do odpora proti nasilni ureditvi notranje državne uprave. Tozadevno je bila demokratska stranka vrinila v Vidovdansko ustavo najdaleko-sežnejša določila o upravni razdelitvi države, o katerih se danes končno-veljavno more reči, da so bila površna in že doslej silno škodljiva državnemu In narodnemu edinstvu. Ta odpor je veljal demokratski stranki, ki je bila na vladi, nikakor pa ne državi ali jugoslovanskemu narodu. Obsojalo se je nedemokratski način notranjepolitičnega vladanja, nesposobnost ureditve in zboljšanja gospodarskega in finančnega položaja. Predvsem pa so se vprll veliki kulturni in politični interesi proti administrativni ureditvi države, ki bi s centralizacijo državne uprave zamejili samostalfll razmah že doslej gospodarsko In kulturno cvetpčih pokrajin, predvsem slovenske in hrvatske. Velike besede o separatistih, o protidržavnih elementih so se izkazale kot enostavne časnikarske opredelitve. Niso se mogle opirati na dejanska stanja v državi. Ideologija nacijonalne in državne edinstvenosti je demokr. stranka uporabila kot strankarsko orožje proti tistim, ki so se upirali njenim nedemokratičnim, protizakonitim in neparlamentarnim načinom vladanja in ki so se zoperstavili načrtu notranje državne ureditve, ki se jebaš te dni izkazal, da je eden najlahkomiselnih zakonskih predlogov. Demokratska stranka se je postavila na stališče, da je treba državb razdeliti na temelju gospodarskih, prometnih in socijalnih vidikov. Danes, ko je sestavila načrt oblastvene razdelitve, pa je opustila prilogo kolikor toliko resnega, znanstvenega gradiva, ki bi vtemeljeval novo upravno razdelitev iz gospodarskih, prometnih, socijalnih, flnancijelnih in tudi kulturnih ozirov. Ako vzamemo primer Slovenije, tedaj se v pravi luči zavedamo neprimerne lahkomiselnosti demokratični{1 polltičarjev, s katero so izigravali državno in jugoslovansko kulturno, misel v prilog svojih trmastih in neutemeljenih načrtov o državni upravi v naši ožji domovini. Kje je gospodarsko gradivo, ki bi utemeljevalo razdelitev slovenske pokrajine na dve oblasti? Kje so prometni vidiki, kje socijalnl (!), kje kulturni! K/do so tisti, ki'so pri nas iznašli teorijo plemenskega separatizma? Ali niso slovenski demokrati, ki so si jo izmislili, da bi opravičili korupcijo, ki so jo zanesli v našo državno upravo, da bi opravičili njihov ženi}alni načrt oblastvene razdelitve Slovenije na dva dela, da bi opravičili dosedanjo katastrofalno politiko njihovih finančnih in notranjih politikov! Kot pri nas, tako ie tudi na flrvatskem. To je bistvo plemenskega razdora, ki je obstojal samo kot politična propagandna teorija demokratske stranke, s katero je hotela opljuvati odpor pokrajinskih sil, ki hočejo uveljaviti lastne moči, da se jugoslovanska država vsestransko razvije v moderno demokracijo, ki bo varovala samostalni gospodarski in kulturni razmah vseh njenih pokrajin. Ta sporazum bo podal pravi temelj edinstva, narodnosti in enotne kulture, ki jo bo zgodovina sama ustvarila. • Radikalni klub je spoznal to bistvo našega notranjepolitičnega^položaja, zato je sklenil pretrgati veze z demokratsko stranko In sporazumeti se s hrvatskim blokom, ki bo državi dal končni mir in bratsko slogo. V objemu tega sporazuma se bodo nahajali tudi Slovenci. Demisija vlade se je izvršila pod pritiskom Navedenih dejstev. Nesporno je, da se bo vladna kriza mogla rešiti samo na tem temelju in da bodo bližnje volitve zaključile dosedanjo etapo jugoslovanske države, ki je bila pod nasiljem in politično nesposobnostjo demokratičnih strankarjev. GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKIH UMETNIKOV NA DUNAJU. Dunaj, 24. nov. (Izv.) Na ljudski operi gostujeta ’ te dni v Rigolettu dva mlada jugoslovanska umetnika in sicer Šandor Donner in Josip Rl-jaycc Iz zagrebške opere. Oba umetnika sta bila ves čas svojega gostovanja živahno aplavdirana in tudi domača kritika, ki je nanram tujim gostom zelo stroga, se je prav pohvalno izrazila o njiju umetniških zmožnostih. ZVIŠANJE BRZOJAVNE PRISTOJBINE V AVSTRIJI. v Dunaj, 24. nov. (Izv.) Od 1. decembra dalje stopijo nove povišane brzojavne'pristojbine'v veljavo. V Avstriji se bo plačevalo za -vsako besedo po 10 kron, najmanjša pristojbina bo znašala 100 krpn. — Za Nemčijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Madžarsko bo veljala vsaka beseda 20 kron, najmanjša pristojbina za brzojavko bo znašala 200 kron. KRIZA NA DUNAJSKI BORZI. Dunaj, 24. nov. (Izv.) Kakor smo v.čeraj poročali, hoče borzijanska zbornica demisljonirati, ako vztraja vlada še nadalje pri svojem sklepu glede obdavčenja borzijancev po 100 zlatih kron, se je to danes tudi zgodilo. Ob 5. url pop. se je vršila seja zbornice, v kateri so vsi-člani podali svojo demisijo. Vlada je zagfoziia, da ako vztrai&Jo zbornični člani orl stavki, da bo sama vzela promet v svoje roke, kakor se je to zgodilo med vojno. Upati je pa, da bo borza kljub demisijl svojih članov še v naprej, četudi v nekoliko manjši meri, nadalje poslovala. Borzna porolila. Zagreb, 24. nov. Devize: Dunaj 0 do 4.95, Berlin 110—112, Budimpešta 33 do 34, Bukarešta 190—200, Italija 1250 do 1260, London 1225—1235, New York 0—307, Pariz 2110—2175, Praga 326 do 327, Švica 5725—5775. Valute:-Dolarji 306—307, carski rublji 27—30, francoski franki 1950-+0, 'napolcondori 1060—0, nemške marke 115—125, leji 0—202, italijanske lire 1235—1250, angleški funti 1200—0. 1 Beograd, valute: franki 545, dolarji 77.75, lire 311, leji 51, levi 43 in pol. De-vize: London 312, Pariz 650, New York 78, Ženeva 1475, Milan 304.20, Praga 82.30, Berlin 28.32, Dunaj 1.26. Praga, valute: Marke 2327 In pol, švic. franki 1792, lire 381, franc, franki 669.50, funti 379.75, dolarji 95.75, dinarji 129.75, levi 65.75, avstrijske krone 1.16, poljske marke 2.17 In pol, madžarski krone 10.22 in pol. Curih, 24. nov. Devize: Berlin 1.90, Holandija 187.90, New York 528, London 21.10, Pariz 37.15, Milan 21.65, Praga 5.55, Varšava 0.16, Zagreb 1.75, Budimpešta 0.57, Dunaj 0.17, avstrijske krone 0.12. h beogradske porodice. Cičvarič spada nedvomno med naj-plodovitejše srbske časnikarje. V »Beodradskem Dnevniku« z dne 19. t. m. je gospod Cičvarič pošteno zde-nal predsednika Pašiča. še bolj pa je obunkal v isti številki njegovega sina V posebnem pismu, ki je nadvse karakteristično za razmere v Beogradu in način tamošnjega političnega boja. Pismo slove: Mene tekel fares. Pismo g. Radomiru N. pašiču, beogradskemu bankirju. Gospodine! Od vaših škanda-, lov se ne more več živeti Okoriščajoč se z vplivom svojega očeta, prinašate 'javni morali v tej deželi udarec za udarcem. Stoterni milijonar po nasledstvenem imetju, ste na tem, da postanete milijarder, ali, po Bogi, goapoejne, na kakšen način! Vi vršite, v sporazumu z visokimi državnimi uradniki, operacije napram državi, ki ae z razlogi karakterizirajo kakor kramarstvo. Povsem prvikrat nastopil prot! vašemu početju, ste me hoteli v tem ovreči t preko listov, ki jih imate v roki: hoteli Ste ustvariti vtis, kakor da em jaz i 1 sebičnih ali strankarskih razlogov napadel čast Pašičevega^sina. Naravno, v tem niste uspeli; ves svet ve, da sem vas preganjal zato, ker delate grde stvari, stvari, ki ubijajo ugled Pašiču — državniku in ugled dežele, kateri *toji ta državnik na čelu. Sedaj nisem edini, ki žigosa vaša nemoralna pod-vzetja. Vaše operacije z živino, ki smo jo dobili iz Nemčije na račun odškodnine, je najenergičnejše obsodila tudi »Politika«. Gg. Slobodan Ribnikar, J0-• van Tanovič in Miomir Milenovič niso ne strankarski ne osebni' neprijarel]i vaše hiše; ali oni so se skandlizirali nad vašim delom. Gospodine, vprašajte kogar hočete: vsak poiten me-žčan v tej deželi kipi od studa napram vaši osebi. Ko ogromna masa našega naroda brodi v bedi, vi z možem svoje svakinje dvigujete desetine milijonov narodnega zaslužka. Ko narod z obupom gleda v jutranji dan, napravljate vi orgije po beogradskih restavracijah, pijete in razlivate šampanjec! Ko ves fvet propada, vi gostujete! Gospodine, ne mislite, da vam hočemo gledati skozi prste, ker ste Pa-Šičev sin; mi smo že samemu PaSiču dosti gledali skozi prste, ali njemu smo morali. Poleg napak ima tudi vrline. iVi imate, samo napake in nobenih vr-Jin, mladi g. Pašič; vi ste samo parazit, »li §ilno nevaren parasit, parasit, ki zastruplja organizem cele države. Ne-moremo vas več trpeti; izselite se čim prej iz dežele, selite vi in mož vaše svakinje. Zagotavljani vas, gospodine, »ko ostanete še dalje v Beogradu, da more nastati marsikaj. Mene tekel fa-rest Cičvarič. — Res, v čednem blatu {faz^mo! Ali je potem čudno, da obstoja naša vladna kriza iz nepretrgane borbe za ministrske sedeže med radi-1 kalci in demokrati? Kadar bo narod pomedel s porodicami vseh vrst, takrat bo še-le konec vladne krize! Kosta Vojanovič: Naše kulturno delo. Mali narodi se ne morejo ponašati z materijelnimi dobrinami; to bi bila njihova smrt. Vzdržati jih more le idelaiz«m, vera v svojo notranjo sil&, ki korenini v najplodovitejsi grudi duševnih vrednot. Le tu more črpati zla- sti mali narod tisto odporno moč, ki je vedno zmožna, da odbija uničujoče valovanje- sosednih močnejših narodov. Slovenci spadamo v to vrstfl. Slovenci si nismo bili v tem oziru do danes nikdar nezvesti. . Neomajna vera v našo bodočnost, velika mera idealizma, nesebično stremljenje navzgor, vse to je dajalo podlago našim kulturnim delavcem, da so ohranili svoj rod od vsega početka na tej zemlji. Ta tradicija je ustvarila meje naše nacijonalne države ob Karavankah ter še tam čez in ob jadranskem morju. To je bilo prvo in pravo osvobojenje našega plemena s trenotkom, ko je pričelo graditi svojo duševno zgradbo. Vse drugo in sledeče je bila le nujna posledica prvega in kar nam danes v tem oziru kažejo razni kričavi Lilipu-tanci, le pavovo perje. Na kulturne delavce in kulturno delo sem mislil. Zadnje leto pogrešam v Ljubljani jačjega kulturnega dela. Kakor bi zledeneli, da sc je ohladila kri in otrpnilo srce. Pred nekaj dnevi je napisal Govekar v »Narodu« lep članek »Naše prerojenje«, a bojim se, da ne bo mnogo uspeha. Kregamo se, prepiramo, zmerjamo, blatimo, to-žarimo, iščemo državnih in pro+idržav-nih elementov, hujskamo in se mrcvarimo — bog se nas usmili. V tem strašnem in suhoparnem racijonalizmu je menda tudi zastalo vse kulturno življenje. Kje je Akademija? Prvo leto po prevratu so naznanjali plakati, da je pričela Akademija s svojim kulturnim programom. Spomnim se na predavanje dr. Prijatelja »Levstik - Jurčič-Stritar«. Z vso eleganco je poljudno prednašal v Narodnem domu širšemu občinstvu. Velika dvorana je bila polna. Zakaj je sedaj vse tiho? Ali je tudi kultura že avtonomistična, in centralistična? Da je tudi v Ljubljani še nekaj duševne elite, ki jo gonja za činovnimi razredi in politično obrizgava nje, še ni popolnoma obsenčilo. je pričelo popolnoma znastveno predavanje dr. Vebra ali dr. Ozvalda. Zagreb ima ljudsko univerzo, ali bi Ljubljana ne zmogla kaj podobnega? Imam še nekaj optimistične vere v našo prestolico, tudi tihih kulturnih delavcev imamo, ki niso še oškropljeni od dnevne politike, oni bi lahko našli zvezo s tistim delom našega občinstva, ki želi takih duševnih vezi. Ljubljana je bila vedno ču-varica duševnega idealizma, ali naj postane v nacijonalni državi drugače? To bi bile/proti v6ej tradiciji. Naši najbojši kulturni delavci so dolžni, da prevzamejo duševno vodstvo svojega naroda. Vemo, da tako delo ni lahko, ker zahteva veliko sa-mozatajevanja in požrtvovalnosti, a zavest o končni in sigurni zma^i je najvišje in najodličnejše plačil-.1. Udo Kasper: Narodno prebujenje tf Afriki. (Konec.) II. južnoafriške pokrajine.) Tudi v južnoafriških pokrajinah narašča hrepenenje po neodvisnosti z napredujočim kulturnim razvojem vred in kljub vsem velikim »dobrotam« (?) evropske kulture je plemensko nasprotje med belci in črnci nepremostljivo. Že davno bi bila izbruhnila splošna vstaja Kafrov, ako se ne bi prepirala sama med seboj najmočnejša plemena me dnjimi, ker na ta način ovirajo rAdi medsebojnega sovraštva skupno akcijo proti »belim zatiralcem«. Obenem z napredujočim pokristjanjenjem in z uspehi evropske kulture pa ginejo nacijonalne razlike, šege in navade, ginejo tudi stare, nerodne organizacije posameznih pletnen in na ta način se blažijo in deloma tudi popolnoma od-stranjajo stara plemenska nasprotja. Vrhutega pa se . v zadnjih letih močno širi med domačim ljudstvom takozv. '»etijopsko« gibanje, ki ima za geslo besede: »Afrika Afrikancemli Nastanek tega za svobodo in neodvisnostjo stremečega gibanja ja indirektno pripisovati misijonskim družbam, je sad misijonarjev. Kajti vzlic vsem svarilom izkušenih in odličnih kolonijalnih politikov so izobraževali evropski misijonarji, posebno pa oni angleško-prote-stantske družbe, Kafre za veroznanske učitelje v velikem številu. Ti Kafri — misijonarji pa so se kmalu združili, ker v okvirju evropskih misijonarskih družb niso mogli doseči zahtevane enakopravnosti z belimi misijonarji. Po ustanovitvi svoje organizacije pa so iskali zveze onstran atlantskega morja pri severoameriških zamorcih in so našli v istinl rado voljno in energično podporo pri njihovi škofiji metodistični cerkvi. Takoj po teli prvih uspehih pa je začela delovati živahna, belcem sovražna agitacija med plemensko-sorod-nimi Kafri v južni Afriki. »Etijopska« misija deluje z veliko spretnostjo, skuša blažiti in popolnoma odstraniti plemenske razlike — nasprotja, skuša narod dvigniti v kulturnem in gospodarskem oziru, da bi dosegla črna rasa na ta način čimpreje svobodo in neodvisnost od evropskih mogotcev-krvose-sov. Največ pozornošti pa posvečajo »Etijopci« vstvaritvi takozv. srednjega stanu, ki bi obsegal zlasti obrtnike, uradnike, zdravnike, odvetnike i. dr., ker je dozdaj še vsako pleme sestavljeno iz dveh slojev, in sicer iz razreda premožne krvne aristokracije in iz razreda zasužnjenega in izsesanega proletariata. Kot sredstvo za dosego vseh teh ciljev služi »etijopskemu« , gibanju razširjenje krščanske vere in šola; njegovi uspehi pa niso veliki kljub naj-energienejši agitaciji radi financijelnih težkoč, s katerimi se ima boriti »gibanje« in radi nerodnosti in nizke kulturne stopnje Kafrov; vrhutega pa so povzročili nekaj let pred svetovno vojno nekateri vročeglavci, ki jim Je presedalo počasno, toda neobhodno potrebno pripravljalno ..delo, upore ob neugodnih prilikah, ki so jih Evropejci lokalizirali in na ta način zadušili brez velikih težav. Ti neuspehi posameznih plemen pa -so indirektno tudi poraz »etljopskega« gibanja in temu dejstvu je pripisovati, da do danes še ni prišlo do splošne' vstaje Kafrov. / , Karakteristični so upori domačega j ljudstva v nemškojužnozahodni Afriki i (seveda v predvojnem času!); večino-I ma poganski Hereroji so branili misi-] jonarje in deloma tudi ženske, med tem ko so poklali vse ostale belce na barbarski način; nasprotno pa, so popol-. noma pokristjanjeni, na višji kulturni' stopnji se nahajajoči in v političnem oziru radi tega razumnejši Hotentoti pobili tudi misijonarje, kar je jasen dokaz, da je -mnenje misijonskih družb, da bo krščanska kultura odstranila plemenska nasprotja med belo in črno raso, popolnoma napačno! Omenim lahko tudi ob tej priliki, da je Dvane, ta- kratni (ob priliki goriuavedenega ho-tentotskega upora) vodja »etijopskega« gibanja, na velikem shodu kafriških plemen izustil sledeče pomembne besede: »Mi sovražimo belce, ki so v istini sovraštva vredni!« Vojaški spori med belci in zamorci v južni Afriki so neizbežni. Že se govori o stremljenjih in prizadevanju uplivnih plemenskih glavarjev, da se osnuje tajna zveza za boj in odboj med raznimi velikimi »črnimi« plemeni. Nekako oporo še tvorijo danes Angležem nekateri mogočni poglavarji, ki smatrajo vsak upor v sedanjem času za velfko nesrečo, češ da je narod še preslab za oboroženo akcijo proti belim zatiralcem; velika neolikana ljudska masa pa je zmirom in ob vsaki priliki uporaželina kljub vsem »krvavim« naukom. Kakor hitro se bo posrečilo »Eiijopcem« odstraniti ali vsaj oblažiti v z»dostni meri plemenska nasprotja s pomočjo napačnega delovanja evropskih misijonskih družb, je močna zveza vseh mogočnejših kafriških plemen gotova stvar. Dozdaj so šj bili vsi upori parcijeinega značaja in kljub temu so jih Evropejci mogli uduSiti le z velikim trudom. Velikanske pa bi bile težave, ako bi izbruhnila splošna vstaja Kafrov pod spretnim vodstvom, morda še v zvezi z uporom po svobodi istotako hrepenečih Indijcev in Arabcev; posledice so nepregledne, ki bi nastale vsled takega upora za evropske kolonijalne države, posebno pa za Anglijo. Z mirno vestjo lahko trdim, da bi pomenila taka splošna akcija po Evropejcih zatiranih narodov — koncc angleškemu imperiju! 2e sedaj računajo najuglednejši kolonijalni politiki z možnostjo take velikanske zveze — spojitve vseh revolucionarnih strank in gibanj med Indijci, Arabci in Kafri. Razvoj črne rase napreduje in radi tega je konec evropskega gospostva in varstva nad kafriškimi plemeni le vprašanje časa! Gospodarstvo. r+ Razglas o izpremenjeni mono-polski taksi na vžigalice. Z odločbo uprav, odbora samostojne munoprdske uprave M br. 15.085 in z odobritvijo gospoda ministra za finance, br. 6589, se je monopolska taksa na vžigalice 5z-premenila ter se bo odslej po!»irala ta-ko-le: 1, Na velike švedske vžigalice v škatlicah z okroglo 60 klinčki po 0.125 din. od škatlice, samo da v eni' škatlici ne sme biti več nego 65 klinčkov;’ 2. na male švedske vžigalice v škatlicah z okroglo 50 klinčki po o. 10 din. od škatlice, samo da v eni škatlici ne sme biti več nego 55 klinčkov; 3. na parafinske vžigalice v škatlicah iz mehkega papirja z okrog'o i“0 klinčkov po 0.15 din. od škatlice samo da v eni škatlici ne sme biti več neg > no klinčkov;’ 4. na žveplene vžigalice v škatlicah iz mehkega papirja z okroglo 100 klinčki po 0.15 din. od škatlice, samo'da v eni škatlici ne me biti »reč nego 130 klinčkov. Tvornice morajo vsako izpremembo v vsebini škatlic in zamotov prijaviti monopotski upravi, preden spravijo izpremenjeni tip v promet, tako da je mogoče odrediti mono. polsko takso tudi za ipremenjeno, odnosno novo vrsto vžigalic. Vžigalične etikete, ki. jih bo odslej istotako odobravala uprava državnih monopolov, bodo morale imeti državno oznako, napis v cirilici in latinici in ime dotične tvornice. — Pokrajinska monopolska drekcija v Ljubljani, dne 2r. novembra 1,921. Direktor: Man- delj s. r. + Cene moke in kruha v Beogradu. V Beogradu so določene za moko in kruh nove cene, ki so stopile v veljrno preteklo nedeljo. Najfinejša bela moka stane 4.30 din., riavadna bela moka 4 dinarje, bela krušna moka 3.-40 d-metu samo v novih krajih, se spravijo sedaj v promet na ozemlju Srbije in Crnegore. -f- Stanje naše državne Narodne banke SHS dne 8. novembra izkazuje: kovinska podloga 427,01439286 dinarjev (v zlatu 74,095.772.52 dinarjev, v srebru 16,512.567.50 dinarjev, v inozemskih valutah 919 955 94 dinarjev, v depozitih v inozemstvu v raznih valutah 335,486.096.72 din.) (+ 2 milijona 095.033.96 dinarjev), posojila državi 655,445.232.27 dinarjev (-j- 30 milijonov 870:962.47 din.), novčanice v prometu 4-595,482.535 dinarjev (+ 64,050.115 dinarjev.). Množina bankovcev je zopet narastla, obenem pa je narastla tudi kovinska podloga. + Carinski dohodki. Mesec avgust je dal naši državi 94,304812.85 din. carinskih dohodkov. Od 1. januarja do 1. septembra so znašali dohodki carine 221,607.552.01 dinar. Dnevne vesti. — Žalne koleke, ki lih Je naročila družba sv. Cirila in Metoda in se dobijo v družbeni pisarni Narodni dom, še niso vse njene podružnice, zlasti z dežele, naročile. Sploh so podružnice nekako nedelavne postalo — razun nekaj častnih Izjem. Po deželi bi se gotovo lahko obilo žalnih in drugih kolekov prodalo, ko bi rodoljubi vedeli, kdo Jih ima v zalogi. Podružnice, storite svojo dolžnost narodu in družbi v korist. Posnemajte delavne, ne pa spečel Agitirajte že zdaj za CM koledar ln za lepe razglednice, ki pridejo kmalu v promet. Nablralte pridno nove člane In članice, nabirajte že vpisanih društvenlkov prispevke. Družba rabi denar, denar In zopet denftrf Brez tega ne more vrSitl svole Imenitne In svete naloge 1 Torej na delo! Tudi naši časopisi na) vedno opominjajo na našo važno šolsko družbo. — Zdravstveni odsek za Slovenijo In Istro Je spremenil naslov v »Zdravstveni odsek za Slovenijo«, tore) le besedilo »za Istro« odpadlo, ker Istro Imajo — ItalilanL — Evidenčni urad zemlJarlnskoKa katastra v Cirknlcl se Je spojil z evidenčnim uradom v Logatcu. — Kontrola pri vinogradnikih odpravljena. finančni minister Je odredil, da v bodoče ne bodo finančni organi vodili kon- ARH. PROF*. KREOAR RADO: KIL lila razstava v Jalopi-čra pilin. , (Nadaljevanje.) Poleg g. T. F. Simona zavzema prvo mesto drugi češki grafik g. Silov-sky /Vladimir s svojim lesorezom »Gledališče lutk« in bakropisi kakor »Čakalnica III. razreda«, »Ogljarka« In še nekaterimi drugimi. Za popolno razumevanje lesoreza, hočem razložiti v sle* (lečem njegov način. Umetni tisk, kot pripomoček za razmnoževanje grafičnih del sestoji iz dveh različnih rezov in sicer iz visokoreza (Hochschnitt) in glohokoreza (Tiefschnitt). Visokorez obsega omenjeni lesorez ln deloma linorez. , * Umetnik prenese, ali nariše rizbo na gladko oblano leseno ploščo in sicer negativno, to je ona mesta, katera hoče Imeti pri odtisu bela, nariše črno in narobe. Te črno narisarie dele, ki so, ali posamezne črte ali, ploskve, izreže s pomočjo različnih dlet iz omenjene gladko oblane deščice. Tako izrezano, plastično risbo namaže z tiskarsko barvo, katera se prime le na neizreza-nlh delih in se s pomočjo preše prenese na papir. Ker je rez negativen, je odjls pozitiven. Z ozirom na strukturo lesa mora biti risba kolikor mogoče enostavna in odgovarjajoča precej krhkemu materijalu, ki se pri tiskanju zelo lahko poškoduje. Ta priprostost risbe in primeroma debele črte ravno karak-mrfrirflin lesorez. Lesorez j« najsta- rejši nafcin umetn. tiska. V početku so bili odtisi le enobarvni, pozneje pa se je razvil v toliko, da je mogoče napraviti tudi mnogobarven tisk, za kar pa je potrebno več plošč, ki morajo imeti za vsako barvo posebej izrezani del risbe. Z ozirom na to tehnologijo, so za lesorez prikladni le gotovi motivi, ki omogočajo poenostavljenje črt in oblik. Posebno trd in kpmpakten les in ostri ter fini dleti omogočajo finese v črtah, tako, da so odtisi zelo podobni bakro-pisom, in se Jih da na ta način Imitirati, ali to ne odgovarja lesorezu, ker s tem uničuje njegovo karakteristiko. »Gledališče lutk« ima izborne efekte luči in teme, ter dobro izražene otroške tipe. Kolosalna Je celokupna kompozicija ln kljub primitivnosti lesoreza je dovršenost risbe popolna. Globokorez obsega bakrorez in bakropis. Bakropis sam se deli v dva dela v »suho iglo« in »radirungo«. Pri radirungl se plošča sicer ne reže in ne zbada, ampak izjeda s pomočjo solnih kislin. Tehnolo-* gija radirunge je sledeča. Bakrena plošča se najprvo prevleče z beljakovino ali flrnežem. Na to ploščo nariše umetnik risbo kot na papir s svinčnikom, tu z jekleno iglo, vdelano v lesenem držaju. Ta Igla izpraska v beljakovini črte in na teh mestih jo bakrena površina prosta. Ko je risba gotova, se plošča obda z voskom in polije z jedko-vino, ki razje one dele, katere je igla oprostila beljakovine. Ko je to prvo Jedkanje (Atzung) končano, se prevlečejo oni deli, katere se hoče pustiti svetlejše, s tekočim asfaltom, ostalo pa na novo jedkujc. Na ta način se do« Kežeio vae mčjtoče niianse, do najtem- nejše črne. Tu je tekočina oni faktor, ki izje risbo v ploščo. Risbo v ploščo pa lahko napravi umetnik sam, brez pomoči tekočine in to s tem, da z jekleno iglo risbo tako-rekoč gravira. Prehodni toni, razne globine v tonu se doseže pri nanašanju tiskarskega črnila na ploščo in to z roko. Zato tudi dobri bakropiscl delajo odtise sami. Tehnologija odtisa je sledeča: plošča ž vjedeno ali vrisano risbo, prevlečena z tiskarskim črnilom, se položi v tiskarsko prešo z licem navzgor. Na njo se položi precej debel, ne pregladek, posebno za to izbran papir, ki mora , biti vlažen. Vse skupaj se pokrije s klobučevino ali flanelo in čez se potegne valj, ki pritisne papir na ploščo. Po tekočini vdolbene črte in ploskve so napolnjene s črnilom, katero se prime papirja. Deli plošče, ki morajo pustiti papir popolnoma bel, se preje osnažijo z apnenim prahom. »Čakalnica III. razreda« (bakropis) je pač najboljše delo Silovskega in izraža bedo čakajočih, sigurno motiv izseljencev. Obraz ženske v sredini izraža več kot vse kraljeve zverižene in barikirane postave, katerim se pripisuje Izraza duše na ^ebelo. Dovršena v risbi, tehniki in kompoziciji je »Ogljarka« v Izredno okusnem tonu. Tretji umetnik Iste umetniške potence je A. Aleks s svojimi bakropisi (radlningami). »Prevoz preko reke«, »Ciganski tabor« in »Konji«. To so Izborni umotvori. Nenavadna finesa in dovršenost risbe, poseben ton spominja na dela Rembranda. Risbe so na nekaterih mestih kot slikane, toliko je fines« v nljansiranju in v plastiki. Dovršenost risbe v poznavanju teles ih perspektive je kolosalna. Ako ponovno povdarjam, da je umetniška vrednost umotvora v veliki meri odvisna od razumevanja narave, pravilnosti risbe in poznavanja tehnologije, nočem s tem trditi, da mora slikar naravo kopirati, ali ono, kar , napravi, mora učinkovati prepričevalno, biti mora možno in ne nesmiselno, nemogoče. Čeprav umetnik gotove dele telesa drugače poda kot narava, vzame drugačne barve, ali perspektivično zariše, mora Imeti to svoj globjl vzrok. On skuša s tem doseči gotov efekt, ki pa mora vplivati prepričevalno. Umetnost ni kopija življenja, ampak življenje za se. Moremo pa to umetniško Življenje razumeti, če razumemo in spoznamo resnično življenje. Umetnost se izraža v oblikah, barvah, zvokih itd., ki so vzeti Iz resničnega Življenja, le naan kompozicije, in podane »kleje« je ono, kar tvori dušo, življenje umotvora. — Nemški estet Frank Thies Je podal v svojih estetičnih študijah plesne umet-nostr »Der Tan^: als Kunstwerk« kolo-salno primero o razmerju življenja z, umetnostjo. Življenje ni umetnost; sta dva brega ločena po širold reki, vendar vezana med seboj s številnimi mostovi, brega pa ostaneta kljub vsem vezem samostojna. Na breg umetnosti moremQ priti samo iz brega resničnosti (narave, življenja), na katerem smo rojeni in na katerem smo se najpreje učili pojave spoznavati in razumeti. Mi vidimo v življenju ljudi, ki nosijo glave na vratu, hodijo po nogah v pozi, ki odgovarja ravnotežju telesa itd. Ce slikar naslika Človeka, katerega glava1 je priraščena na telo z temenom, ali imajo roke na hrbtu, ali ženska prsa na ramenih a& pod pazduho, tedaj teh stvarij ne moremo razumeti, ker ne vidimo globljega vzroka, ker niso prepričevalne, so nesmiselne. V sledečem navedem primero omenjenega esteta: Slika, ki predstavlja brezo s koreninami proti nebu Ib krono v zemlji, ali modri potok pod sivim oblačnirti nebom, ki ne vsebuje nobene globlje ideje, ne vpliva na opazovalca prepričevalno, smiselno, pa naj bo še tako dovršeno podano. To leži pač v Identiteti mnogih estetičnih zakonov narave (umetniškega sveta) z empiričnimi. Na primer, da je v tej preobrnjeni brezi izražena ona elementarna moč viharja, ki jo je izruval in prevrnil po hribu navzdol, tako da mole izruvane korenine proti nebu, v tem momentu zadobi slika prepričevalnost, j« smiselna, ker odgovarja naravnim in ob enem estetičnim zakonom ter je lahko velike umetniške vrednosti. In ml moramo umotvore iz tega stališča motriti, ker smo pač tudi mi tvorbe narave, in smo njo najprvo spoznali. Izraza umetnosti se moramo naučiti le s tem. da ga razvijemo (ali prestavimo) » izraza narave, življenja. V skupino čeških grafikov spada tudi g. R. Lauda, ki je razstavil Stin bakropise, med njimi najboljši »Borov gozd« z dobro karakterizacijo borov*n dreves in pravilno zračno perspeMiV ozadja. O. Arno Neumann ima dva & -kropisa »Krstaški trg« in »Stara »0. -ba«, obe izborni risbi z dobro ob vi a no tehniko. (Dalje Pr“1‘' trote nad vinom v kleteh pridelovalcev, temveč Sele potem, ko je vino že prodano, °z!romn v prometu. ' — izvoznik! lesa, ki so plačali izvozno takso, a dovolila niso modi izkoristiti, naj vložijo do 30. t. m. prošnjo na ministrstvo trgovine in Industrije, oddelek za zunanjo trgovino in irgevinsko politiko, da se jim Vplačane takse povrnejo. Natančnejša navodila so v Uradnem listu št. 141. — Obratno ravnateljstvo južne želez-nice, Ljubljana razpisuje dobavo 200 vagonov bukovih drv. Reflektantje naj vpoš-*iejo tozadevne oferte na obratno ravnateljstvo juž. žel. odd. 1II/4, Ljubljana. Sprejem delavskega osobja pr! luž. železnici. Ker se obrača delavsko osobje s Prošnjami za sprejem v službo direktno na Obratno ravnateljstvo juž. žel. v Ljubljani, opozarjamo vnovič, da delavcev ne sprejema ravnateljstvo, ampak posamezna službena mesta t. j. postaje, kurilnice, delavnice, materijnlno skladišče v Mariboru in Progovne sekcije. Na prošnje, ki bodo vpo« slane obratnemu ravn., se v bodoče ne bode odgovarjalo. — Iz policijske službe. Gosp. Dragotin Jug,1 policijski oficijal je s I. decembrom Premeščen od pol. ravnateljstva v Ljubljani k pol. komisarijatu v Maribor. — Nov odvetnik v Slov. Bistrici. G. dr. Boštjan Schaubach je premestil svojo pisarno iz Borovelj v Slov. Bistrico. — Kako pa na| žive rodbine delavcev? Z ozirom na naš članek »Kako živi drž. uradnik« nam piše delavec: »Priznavam, da uradniške rodbine težko izhajajo, če tudi zasluži mož 5000 kron. Toda pomislite na delavce, ki imajo do 5 otrok, a zaslužijo dnevno po 60 kron, kar znaša pri 25 delavnih dneh na mesec 1500 kron.« —r Etikete na vžigalicah boao morale imet! v bodoče državno oznako, napis v Cirilici in latinici ter ime dotične tovarne. — Podružnica Jugoslovanske Union banke v Kranju je pričela poslovati dne 21. novembra. Sprejema vsa v bančno stroko spadajoča naročila. — Iz Velikih Lašč narn pišejo: V nedeljo dne 6. novembra se Je ustanovila za Velikoiaški sodni okraj v Vel. Laščah podružnica Jugoslovcnske Matice. Ustanovni občni zbor. katerega se je udeležilo lepo Število občanov brez razlike političnega mišljenja, je otvoril sodni predstojnik dr. Kalan, ki je predlagal predsednikom današnjega ustanovnega zbora knezoškofijskega namestnika župnika Ramovška. Gospod župnik je mesto prevzel in v svojem govoru pojasnil potrebo skupnega dela na narodnoobrambnem polju, pbtrebo ustanovitve podružnice Jugosloveuske Matice ter obljubil za svojo osebo in za svoje somišljenike vso Pomoč. Nato Je očrtal namen in delo Jugo-slovenske Matice glavni tajnik pokrajinskega odbora g. Mahkota. Pojasnjeval je trpljenje naših bratov tam preko, posebno Pa še trpljenje naših Jfstrljanov ter vnemal narodne delavce za intenzivno delo na korist Jugoslovenske Matice. K temu predmetu so se oglasili še razni drugi govorniki. Predsednikom nove podružnice je bil Ifcvoljen sodni predstojnik v Vel. Laščah dr. Kalan. Kot ostali odborniki fungirajo začasno vsi odborniki državne zaščite za deco v Vel. Laščah. V eni prvih sej se bo Odbor spopolnij z zastopniki In poverjeniki Iz celega sodnega okraja. Na občnem zboru sta bila zastopana tudi Dobrepolje in Turjak. Novi podružnici Jugoslovenske Matice ielimo najlepših uspehov. — >RURn v madžarskem jeziku. Znana T?Pi^0Va. hipermoderna drama *RUR«, ki je pred kratkim izhajala v »Jugoslaviji« kot podlistek, je preložena na madžarsko in se bo 9. decembra predvajala » gledališču v Košicah. — Urezali so se. Ko je bila v Češkoslovaški razglašena mobilizacija, »je mnogo nemških mladeničev pobegnilo na Nemško, da bi se izognili vojaški suknji. Tl »junaki« •o pač pričakovali, da jih bodo Nemci spre-lelt kot mučenike z odprtimi rokami. Ali v •vojih nadah so se sti-ašno varali. Nemške oblasti izročalo begunce češkoslovaški vo-Jaškl oblasti. Dan na dan Jih tirajo žandarJI preko državne meje nazaj, na kar jih vojaška oblast občutno kaznuje. Na razgret# možgane nemških šovinistov je prišel ta tul ob pravem času. — Tatvhia v vlalm. Ljubljančanki Emi Porovšek je na kolodvoru na Zidanem mostu neznan žepni tat ukradel denarnico t 9800 kronami. Ljubljana. “ Koncert Udruženla jugoslovanskih novinarjev. Kakor že javljeno, priredi ljubljanska sekcija Udruženla Jugoslovanskih npvlnarjev v četrtek 1. deccmbra t. I. ob 8. url zvečer v veliki dvorani hotela »Union« koncert v proslavo narodnega ujedlnjenja Srbov, Hrvatov In Slovencev. Spored tega • koncerta, ki ga objavimo v prihodnjih dneh, bo Iz raznih ozirov velezanlmlv. Sodelovali bodo kot solisti člani kr. nar. gledališča, sopranistlnja gospa Pavla Lovšetova, baritonist g. Stefan Romanowskl In tenorist J. Marcel Sowllskl. Nadalje nastopi na koncertu šest ljubljanskih pevskih zborov, m sicer: »Pevski zbor »Olasbene Matice«, nevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pevsko društvo »Slavec«, »Pevsko Jn glasbeno društvo Ljubljana«, pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev« in »Pevsko društvo Krakovo-Trhovo«. Pevski zbori bodo «va|all razne moške In "mešane zbore, večinoma iz moderne slovenske in jugoslovanske literature, ter priljubljene narodne l>esml, solisti pa deloma solotočke moder-nth slovenskih skladateljev, deloma operne ®rIJe odličnih svetovnih skladateljev. Sode-*“Je tudi orkester Dravske divizije pod vodjam kapelnika g. dr. Čerina. Po koncertu bo prosta zabava z neprisiljenim sporedom. Himen. Včeraj se je poročil Igralec režjser dramskega gledališča g. Osip e s t z gospodično W i n t r o v o. Oblio »reče! . *= Nabavni prispevek mestnim vpoko- >*ntenx in vdovam. Ljubljanski občinski svet *® sklenil, da izplača mestnim vpokojencem, ?zlr, vdovam z nepreskrbljenimi otroci enotni nabavni prispevek 4000 K, s preskrb-'leniml otroci 3000 K, samcem po 2000 K, 81rotam mestnih uslužbencev pa po 500 K. v« Razpis trgovskih prostorov. V hiši ‘•'Mčanske imovine bode na novo oddati trgovske -prostore, katere imata dosedaj v iaJemu Franja Kasti ter tvrdka Gerkman * l-enasi, in sicer prostori prvo imenovane dnem 1. maja 1922, prostori tvrdke Gerk-n«n & Lenasi pa z dnem 1. avgtista 1922, Poteče ^ dosedanja najemna pogodba. °nudnll;i za te prostore naj vlože prošnje jo, mestnem magistratu do 15. januarja in sicer z natančno navedbo prosilče-«av ^oc'a(k°v' značaja njegove trgovine In ^vedbo letne najemnine, katero Je priprav-Plačati. Mestna občina Im? pravico od-Ptcslore tudi drugemu, kakor pa nad- višjemu ponudniku. Samoobsebi je umevno, da smeta dosedanja najemnika istotako staviti svoje ponudbe. bs Prazen strah. — Zmeden vasovalec, i V prijazno sobico nekega stanovanja na Šsntpeterski cesti se je umaknila vesela družba pred k.uto policijsko liro, da se še malo pozabava v intimni samoti. — In res se je vesela mešana družba izborno zabavala. Ko so se oglasili v jutranjem mraku prvi petelini, vstane eden gosp dov in gre iz sobe. Težak vina in razvnet od zabave je pozabil mož. da je v tuji hiši in šel je naravnost preko hodnika, prišel pred sosedna vrata, kjer sc je opotekaje v jel za kljuko. Stanovalec ie začul ropot v veži, trganje kljuke in skočil je prestrašen pokonci. Uverjen, da sili v stanovanje tat, je mož vstal, odrinil z vratmi nočnega gosta, skočil k oknu in poklical stražnika. Ta je bil slučajno v bližini, in ko mu je vrgel stanovalec ključ vežnih vrat skozi okno, je-prihitel takoj gor. Medtem pa se je opotekel nesrečen veseljak v sosedna vrata, Tam sta stanovala dva samca oba strastna lovca. Predno se je ponočnjak zavedel, se odpro ta vrata in predeni se pomolita, dve cevi lovskih pušk. Junaka lovca sta dobro napravila. V tem je prihitel stražnik in rešil situacijo. Aretiral je takoj nesrečnega vlomilca In zahteval legitimacijo. Veseljaku pa se je zdela cela stvar že malo neumna, dasi je bil pijan In vljudno je izjavil stražniku, da nima druzega papirja pri sebi, kakor košček za najnujnejšo potrebo. Tudi družba v sobi je Cula-cel nastop, toda pritajila se je, ker' ni hotela izdati stražniku svojega varnega zavetišča. Tudi aretirani veseljak kljub svoji pijanosti ni hotel izdat! družbe in Je odšel mimo s stražnikom. Med potjo v intimnem razgovoru pa je spoznal stražnik ponesrečenega vlomilca in stvar se je na ta način povsem mirno in v splošno Zadovoljnost poravnala. = Papriko v oči. K tej naši včerajšnji vesti dodajamo, kakor se je po pričah dognalo, da dotični deček ni vtikal prsta v papriko, temveč je prišel kupit popra, a ker mu je prodajalec hotel dati paprike, je s prstom pokazal na poper. Dečkovo gesto pa je prodajalec smatral za nagajivost ter mu vrgel merico paprike v oči. ==Smrtna kosa. Umrl je po dolgi in mučni bolezni zasebnik g. Prane Vidall. Pogreb je bil včeraj popoldne. Naj počiva v miru! — Najdeno. Našla se Je denarna knii-žica. Dobi se jo v LInhardtovi ulici št 7 pri Kržmancu. Ljubljanska porota. Dolarski brivci v Kolodvorski ulici. Amerikancem, ki se vračajo v svojo domovino z oboževanimi dolarji, nastavljajo med vožnjo in v domovini različni žeparji in tatovi najrazličnejše mreže, kjer jim olalšajo njihovo dolarsko breme. Posebno značilen način si je zamislila in tudi Izvršila brivska družba v Ljubljani v Kolodvorski ulici v brivnici Antona Počkaja. V Kolodvorski ulici je glavno zbirališče prihajajočih In odhajajočih Amerikancev. Tam radi tl ljudje tudi veseljačijo in ni čudo, da posečajo osoblto tudi tamošnjo Počkajevo brivnico. Amerikanec v brivnici. Ko pride Amerikanec v brivnico, sleče samozavestno svoj suknjič in se vsede na brivski stol. Uslužni brivci In brivčkl se mu klanjajo kot dolarskemu princu na vse strani. Komaj ga eden namili, že čaka drugi z britvijo, tretji z umivalnikom in brisačo, da uslužno postrežejo gospoda Iz Amerike. V brivnici pa Je nekaj nevarnega, to Je veliko ogledalo. Toda če čuti Amerikanec britev na'koži, mora biti pri miru In niti ne opazi, da mu Je brivec zakril.ogledalo. Medtem pa smukne mali brivček k suknjiču in izmakne Amerlkancu primerno število dolarjev Iz listnice. Na ta način so brili današnji obtoženci amerlkanske žrtve od maja do septembra letos. Imeli so srečo In pridobili so sl kolikor priznajo sami skupno okrog 110 tfsoč kron. Končno pa so postali tl dolarski brivci vendar malo preveč predrzni. Nekemu Amerlkancu so ukradli celo listnico, jo Izpraznili In vrgli v Ljubljanico, drugemu so vzeli kar 14 bankovcev po 20 dolarjev. Ta je opazil primanjkljaj in je zahteval denar nazaj. Tat pa je bil pri tern tako predrzen, da Je vrnil Amerikancu samo 7 bankovcev. In že par minut nato so takoj zopet okradli drugo žrtev. Toda ta pa Je opazil slikanje po svoji suknji skozi ogledalo ln družba je bila razkrita. Obtoženci vajenec Leop. Urbanc, 16 let star iz Ljubljane, Lad. Kurka, 20 letni pomočnik iz Zagreba, Jos. Gorupec, pomočnik lz Samobora In Jakob Kočevar Iz Dobrpnj pri Ljubljani so izvrševali te tatvine v različnih skupinah. Olavnl kolovodja družbe je bil pomočnik Kurka, ki je Amerikance prav spretno bril, najmlajšl vajen*c Urbanc pa Je kradel dolarje. Obtoženci so pri tem prav dobro živeli in so si privoščili marsikaj preko njihovih razmer. Tatvino priznajo, zvračajo pa eden na drugega glavno krivdo. Ukradene bankovce je skrival Urbanc v neko luknjo pod umivalnikom. Po službi Jih Je premenll in po zaslugi med tovariše razdelil. Obsodba. Porotni senat Je stavil porotnikom 11 vprašanj glede tatvine odnosno deležnostl tatvine. Porotniki so vprašanji glede obtožencev Leop. Urbanca in Lad. Kurke glede tatvine potrdili. Glede obtoženca Gorupca so zanikali vprašanje tatvine, pač pa so potrdili ;vprašanje glede deležnosti tatvine. Olede obtoženca Kočevarja pa so zanikali obe vprašanji. — Na podlagi tega Izreka je bila razglašena sledeča sodba: Leopold Urbanc 4 mesece, Lad. Kurka 5 mesecev Ječe ln Jos. Gorupec 14 dni zapora. Četrti obtoženec Jakob Kočevar pa le bil oproščen. Tako je zaključila dolarska brivnica v Kolodvorski ulici. . Maribor. • »Ljudsko vseučlUSče v Maribora« se Je torej ustanovilo v pondeljek, kar z veseljem pozdravljamo. Upamo, da bo to res prava kulturna In docela nestrankarska Institucija. PripravljainI 'odbor bo Imel dosti posla, če hoče Izdelati res primeren načrt. Brez določenega in dobro premišljenega načrta začeti s predavanji je pa naravnost nesmisel, k6r lahko že izpočetka onemogoči nddaljni razvoj. Zato bo treba, kakor se vidi, s predavanji še malo počakati. Res jc, da bi se lahko začelo takoj s predavanji, ker imamo predavateljev dovolj. A brez enotnega in vsestransko prevdarjenega načrta, ki ima »tendenco dati slušatelju harmoničen sve-tovnl nazor«, kakor Je povdarla! neki govornik. i* tudi začetek nemogoč. Čudna da ni v pripravljalnem odboru zastopnika učiteljstva, ki bi na vsak način sodil vanj! Ali se j^ ta .stan namenoma prezrl? Waldhauser, katerega je odpustil župan Grčar na željo nemških internacij nal-čev iz službe v plinarni, je bil poklican neopravičeno k vojakom, ker njegov letnik ni bil mobiliziran. Čudno, da je bil poklican ravno VValdhauser, medtem, ko poznamo nekaj opravičencev., ki pa niso bili poklicani. To nenavadno »pomoto«, morda razjasni to, da se je odsotnost \Valdhauser-jeva porabila za odpust iz službe. Tako je slovenski delavec, ki se je odzval neopravičenemu vojaškemu poklicu ln izpolnil svojo državljansko dolžnost, s svojo družino na cesti, medtem ko imajo nemški delavci še dovolj prostora v mestnih podjetjih. Vsekakor nenavadno postopanje za »slovenskega« župana! •»Marburga nema više«. »Straža« se jezi nad poštne uslužbence, ki ne poznajo več »Marbufga«, ker ga enostavno po Službenih predpisih ne smejo več poznati, kakor sama dobro ve. Ml nikakor ne odobrujemo drakoničnil) odredb ne v tem, ne v drugem oziru. Ampak, da se porabi- prilika in se lopne po ufadnlštvu, ustavi in srbstvu, če uradnik vrši službo po predpisih, tega ne bi smelo biti »više« pri nas. Obrniti se je v takih slučajih na pristojno oblast, ki Izdaja in izpremlnja predpise, ne pa na Ubogo paro uradnika, ki mora to vršiti, kar mu je ukazano. ' \ »V kurilnici in žel. delavnici je nastal lep mir, odkar je odšel Jager v Ljubljano« piše »Naprej« ter želi, da bi Jngiu sledili 'še drugi, čeprav obžaluje dehvstvo, ki bo v druščini s temi ljudmi. To priznanj!: »Na-preja« sc ne sme pozabiti in smo le radovedni, Če ga je čitalo tudi obratno ravnateljstvo v Ljubljani. Višji revident Jager je bil nad 20 let v Mariboru, kjer ni nikoli zatajil svoje narodnosti. In Sedaj po skoraj 30 letih je moral iti drugam, ker so to'zahtevali »oziri«, katere dobro poznamo. Tore« šele sedaj je mir v železniški delavnici in kurilnici, odkar so brez Jagra, prej ga pa nt bilo cela desetletja! In še drugi naj gredo za njim! Tako želijo tisti, ki se zbirajo okrog »Napreja« oziroma »Volksstimme«. Upamo, da jim obratno ravnateljstvo gre na roko in da HnHu postane tako, kakor je bilo ’■ '-daj v Mariboru. To se med delavstvom a splošno govori in se kar nominirajo, kateri prldelo na vrsto, da odidejo. »Dann bleib ma mir allein.« Kakor v zadnlih dneh opetovano, tako je v sredo okrog 7. ure zvečer v nekem delu mestnega električueg i omrežja odpovedala električna luč ter so vsled tega prizadete ulice oziroma stanovanja ostala v temi. Ker se-to zadnje večere redno ponavlja skoro ob isti uri in kijitb protestom prebivalstva In časopisja 'vodstvo mestnega električm-ga podjetja ne smatra za potrebno, da bi pojasnilo vzroke, bi bilo zeio umestno, da se kompetentni člnlteljl pričnejo za stvar nekoliko bolj zanimati. Mariborski občinski svet ima dne 30. t. m. zvečer plenarno sejo. Na dnevnem redu je overovljenje zapisnika zadnje seje in poročilo predsedstva, dalje predlogi In vprašanja, poročila odsekov in konečno personalne zadeve. Uradne ure trgovskega gremija so za stranke dnevno od 9. do 12. ure. Predsednik sprejema stranke med 11. in 12. uro v gre-mljevl pisarni. Zbornični dnevi so začasno vsako sredo od 9. do 12. ure v prostorih gremija Jurčičeva ulica 811. nad$tr. Cenilna in prizivna komisija za dolio-darino je sestavljena nastopno: predsednik dr. Karl Novotni, njegov namestnik Otmar Meglič, izvoljeni člani so: Josip Beranič, V. Berdajs, Oskar DraČar, Julij Glaser, Dr. R. PIpuš, Marko Scpec, od vlade imenovani člani pa: Franp Gnida, Ivan Hojnik, Jakob Kelc, Josip Laufer, Ivan Roglič In Anton Renar. V zadevali glede odmerjenih davkov se Je obrniti na enega Izmed Imenovanih gospodov. Prva seja cenilne In prizivne komisije se vrši 28. t. m. ob 9. uri dopoldne pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, soba št. 15. V četrtek, dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer se vrši v hotelu pri »Zamorcu« odbo-rova seja zdravniškega društva z Jako važnim dnevnim redom. , Po mokrem vremenu zadnjih dni Je dobil Maribor sedaj lepo. a mrzlo vreme. V sredo zvečer pa je izredno gosta megla legla na mesto in ga zavila v svoj, za Maribor neobičajen, plašč.' V sredo popoldne sta se poročila v tukajšnji stolni cerkvi g. Makso Cepič, železniški uradnik z gdč. Marilo Novak, učiteljico v Mariboru. Bilo srečno! V torek le umrl v Mariboru v starosti 79 let znani gostilničar v Vetrinjski ulici Ivan Holzknecht. Prlhodnla. za 30. t. m. določena seja občinskega sveta Je bila preložena na 29. t. m. ob 8. url zvečer. Drzovlak št 3 (Dunaj-Zagreb) Ima od danes naprej za potnike Iz Maribora v Ljubljano priklopljen tudi po cn voz I II. In III. razreda. V soboto, dne 26. t. m. priredi športno društvo »Svoboda« veselico« ki se vrši v vseh prostorih Kazine. Pričetek ob 8. url zvečer. Celle. Stanovanjski oblasti za mesto Celje ln za okolico sta se združili, ker se je izkazalo, da je ločeno delovanje za obe občini nemogoče. Občcslovcnsko obrtno društvo v Celju sklicuje za nedeljo, dne 27. nov. ob 9. url dopoldne v celjski Narodni dom veliko obrtniško zborovanje. Za božičnico revni mladini obeh šol celjske okoliške občine Je volil občinski za-stop lepo vsoto 6000 K. To velikodušno volilo Jo gotovo v čast občinskim zastopnikom In želeti bi bilo, da bi se ta zgled posnemal tudi drugod. Pomožno akcijo v prilog siromašnim otrokom jc vzel v roke poseben' odbor, ki bo storil vse, da bo uspeh časten za okoličane ln da bo obdarovanih kar možno največ Izmed tolikega števila nn.šlh revčkov Nabtfall sc bodo torej prostovoljni prispevki z denarjem In blagom ln apeliramo na usmiljena srca naših okoličanov, naj se na široko odpro klicu trpečih, da bo naše delo kar največ mogoče Izdatno za bedno našo mladino. Zamišljeno je oskrbeti otrokom toplega perila In obuvala ter nndltl jim ob božičnem drevesu vsaj malo veselja. Da se nam to posreči, smo prepričani: bogataš ln revež, kmet In'delavec. vsak bo rad prispeval četudi le mali donesek v pomoč našim revnim ptrokom. Pripravljalni odbor. Smrtna nesreča. 75 letna kmctica Lo-košek v Smarjetl pri Celju je šla v torek. 22. t. m. popoldne po lestvi na podstrešje Ko je bila že na vrhu, ji Je spodrsnilo ln Je vsled tega tako nesrečno padla s podstrešja. da je obležala mrtva na tleh. Plesne '>ale aamerava letos prirejati Celjski Sokol. Kako se hoče konkurenta uničili? G. Pihler je tako preuredil kavarno »Evropa«, da odgovarja v vsakem pogledu vsem željam gostov. Poleg te kavarne so v Ptuju še tri druge, ki so vsled tega izgubile precej obiskovalcev. — Kef se ni moglo g. Pihlerju na noben način škodovati, se ga je začelo najprej po časopisih obrekovati. To ni pomagalo. Izmislili so si drugi, način. V pdnddjek, ko je bila okoli 23. ure kavarna polna gostov, ki so prišli ravno od gledališke predstave, je naenkrat priletel skozi okno kairten. — K 'Sreči ni bil noben gostov zadet. — Gostov, ki v prvem -hipu niso vedeli, kaj je, se je vsled žvenketanja razbite šipe polotil precejšen strah. Hudobnež je v temi izginil brez sledu. — Gosj). Pihler ima za razbito šipo okoli 2009 K škode. — Tak barbarski način konkurence je vsega obsojanja vreden, ne glede na to, da bi pri tem lahko postala Žrtev popolnoma nedolžna oseba. Ptujsko mestno gospodarstvo. »Drži ga, drži ga!« kriči tat, da odvrne od sebe pozornost. — Ravnotnko kriči g. ravnatelj Vajda v »Ptujskem listu« z dne 20. nov. o demokratski stranki, da s tem odvrne krivdo gospodarskega potoma, ki so ga zakrivili demokrati tekom svojega 3 letnega vladanja s komisarjem dr. Senčarjem na čelu. Mestno gospodarstvo je v tako kritičnem stanju, da se večkrat zgodi, da ni v , blagajni niti vinarja. — Gosp. upravitelj si v takih slučajih pomaga iz zagate na ta način,' da Vzame denar iz fondov, ki bi morali biti nedotakljivi, kakor npr. pojožbe, kavcije Itd. Ker občina brez denarja ne more delovati, si jc izmislil komisar način, kako bi najlažje prišel do Istega. Hotel je najeti posojilo 300 tisoč kron v svrho nakupa različnih živi jenskih potrebščin za mestne zavode. V prvi vrsti krompir, repo in mast. — Sam, brez dovoljenja sosveta, tega ne more storiti. — Na žalost stari sosvet ne obstoji več, novi pa ni še konstituiran. Pozval je vkljub temu novoizvoljene obč. odbornike, da bi se v naprej zavezali, da bodo pozneje, ko pride do redrtega poslovanja, odobrili to posojilo. — Novoizvoljeni občinski odborniki, ker niso še potrjeni, nimajo še sedaj za vladanja komisarja ničesar odločevati Tudi se komisar tega zaveda in natanko drži, ker čim se kdo Izmed teh za kako stvar zanima. komi' ; 1* -malo zavrne: »Sedaj nimaš še ničesar govorili, što te briga.« Povablleni občinski odborniki sc povabilu na odobrcnje kredita, v večini niso odzvali, ker nočejo da bi se uvedel na magistratu način vladanja, ki nas spominja na metodo, nekdanjega avstrijskega § 14. Ko rabi komisar denar, takrat naj bodoči odborniki garantirajo, ko se pa gre za način uporabe tega denarja, takrat »Što te briga.« — O vporabl sličnih posojil, kjer ni kontrole od strani obč. zastopnikov ima prebivalstvo že dovolj slabih Izkušenj. Omenjeno bodi samo tisto posojilo po dva ln pol miljona kron. ki ga Je najel komisar s privoljenjem takratnega, sosveta leta 1919. Takrat se le tudi to posojilo najelo Izključno za žlvljenskc potrebščine, ki so se potom aprovlzacije razprodale. — Mesto da bi se Izkupiček porabil za odplačilo dolgov pri dobaviteljih, se je ves uporabil v druge svrhe. Kam — — —? Tako ima občina 2 in pol iniljona kron več dolga. Na tak način se gospodari z denarjem, kjer ni nobene kontrolo. S posojilom po 300 tisoč bi se ravno tako zgodilo. — Že se ,je začdo po stari metodi gospodariti. UpraviHj čim je slišal, da se bo dobil denar, Je takoj naročil več vagonov krompirja pri nekemu tukajšnjemu liierantu-demokratu. Mesto Iz prve roke — od kmeta — ga Je kupil lz tretje, tako da je dražji najmanj 50 vin. za kg. Na ta način je zaslužil liferant samo pri enem vagonu najmani K 5000. Kdo drugi bo plačal ta dobiček prekupovalca, — ki bi se lahko prihranil občini, če bi se nakupil krompir v okolici — kakor Občinarji, davkoplačevalci? Občina nima denarja ln gospod liferant Jo toži na plačilo svote nad 100.000 kron. Pri tem poslu bodeta zopet zaslužila dva demokratska ocivetnika kot zastopnika. Ker je vtoženi znesek visok, bodo tudi nepotrebni stroški precej visoko narastll. — Ker novi občinski odborniki ne morejo odobravati tak način samolastnega zapravljanja občinskega denarja, zaradi tega so nul krivi slabega gmotnega staitfa občine. Da Je občina v tako težkem in mučnem gmotnem položaju, so krivi ravno demokrati, ki hočejo zvaliti vso krivdo na nasprotne stranke v prvi vrsti na NSS. Poglejmo samo kdo je zakrili, da nlina Ptuj še danes župana in rednega občinskega sosveta. — Koj po Izvršenih občinskih volitvah se Je na ukaz demokratov, kot tedaj vladajočih faktorjev, vršila volitev župana pred pretekom 8 dnevnega reklamacijskega roka. Cim ni Izpadla volitev v nilhovem siulslu, so vložili pritožbo proti nepravilni volltvl. Predno se Je ta rešila, je poteklo nad tri mesece. Proti drugi Izvolitvi so zopet vložili pritožbo, ki ni Se sedaj rešena. Kdo Je kriv temu zavlačevanju, vsled katerega trpi mestno gospodarstvo? Morda narodnl-socljalisti, ki niso na vladi ali demokrati. Rl namenoma vlagalo pritožbe. In ki momen-tano vladajo? Sedaj lahko vidi občinstvo, kdo dela za dobrobit davkoplačevaicev, katere poznajo demokrati samo takrat, kadar treba plačati, ali NSS odborniki, ki no dopustijo, da sc tako potratno gospodnrl x občinskim premoženlem. Namen dsmokra-tov je mestno gospodarstvo čim več uničiti, da bo naslednikom tem težje delati. Mestni ubožci so prikrajšani za znesek 650 K vsled nepravilnosti upravitelja. Prod nekoliko meseci je umrl hlapec trgovca Senčarja, pri katerem je služil nad 12 let. Senčarjev sin Milko Je naročil pri magistratu pogreb. — Račun, pogrebnih stroškov, ki Je znašal 650 K je bil tudi od Senčarja poravnan. — Nekega lepega dne pride gospa Sen-čarlcva s svojim sinom Mllkotom na magistrat In zahtevala povračilo tega zneska, češ, da oni niso naročili pogreba, temveč samo naznanili smrt njihovega hjapca ln zar&di tega naj trpi stroške občina. Gosp. upravitelj Je brez ugovora Izplačal znesek i po 650 K gospel Senčarjevl, račun pa vpisal na rovaš blagajne mestnih ubožcev. Kaj poreče k temu g. ravnatelj, ki tako vneto zagovarja mestno gospodarstvo? Koroško. Meža pri Dravogradu. Nemške vozne listke izdaja še vedno osebna blagajna v Celju, kjer Je prejel pred kratkim neki potnik listek II. razreda Cilli-Unterdrauljurg za državno železnico, kar seveda Jako blagodejno vpliva na‘tukajšnjo Nemce in nemškutarje, katerih je v zadnjem času vsak dan več. Kolikor nam je znano, je nastavljena v Celju . kot blagajničarka sestra »Nemca« Rratschitscha, založnika plve v DtHvoKiadul Komentarja menda ul tfubat Apeliramo na upravo Južne železnice, da po treh letih vendar enkrat odpravi to ma* lomarnost, da se občinstvo ne bo po nepotrebnem razburjalo v tako nezavednih krajih naše mlade Jugoslavije. Dravograd. Pred par leti se je pri nas ustanovila »Narodna Čitalnica«, ki Je v začetku jako živahno delovala, tako da si Je mogla že v prvem letu njenega obstanka z lastnim premoženjem nabaviti precej lepo zbirko' knjig, ki so bile članom vsaki čas na razpolago. Saj sl bolj koristnega in za nezavedno ljudstvo bolj potrebnega kulturnega društva tu na periferiji nismo mogli misliti. — Pa na žalost je »N. C.« dobila Hmalu celo vrsto hudih nasprotnikov in celo v društvu samemu so bili včlanjeni ljudje, katerim je bil njihov lastni interes mnogo ljubši, kakor pa dobrobit naroda In katerim Je bila narodnost samo — na jeziku. Kratko rečeno, »Čitalnica« je danes popolnoma mrtvo društvo, 'in da ne bi visel na »Narodnem domu« napis, bi sploh ne vedeli, da tu kaka »N. C.« obstoja. Društveni lokal vedno zaprt. Marsikdo od nas bi rad čital kako knjigo, pa ne ve, kam se obrniti, drugi zopet ne ve, komu bi vrnil izposojene sl knjige! Ali ni škoda za tako važno kulturno društvo? Predsednik, tajnik in knjižničar vsi so odšli, podpredsednik pa menda kot trgovec nima časa se za kulturo brigati. Pričakujemo, da se v kratkem skliče občni zbor. Izvoli res narodni . in delavni odbor ter da se živahno de!ovan‘e »Narodne Čitalnice« zopet olmovi. — Clan. Rieiosl :i nM. Glasbena Matica v Ljubljani naznanja. da so dospele iz tiskarne sledeče nove mu--zlkalije: P. H. Sattner: V pepelnični noči, cena 40 kron, Michl Josip: 4 Prešernove pesmi, cena 28 kron, Kogoj Maj;ij: 3 samospevi. cena 24 kron. Pavčič Josip: 10 samospevov, cena 80 kron In na novo predelani klavirski album za mladino od Josipa Pavčiča, cena 24 kron. Omenjene mu* zlkalije se dobivajo v Glasbeni Matici, Gosposka ulica 8 I. nadstr. Poleg tega se dobe posamezni lltografirani glasovi od St. Hri-stič-a: »Opelo« In posamezni stavki Liturgije od Cajkovskija in Mokranjaca, ki so se peli na zadnjem Matičnem koncertu. Pokrajina. Zagorje ob Savi. Odstopil Je dosedanji župan Janko Levstik, izvoljen od starih občinskih odbornikov (JDS). — Novo vinsko trgovino je otvoril v Zagorju Boris Černe (preje Miillcr). — Ker cestni odbor za Litijo nima dovolj denarja za popravo, vzdrževanje ln posipanje cest, svetujemo, da bi se pobirali milodari ali pa priredili »ofri« v ta namen. Ker ljubimo red, zahtevamo, da si ogleda tehnični organ pokrajinske vlade (gradbenega oddelka) železno obcestno, ograjo v Zagorju, ki je stala tisoče, pa danes vsled brezbrižnosti zato poklicanih organov rjavi in razpada. Na ostrem ovinku pri skalnati kapeiici v Toplicah ni ograje, tako da obstoja vedna nevarnost za nesreče, ker se znajo prevrniti v Medijo vozovi,, konji in po noči tudi pešci, železni deli pri betonskem mostu poleg postaje so zarjaveli, deloma od rje uničeni. — Pri postaji v Zagorju Je deponirala trboveljska družba več sto želez, voz premoga, ki so je pa sam vnel, kar povzroča zdatno materijalno škodo in smrad. — Za nakladanje premoga v Zagorju primanjkuje železniških voz, tako da se dnevno mesto 60 samo 20 do 30 voz natovori. Res daleč sta priSII Južna In državna železnica s svojim voznim parkom, da Je vsako leto slabše, mesto boljše. Gornja Radgona. Razmere, katere vladajo pri nas, bodo čltatclje gotovo zanimale, ker smo tik na meji ter popolnoma odrezani od ostale nam tako ljubljene Jugoslavije. Kako se tukaj godi državnim na-stavljencem, ve samo tisti, kateri je sam poskusil tukajšnje razmere. Da bi državni nas^avliencl lahko branili narodne interese, /0 tem še misliti ni, ker se morajo boriti samo za vsakdanji kruh, navezani so namreč samo na nemške in nemčurske gostilne. Gorje mu, kdor se tem zameri, potem je lahko brez hrane In strehe,'ker slovenskih zavednih gostilen ni več kakor 2 in še pri teh ne dobiš ne Jesti In ne stanovanja. — Nemčuri se tukaj v gostilni in na ulici ter je najbolj žalostno, da nobeno slovensko društvo ne napreduje ter ni nobenega skupnega nastopa proti narodnim nasprotnikom. Tako peša narodna zavednost od dne do dne ln ako vlada ne poseže vmes ter zavednim državnim nastavljenccra ne priskoči na pomoč, potem se lahko zgodi, da bode nemčurska armada prodirala v naše lepe Slovenske gorice, namesto da bi se širila Jugoslovanska misel preko meje. Apelujem na g. poslance, pritiskajte na vlado, da dobi Oornja Radgona in Prekmurje kakor hitro mogoče železniško zvezo z našo ljubljeno Jugoslavijo, da se ljudstvo zadovolji in na lažje pridejo ndve narodne moči do nas, ker drugače bomo ml opešali, ker smo Jako slabi med tukajšnjimi netnčurjl. Merodajne oblasti pa na) obrnejo ve£ pozornosti tem krajem ter priskočijo bednim državnim na-stavljencem na po;noč, da sc bodo lažje borili proti narodnim 1 nasprotnikom. Več prihodnjič. A. B. Drobiž. * Ženske nože In dolgi plašči. Mno 1 gl moderni estetiki trdijo, da je dolge ženske plašče pozdraviti že zato, ker dolgi ženski plašni skrivajo največjo po-greško pri ženskah, namreč: nesimetrično formirane noge. Berlinski zdravnik prof. Stratz Je statistično dokazal, da izmed 200 žensk ima komaj 40 ravne noge, 75 jih ima X noge, 25 pa O noge, ! pim vrtom v Ljubljanski okolici. Naslov bhbobmmi l pove uprava tfega lista. 2312.