Št 263,
V Ljubljani, ponedeljek dne 21. novembra 1910.
Leto 1
i Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, « ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K l-—, z dostavljanjem aa dom K 3 20; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K I SO Za inozomstvo celoletno K 28'—.
',ri Brnik
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo Je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-trankirana pisma se ne sprejemajo, roko pisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In aahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Jugoslovansko središče.
V poslednjem času se zopet peča časopisje z vprašanjem avstro-ogrskega Jugoslovanstva, oziroma z vprašanjem; katero mesto naj se izbere za središče avstro-ogr-skih Jugoslovanov, Trst, Ljubljana, Zagreb ali Sarajevo.
Tako torej, problem avstro-ogrskega Jugoslovanstva bomo začeli reševati s tem, da se bomo prepirali o našem bodočem središču! To je pa menda popolnoma vseeno, ali so dani pogoji vsaj za združenje avstro-ogrskih Jugoslovanov, ako že ne za združenje vseh Jugoslovanov!
Ti pogoji za sedaj še niso dani, in sicer ne samo za to, ker so merodajni krogi na Dunaju nasprotni vsakemu stremljenju po združenju Jugoslovanov sploh in tudi po združenju samih avstro-ogrskih Jugoslovanov, nego tudi in v prvi vrsti za to, ker Jugoslovani v tem niti sami nismo na jasnem, ker kadar bomo v tem sami na jasnem in složni, se ne bomo mnogo ozirali na „merodajne“ kroge na Dunaju, nego se bomo samo vprašali: kolika je naša moč!
Ali do tega smo še daleč, zelo daleč, Med Hrvati in Srbi, med katerimi je še pred par leti divjal srdit medsebojni boj, je nastalo ne samo premirje, nego popolna harmonija. Hrvati in Srbi se smatrajo danes za ono, kar faktično so, za en narod, ki pripada sicer trem religijam, kar pa ne sme biti povod za medsebojne boje in v kolikor je rešitev jugoslovanskega vprašanja odvisna samo od Hrvatov in Srbov, je ona v principu že izvršena.
Kaj pa Slovenci?
Tudi pri nas se kaj rado in mnogo govori o Jugoslovanstvu, ali redki so oni, ki imajo o Jugoslovanstvu jasne pojme. Naši klerikalci n. pr. mislijo, da pomeni delati na vresničenju jugoslovanske ideje, ako prisegajo na t. zv. hrv. državno pravo, za katerega se niti pametni Hrvati ne navdušujejo več v toliki meri in v tem smislu, kot so se navduševali svoje dni, ko so mislili, da se bodo merodajni faktorji ozirali na njihove več ali manj stare pergamente. Naši klerikalci se navdušujejo za .Jugoslovanstvo1* in pri tem čisto nič ne zakrivajo svojega strupenega sovraštva do Srbov, najmočnejšega jugoslovanskega plemena, s katerim nas veže ravnotako krvno sorodstvo kot s Hrvati.
Vzrok temu je — vera. Klerikalci sovražijo Srbe, ker ti niso katoličani, a pri naših klerikalcih igra prvo in glavno vlogo vera, narodnost jim je pa postranska stvar, ki se mora podrediti veri.
Naravno je, da taki ljudje ne bodo reševali jugoslov. vprašanja, ker oni so zmožni samo nov prepir sejati med nas. Vera ne sme pri nas sploh prihajati v poštev, ker to je Ahilova peta pri Jugoslovanih in kakor hitro bi prišla na dnevni red
verska vprašanja, kakor to želijo naši in hrvatski klerikalci, je pri narodu s tremi verami takoj ogenj v strehi.
Netolerantni in ekskluzivni katoliški klerikalizem je prva in glavna ovira za združenje jugoslovanskih plemen in ako naši klerikalci govorijo o Jugoslovanstvu, mislijo gotovo na katoliške misijone po nekatoli-ških jugoslovanskih krajih.
S katoliškimi misijoni se pa jugoslov. vprašanje ne bo reševalo. Jugoslovani se morajo začeti zavedati svoje narodne enotnosti in skupnosti svojih interesov in kadar bodo vsi Jugoslovani, brez ozira na državne meje in druge zunanje zapreke, čutili, da so en narod, ki ga čaka lepša bodočnost samo v skupnosti, v združenju, takrat bo samo še vprašanje časa, kdaj se naša združitev, naše vjedinjenje izvrši, ker bo odvisno samo od naše združene moči, ki, dobro vporabljena, ni majhna.
Dokler pa vseh teh predpogojev ni, je smešno govoriti o našem bodočem središču, četudi se misli samo na središče avstro-ogrskih Jugoslovanov, ker to vprašanje bo med mnogimi drugimi nerešenimi vprašanji najložje rešiti.
Ne bodimo pesimisti, ali vdajati se prevelikemu optimizmu in pričakovati rešitve jugoslov. vprašanja od zunaj, je napačno. Rešitev jugoslov. vprašanja je odvisna samo in edino od nas samih, naša bodočnost leži samo in edino v naših rokah. Zavedajmo se tega in ne sanjajmo, nego delajmo!
Delovanje ruske dume.
Med raznimi vladnimi predlogami, s katerimi se bavi sedaj ruska duma, je tudi važna predloga o narodnem šolstvu. Škoda da se v tem oziru ruska duma ravna po zgledu Nemčije in da hočejo ruski nacionalisti posnemati nemške hakatiste.
Šolstvo je za vsak narod in za državo velikanskega pomena, podlaga in dokaz kulture. Delo proti šoli je nekulturno in ne-narodno. Zelo se motijo oni, ki mislijo, da delajo za državo, ako delajo proti narodni šoli. Duma torej stoji na stališču, da imej šola namen rusificirati.
K šolski predlogi je govoril tudi novi ruski minister prosvete, Casso, in je proglasil, da ne more dopustiti, da bi se v šoli (namreč pri neruskih narodih) poučevalo v vseh štirih razredih v materinskem jeziku, ampak da je to v skrajnem slučaju dovoljeno le v prvih dveh razredih v onih krajih, kjer se rusko sploh ne govori, ker „šola mora biti ruska, mora služiti koristim države in mora gojiti državni patrijotizem." Takega mnenja je ruski minister prosvete. Naučil se je menda tega v Nemčiji in deloma tudi v Avstriji. Da bo nova trozveza na severu v vsem enega mnenja, se je bilo
treba postaviti v šolskem vprašanju na tako stališče. K šolski predlogi so govorili razni narodni poslanci.
Poljski poslanec Haruszewicz je rekel na koncu svojega govora: Vemo, da bodo ti rusifikačni nameni odnesli tak fiasko, kakor vsi dosedanji. Edina posledica take šole je, da se množe boji med narodi. Tak zakon ne bo nikoli zakon, ker mu manjka ona podlaga, ki je podlaga vseh zakonov: resnica in pravica.
Mosleminski poslanec Sahmenedov je klical ruski zbornici besede: Šolska predloga ustanavlja kot zakon sedanje stanje ruske šole, ki odtujuje nam našo deco. Cilj predloge je: nas raznaroditi. Toda to je prazen trud. Čimbolj bodete izganjali naš jezik iz sfere državnega življenja, tembolj ga bomo gojili v okrožju našega družinskega življenja. S to predlogo našega jezika ne ubijete. Pomislite le, kaj je dosegla Avstrija, ki je s šolo hotela uničiti slovanske narode, Pospešila je razvoj teh narodov. Vaša predloga ne bo dosegla nič drugega, kvečjemu morda še sovraštvo in zlobo. Ako hočete, da se bo tretja duma imenovala duma narodne vzgoje, popravite to predlogo.
Toda malo upanja je, da bi duma šolsko predlogo popravila; nacijonalisti jo bodo vsprejeli in bodo zakrivili zlo, ki se bo maščevalo na lastni državi, kajti s krivico in nasiljem se ne pridobiva vernih državljanov.
Razveseljivo dejstvo je, da se v ruskih krogih ne odobrava postopanje nacionalistov in da dobro misleči ruski ljudje obsojajo tako rusifikacijo s šolskimi zakoni, ker vedo, da bo to narodu in državi škodljivo: nenarodna šola goji fanatizem in sovraštvo, kar se maščuje nad onimi, ki iz fanatizma in sovraštva sprejemajo šolski zakon, ki v ljudski šoli ne dopušča izobrazbe v narodnem jeziku.
Splošni pregled.
Rusko časopisje o slovanskih delega-cijsklh govorih.
Rusko nacijonalno časopisje je zelo nezadovoljno s slovanskimi člani avstrijskih delegacij, češ, da so se pokazali premalo slovanske. Celo z dr. Kramarem niso v Rusiji zadovoljni, češ, da je preveč austro-slavističen in da se preveč zavzema za Avstrijo. Dobro si je to zapomniti za one, ki so hoteli dolžiti drja. Kramara veleizda-jalstva zaradi slovanskih shodov. »Novoje Vremja" glasilo ruskih nacijonalistov piše: Vsi govori slovanskih delegatov v delega-gaciji so polni patrijotlčnih skrbij za usodo podonavske monarhije. Dr. Kramar je celo izjavil, da ne želi, da bi Avstrija postala slovanska država, vkljub temu, da so tri četrtine prebivalcev slovanske narodnosti. Voditelj Čehov se boji, da bi »slovanska
Avstrija11 budila v Rusiji nezaupanje, in da se za to zadovolji z Avstrijo, ki bi bila pravična Nemcem in Slovanom. Ali se more misliti še večje obvladanje samega sebe in poniža nje? Vkljub vsem tem besedam ne upliva stališče avstrijskih Slovanov na odločilne kroge in Nemci smatrajo še nadalje Avstrijo za nemško dedno posest. Nemci se drže znanega Goethejevega reka ki slove: kdor neče biti nakovalo mora biti kladivo, tretjega ni. Zato bodo prizadevanja avstrijskih Slovanov ostala brez uspehov. N. V. torej ni zadovoljno, da hočejo in zahtevajo slovanski delegati v Avstriji pravičnosti, edino, kar potrebujemo in kar moremo doseči. Ta nas reši pred nasiljem od strani Nemcev, pa tudi od onih nacijonalistov, ki so tako vneti pri svojem slovanskem delu, kadar gre boj zoper Poljake ali druge manjše narode. Dr. Kramar pa bo pri takih očitanjih lahko govoril Fa-bricijeve besede: Kakor me prej tvoje zlato ni slepilo, tako me zdaj tvoj slon ne straši
„Vaterland“ in falsifikati.
Izpreobrnilo se je konečno tudi vladno avstrijsko glasilo „Vaterland“ in priznava ponarejenost dokumentov. Seveda pravi, da tudi Masarykovi dokazi niso izvirni, kakor niso bili Friedjungovi. Trdi, da je blaznost, ako kdo trdi, da je Forgach naročil ponarejene dokumente, ampak, da je bil Forgach žrtva one bande, ki je dokumente ponarejala. Pravi da je bila cela družba, ki je s to stvarjo delala dobro kupčijo in avstrijski diplomatje so se ji vseli na limanice. Ubogi diplomatje! Ponarejene dokumente so kupovali za prave, ali ni to diplomatsko? Kdo je bil večji diplomat, ta, ki je kupoval, ali oni, ki je prodajal. Ponarejalci dokumentov so torej prinesli svoje izdelke Forgachu, ta jih je kupoval in pošiljal na Dunaj; vsi so bili prepričani, da so pravi. Uboga država, ki ji manjka denarja za važne stvari, je plačala te dokumente s 60.000 (beri šesdeset-tisoč) kronami. In še naprej bi bila avstrijska vlada ven metala denar, tako trdi „Va-terland", ako bi ne bil ban Rauch, ki mu je en dokument slučajno prišel v roke, spoznal, da so ponarejeni. Tako priznava „Vaterland“ seveda s pripombo, da tudi Masaryk nima pravih dokazov. Prej ali slej se bo tudi to pokazalo. Kakor vse kaže, Forgach nima več obstanka v Belemgradu. Ljudje se tam na ulici pozdravljajo: »Proč z Azevoin“.
Praška pogajanja.
Češko-nemška pogajanja, ki so budila tedne in tedne pozornost avstrijske vlade in javnosti — so končana brez uspeha. Dalo se je pričakovati, da bo tak konec. Tudi ko bi se bila dosegla sprava, bi bila le na papirju, kajti narodni boj je živa sila, ki ga ne ustavijo nobena pisana določila. Naravno je, da sedaj Čehi odvračajo krivdo od sebe in jo pripisujejo Nemcem, Nemci pa isto-
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:	-----
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[162]
»Nikakor ne! Pri satanu, porušiti hočem to gnezdo, kakor sem obljubil očetu, in sejati žito tam, kjer zdaj stoji njegovo obzidje! Zgled mora biti strašen! In tudi bo . . .“
»Vrhu tega imaš pa še drugi vzrok — le priznaj!. . .“
»Da! Vem, kaj hočeš reči! . . . Res je, hočem, da pade hči grofa Alma v moje roke! ..."
»V tem slučaju se moraš požuriti. Nevarnost je, da prideš prekasno," se je porogala Lukrecija.
»Tristo hudičev! Ali me prihajaš mučit? Govori jasneje! . . .“
»Kaj naj ti rečem drugega kakor to, da je Ragastens v trdnjavi in da ga mlada Beatrice nič kaj nerada ne vidi; prav narobe . . .“
Cezar je prebledel. Nato je dejal po kratkem pre-mišljanju:
»In ti praviš, da če hočem dobiti Ragastensa v svojo oblast, se moram odreči razrušenju Monteforta? . .
»Ali pa delati se, kakor da se odrekaš!"
»Aha, zdi se mi, da se razumeval"
Lukrecija se je sklonila k svojemu bratu in mu še dolgo tiho prigovarjala. Cezar jo je poslušal z velikim zanimanjem. Od časa do časa je vzkliknil, bodisi že od presenečenja, od srda ali od veselja.
Naposled je bil pogovor pri kraju. Takrat je Cezar poklical častnika, ki je stal vedno pred vrati šatora.
»Gospod", mu je velel, »pošljite mi mojega pribočnika in moje glasnike . . .“
»Slušam, Svetlost."
Pol ure kasneje se je po vsem taborišču razširila vest, da pošlje Cezar v Monteforte pooblaščenca, z nalogo, da stavijo zaveznikom ugodne pogoje. Nekateri so odobravali ta ukrep. Drugi, in teh je bilo največ, so dejali narobe, da je sramoten, in so mrmrali med seboj, da Cezar očividno peša in da njegova zvezda bledi . . . Nihče pa ni slutil resnice . . .
LI.
Bodi hraber, zvest in čist.
Na večer tistega dne, ko ga je bil knez Manfredi, sprejel v red Junakov ter mu dal bratovski objem in poljub se je Ragastens napravil proti palači grofa Alma.
Ves dan	je	že	premišljal	o dopoldanskem dogodku;
ta	dogodek je	bil	gotovo slaven	zanj, ker mu je dajal velik,
nenavaden ugled v tistih časih, ko so imela odlikovanja te vrste še globok pomen. No, kasneje so ga izgubljala čimdalje bolj in so postala naposled gol konvencionalen običaj. Zanj, kakor smo dejali, je bil ta dogodek še slaven; toda spravljal ga je v kruto zadrego.
»Bodi hraber, bodi zvest, bodi čist! si je ponavljal.
In pri tem se je zavedal, da mu ne manjka nobene izmed navedenih čednosti. Toda izza takega izpraševanja vesti so se mu vendarle v dnu duše oglašali zamolkli očitki. Ta mož, ta starec, ki je zahteval zanj najvišje in najsijajnejše odlikovanje ter ga je sam lastnoročno posvetil v	svoj viteški	red,	je	bil — soprog Primavere . . .
Obhajalo	ga	je	tesnobno	kesanje ne zaradi njegove
ljubezni, nego zaradi koraka, ki ga je hotel storiti, zavedaje
se, da si ga vzlic vsemu umovanju m prepiru s samim seboj ne more odreči. Kajti že ves dan si je bil ponavljal:
»Ne pojdem!"
Toda ko je napočil večer, je pričel nestrpno dirjati po svoji sobi. Kmalu nato je šel od doma, in kakor da si je že davno na jasnem, kaj mu je storiti, se je brez obotavljanja napotil proti parku, tja, kjer je bil predsinočnjim preplezal ograjo.
Tam je čakal, dokler ni vse pomolknilo v palači in dokler ni prišla ura, ko se mu je zazdelo, da mora biti Primavera na svojem običajnem mestu. Naposled se je zavihtel preko ograje, dospel po istih drevoredih do iste trate kakor zadnjikrat ter našel Beatrice na isti granitni klopi.
Krenil je naravnost proti njej. Zares, čakala ga je. Nasmehnila se mu je, ko je videla, da prihaja.
Kar sta si pravila ljubimca med tistim večnim jecljanjem, ki je jezik vseh zaljubljencev v vseh deželah že od začetka sveta, to prepuščamo svojim bralkam in bralcem, da si naslikajo z lastno domišljijo. So pač prizori, ki jim pero ni j{0S — prizori, ki jih človek ne more naslikati v njih izvirni prelesti.
Obadva sta bila krasna v žarenju svoje ljubezni, slajše in svetlejše od žarenja sladkih zvezd! Bila sta daleč od vsega sveta, vsa zaglobljena v očarano oboževanje krasote drug drugega! ...
A vendar, prišla je minuta, ko se je bilo treba ločiti. Po zadnjem slovesu je Primavera počasi odšla proti palači. Ragastens je ostal na svojem mestu, nepremično, ves oka-menel od svoje sreče; in že dolgo je ni bilo več videti ko se je z globokim vzdihljajem tudi on odpravil domov.
____________________________ (Dalje.)
Vaše zdravje
si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite Fellerjev fluid z znamko »Elza-fluid*. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 264 (Hrvatsko).
tako trdijo, da so krivi Čehi. Radikalci so na češki in na nemški strani in preko njih niso moglj oni trezni elementi, ki so želeli sprave. Češki deželni zbor bo odgoden in avstrijski parlament bo sklican vkljub temu, da se ni dosegla sprava. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala oziroma ponovila, toda vprašanje je, ali je sprava mogoča prvič na papirju in drugič v resnici?
Hrvatskl sabor.
Ban Tomašič je imel uspeh. Koalicija mu je dala kot pogoj železniško pragma-cijo, ki določa, da je na hrvatskih železnicah madžarščina uradni jezik. To pragma-cijo so že „zgoraj“ mislili izpremeniti, zato je imel ban lahek posel, da je koaliciji izpolnil pogoj. Pragmacija se bo spremenila na papirju, praksa pa bo ostala kot dozdaj — in ban bo imel za seboj koalicijo. Pravijo, da ne bo tako. Dne 23. t. m. se otvori sabor in cela situacija bo v rokah koalicije. Ako bo delo mogoče se bo delalo, drugače pa bo sabor razpuščen.
Perzijski nemiri.
Ruska vlada je Perziji podala memo" randum, v katerem zahteva zadoščenja zaradi inzultiranja ruskega konzula v Kašanu. Perzijski minister zunanjih zadev je obljubil, da bodo vsi, ki so prizadeti, kaznovani.
Dnevna vesti.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke se je na včerajšnjem sestanku odbora zaupnih mož konstituiral sledeče: za načelnika stranke je bil izvoljen dr. Ivan Tavčar, za I. podpredsednika dr. Švigelj, za II. podpredsednika dr. Triller, za tajnika dr. Fr. Novak in za blagajnika Ad. Ribnikar. Na novo je bil izvoljen razen Ribnikarja in dr. Šviglja članom izvrševalnega odbora tudi knjigovez g. Breskvar. Ker pride v izvrševalni odbor potom odseka tudi še prof. Reisner, je v njem 6 zastopnikov starejše in 4 zastopniki mlajše struje.
Predsedstvo narodno - napredne stranke je definitivno odložil državni poslanec Ivan Hribar, češ, da je svojo misijo izvršil, ker se mu je posrečilo doseči sporazum med obema strujema v stranki.
Javen ljudski shod na Vačah se je vršil včeraj popoldne v natlačeno polnih gostilniških prostorih pri županu. Shod otvori imenom „Skale“ podpredsednik Ribnikar, za predsednika shoda se izvoli župan Zarnik. Dr. Josip Lavrenčič govori o politiki klerikalcev vobče in o njihovem delovanju v raznih zastopih. G. Ribnikar pojasnjuje na kako premeten način in s kakšnim nasiljem hočejo klerikalci dobiti v deželi vso oblast v roke. Obširneje govori o preganjanju učiteljstva in o discipliniranju tamošnjega nadučitelja Blaganjeja, ki ga je šolska oblast prestavila samo zato, ker je osnoval	na	Vačah	„Sokola“	in tudi sicer
deloval	za	korist	ondotnega	prebivalstva.
Zameril	se	je, ker	ni hodil	v farovž po
svete. Nato	je bila	z velikim	navdušenjem
in soglasno sprejeta resolucija v kateri izrekajo zborovalci svojemu ljubljencu Bla-ganjeju iskreno zahvalo za njegovo neumorno delovanje v korist vaških faranov. Kot zadoščenje za krivice in preganjanje od klerikalne strahovlade v deželi naj mu bo zagotovilo, da bodo na Vačah kmetje nadaljevali z isto vnemo po njem začeto delo za napredek Vač.
Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek zvečer se igra prvič za nepar-abonente gradiozna obmorska drama Iv. pl. Vojnoviča »Ekvinokcij" v štirih dejanjih, ki je pri premijeri izredno ugajala. Slovenska Filharmonija izvaja poleg Zajčevega intermezzo tudi nekaj drugih resnih
Mali listek.
Kritika kritike.
(Konec.)
Literatura, glasba, slikarstvo, kiparstvo, skratka umetnost je univerzalna, za vse in za vsakogar, za najvišje (duševno 1) in za najnižje. Minili so časi, ko je bila umetnost dragocen užitek le za najbogatejše, in popularizacija, demokratizacija umetnosti zahteva sedajnosti. H gledališki umetnosti pa spadata tudi opereta in burka prav tako kakor se prištevajo k slikarski umetnosti tudi karikature. Pri teh se pa ne vprašuje: kaj? nego kako? — Zato so Girardi, Blasel, Pallenberg, Maran i. dr. dandanes kot komiki — navadno celo zelo drastični komiki — prav tako spoštovani umetniki kakor najresnejši tragedi. Gre pač le, kako dosezajo komične efekte, in tudi pri naših komikih imamo kritizirati le „kako“. Gotovo je, da je doba Hanswurs-tijad minila; dandanes zahtevamo od komikov diskretnosti, elegance, umerjenega okusa. Najbanalnejši prizor zna resničen umetnik s svojo igro estetizirati, a ni dovolj poetičnega prizora, da bi ga šušmar ne po-surovel. In za to je na svetu kritika, da
glasbenih točk. Opozarjamo, da se vrši predstava za nepar-abonente. — Včeraj, v nedeljo dopoldne se je vršila na odru prva orkestralna izkušnja z vsem ensem-blom (soli in zbor) za Wagnerjevo opero „Tann ha u ser“. Med tednom se bosta vršili še dve skušnji v gledališču in vsaj še ena v dvorani „Mestnega doma“. Izredno težka opera mora biti najskrbneje pripravljena ter potrebujejo zbori in soli z orkestrom čim največ skušenj.
Družabni večeri ljubljanske »Narodne Čitalnice" bi bili lahko bolje obiskani kot so. Ne vemo, zakaj se občinstvo ne more ogreti za njih, ali najbrže je temu vzrok mnenje, da je pri teh večerih vse napeto »frakarsko". In to ni res. Zabava je neprisiljena in čem več bo obiskovalcev čitalničnih prireditev, tem manj bo prisilje-nosti, tem več pravega razpoloženja. Sobotni večer je že bil bolje obiskan, ali niti od daleč še ne tako, kot bi moral biti. Upamo, da bo prihodnjič še boljše.
Iz Domžal. Nekdaj od vseh spoštovani in v obče priljubljeni Franc Flerin je postal slovenski-janičar. Sram naj ga bo, izdajalca svojih bratov. Nikar naj ne misli, da ga rešijo judeževi groši! Vsi Domžalci se s trepetom v srcu — ki znači zasramovanje — obračamo od njega. — Ni dovolj, da je ujel in prekanil žganjarja Ogrinca, Ne, ujel je še druge in še jih lovi. Možje in žene slovenske, bratje in sestre naše, čujte klic opominjajočega našega brata; „Ne pedi več zemlje naše našim sovražnikom! Ali se ne bojite kletve vaših potomcev, ki se bodo spominjali vas, da ste jim prodali rodno zemljo. Mi pa, Domžalci, ki še čutimo za narod svoj, združimo se v močno vez. Dovolj smo trpeli pred našimi sovražniki, saj njihovo postopanje naj nam odpre oči in zato si podajmo v bratski ljubezni roke ter rešimo, kar se da rešiti. Ne jezimo se, ako gre naš brat k »Sokolom" ali v društvo »Orlov", saj nas more vse navduševati le skrb za naš obstanek. Širni naši domovini pokažimo, da se zamo-reta brata ljubiti, če tudi nista v načelih somišljenika. — Vi slovenski možje in žene, ki ste bili v slamnikarstvu prvi učitelji Tirolcem, ste danes njih sužnjih. Zavedajte se, da delate še danes tlako. Tirolci so mastno plačani, vi pa stradate pri svojem poštenem delu. — Zakaj se nam tako godi, ker ste nezavedni in spoštujete tujca bolj kakor samega sebe. — Zdramite se in ne zamudite nobene prilike, kjer bi ne pokazali svojega slovenskega mišljenja. — Komur je pa, kakor Flerinu ljubši tujec, ta naj se obrne od nas.	Domžalčan.
Trebnje - Št. Janška železnica in „Werk“. Drugo obletnico je obhajala šent-janška proga 15. novembra; prometu je bila odprta 15. novembra 1908. Slabo je bila dovršena in redno so se ponavljale spočetka ovire prometa v preseku in nasipu na Dulah med Trebnjem in Mirno. Ta proga se je zgradila največ radi premoga v Krmelju. Govorilo se je, da bo v doglednem času proga podaljšana in zvezana s Sevnico ali	pa	z Zidanim	mostom,	kar
seveda še ne bo tako kmalu.	Sicer	se	za
te kraje, zlasti	za	od vsega	sveta	pozab-
ljeno šentjanško dolino ne briga noben kist. Imamo nekega poslanca po imenu I. Hočevarja, a ta se pri nas ne pokaže nikoli. Čemu tudi, ko je enkrat delo agitacije gotovo; kdo se bo brigal kaj za svoj volilni okraj, glavno je, da je človek izvoljen, vse drugo — postranska stvar. Največje zasluge za našo progo si pripisuje rudniški direktor Ernest Gmeyner; možakar meni, da je železnica njegova last in nje uslužbenci — njegovi podaniki. To gotovo zatrdno veruje tudi Izidor Bajuk, proti vsem drugim visok, proti »Werku“ in direktorju Gmeynerju pa ponižen kot ovčica. Sprva taka babarija	in	hvalisanje,	češ,	da	bo
take slučaje konštatira, bodisi pohvalno, bodisi grajalno. Publika ima v svoji večini za igralske izgrede prav fin občutek, kvitira pa tudi vse delikatne finese z razumevanjem. Tako morejo umetniki iz najglu-pejše operete ali burke ustvariti umotvor, »šinirarji" pa jo seveda le še huje ponižajo. Hansi Miese ostaja umetnica bodisi v tragediji, bodisi v farsi, bodisi v opereti in v bedasti groteski, — in publika ima pri njej umetniški užitek, pa naj se že pri tem joka ali pa do solz krohota.
Zdi se mi, da tega nekateri naši igralci in celo nekateri naši kritiki ne vedo. In tako vidimo, da se tudi v naši literarni kritiki pišejo docela nekritične kritike.
Najkrajša lirska pesmica je lahko večji umotvor ko najdebelejši roman; en sam dramatičen prizor more biti višje estetske cene ko petdejanska tragedija v verzih; ena sama otroška glavica na platnu ali v mra-morju je včasih popolnejša umetnost ko največje poslikano platno ali pa ko ogromen spomenik z raznimi pritiklinami. V igralskem oziru pa more kratka epizoda zatemniti največjo ulogo.
Vobče se misli v Slovencih (tudi med kritiki), da je tragedija višek dramatične umetnosti. Da, tako so nas učili v šolah; zgodovina in življenje pa dokazujeta, da je
rudnik vsak dan odvažal do 60 voz premoga. Kmalu so postali skromnejši in govorili so o 30 vozovih, prraksa je pa pokazala 8 do 11 redko redkokedaj do 16 ali 18 voz na dan. Premog je sicer vse okoli v manjših množinah, pa še tega ne znajo poiskati. Razun tega je mnogo premoga prav slabega,v pomešanega s peskom, prstjo in blatom. Žehtajo ga s potokom Hinjo, ki je tako polna svinjarije in umazana, hujše od gnojnice. Zanimivo je tudi dejstvo, da nova proga, do katere ima tako oblast Gmeyner, ni pravzaprav last nikogar, ker še do danes niso plačana zemljišča, po katerih teče.
Poučni tečaj za zadružne funkcionarje v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko priredi danes dne 21., jutri 22. in v sredo 23. novemkra t. 1. v Ljubljani poučni tečaj za zadružne funkcijo-narje. Namen tega tečaja je dati osebam, ki imajo v obrtnih zadrugah kot odborniki ali pa tudi kot zadružni uradniki poverjeno skrb za opravljanje zadružnih poslov, priliko, da se seznanijo pobliže z določili onih zakonov, katere najčešče potrebujejo. Tečaj je pri nas prvi svoje vrste in gotovo ustreže resnični potrebi, kajti obrtnih zadrug štejemo danes na Kranjskem že nad 70. Tečaj bo trajal 3 dni in se je zanj priglasilo nad 20 udeležnikov, od katerih so pretežna večina zadružni načelniki in odborniki. Tečaj bode obsegal 21 učnih ur in se bode predavalo o sledečih predmetih: Poslovanje obrtnih zadrug, predava g. Engel-bert Franchetti (5 ur); obrtni red, predava g. dr. H. Blodig (7 ur), obrtno pospeševanje, predava zbornični tajnik g. dr. Viktor Murnik (2 uri); izobrazba obrtnega naraščaja, predava ravnatelj c. kr. umetno-obrtne strokovne šole g. Ivan Šubic (3 ure), bolniško zavarovanje, nezgodno zavarovanje, gospodarska prizadevanja obrtnih zadrug, predava zbornični tajnik g. dr. Fran Win-discher (4 ure).
Amaterfotografi. Pripravljalni odbor društva »Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani, vabi s tem najvljudneje vse interesente, da se udeleže prijateljskega sestanka, ki se vrši v t o r e k d n e 2 2. t. m. ob 8. uri zvečer v posebni sobi (Prešernova soba) restavracije pri »Novem svetu" (Marije Terezije cesta) v svrho razgovora osobito glede društvenih pravil.	Pripravljalni	odbor.
Jez iz blata. Na Žabjeku so napravili vsled naprave nekega kanala jez iz blata. Tak utis mora vsaj dobiti vsak človek, ki hoče iti skozi Žabjak. Na cesti se namreč nahajajo tako velikanski kupi blata, da bi človek lahko gazil do kolen v njih. Čemu je to dobro, ne vemo. Mislimo, da bi se to blato spravilo lahko kam drugam, ne pa ravno na sredo ceste.
Koncerti Slov. Filharmonije v Unionu so zopet dobro obiskani. Veselimo se tega dejstva, ker je »Slov. Filharmonija strogo narodno podjetje, ki zasluži vsestranske podpore. Iz tega ozira priporočamo tudi obisk njenih koncertov, vendar bi zahtevali od njenih prirediteljev da izposlujejo, da se bodo v Unionu dobivali Ciril-Metodovi računski listki in vžigalice — ker bi sicer morali nasvetovati najhujše konsekvence. Naj ni v tem oziru izgovora !
Slab krmilar je na malem parniku, ki so ga te dni spustili s Trnovskega pristana v Ljubljanico. V soboto ga je deroča voda koncem Prul zanesla proti zatvornicam in bi bilo šlo kmalu vse v »franže", če bi se inženerjema ne posrečilo splezati na lesene stebre pri jezu, med tem, ko so drugi delavci parnik in strojnika s težavo rešili in spravili v zavetje. Ta nemška škatlja od Rena, v Ljubljani nima sreče.
Velik čoln za prevažanje kamenja
izdelujejo zdaj v Prulah. Pripenjali ga bodo
za vzorno veseloigro in za izvrstno burko treba še več soli in še več umetnosti. Mnogo ima svetovna literatura dobrih tragedij, a preklicano malo dobrih veseloiger in burk. Tudi Slovenci imamo že nekaj dobrih dram, a niti ene dobre veseloigre ali burke. Dovtip in humor sta pač najdražja, najredkejša na svetu Prav zato pa sta tudi iskana in željena. Za nobeno dobroto življenje se ne potroši toliko, kolikor za smeh. Ničesar niso ljudje, k trpljenju in borjenju ustvarjeni otroci Eve, toli lačni ko smeha. Nikamor ne silijo tolike trume, ko v hrame, kjer se je nadejati vsaj par uric smeha.
Pa ti pride čemeren kritik estet, zmrači se mu kislo lice, pa zmerja veselja in smeha potrebno publiko, da je surova, neomikana brez estetskega čuvstva! Pojdi v slamo, dolgočasnež, ki meriš ves s svet svojim kratkim estetičnim vatlom, a ne poznaš človeške duše! Delectat variatio! Od samega kaviarja in šampanjca pogine celo največji gourmand.
Slovenci pa imamo eno samo gledališče, ki mora gojiti vse stroke dramatike. Baš raznovrstnost repertoarja more vzdrževati in množiti interes publike za slovensko dramsko literaturo. Petnajst let že zahajam v naše gledališče, sodeloval sem pri nje-
parniku, ki ga bo^ vlekel do Podpeči in naloženega nazaj. Čoln je prostoren za dva navadna tovorna čolna, kar jih je do zdaj v uporabi.
Osuševanje In poglobenje v Gruberjevem prekopu se vsled povodnji še cel ta teden ne bo moglo nadaljevati. Tudi večina delavcev je odšla že drugam.
lo mraza pod ničlo smo imeli v nedeljo zjutraj na prostem. Za Ljubljano v tem času izreden slučaj.
V Tomanovi ulici so podrli ograjni zid starega vojaškega oskrbovališča. Me.ida pade kmalu tudi tisto špitalsko poslopje, ki tudi zapira razgled proti mestu.
Po Gorejskem in Notranjskem je padlo nad 30« snega.
Divje race na ljubljanskem barju se ne počutijo kaj dobro; pa tudi lovcem je voda s snegom prekrižala račune. Hodili bi jih zdaj pridno streljati, pa ni nič ugodna vožnja.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani.
Sprejme se: 1 poslovodja, 5 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, 7 učencev, 1 učenka. Službe išče: 2 knjigovodja, 3 kontoristi, 2 potnika, 3 poslovodji, 24 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 11 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontori-stinj, 8 blagajničark, 12 prodajalk, 5 učencev, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Razne vesti.
* Paderewskl in Dygas. V zadnjih časih se je pogosto slišalo ime poljskega virtuoza milijonarja Paderevvskega. Saj je plačal iz svojega krasni spomenik kralja Jagela, ki se je v spomin Grunwaldske bitke letos odkril v Krakovu. Paderevvski je stal tudi v ospredju pri Chopinovih slavnostih, ki so se vršile pretekle dni v Lvovu ob priliki Chopinove stoletnice. Poljski listi navdušeno pišejo o Paderewskem, ki je takorekoč celo svoje premoženje namenil svojemu narodu — kar ni navadno pri virtuozih, ki postanejo milijonarji. Enako narodnega se je izkazal slavni poljski tenorist I. Dygas. Ko je pel v Neapolju, je dal vzidati spominsko ploščo v hišo, kjer je stanoval 1. 1836 Slowacki. Pri svojem gostovanju v Beunos Airos se je postavil na čelo tamošnji poljski koloniji, ki je na svečan način proslavila spomin grunwaldske bitke. Navada je, da slavni virtuozi in in umetniki rždi pozabijo na domovino. Zato se v tem lepši luči kažejo izjeme, ki vkljub svoji svetovni slavi ostanejo zvesti sinovi svoje domovine in ji služijo po svojih močeh.
* Dvakrat na smrt obsojen. Pred kratkim se je vršila pred insterburškim porotnim sodiščem obravnava proti dekli Avgusti Milkoweit radi umora s strupom. Obtoženka je bila obdolžena, da je svojega gospodarja, gospodinjo in domačo hčerko zastrupila z arzenikom. Milkovveit je bila tudi obtožena radi požiganja. Vse te pregrehe je napravila obtoženka baje iz ljubezni. Porotno sodišče je obtoženo deklo po končani obravnavi spoznalo krivim trikratnega poskušenega umora z zastrupljen-jem, kakor tudi hudodelstva požiganja. Dekla Milkoweit je bila vsled tega radi dveh točk obsojena dvakrat na smrt in vrh tega še na 15 letni zapor.
 :----------
govem razvijanju že aktivno in pasivno, videl sem že sto in sto najrazličnejših iger, oper in operet, a vodno sem šel od predstave zadovoljen. Zakaj? Kako? — Pogledal sem pred začetkom predstave vselej na gledališki list! — In to zadošča? — Popolnoma! Ako sem čital na gledališkem listu »burka", sem vedel: Aha! nocoj se bomo krohotali! Ako sem čital »tragedija", sem že slutil: No, nocoj bo žalostno! I. t. d. Skratka: nikdar nisem kupil mačka v vreči. Gotovo sem bil včasih nevoljen z načinom igranja, z mimiko, govorico, obleko igralcev. Tudi z delom publike sem bil včasih nezadovoljen. Toda pri tragedijah se nisem nikoli hotel smejati in pri burkah nisem nikdar iskal klasične umerjenosti in višjih estetskih zakonov.
Mislim, da bi se morali po mojem zgledu ravnati vsi gledališki obiskovalci in zlasti kritiki, ako hočejo, da jim priznavamo v polni meri usposobljenost za težko, a krasno delo — mentorstva. Publika si ne daje jemati pravice do zdravilnega, osvo-bojajočega in pomirjajočega smeha, saj ta pravica je še edina, za katero ni plačevati davka na tem skisanem svetu.
Nekdo, ki se rad smeje.
Majnovejša lefietonska Ib brzojavna poro6II&
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj mrtev.
Astapovo, 20. novembra. Danes zjutraj ob 6'54 uri je umrl slavni ruski pisatelj in filozof grof Leo Nikolajevič Tolstoj.
Astapovo, 20. novembra, Ze včeraj zvečer so zdravniki izjavili, da je položaj grofa Leva Nikolajeviča Tolstega naravnost obupen. Cel večer je neprestano govoril, kedaj bo mogel oditi v samoto. Kriza je uastala ob 3/4 2. uro. Grofice Tolstoj na noben način niso pripustili k bolniški postelji. Ko je zvedela, da je umrl njen soprog, je padla v nezavest. Ko se je zopet zavedla, so jo odnesli k mrtvaški postelji njenega soproga, kar je na njo tako strahovito učinkovalo, da je padla zopet takoj v nezavest. Agonija je trajala nad eno uro. Ob 645 uri so zdravniki konstatirali, da je nastopila smrt.
Petrograd, 20. novembra. Sveta sinoda je sklenila, da bi se moral grof Leo Nikolajevič Tolstoj najprej spokoriti, predno bi bil zopet sprejet v naročje ruske pravoslavne cerkve. Truplo umrlega grofa bodo prepeljali iz Astapova v Jasnajo Poljano, kjer se bo vršil slavnostni pogreb.
Jasnaja Poljana, 20. novembra. Prebivalci Jasneje Poljane in rusko dijaštvo je izjavilo, da bo v slučaju, ako Sv. sinoda ne dovoli cerkvenega pogreba, vprizorilo velikanske škandale. Dosedaj se o tem ni izjavila niti Sv. sinoda niti vlada. Sv. sinoda je v svoji seji zahtevala, da se mora grof Lev Nikolajevič Tolstoj javno spokoriti, če hoče biti sprejet zopet v rusko pravoslavno cerkev.
Varšava, 20. novembra. Sv. sinoda še vedno ni izdala odloka, ali naj se truplo grofa Leva Tolstega pokoplje cerkveno, ali ne. Duhovni so odločno proti cerkvenemu pogrebu, in sicer iz tega vzroka, ker ni bil v času, ko je bil Tolstoj še pri zavesti, nihče priča, da je bolnik v resnici obudil pokoro.
Varšava, 20, novembra. Mesto Astapovo je postalo prava božja pot. Na tisoče ljudstva drvi neprestano k mrtvaški postelji svojega ljubljenca. Kmetje so nad Sv. sinodo strahovito ogorčeni. Pričakovati je velikih izgredov. Ko so predpoldne polagali truplo grofa Leva Tolstega na mrtvaški oder, je vse navzoče občinstvo pokleknilo in neprestano jokalo.
Jasnaja Poljana, 20. novembra. Truplo grofa Leva Nikolajeviča Tolstega bodo iz Astapova prepeljali semkaj. Sprevod bo, kakor se splošno domneva, naravnost impozanten. V Jasnajo Poljano je do-šlo že več desettisočev ljudi, ki pričakujejo, kedaj bodo pripeljali truplo slavnega pisatelja. Iz vseh ruskih mest, kakor iz drugih držav je došlo nebroj občinstva, ki hoče izkazati zadnjo čast slavnemu ruskemu pisatelju.
Jasnaja Poljana, 20. novembra. Ko so prebivalci Jasnaje Poljane zvedeli, da je umrl njih največji ljubljenec, se jih je polastila grozna žalost. Vse govori o smrti grofa Tolstega. Vest, da se bo Sv. sinoda še sedaj ni odločila, ali naj se truplo mrtvega pisatelja pokoplje cerkveno ali ne, je vzbudila povsod velikansko ogorčenje. Vse cerkve so zastražene, ker se je bati nemirov, ki bodo gotovo nastali, ako se Sv. sinoda ne uda ljudski volji.
Petrograd, 20. novembra. Vest, da je umrl slavni ruski pisatelj in filozof, grof Lev Nikolajevič Tolstoj, je vzbudila po vsej Rusiji nepopisno razburjenje in žalost. Vse veselice so bile na mestu odpovedane. Ljudstvo nestrpne pričakuje, kaj bo ukrenila Sv. sinoda.
Astapovo. 20. novembra. Smrt Tolstoja je prišla nepričakovano. Vsi zdravniki so mislili, da je že prestal krizo, ko se mu je temperatura včeraj nenadoma znižala. Tolstoj je ležal dolgo v nezavesti. Grofica Tolstoj je z objokanimi očmi prosila, da bi jo pustili k postelji bolnega soproga, a prošnja ji ni bila uslišana. Ob 6. uri 45 minut je zdihnil največji ruski pisatelj in filozof.
Maksim Gorkij in smrt grofa Leva Tolstega-
N a p o 1 j, 20. novembra. Znani ruski pisatelj Maksim Gorkij se je nahajal ravno na ženitovanju svojega sina na otoku Capri v Italiji, ko je zvedel, da je umrl grof Tolstoj. Vest ga je tako zelo iznenadila, da je padel na mestu v nezavest. Sele po dolgem času je prišel k zavesti in govoril popolnoma nerazumljive stvari. Maksim Gorkij je vsled smrti grofa Tolstega popolnoma pobit.
Vpokojitev Aranickega.
Zagreb, 20. novembra. Šele sedaj se je zvedelo, zakaj ni bil znani šef zagrebškega sodišča, Slavko Aranicki, že poprej vpokojen. Šef Aranicki je bil ravno vzrok, da se ni dosegel sporazum med koalicijo in banom Tomašičem. Srbski samostalci so namreč zahtevali, da se mora na vsak na-
čin vpokojiti zloglasni Aranicki, ki je sestavil znani senat, ki je sodil obravnavo proti popolnoma nedolžnim, takozvanim srbskim veleizdajalcem. A ban dr. Tomašič nikakor	ni	privolil	v zahtevo srbskih	samo-
stalcev	in	to samo vsled zahteve	višjih
krogov. Grof Khuen-Hedervary in minister Aehrenthal sta bila namreč odločno proti vpokojitvi Aranickega. Zlasti slednji je neprestano dolžil Srbe veleizdaje. — Toda vsa zadeva se je nenadoma preobrnila. Ko je bil namreč ban dr. Tomašič zadnjič v avdijenci pri kralju, je isti zahteval odločno, da naj se sodni šef Slavko Aranicki takoj vpokoji, ker hoče imeti red na Hrvatskem. Ko se je nato ban Tomašič vrnil na Hr-vatsko,	je	dobil	Slavko Aranicki	takoj
migljaj	od	zgoraj,	naj se umakne iz svo-
jega mesta.
Simičevo stališče omajano.
Bel grad, 20. novembra. Srbski listi neprestano napadajo srbskega poslanika na dunajskem dvoru, Simiča, in mu očitajo, da je on vzrok, da se je pričela gonja proti avstrijskim Srbom, ker je bil na vse intrige od strani Avstrije premalo pozoren. Splošno se domneva, da so ure vpokojitve srbskega poslanika na Dunaju, Simiča, že seštete.
Dunaj, 20. novembra. Tukaj se razširjajo vesti, da je srbski poslanik na dunajskem dvoru, Simič, že dobil tako-zvano plavo polo.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 20. novembra. Češki narodni socijalisti in češki radikalci so imeli danes pod predsedstvom delegata dr. Baxe sejo. v kateri so sklenili, da vstrajajo na svojem dosedanjem stališču, to je, delati brez vsakega kompromisa, ali pa nič.
Sz stenograličnega zapisnika državne zbornice.
»Svoje pravice moramo prositi mi, ki plačujemo mnogo večji krvni davek, nego drugi; mi, vedno zvesti Avstrijanci moramo zastonj prositi in moledovati, in moramo zvedeti, da nas sme v prestolnem mestu vladi pred očmi psovati, kolikor kdo hoče I Jaz kličem Avstriji: spoznaj, kaj imaš biti! Ti imaš biti vsem sinom, rekše vsem narodom pravična mati; ti moraš sredi Evrope osnovati srečno raznih narodov družino, ker sicer te ne bode nihče branil, ko zopet pridejo sovražniki od zunaj; sicer se zate nobene prsi ne postavijo proti sovražniku, kateri te hoče razrušiti. Samo če bodeš pravična, če posilno stiskanje narodov odsloviš iz srca, utegneš zvedeti, da je resničen ta pregovor: »Austria erit in orbe ultima, si erit justa gentibus", rekše: „Avstrija bode na zemlji poslednja, ako bode pravična narodom1"
Govoril slovenski državni poslanec dr. Lovro Toman v seji poslannske zbornice na Dunaj, dne 3. j unija 1 867. 1.
Lastnik in glavni urednik: Milan Plut.
Odgovorni urednik: Pavel Jeločnik. Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani,
Mali oglasi.
Beseda 5 vlil. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. -Najmanjši znesek F>0 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vtu. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. liri zvečer.
Popoluomn ohranjen Puchov motor 3'/2 PH. se ceno proda ali zamenja za lažjega. Kje pove in-seratni biro ,Jutra".	394/10—7
Stanovanj«! obstoječe iz sobe in kuhinje se išče za 1. december. Ponudbe sprejema inseratni biro „Jutra“.	 401/3—3
Nova, enonadstr. hiša z vrtom v bližini cerkve sv. Petra v Ljubljani, še več let davka prosta ter se dobro obrestuje, se proda pod najugodnejšimi pogoji. Vpraša se v konces. pisarni P. Mateliča, Škofja ulica štev. 14.	393/3 3
Prima Ceškl briketi, večkratno priznano najboljše, najcenejše in najpripravnejše kurivo za peči v salonih, sobah, kopalnicah, hotelih, šolah, samostanih itd. Pozor pri nakupovanju, ker se isti, kakor tudi najboljši češki kosovni premog, tudi na cele vagone, le pri podpisanem naročuje, Cene klub zvišani železniški voznini nič zvišane. Velezaloga briketov in premoga J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica 3.	403/6	3
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rolč, žaluzij in železnih == valjčnih zastorov.
Velika množina
Izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki na zahtevanje brezplačno.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem odprl v lastni hiši na trgu Tabor 4 (poprej Škofja ulica)
gostilno Tabor
kjer bom točil najboljša vina; na razpolago bodo tudi vedno mrzla in gorka jedila, vse po najnižji ceni.
Za obilen poset se najvljudneje priporoča Bole, gostilničar in posestnik.
Dva dobro izvežbana
dacarja
sprejme Užltninsko odkupno društvo za okraj Cerknica.
Prošnje je vlagati do 1. decembra 1.1. načelniku g. Ivanu Stergulcu.
Alfonz Breznik
c. kr. zapriseženi Izvedenec in učitelj »Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štev. 13,
(popre) Gradišče štev. II.)
Prva, najstarejS«, naJveCJa In edin* domača tvrdka vseh glasbenih instrumente., strun, (tudi specialitet) in muzikali) Nul' raznovrstnejša izbir« in najcen. Izpoaojend-nica prvovrstnih klavirjev in harmonije'}'
Prodaja na naiminjše obroke. — Ugodna zameaa jamstvo. — Genaralno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka, R5sler, Stelzhammer, Hoifl & Heitzma. Manborg, Horugel i. dr
Popravila In ugla-ševanjavseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge Je najskrb-nejše preizkusen.
10 letno
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar In trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn „ Union" v Bielu in Oenovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Šentjanška premogokopna
•	•
•	•
družba
• • • •
je otvorila Šelenburgova ul. 7
svojo
prodajno pisarno,
kjer se sprejemajo naročila na domači, priznano najboljši in najcenejši
Družba hoče na ta način preprečiti, da bi se pri sedanji splošni draginji poljubno zvišale premogu cene — obenem pa olajšati odjemalcem nabavo premoga.
°P"e"ogpMia na drobno.
ter stane isti za kurjavo K 1‘20 pri 50 kg
.i—. f ra n ko v hišo postavljeno. .........
Razen prodajne pisarne v Šelen-b u r g o v i ulici 7. I. n a d s t r. sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babič, Dolenjska c., I. Buzzolini, Stritarjeva ul., E. Kavčič, Prešernova ul., L. Kotnik, Sp. Šiška, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, I. Mencinger, Sv. Petra c., B. Sevar, Sv. Jakoba trg, A. Sušnik, Zaloška c., Fr. Trdina, Stari trg, Ivana Tonih, Tržaška c., Uradniško gosp. dr., Kongresni trg.
1 K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
1 K O
TT v za slabokrvne In prebolele
Li "I *1 je zdravniško priporočeno črno dal-I \ lil / matinskovinoKui najboljše sredstvo.
5 kg franko K 4--.
Br. IS"ovali o vic, Ljubljana.
ESEEBgSa^BEEEa^BgBgBSEggSm^BaB«
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
VI prihranite denar?
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo	TKjr	lepo
darilo!	.Hm. «1	darilo!
JOSIP SCHUNDER
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8'—, za miši K 360 do K 5-20.
Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L. Posch
kleparski mojster, Dunaj XYII., Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd.
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Telefon št. 97.
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Ne išči v tujini, kar najdeš doma!
Vedno najnovejše damsko volneno blago, tuzemsko in inozemsko sukno za gospode, perilne parhente, kotone, zastore, preproge vse vrste, odeje, moiko letno in zimsko perilo, kravate, nogavice, rokavice izvrstne kakovosti po vsaki poljubni ceni.
Posebno priporoča svojo veliko zalogo Sifona, platna, brisalk namiznega perila ter vezenine za nevestne opreme
Manufakturna trgovina J. Kostevc,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
•vseli, -velikosti se ceno procLa,-
Moje ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za po pravo automobilov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XYII
nasproti glavne pošte
»• ►—♦	♦ -4•
:	Telefon	štev.	135.
Število zadružnih članov čez 600,
Zaradi ogromne zaloge §
priporoča	ij|
$1
  pod lastno ceno = ||
zalogo storjenih oblek | in konfekcijo za dame |
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, g
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopodne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na	razpolago	so	domači hranilniki.
Ljubljana, Mestni trg št. 5,
Franc Souvan sin - Ljtibljana
Mestni trg štev. 22 in 23
Kupujte ,JUTE0‘!
Izvod samo 4 vinarje.
Za točno in solidno delo se jamči Že rabljeni vozovi se jem-— Ijejo v račun. —
Delniška glavnica. S 5,000.000.
301—46