57. številka.
boto 11. maja 1895.
(v T ratu, v soboto zjutraj dne lt maja 1895)
Tečaj XX.
„JEDINOST*"
iibaja po trikrat na n-il«»i j faatili Janjih ob torkih, AsCrtkih m Mb«lah> /jutranja itdanje ii-kaja ob S. ari ijutraj. vctarno p« ot> 7. uri »afar. — Obojan ladanje atm«: «• Jclao mtacL- . f. —M, i/vi u Avtitrija f. ca trt «Mtt. . , 3.*< . . . » . -«a pol lata . . .	, . , e.-
MfKia* . . * tO.— . . .!«.-Na urHki ton prlUiana uriiilM m
m jtailje tiir. Poumićrt itavilke ie dobivajo * pro-Jajalnieah tobaka v lrmtH p» a utr., iivaa Trrta po S n»i. Sobotno veAerou iadaaja » t ratu « a«., Uren Trata • a«.
EDINOST
tfa polltlAnetfa druitv«
O^laai K« rai'-an« po rtrifa f petita; ta utulor- j doooinai črkami «o plačuje [.rn.tor, ko'ik 1- ob««ga r>ara<laik »rtti«, t'uolnua. umnrdnc« iti Javnatahvala, domači uiflaai itd, <■« rv'nnajo po pogodbi-
Vhi dupUi nuj »o putiljajo irolniltra : ulica Ca»erm, it IS. Vaako piaiao «ora hiti frankavano, kor nafran korana m
M,r**l 'tnajo. Rokopim *u a«i r ra*ajo.
Naročnino, rak lanac ij* m »Klan« apra-jaioa ufiruvniitvo ulioa Kolina »ic-colo hit. 3, II. aadat. O.lprta reklaiaasija •o prost« pottnin«.
Primorsko. __
fejviija instancija je gavarila!
V Avstriji imamo res ustavo ali koiiBti-tncijo in krona deli se svojimi narodi zakonodavno oblast. Toda varali bi sami sebe in druge, ako bi hoteli trditi, da se je duh parlamentarizma in konstitucijonalizma ie toli utrdil med nami, da bi avstrijski narodi mirnim srcem mogli na podlagi istega zidati svojo bodočnost. Pač pa je resnica le-ta, da je nađe konstitucijonalno življenje — seveda v pravem zinislu te besede — če ravno ne v povojih, pač pa dete, ki je komaj shodilo in se izpodtakne pri vsakem koraku in — pada. Naše konstitncijonalno življenje se noče prav razviti, da bi prišlo do prave veljave in ves njega ugled je le navidezen: lupina je brez jedra. Zato pa se tudi pri uas ministerstva ne sunejo po konslitucijonalnih načelih, niti se je moglo med vladami in ljudskim zasto-pom ali parlamentom razviti tako razmerje, ki bi odgovarjalo duhu ustave in parlamentarnih načel, veljavnih po vseh drugih dr-tavali, vladanih v zmislu pravega konstitucijonalizma. Pri nas imamo narobe svet. Pri nas je parlament vsakodobni vladi le nekako •redstvo, neizogibno potrebno za ohraqjeqje videza ustavnosti, dočim je drugod parlament res voditelj in vsakodobna vlada le njega izvrše valni organ.
Podeli vši ns-avo odstopila je krona del svojih pravic narodom. Krona je dala, narodi so prejeli. Po pravilih zdravega človeškega razumevanja misliti bi morali torej: da bodo oni, ki so prejeli, veliko skrbnpje čuvali svojo piidobitev, novo uredbo, kakor pa oni, ki je moral doprinesti žrtev za to novo u-redbo. Na kratko: naravno in logično bi bilo. ako bi narodi avstrijski, odnosno njih pravo-veljavni zastopniki v prvi vrsti skrbeli za vspeini razvoj ustavnega življenja; da bodo čuvali kakor zenico v svojem očesu načela, temelje in znake ljudskemu zastopstvu, temu velikemu daru presvetle krone svojim narodom, dočim bi se ne smeli čuditi, ako bi se krona sama ne vnemala posebno za vzdržale ustanov, ki so jo stale velikih žrtev na Uje prerogativah.
Tako bi bilo logično in naravno, a ni tako: je narobe. Natoi iška istina je, da naš parlament gori na Dunaju postaja glede na varovanje svojih pravic od dne do dne bolj opatičen in ako pojde tako dalje, ue more miuoti dolgo časa, da se ta naš parlamentarni zastop skrči do sence tega, kar bi moral biti. Voditelj bi moral biti, mesto tega pa je neokretno dete, ki kobaca iu se opoteka naprej ob varni roki skrbne — vlade. Ni čudo po tein, da parlamentarno življenje zgublja vedno botf na svojem kreditu in ugledu med ljudstvom, da ginevata kakor Bneg na solncu zaupanje in
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgotloviiiaka pripovest XVI. veka.
Spi »al A. S e n a a
VIII.
»A veste li Pavle, ktg je naša bodočnost?" začela je znova Klara pridušenim tresočim glasom opazuje izpod oka Pavla. „Ali veste to, Pavle? Uganka, je li ? Ali jaz, moje srce mora jo rešiti. Vi moj, jaz vaša, pa nq se svet pogrezne. Mladi ste še, mladi. Ne znate se srca, ne poznavate še plamena ljubezni. Oh ni vam ljubezen jare (jagnje) krotko in milo. Ne, divji je ona konj! Ke-dar pobesni, kedar se propne in leti kakor strela nebeška, kakor severni vihar, more li jo brzdati človeška roka? Oh Pavle, čujte me zaječala je Klara. , Jaz svojega moža ljubila nisem. Prodali so me bogatašu, topo-glavcu, a on me je vpregel v jarem zakona. Duša mi je bila krilata ptica, a sedaj je zgi-
vera prebivalstva do našega ljudskega zastopa ter da se — na sramoto našim „čuvarjem ustave" — vedno bolj utrja uverjenje, daje pri nas krona najkonstitu-cijonalnejii činitelj v državi in najskrbnejša čuvaricatemelj-nihzakonov avstrijskih, obseza-jočih politične pravice prebivalstva sploh in narodnih še p o s e b e. Ne da bi se hoteli veseliti na tem dejstvu — na dejstvu namreč, da narodi, odnosno njih zastopniki ne vedo ceniti velike dobrote, podeljene jim od modre in dobrotne krone —, ampak konstatujemo je le jednostavno, naglasivši še jedenkrat, da sta strogo-konstitucijonalno mišljenje in stroga skrb krone za veljavo naših osnovnih zakonov vsem narodom najvišja instancija, do koje se obračaja zaupno, kadar menijo, da se jim krivica godi. Dd: krona je naše pribežališče in naše zavetje — do nje se obračamo, kadar iščemo svo* jih pravic. Krona je pri nas regulatur vsega javnega življenja. Uprav to strogokonstitu-cijonalno mišljenje i.ašega vladaija, njega očetovska skrb za blagor vseh podanikov in njega idejalna pravičnost spajajo se v bleščeč sijaj okolo glave našega cesatja in ta blišč ne odseva samo v srcih avstrijskih narodov, ampak vzbuja občudovanje in obožavanje po vsej Evropi. Ta blišč ogreva srca narodov in v teh srcih klije čarokrasna cvetka dinastičnega č u t s t v o v anj a in kristalnočiste podauiške lojalnosti — toli bttfno, kakor morda nikjer drugje na svetu.
Sleherno potovanje cesarja Frana Josipa med svojimi podaniki je si jajna priča one divne, idejalno-vzviiene ljubezni med vladarjem in podaniki. Tak sijajni dokaz je podala ravnokar naša tužna Istra, ko jo je osrečil premilostui vladar se svojim obiskom. Od koče do koče, od sela do sela vsklikala so vzradoščena srca : Dobro d o š e I, mili vladar, blagoslovljen bodi t r e-notek Tvojega prihoda! In od vseh krajev te pokrajine so prihiteli v Pulj poklicani zastopniki zvestih podaniških src, da polože pred Najvišji prestol — vse; svoja srca, svojo udanost, svojo ljubezen in svojo neomejeno in neomajljivo zaupanje.
A ponosom beležimo, da niso bili zadnji med njimi zastopniki našrga naroda slove n s k e g a iu h r v a t s k e g a. I oni so stopili pred jasno obličje vladaijevo kot žive priče zvestobe avstrijskega slovanstva do dinastije Habsburgov. Prišli so kot klasične priče, da je dinastiški čut v srcih istrskih trpinov toli ukreninjen, da ga ne morejo o-inajati tudi najneugodnejši politi š k i in narodni o d n o š a j i. Prišli so zajedno tudi zato, da Čujejo blažilno in to-
nola v xlatej kletki. Oh bilo mi je v tem bogastvu, da zberem vse svoje zlato, vse svoje bisere in dragocenosti, pa da grem po svetu beračit: „Evo vam blaga! Dajte mi srce, srce mi dajte !• V srcu mi je vrelo plamene morje, a nad njim seje stvorila ledena skorja -- mržnja, prezir na moža, na svet, na vse. Postala sem mati. Objela sem dete, ljubila sem je vsem srcem. Ali dete! — In umrl mi je mož. Padel mi je jarem, padel prezir, ali tu, v srcu, gorel je večni plamen. Bilo mi je, da objamem nebo in zemljo, ali objela sem — meglo. Takrat prišel si ti v te dvore, ranjen, bolan si prišel. Zalivale so te težave, mučila te je vroč ca. V tihej noči, ko je vsako dušo zibal sen, tihotapila sem po temnih vežah do tvoje spalnice. Ljudje so rekli: ,Duh se vica!' iu našla sem te, mladega, kako si ležal krvav in, ali lep, o Bože, lep! Pritisnola sem ti gorke ustnice na čelo, in prvikrat v mojem življenji razlilo se je po mojih žilah nebeško čuvstvo
lažilno besedo iz ust Onega, ki je najskrb-nejši varuh naših pravic. Niso se varali: Nj. Veličanstvo je izustilo do veleč. g. dekana dolinskega besedo, ki gotovo vzvadosti vsa slovenska in hrvatska srca V Istri bi moral vsakdo znati tudi slovenski in hrvatski! Tako je vskliknil naš presvetli cesar, a daljšega komentarja ne treba temu vskliku. Iz ust vladaija doiel je opomin in potrdilo, da Slovenci in Hrvatje so domačini na istrskih tleh ter da je njih jezik jednakove-Ijaven drugemu deželnemu jeziku!!! Tako se glasi Najvišja sodba, ki je zajedno obsodba vsem onim, ki zanikujejo ekzistencijo Hrvatov in Slovencev po Istri, in ki hotč nasilno vskračati naša narodna in politiška prava. A ta beseda iz ust cesarjevih služi naj v iaresen opomin tudi onim, ki mrze naš jezik, mesto da bi se ga učili, kakor jim veleva njih stanovska dolžnost! Vsakdo v Istri bi moral znati tudi hrvatski in slovenski — rekel je cesar sam. — Koliko bolj veže ta dolžnost one, ki so v vedni dotiki z ljudstvom kot poklicani posredovatelji med državno upravo in javnostjo! flodo-li uradniki doli po Istri hoteli razumeti ta opomin z najvišjega mest > ?! Bodo li hoteli pošte-vati to obsodbo z Najvišje instancije oni ital politikom, ki bi nas hoteli tiščati ob tla se železno pestjo?! Tem slabše zanje, ako ne bodo lmteli.
Ti, o milostni vladar, pa vsprejmi iskreno zahvalo nepremično udanili ti trpinov istrskih na tolažilni iu odrešilni besedi, s kojo si proglasil pred vsem svetom, d a v Is tri so Slovani in da imajo pravico d o n e g o v n n j a svoje narodne in-d i v i d u v a I n o s t i — svojega jezika in do — spoštovanja!!!
Nebesa naj r o s e s v o j blagoslov na vsa Tvoja pota, premilostui vladar! V s e m o ž n i p o-d a 1 j d a j T1 — ki so poosebljena pravica i u modrost — življenja d 11 i .do skrajno mogoče meje: na srečo Avstrije in v p o v s p e h miru med Tvojimi narodi!
Politiške vesti.
»
Kalnoky-Rantfy. V predvčerajšnji seji poslanske zbornice je odgovoril uiinisterski predsednik knez Wi 11 d i sch g r iitz na interpelaciji kneza Liechteiisteiua in barona Dipaulija o noti grofa Kalnokyja do barona Baiift'yja nastopno : Vlada pri ti j a povsem načelnim n a z o r o m, izraženim po ministru za vnanje stvari v noti z dne 25. aprila 1895. do ministerskega predsednika ogrskega, namreč: da kakor z državne strani ni smeti
ljubezni. In prisegla sem na sveto hostijo, da nečem, nego tebe, in prej da se pogrez-nem v zemljo, nego tebe pustim. Pavle, zaman sein snovala, da razvežem spone srca svojega pred teboj; ali danes mi je sreča mila, Pavel! Za tebe vržem na kocko i dušo i raj, tebi bodem robkinja, tebi hočem dati dušo in telo! Usliši ine! vzemi me, vzemi, kajti jaz — jaz te ne pustim !* Z divjim navdušenjem, solznimi očmi klonola je lepa žena pred Pavla. Zlati njeni lasje taknoli bo se njegovega lica, da ga je v srce zazeblo. Tiho ! Po sobi golče grlice, diše lilija in roža, a milejše od rože Klarini lasje. V kotu šum-lja pluskanje zlatega zmaja, tik Pavla šumi svilena halja. Nad glavo mu plavajo zlati angelji ljubezni. Nestalni plamen voščenic razsvetljuje bledo, sijajno Klarino polt. Zunaj čvrči cviček čudno pesem, a skozi okno gleda temno, plavo nebo s tisoč biser — očmi. Glej, glej — na zidu Suzane! Ali jej ni popililjal vetrič po bujnih laseh, po tenkej
nikakor ovirati vrhnega glavarju katoliške Cerkve v vodstvu cerkvenih stvari in legitimnem občevanji! z verniki, tako ni smeti od zunaj omejevati države v izvršenju nje pravic. Vlada pa meni, da ne gre odgovarjati meritorno na vprašanje, stavljeno v drugi interpelaciji, ker jej ni odločati o kakem konkretnem slučaju, spad»jočero v nje delo-krog. Z ozirom na okolnost, da se v prvi interpelaciji stavljena vprašanja dotikajo iz-ključno le delokroga ministra za vnanje stvari in z ozirom na dejstvo, da se stališča državnega interesa ni želeti, da bi se nadalje razpravljalo o uprašavni le viseči zadevi in sploh da bi se sprožala cerkveno-politiška vprašanja, ne dotikajoča so tostranskega državnega obsega, dozvoljujem si, poslnživši se pravice, ki mi jo daje poslovni red, o d k 1 o-niti odgovor na ti interpelaciji*
Poslanec Kramar je predlagal na to,* da se otvori debata o tem odgovoru, toda njegov predlog je zbornica zavrgla 123 proti 41 glasom.
Njegova ekscelenca knez Windischgraetz je torej odgovoril, da noče — ničesar govoriti.
Iz tega izogibanja naše vlade jedru vprašanja je razvidna vsa zadrega naše vlade, ki ob toli važnem iu za dobre odnošfge do sv. Stolice odločilnem vprašanju ne ame biti ni liberalna ni konservativna, ker ako bi se izrekla tako ali tako, rušiU bi trhlo koalicijsko podlago, na kateri stoji. Ali s tem, da naša vlada še noče odgovoriti na vprašanje, s tem ni Bpravljeuo se sveta vprašanje samo. Težko si je misliti, da je vlada zadovoljila interpelante s svojim odgovorom, marveč je pričakovati, da se štrena še bolj zameša. Na to kažeta pisava konservativnih listov iu pa dejstvo, da stoji naša koalicija kraj krize vsledodgovora na interpelaciji kneza Liechtensteiiia in barona Dipaulija. Ono stran Litve najsi ne napravljajo iluzij, položenje je resno, veliko resnej.-e nego je misliti.
Nuncij Agliardi je btyo že poslal v ltim poročilo, v kojem dokazuje, da so vse pri* tožbe proti njemu neutemeljene ter naglasa, da vedenje ljudstva med njegovim popotovanjem po Ogrskem znači pravi triumf Cerkve katoliške. Mimo tega javlja .Vater-land\ da je papežev tajnik Itampolla zahteval od avstrijskega poslanika Kevertere pojasnil radi žaljivih izjav v noti Kalno-kyjevi in pa z ozirom na protislovno postopanje poslednjega. Slednjič so ti dogodki pro* vzročili hudo vrvenje v koalicijskih strankah, kajti ob aferi Kalnoky-Agliardi gredo lneueuja tako navskriž, da se res ni čuditi, da vlada ni hotela ali ni mogla odgovoriti jasno na vprašanja Liechtensteiiia in Dipaulija.
halji ? Ni li plusknola voda srebrnoj penoj t Ni li vzplamtel lotos živahnejše? A ona divna, krasna ni se li ganola, da skoči pred mladeniča ?
Zavrel mu je mozeg, nestalo inu sape, besno se mu pretakala kri po žilah. Zavest ga je zapuščala. Ali ta trenotek opazil je na tleh pisiuo. izgubila je je Klara. In pobral je je Pavel iu oko mu je preletelo po vrsticah. Očetova toka? — Stresel se je. Prebledel je in skočil kviško. A Klara seje zavedla opazivši pismo, zavrisknola hote uiu ugrabiti list. Tu se je zapele Pavlovo oko na Dalilinej sliki, na porogljivem smehu žene-izdajalke.
„Ha !■ zavpil je mladenič razjarjen, .plemenita gospa, v srce vas poznam tudi pod angeljskim obličjem. Jaz Samson nisem, ali vi ste Dalila! Prokleta bila, rajska kača! Naši računi so končani !u In izginol je na mestu iz sobe.
(Dalje prih.)'
Različne vesti.
N}. Vel. cesar v Pulju. Sijajne dneve slavi 1'uljsko mesto, kajti v njeira sredini biva premiloatni vladar; sijajna dneve, kajti srečni Tnlj laore se pokušati Gospodarju v vsuiu drugem licu, kak<>rin> i:na nesrečna, a vendar po cesarjevem obisku osrečena — Ljubljana. Pa saj sta si tudi razloga, iz katerih je počastil cesar ti dve mes;i, j t!k<> različna. V Ljubljano je dovedlo Nj. Veličanstvo očetovsko srci, da potolaži bed-nike iu jim da poguma za bodočnost, v ['ulju pa stopa v prisotnosti vrhovnega poveljnika celokupne vojske v vrsto zmagoslavne vojne naše inornarnice nov orjak, kateremu je namen braniti v slučaju potrebe krasno nase jadransko obrežje prrd napadi zunanjih so-vragov. In ta orjak nosi ponosno ime „llo-nareli", vladar, a to ime bodi jamstvo, da bode vladala Avstrija na veku ob morju a dri-janskem .....
Svoječasno že opisali smo novo oklop-nico ter priobčili tudi program, po katerem imajo vršiti alavuosti v Pulju. V nasled* njih vrsticah podajemo našim čitateljem torej le kratek obris slavnostnih dnevov Pulj-skih.
Dne 8. t. m. zjutraj za vse rano vrvelo je ljudstvo pred slavnoznano Puljsko „areno*, gorostasen spomenik iz dobe gospodstva starih Rimljanov. Tam, pod „areno*, v parku .Marija Valerija* stal je krasen paviljon za Nj. Veličanstvo, na vrbu paviljona blisčala se je cesarska krona Na desni iu levi strani tega paviljona »ta!a sta paviljona za povabljene goste. Nasproti parku zibale so se v morju orjaške vojne ladije, iu okolo njih je vse mrgolelo manjših ladij. Od poslopja ad-miralitete, pred katerim se je vstavil dvorni vlak, pa do parka, stale so v belo oblečene deklice, ki so sipale s vetje pred Nj. Velićan-svoin. V drevoredih ob parku se je postavila šolska mladei iu na vsaki strani po jedna godba. Pred cesarskim paviljonom so se zbrali: nadvojvoda Karol Štefan in v Pulju prisotna visoka gosp6da, ces. namestnik vitez Kiualdiui, poveljnik inornarnice admiral baron Sterueck z vsem mornariškim štabom, admiral baron Pitner, zastopniki lokalne duhovščine, na čelu ji stolni prost Cleva, zastopniki lokalnih oblasti, na čelu jim okrajni glavar pl. Roasetti, župan dr. Rizzi z nekaterimi občinskimi svetovalci itd. Poleg teh doili »o k vsprejemu: škof msgr. dr. Klapp, dež. glavar dr. Campitelli, predsedu. višjega deželnega sodišča Peck, preds. okrož. sod. Tušar, podpreds. flu, ravn. baron Plenker, preds. pomorske oblasti Ueclier, višji poštui ravnatelj Pokorny, župan dr. Pitteri in višji nadzornik drž. železnic Horovviczka. Ob izhodu iz parka stalo je okolo 1700 prazniško oblečenih delavcev, članov Puljskih 3 delavskih društev, na holmcu pod .areno" pa s« je zbrala velika množica ljudstva, občinstvo stalo je glava tik glave.
Med gromenjem topov približal se je vlak parku. Izstopivši Nj. Vel. cesar raz vlak, pozdravil je nadvojvodu; Karola Štefana, potem se obrnil do admirala Sterueka, Pituerja, namestnika Rinaldinija, okr. glavarja Rossst-tija, zatem do dež. glavarjev grofa Coroni-uija in Caiupitellijs, škofa dr. Fiappa, županu dr. Pitterija in zastopnikov mornaruice, civilnih in vojaških oblasti. Zajedno z Nj. Vel. dospel je nadvojvoda Fran Salva tor, s cesarjem došlo je sijujno vojaško spremstvo. — Čim je cesar vstopil v paviljon, pozdrav.1 ga je župan dr. Rizzi italijanskim nagovorom, uaglasivši lojalnost Puljskega prebivalstva iu pa iskreuo zahvalivši se na dobroti cesarjevi, kateri se iuia Pulj zahvalili na svojem razvitku. — Nj. Vel. ce.iar je odgovoril z jas-ni in glasom na italijanskem jeziku: „Drage volj« vsprejmem zagotovila zvestobe in uda-uosti, katere Mi izjavljate v imenu Puljskega meščanstva. Veseli Me, da moram bivati nekoliko duij v Vaši sredi iu z veseljem bodem opazoval napredke mesta. Nadaljujte svoje delovanje v celokupnem interesu z odkritosrčnim avstrijskim čustvom kakor doslej iu zagotovite vaše someščane, da morejo računati i v bodočnosti ua Mojo naklonjenost." Temu cesarskemu odgovoru odzvalo se je občinstvo z brezkončnimi živio,- evviva, in lioch-klici. Potem se je cesar odpeljal ua vojaško vežbališče, kj<T je stalo okolo 3o00 mož. Cesar si je ogledal vojaštvo, potem se je vrnil v mesto iu si ogledal novo zgradeuo, še ne dokončano mornarsko župuiško cer-
kev, pitem se je dpeljal k utrdbi Vernlalla, kjer je ukazal topničarjem streljati proti m<>rjii na tarčo, zatem *e je vrnil zopet v mesto ter se odpeljal na gala-čolnu na jahto „Miramar*. V tem pa so se postavile pred po-dopjem admiralitetp deputacij- istrskih občin, da se poklonijo Nj. Vel. V teli deputa-cijali bili so zastopniki obeh narodnosti, ne glede na stranke in sedanje poloienje o volilnih borbah. Te deputaciji; stnle V 3 skupinah, razmeščene v polukrogn. V prvi skupini je bila duhovščina, v drugi ftupani in občinski svetovalci, razvrščeni po abecednem redu politiških okrajev, v tretji pa zastopniki korporacij in društev. Namestnik Rinaldini je predstavil posamične deputacije vladarju, kateri je nagovoril razne osebe. (Glej najnovejše vesti v „Kdinosti" izdanje za 9. t. m. Ur.) Z deputacijami se j« mudil cesar kake pol ure in se potem odpeljal med burnimi „živio in evviva-klici'* in gromenjem topov na jabto „Miraruar*. — Tam je vspre-jel cesar razne osebe, med njimi župana dr. Pitterija, dež. glavarja Coroniuija in Campi-tellija. Popoludne so bile vaje mornaraice. — Dne 9. t. m. dopoludne je bil krst .Monarha", ki je zatem srečno zdrčal v morje. Tem povodom je ljudstvo priredilo cesarju navdušeno, patrijotiško ovacijo, Popoludne je bilo tekmovalno veslanje iu regata avstrijskega jahtnega kluba, zvečer pa sijajna razsvetljava mesta. Včerajšnje slavuiati vršile so se istotako strogo go programu.
Darovi, prlpotlanl „Edinosti* sa Ljubljano. V poslednjem izd. izkazanih 814 kron 48 st. Nadalje so darovali: gospa Josipina Hity .... 20 „ — . g. Jakob Sotlar .... 10 „ — , po g. uredniku Matidiću . 52 „ — „ katere so darovali gg.: dr. M. Vitezid 10 kr., kanonik Karabuid 36 kr. in E. Doui-
luvil v Val-Mežišičih 6 kr._____
Skupno 896 kron 48 st. Darovi trfaiklh Slovanov za Ljubljano. Na drugem mestu izkazanih, uredu. .Edinosti" pri poslanih ........ 33 kron — st.
S že zkazanimi .... 8250 kron 40 , Skupno 8322 kron 40 st Za bedna preb vnlee v Vodicah, okraja Kamniškega nabrali so rodoljubje na Prošeku
9	gld. 60 nvč. Slava jim! To svoto smo odposlali okrajnemu glavarstvu v Kamniku.
Obtnl zbor „Trfaikoga Sokola" se bode vršil jutri ob 2. liri pop. v društveni telovadnici. One člane, ki so zaostali se svojimi mesečnimi doneski, opozarjamo še enkrat, da store jutri pred zborom svojo dolžnost, ako se hočejo udeležiti glasovanja pri volitvi novega odbora.
Poziv na obfinl zbor, ki bode jutri dne 12. mi^a t. I. ob 4. uri popoludne v telovadnici .Tržaškega Sokola" ulica Farneto (ua voglu ulice Amalia) st. 352. Opazka. Volitev novoga odbora se bode vršila tako-le: Danes dne II. maja od 7>/t do 10. ure zvečer, in v nedeljo dne 12. maja od 9 ure zjutraj do 1. popoludne v diuStvenili prostorih in popoludne od 4. ure do zaključka občnega zbora v telovadnici .Tržaškega Sokola* v ulici Farneto 352 (na voglu ulice Ainalia). Glasovnice se dobivajo v društveni pisarili. Odbor „Del. podp društva*.
Pevsko in bralno društvo „Slavec" v Ricmanjih priredi v nedeljo dne 12. maja t. 1. v dvorani g. Antona Hervatiča veselico z igro in plesom, ki bode trgala do 2. ure zjutraj. Začetek prvega plesa ob 4. uri po-poludue, ki bode trajal do pol sedmih. Vspored: 1. „Naprej" koračnica godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. Hajdn: „Cesarska himna"
4.	Iv. pl. Zaje: Poputnica „Nikola Jurišičaw poje zbor. 5. Dr. Jenko: Što čutiš" godba.
5.	Gregorčič: ,V pepluični noči" deklamacija. 7. Kocjančič: „Slovo", poje zbor. 8. Hajdrih: .Hercogovska* godba. 9. „Ona me ljubi", vesela igra v dveh dejanjih. 10. „Rožica" valček, godba. II. Ipaveo: .Domovini", moški zbor z bariton in tenor solo, poje zbor. 12. Brajša: „Kastav gradu" godba. 14. Sreč-kanje na 5 dobitkov. 14. „Majeva koračnica", godba. Odmor. 15. Po eni uri odmora ples. Ustopniua k prvemu plesu za osebo 30 kr., k besedi za osebo 30 kr., k drugemu plesu za osebo 30 kr. Sedeži po 10 kr. Srečke po
10	kr. Pri veselici iu plesih svira Dekansko godbeno društvo .Istra*. K obilni udeležbi uljudno vabi	ODBOR.
Veeetiea pavahafa draitva „Danica' na
Kontovelj i prenešena je na dan 19. t. m. Program priobči se poznjee.
Vabilo na veeelieo. katero priredita .Narodna čitalnica* in „Prostovoljno gasilno društvo* v Št. Petro na Krasu v nedeljo 12. maja 1895 v prostorih hotela „Pri južni železnici" v korist po potresu poškodovanim prebivalcem st<dnega mesti Ljubljane iu okolice. Pri veselici sodelaje iz prijaznosti novo osnovani moeki iu mešani skor .Pivfkik pevcev*. Z ozirom na Magi namen se pre-plačila hvaležno vsprejemajo. Vstopnina za osebo 50 kr., sa družino 1 gld Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabita uljudno	ODBORA.
S Tolminskega nam pišejo dne 4. maja 1895.: Dne 2. maja t. L vršila se je ▼ Tolminu predpolndtie uradna okrajna učiteljska konferencija in popoludne volitev dveh učit zastopnikov v okrajni šolski svet.
Uradna okr. učit. konferencija trajala je od 8 •/» ure dopoludne. Za šolstvo važne točke, katere je postavil stalni odbor (Širen, Krajnik in Vrtovec) na dnevni red, pretre-sovale so se temeljito in upati je, da obrodi obilo dobrega sadu.
G.čna Jug podala nam je tehnične izraze žensk h ročnih del, g. Krajnik pokazal in pojasnjeval nam je svoj zemljevid polit, okraja Tolminskega ter podal na podlagi 34 učiteljskih pismenih izdelkov učni načrt za spisje v zadnjem šolskem letu vsakdanje šole, oziroma učni načrt za spisje v 7. šol. letu vsakdanje šole, koje se misli u-vesti vsled sklepa dež. konfereaaije namesto nesrečnega in breznspešnega ponavljavno-nadaljevalnega dvoletnega tečaja; O. M. K e n d a je v svoji daljši razpravi povdarjal, kaj vse bi morale imeti ljudske šole za nadzorno ter vspešno poučevanje, sosebno v re-alijah. Ljudskim šolam manjka potrebnih »bitk iz živalstva, rastlinstva in rndninstva. Ljudske Šole nimajo uiti najpotrebnejših aparatov za liziko iu kemijo. Kako naj otroci razumejo le suho učiteljevo razlaganje P Ako se v srednjih šolah pouči^ejo realije na podlagi nadzornega pojasnjevala in opazovala, koliko potrebniši je to za ljudske šole I Gosp. Sirca poročal je o okr. učit knjižnici. Debate so se udeleževali sosebno: Krajnik, Vrtovec, Jos. K e n d a, Alb. D o m i n k o in g.čua M 1 e k u ž. Slednjič so se volili različni odbori in konečno je predsednik c. kr. okr. šol. nadzornik g. Fr. D o m i n k o sklenil konferencijo s trikratnim „živio* na presvet, cesarja, na kar je učiteljstvo zapelo cesarsko himno.
O poludne bil je pri Oskarju skupen obed, kojega se je udeležil letos tudi gosp. nadzornik. Vršile so se tu razne napitnice. Vse učiteljstvo bilo je židane volje. Sosebno nas je razveseljeval g. Viktor Uršič se svojim humorjem.
Med živahnim odobravanjem prebralo se je tu že znano brzojavno primanje in zaupanje deželnim slovenskim poslancem na njihovih umestnih in odločnih korakih pri zadnjem zasedanju.
Bližala se je ura tri popoludne in učiteljstvo podalo se je ua volišče volit svoja zastopnika v okr. šolski svšt.
Kakor znauo, je vis. ministerstvo ua pritožbo Vrtovčevo razveljavilo sklep dež. šolskega sveta, s kojiui je proglasil ljudsko štirirazrednico v Tolminu za glavno šolo v okraju, da je zamogel tako na podlagi tega izključiti g. Vrtovca iz okr. šolskega svdta.
Volitev je bila po ukazu visokega mini-sterstva popolnoma ločena od okr. učiteljske konferencije. Učitelji-volilci in učiteljice-volilke pozvani so bili k volitvi s posebnim vabilom in volitev je vodila komisija 5 členov, kateri je predsedoval vladni komisar. Vladni komisar je poklical v komisijo dva zaupnika in ostala dva zaupnika je volilo učiteljstvo. Volitve se je udeležilo 22 volilcev, kateri so jednoglasno izvolili svojima zastopnikoma v okr. šolskem svetu gg. Krajnika iu V r-t o v c a. Živeli!
Policijsko. 22letni sodarski pomočnik Dominik Danelon i/. Trsta vračal se je pred« sinočuein nekoliko vinjen iz Rojaua proti domu. Blizo vojašnice videl je vojaka 87. pešpolka Antona Pirca, kateri je govoril • svojo ljubico. Danelon, ne bodi len, iztrgal ju vojaku bodalo in pograbil Pirca. Temu je piihitel vojak Albr6 na pomoč in pričel je pretep, katerega so končali stražarji, ki so vzeli Dauelona s seboj. Vojake je odpeljala
patrolja v vojašnico. Danelona je pozneje
zaslišal višji policijski komisar gosp. Bachev ter ga potem odposlal ▼ ulico Tigor pod ključ. — Policijski agent gosp. Schubert je prijel na kolodvoru z italijanskim vlakom v Trst dospelega 20!etnega Ri barda Tiirke-ja iz Silezije in stanujočega v Nirfingu v Pru-siji. Ta nad«p*dui mladenič je okradel svoje stariše iu pobegel, bole i/.s«liti se v Indijo. N'o, dobro oko Sckubertuvo pa je preprečilo miadeiiču daljno vožnjo. Pri befana našli so preetpv« svuVo deaatja. — Policijski ofici-jal gospod Tis je saprl 37letnega kotlarja Josipa Blaževiea iz Zagorij pri Postojni, ker je bil nedavno ukradel iznajm^evalki postelj Ani Rntter postdjuo odejo, vredno 4 gl l. — Zaradi ponočnegs razgrajanja so aaprli 19letnega pisarja Antona L. is Trsta, II letnega mizarja Mateja A. iz Senožeč in 20-letnega delavca Matija F., tudi iz Senožeč.
Koledar. Danes (II.).- Namert, škof; Gandolf. opat. — Jutri (12.): IV. povelik >-nočna nedelja. Pankracij, muč. — V ponedeljek (13.): Servacij, škof; Glicerija, mučenicu. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 39 min., zatoni ob 7. uri II miu. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 stop., ob 2 popoludne 24 5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Pulj 10. Danes so pričele prave vaje mornarnice.
Dunaj 10. Odsek za volilno preosnovo je izvolil poslanca L n p u I a prvim, J e n d r-zejeviča drugim načelnikom. Na mesto poslanca Dipaulija je bil izvoren v pododaek post. Lupul. V odseku za volilno preosnovo je izjavil grof Hohenwart na dotično vprašanje posl. Brzorada, da pododsek še ni dovršil s v o j e d e I o, isto pa da je napredovalo toliko, da je ntemeljeua nad«, da pododsek v najkrajši dobi stopi s svojim t.e-lom pred odsek.
Budimpešta 10. (Posl. zbornica.) Posl. Helfy je prijavil uujuo interpelacijo v zad< vi nuncija Agliardija. O tej interpelaciji bodo razpravljali koncem seje.
Vokohama 9. Glasom oficijelnih poročil o koleri med Japonci na otokih Peskadores znaša ukupna umrljivost od 96. marca do 27. aprila 1300. Sedaj je kolera malone ponehala.
Trgovinske bnnjnvkn.
Sadlnpsftta. Pioiilnt *« Uro» 7.48 -7 40 Plenica t.a maj-juni lSBIt 7.49 <lo 710 <»»•. jeun «.24—6.2« Hi m jeieo 668 «.70 Korani ■a maj-juni 6'88 6 8t. na juli-avgaat 8-88—6.04
Pfollica 11»™ ud Ta kil. (. 7"45-7 ftO <».| 79 kil. f. 7 50 - 7 58 «.t SO kil. I. 155-760 • » SI kil. r. 7-60 - 86 , oil s« kil. tor. 7 «ft—7 7o. .Ictaen «'B5-8 tO. pruno 6*20—8-80. ri aov*6.30 ~l'>'40 Plenica: ponudbe in porpral*«anja »laha. Prodaja 40000 nit. al » n4 dražje, korana 8 ur«, draija, oni 6 nrč. dražje. Vrane: lepo.
Praga. Nontioiirmu Htmlkor ca maj f. 18.23. nova letina lf.85. malo mirneje.
Pran«. Centrifuga! noti, postavljen*v Trut in u curino vrnd, rnlpoliljatrv pn-ooj f. 28 7508.20. April aept f. 88.75—80— Cobch*^ 88.85 W5 t Četvorni 30 85-3H.60. V glavah (nodili) 91 - 8 >25. Baitofe.
Havre. Kava Hantoe goud avt-rHi«« ta maj M.75. ta upteinber 84 -.
Hamburg. Hunto* Koiid h«ith||* ia maj 77 &o miptt'mlmf 76-50 december 74 85. DunajakiTboi tam
Državni dolg v papirju
„ . v itrebru . . Avitrijaka rentu v ilatu • ■ v kronah
Kreditno akrije.....
Laiflnn IOI.»t........112 15 188 86
Napoleoni ......... 0.68 9«»'/.
20 mark ........U.H8 11.«1
100 italj. lir........ 40.10 46-10
vis Casarna it. 16 >M plana detla Caaaraa.
(mutirati militi p^ftimU/,
prodna po iKfVcrojetnib uitkib cenah v tako-vrttna nng]i4Škii
kolesa (bloykle)
(model 1S85).
Jamci »o sa v »ako kolo 12 inea<-cev ; kdor na
»na voiiti, liauAl >c ga breiplaSno. 1'oiilja ae na dežel* in na vie kraj« — Ojiozarju ae posebno n a to, da ae kolaaa tadl lipoaajsjaje
proti nii.j odikodilini.
IO. maja
danee	vferaj
. 101.40	101.& •
. 10135	101.45
. liiH M)	123.70
. 101 50	101.50
. 899 SO	S98.10
se je dne 3. maja ostrižen bel psiček (pinč), ki sliši na ime „IMEizfl««, s črnim nosom, črnimi očmi in ruinen-kastmi ušesi.
Kdor ga najde in pripelje p ejme nagrado ± O gld, Sežana, 6. maja 1895.
Martin Battistif/,
Hestavrant Mahorčič
Lastnik politično društvo .Edinost'. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Delenc v Trstu.