Štev. 93. s Velja po pošti: s Za oelo let« naprej . K 36-— m vol leta * . » 13"— za oetrt » » , » 8-50 za ei nesao > . » 2-80 sa Nemčijo oeleletne » 29'— sa ostalo Inozemstvo » 35'— ss V upravništvn: s Za oelo loto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 11-20 za četrt » » . » 5*60 za en meseo » . > 1*90 Za pošiljanje aa tem 20 na mesec. — Peaanezae Jte*. 1® t. V b jubilant, v torek, dne 26. aprila 1910. Leto XXXVE i Inserati: Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat......po 13 T za dvakrat . . » 13 » za trikrat.....» 10 ■ u več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notloali stan« enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratna« objavljenjn primeren popnst Izhaja: vsak dan, lavzemil nedelje !■ praznike, ob S. nri pojpoUM. wr Uredništvo Je v Kopitarjevih ttUoah Mer. 8/01. Rokopisi so ne vračajo; nefranklrana pisma sa xe = sprejemajo. — Uredniškega telefona itov. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo Jo v Kopitarjevih nlloah štev. a. i = 8pre]ema naročnino, lnsorate ln reklamacije. . Uoravalškeaa telefona štev. 188. == Današnja številka obsega 4 strani. '•C Sodobna Kemija. (Izviren dopis iz Nemčije.) Pri razvoju moderne Nemčije vsiljuje se nam v pi'vi vrsti eden občutek: občutek strmenja nad ogromnim razvojem nje sile. Na početku 19. stoletja ni o Nemčiji kot velesili ne duha ne sluha. Sveta rimska država je razvalina, koja spričo vseobčega apatizma razpada. Ni Nemčije. So samo nemški knezi, ostro od sebe oddeljeni, med-seboj ljubosumni, brineč se samo za svoje malenkostne dinastične interese, pripravljeni k vsem nizkostim in vero-lomstvom, kojih se ne branijo v interesu svoje dragocene suverenitete; knezi so nesposobni podrediti svoje egoislič-ne cilje dobrobitu nacionalizma, ne plašijo se niti izdajstva na lastnih krajanih, ako jim kaže iz tega dobiček. Narod je needin in malomočen, vse politično življenja je odmrlo. Povsod vlada monarhistični absolutizem, često i tiranski despotizem, kojega podaniki prenašajo s suženjsko vdanostjo. Ne prebivalcem mest, ,ne seljakom, ne obrtnikom se ne dovoljuje udeležitve pri javnih zadevah, potrpežljivo prenašajo pedantsko tlačenje države in nje birokratov. Gospodarsko življenje naroda je omejeno in revno, prebivalstvo redko, kapital malenkosten, industrije skoro nobene. Da se uide tej bedi, ostaja samo ena pot: pot misli in umetnosti. Duševna. elita se jej posveti z izredno odušev-Ijenostjo. A v tej razkosani, z vojnami in vpadi napol uničeni Nemčiji vzcvete literarna in filozofična kultura, koja je najkrasnejša slava naroda. Nemčija je smatrana od te clobc za klasično deželo idealizma in sna. Vlada li Anglija na morju, Francija na suhem, je Nemčija »das Reich der Liifte«, in v tej državi vlada z neobičajnim leskom. Tu nastane presenetljiva prikazen: v tem zakasnelem, pozemskih imetij neimajočem in snivajočem narodu razvije se duh podjetnosti. Nemčija se vrže v narodnogospodarski boj ter prekosi ne samo romanske narode, temveč ogrožuje tudi Anglijo v njenem industrijskem in trgovskem primatu. Pokaže se, da ta ponekod počasni in okorni narod nudi neobičajno ugodna tla kapitalistični kulturi. Nemec ni umetnik življenja, niti lahkoživec v smislu romanskem. Resen in močan, mišičast in vesten delavec, kakorsen je, je oddavna navajen moralni in vojaški disciplini. In v tem narodu brez vabljivosti in leska, ali solidnem in vztrajnem, vzraste silna volja k moči, trajna, metodična, sposobna korakati za ciljem z neutrudljivo vztrajnostjo. Nemec si ne želi moči iz osebnega po-željenja, niti v interesu materijelnih ugodnosti, kojc prinaša moč: hoče jo edinole zaradi nje same, zato ker je pravo merilo za vrednost človeka, stranke, naroda. K podjetnosti je gnan na temelju gospodarske potrebe. Nemčija je neobičajno bogata na porodili. Ocl 25 milijonov duš leta 1816. je naraslo nje prebivalstvo do leta 18.55. na 36 milijonov in do leta 1905. na 60 milijonov. To je važna stvar za inzvoj kapitalizma. Letni prirastki prebivalstva nudijo Nemčiji one legije delavstva, kojc za svoj razvoj potrebuje industrija. A v imetnih vrstah naroda se je duh podjetnosti razvil v nenavadni meri. Nemški oče ne pozna častihlepja, da. bi svojim otrokom preskrbel sigurno eksistenco s trdnimi rentami. Da jim dobro vzgojo, oboroži jih za eksistenčno borbo ter jih prepusti samemu sebi. Zato mora mlad mož delati in vse svoje sile napenjati. To hrepenenje po moči neprestano raste v vseh s ro. ah nems e ;a življenja in ljudske činosU. Izraža se pri po- samezniku, pri političnih strankah, pri socialnih skupinah, v državi. Javlja se v krilu vesoljnega naroda v podobi imperializma in svetovne politike. Hočejo vojaško, pomorsko in diplomatično premoč, zahtevajo gospodarsko, industrijsko, trgovsko hegemonijo in vodstvo v znanstvu. Volja k moči dobiva v nemški duši premoč nad kulturnimi cilji, ki so zatlačeni v po-zadje. Negovanje umetnosti menjuje svojo tvarnost: ni smatrano za namen sam ob sebi, ampak kot stimulans za življenje. Tembolj pa se vzdiga kult sile. Kult Nemčije velja razumni in premišljeni sili, koja si pridobiva veljavnost s svojo lastno izdatnostjo, zato ker ni samo neizogibno, ampak tudi koristno, razumno in normalno, tla gre sila pred slabostjo. Nemčija se ponižno klanja pred silo, kojaje sodobno i pravica, ker je izraz resnične premoči. Pri tem je hrepenenje po moči pri Nemcih kar možno urejeno. Svobodna tekma, koja zapaljuje vojno vseh proti vsem ter tako individualni egoizem kar najbolj stopnjuje, zapira v sebi živelj anarhistiški. Boj za politično nadvlado je med nemškimi državami dolgo trajal ter bil oster. Ali čim je odločila sila, protiv-nosti so se v kratkem času poravnale in zavist je prestala. A mesto da bi svoje sile absorbovala v neplodnih prerekanjih, se je Nemčija kmalu iznašla v svoji novi hiši ter vse sile spojila k gospodarskim in političnim svetovnim bojem. Ravnotako je boj med političnimi strankami vrlo rezek in traja neprestano dalje; ali skoro nikdar ni vodil k nevarnim homatijam. Razredni boj je menda ostrejši kakor kjersibodi drugje, nima pa revolucijonarske barve; tudi najneizprosnejši neprijatelji kapitalistične države, nemški socialni demokrati, se vedno bolj približujejo revizionizmu. Obrtna in trgovska konkurenca je silno ostra, a individuelna podvzetnost vrlo smela in trajna. Ali Nemčija, zemlja kartelov in velikih zvez podjetnikov, je tudi dežela, ki je največ pripomogla k temu, da se je or-ganizovala produkcija, obmejila konkurenca ter da so se odvrnile in oslabile krize. V celoti je individuelno hrepenenje v Nemčiji vrlo silno ali ne vede k anarhističnemu individualizmu. To nam osvetli nemški karakter. Nemec občuti manje kot drugi narodi potrebo popolnega razvoja svojo osebnosti. Rad se obmejuje na gotovi specializem, ko-jemu se vda popolnoma. Posveti del svoje osebnosti, zadovolji se s tem, da je del celote, specialist, koji to ali ono delo proizvede z odlično popolnostjo, ne brineč se za to, kaj leži izven njegove ozko ograničene stroke. Iz tega vzroka se tudi rad pridružuje in podrejuje. Postaje član nekterega izmed mnogih društev, ki so v Nemčiji tako gosta in mnogobrojna. kakor nikjer na svetu, dežela klasične »Vereinsmaierei« in vidi se rad kakor člen velikega organizma. Je srečen, ako pripoji svojo usodo h kakemu velikemu podjetju ter se mu docela posveti. Skratka ima i n-s t i n k t za d i s c i p 1 i n o. Zna se pokoravati, pa tucli poveljevati," zna dane ukaze natančno izpeljati ter v sferi njemu odkazani izkaže tucli iniciativo. Tako nudi Nemčija znamenite ljudske nastroje k ustanovitvi obrov-skih organizacij vseh vrst, koje privaja kapitalistiški gospodarski zistem: finančna podjetja, industrijska, trgovska, sindikate, kartele. Celo v umetnosti skuša stvarjati sintetična dela, plas-bene drame, stilizovane uredbe stanovanj. Ta duh družabnosti in podrejenosti je Nemcu prirojen. Ni se mu treba premagovati, ko se podvrže disciplini. Je specialist iz naklonjenosti, ni mu žal, da leži mnogo stvari izven njegovega obzorja Obmejuje se na svojo široko s ponosno radostjo, koja ni brez vesele ironije napram diletantu, ki se osmeli govoriti o vsem možnem ter se peča tako z najvišjimi političnimi vprašanji kot s problemom vere, umetnosti in morale. V svoji »popolnosti« instinktivno prezira vse improvi-začne talente in »univerzalne talente« ter se drži devize: ne prestopiti meje, koje si je postavil. Ali z drugimi besedami: ne občuti hrepenenja po vednosti, zanj končuje svet na mejah njegove specialitete. Instinkt podrejanja, vseobče razširjeni smisel za predpostavljene, osvetljuje tudi v celoti konzervativnost 1 j u d s t v a. Individualno mišljenje je v Nemčiji neobičajno smelo; ne izogiba se nobenemu problemu in proučuje vse s popolno neodvisnostjo. Ali v praksi se ekstremne rešitve boji! V politiki skuša združiti princip avtoritete s principom demokratičnim. Despotičnega absolutizma bi ne pripustila, vzdržuje pa dobro-voljno češčenje k monarhiji. Nemška demokracija noče biti samojedina vladarica nad osoclo naroda; rada si deli vlado z najvišjim vodjo, kojega ne voli, ampak je dan po tradiciji. Nadalje se dozdeva, da so Nemčija po vplivu smisla za red in disciplino nenaglo povznaša k solidarističnemu pojmovanju življenja, koje s prosto tekmo dopolnjuje in popravlja. V tem oziru zasluži menda največ občudovanja. Razvoj političnih strank, delavskih sindikatov in podjetniških zvez, mogočen razvitek zavarovalništva po-kazuje stalen napredek ideje solidarnosti. Namesto vseobče konkurence, vojne vseh proti vsem, nastopa polagoma zavest, o potrebi solidarnega hrepenenja po moči. Občutek solidarnosti pri Nemcih v sedanji dobi je skoro docela nacionalen. Nemec se čuti z vsemi Nemci več in več solidarnega. Proti drugim narodom stoji na stališču svobodne konkurence. Elementarna sila današnjega nemškega nacionalizma tvori v tem oziru čuden kontrast h kozmopolitizmu pred sto leti. Pangermanski imperializem, ki je tako silen in bojevit, ki tako trdno upa v svojo silo in svojo zvezdo, sc tako energičnega pokazuje v svojih podjetjih, ki je tako bedeč in tako lahko alarmuje ter grozi, ki tako mrzko odvrača mirovno gibanje, je drugim narodom gotovo vzor in — opomin. Pomen ja, da doba konkurence danes še ni končala, ne ža posameznika, ne za narod in da narod svojo silo v vsakem slučaju mora ohraniti intaktno. Upati pa je, da Nemčija v tem bojevitem stanju ne vztraja večno. Narod, ki je v svojem nacionalnem razvoju za-popadel potrebo konkurence in asocija-cije in solidarnosti, se bo morda iz stališča nacionalne solidarnosti povznesel tudi k evropski in človeški solidarnosti. So simptomi, da je ta razvoj že za-počel v mnogih strokah, posebno v gospodarskih in socialnih, pa tudi v znanstvenih in umetniški h. In ako prej ali slej ta doba napoči, ki si jo želimo vsi, potom ne bomo več videli v Nemčiji ono pošast, kot kakoršno si jo mnogi predstavljajo danes, ampak le mogočno in dobrodošlo sosedko. Posojilo v gosposki zbornici. Gosposka zbornica jc odobrila v svoji včerajšnji seji v drugem in v tretjem branju predlogo o najetju posojila. Sojo je otvoril predsednik knez Win-discligraetz ob pol i. uri popoldne. Obljubo napravi novoimenovani gospo-skozbornični član dr. Leopold Link. Knez VVindischgraetz se spominja rajnega gosposkozborničnega člana barona Ilelferta, nakar izroče predlog rajnega Kelferta v obrambo zgodovinskih in umetniških spomenikov Sičlanski komisiji. Baron Niebauer poroča nato o po* sojilu, ki je posledica bosenske anek-sije. Gosposka zbornica je vedno skr-i bela za koristi monarhije in armado* Upa, da dovoli posojilo. Baron Skene obžaluje, ker se vednd dovoljujejo izdatki, za. katere ni pokritja. Ugovarja demokratizovanju fU nančne uprave. Prosi za varstvo kapi* tala in posesti. Dr. Baernreither, obžaluje, ker olj kritičnem času niso zborovale delegacije, zato tudi ni bilo mogoče sodelovati pri važnem vprašanju bosenske ustave. Deficita niso povzročili zgolj vojaški izdatki. Povzročilo ga je marveč državno gospodarstvo zadnjih let. Deželne finance pokriti finančno ni mogoče. Dežele morajo preosnovati upravo, ker so se navadile, da delajo dolgove, češ saj jih bo pokrila država. Baron Plener izjavi, da je predloga potrebna. Obžaluje, ker se je povišalo posojilo za 38,000.000 kron, ki bi se bili lahko prihranili. Priporoča skrajno varčnost, ker ne smemo pozabiti, da so mogoči zelo nevarni zunanji zapletljaji. Ko še govori Goes, govori Bilinski, •' i « -f * ki pravi, da sc bo morala poslaniška zbornica pečati z davčno reformo. Deficita ne odstranimo z varčevanjem. Potrebni so novi davki. O saniranju deželnih financ se ne more nič več govoriti, odkar se je splošno odklonil da« vek na pivo. Vlada se zamore omejiti na to, ker potrebuje država velike davke zase, da prepusti deželam del gotovih davkov, osobito užitninskih davkov. Glecle na, Skenejeve opazke o demokratiziranju finančne uprave pra>-vi, da hoče demokrat.izira.ti le državne kredite. Z Rotšildovo skupino ima sicer dobre izkušnje, pridobila si je zasluge za državo, a umestno je, da. pri oddaji posojila sodeluje srednji in kmečki stan, kakor tucli večje in manjše dunajske in nedunajske banke. Upa in je prepričan, da se posojila udeleži tudi Rotšildova skupina, ki se bo primerno vpoštevala, a v formi ne bo delal razlik med večjimi in manjšimi bankami. Predlogo so po Bilinskijevem govoru odobrili. Seja se je zaključila ob tričetrt na 7. uro zvečer. AVSTFO-OGRSKA. Dunajske občinske volitve. Na Dunaj glecla vsa Avstrija in hočeš, nočeš, moraš tudi Mažari. Zdaj imajo na Dunaju občinske volitve. Dne 25. t. m. so se v petih okrajih udarili in sicer v III. razredu. Šlo se je za sedem občinskih mandatov. Zmagali so z vsemi svojimi sedmimi kandidati krščanski socialci. Izvoljen je tudi trgovinski minister dr. Weiskirchner. V Ot.tak-ringu so podlegli socialni demokrati, ki so dobili 1250, medtem ko so dobili krščanski socialci 2300 glasov. Kbuen upa na večino. Grof Khuen je izjavil, da so vladni člani popolnoma složni in da je tudi v vladni stranki vse v redu. Gotovo je, cla dobi vlada pri volitvah večino, samo vprašanje nastane, kako močna cla bo. Volitve bodo razpisane sredi majnika, prično se pa začetkom junija. Cesar pride sredi majnika v Budimpešti, kjer ostane nekaj tednov, a ne veruje, da bo bival vladar ob času volitev na Ogrskem. Majsko !»apreiiovauje v armadi. Znani stotnik avditor Kunz postane major avditor. Letošnjo majsko napredovanje v armadi je ugodno. Imenovanih je pet podmaršalov, 19 generalnih majorjev, 31 polkovnikov. Dozdaj so morali čakati stotniki, da so postali majorji, 13 do 13 in pol lota, zdaj se jo znažala eakalua doba na 12 in pol leta. INOZEMSTVO. Italilanskl kralj in kraljica v Cetiaju In Carigradu. Belgrajska »Politika« poroča, da obiščeta italijanski kralj in kraljica Ce-tinje ob jubilejnih slavnostih črnogorskemu Nikolaju na čast. Obiskati nameravata tudi Carigrad. Ruski anarhisti so umorili in oropali v suchumskem okrožju pri Baknu kneza Aleksandra Bebutova. Povodnji v Srbiji. — Princ Jurij bolan. Kralj Peter je zopet daroval 6000 frankov prebivalstvu, ki je trpelo škodo po povodnjih. Ob povodnjih je utonilo zelo veliko oseb. — Znani princ Jurij bo bival menda samo nekaj časa ob pravoslavni Veliki noči v Belgradu. Jurij izgleda zelo slabo, obledel mu je obraz in močno izhujšal. Toži tudi, da ga boli želodec in da ima želodčni krč. Princ je postal zelo resen. Sodijo, da ostane v Belgradu. Odlikovan bolgarski car. Bolgarskemu carju Ferdinandu je izročil zofijski avstro-ogrski poslanik baron Giskra sliko cesarja Franca Jožefa. Turške vstale. Medtem ko koketirajo celo velesile fc ustavno Turčijo in jo smatra časopisje stoletne njene sovražnice Rusije že sebi enakovredno, pa v tej moderni Turčiji ni veliko boljše, kakor je bilo pod Abdul Hamidovo staroturško vlado. Sicer gradi Turčija dreadnoughte pred nami, njen proračun je že brez deficita, ampak v Turčiji ni mirno. Grozno divja tista albanska vstaja, o kateri so že Turki ne vemo kolikokrat poročali, da so Albance že popolnoma porazili. A ne samo v Albaniji, tudi v »srečni« Arabiji se Arabci ne klanjajo po mladoturkih omlajenemu polume-secu. Sultan je bolan. To so vse stvari, ki mladoturke zelo skrbe. Zlasti albanski oreh je trd. Sicer pošiljajo na Albance velikanske armade, a svet le zna, da se Albanci, hraber, svobodoljuben rod, ne vženejo z mokro cunjo. Mlado-turška poročila o albanski vstaji sama riznavajo, da se mladoturkom ne godi dosigavedi kako dobro. Kako šele v resnici izgleda v pobunjenih albanskih čereh ,si lahko predstavljamo. O albanski vstaji so došla danes sledeča poročila: Bitka na cesti Verizovič-Prizren. V prištinskem sandžaku se je borilo 23. t. m. zjutraj 10.000 Albancev z osmimi turškimi bataljoni. Turki poročajo, da so potisnili Albance nazaj in da so imeli Albanci velikanske izgube, medtem ko so izgubili Turki le tri mrtve in 11 ranjencev. Turki izgubili tri bataljone. Iz Skoplja se poroča, da so poizkusili ponoči 24. t. m. Albanci prodreti v Prištino, a da so jih vrgle turške čete nazaj. A značilno je, da ravno to poročilo tudi pove, da so Albanci prerezali brzojavne žice. Albanci so ugonobili na cesti iz Verizoviča v Peč tri turške bataljone. V Verizoviču se je čulo 25. t. m. zjutraj močno gromenje topov in streljanje iz pušk. Kako so razpostavljeni uporni Albanci. Zdaj priznavajo celo solunska rnla-doturška poročila, cla je zarije položaj v Gornji Albaniji neugoden. Albancev je 31.000. Na Požaronih stoji 3000, pri Drenici 2000, pri Lipljanih 4000, pri Bernatu in Rakovcu 5000, pri Podgoru 3000, pri Labu 60000, pri Ljumi 6000 in pri Ferizoviču 2000 dobro oboroženih albanskih vstašev. Mladoturki so odposlali proti Albancem nadaljnih 12 bataljonov in 4 baterije, tako da zdaj razpolagajo proti Albancem z 52 bataljoni in s 16 baterijami. Pod orožje so pozvani solunski rezervniki. Torgut Šefket paša je zamudil zasesti Kača-nik, ki ga je zasedlo 3000 Albancev, ki ovirajo reden promet vlakov in so edino dopustili, da je smela voziti lokomotiva s poštnim vlakom. Ostali vlak so poslali nazaj v Skopi je in razorožili 20 vojakov spremljevalcev. Albansko posvetovanje. — Albanci napadli pošto. Vstaši so se zbrali v Djakovi pri Peči in zahtevali pomiloščenje Albancev rodu Morava. Pobunjeni Albanci so ustavili v Kilasu pošto in razorožili osem vojakov in enega orožnika. Vstaja v Arabiji. Iz Džemena se poroča, da so se udarili v sandžaku Tac turški vojaki z arabskimi vstaši, ki so izgubili 98 mrtvih in 20 ranjencev. O lastnih izgubah mladoturki previdno molče. Zraftoplav Mmlfo II." ponesrečil. L i m b u r g, 26. aprila. V teku včerajšnjega dopoldneva so napolnjevali zrakoplov »Zeppelin II.« s plinom. Vojaško tehniško moštvo je popravljalo na zrakoplovu razne poškodbe. Dve stotniji mož je držalo vrvi zrakoplova, vendar pa niso mogli preprečiti, da bi se zrakoplov ne majal in tupatam je plaval kak vojak, ki je držal vrvi, več metrov visoko v zraku. Nastal pa je hud veter in kljub velikemu trudu se ni posrečilo zasidrati zrakoplov. Naenkrat pa je močan vetrovni sunek dvignil z vso silo zrakoplov v zrak in ga iztrgal iz rok vojakov. Posamezni vojaki, ki jih je zrakoplov potegnil s seboj, so izpustili vrvi, samo da so rešili svoje življenje. Zrakoplov, ki je bil brez vsakega vodstva, se je zaletel pri Webers-burgu v bližini Weilburga v neko skalo in se popolnoma razbil. To se je zgodilo okoli pol 2. ure popoldne. Škoda je precejšnja. Komaj malo prej popravljeni vijak je popolnoma razbit. Ogrodje je predrlo zrakoplovov ovoj in je iz njega vhajal vodik. Zrakoplov visi v drevesih, ki rastejo na Webersbergu. Moštvo podčastniške šole in ognjegasci so zrakoplov zasidrali. Iz Limburga se je na mesto nesreče odpeljal poseben vlak s pomožnim moštvom. Po mnenju strokovnjakov bi se mogel zrakoplov še cele dneve vzdržati v zraku, ako bi ga zagnal veter v skalovje. Ko se je zrakoplov iztrgal vojakom iz rok, ni bil nihče ranjen. Tudi na mestu, kjer je paelel na zemljo, se ni zgodila nobena druga nesreča. Dnevne novice, r+ Osrednji izvrševalni odbor V. L. S. bo imel sejo v petek dne 29. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v I. nadstropju »Katoliške tiskarne« v Ljubljani. -f- Deželna naklada na pivo. Sklep kranjskega deželnega zbora, s katerim se zviša naklada na pivo na 4 K od hektolitra, je dobil najvišje potrjenje in stopi takoj v veljavo. + C. kr. deželni zdravstveni svet. Za triletno dobo je ministrstvo za nd-tranje zadeve zopet imenovalo dosedanje člane: Dr. B o c k a , dr. Š 1 a j m e r-j a, dr.. S c h u s t e r j a in dr. Valen-t a p 1. M a r c h t h u r m. Deželni odbor je imenoval mesto umrlega dr. Bleiweisa deželnega poslanca dr. Ivana Zajca, kot zastopnik deželnega odbora ostane v deželnem zdravstvenem svetu tudi dr. D e f r a n c e s c b i. -f- Kam je prišla absolutna narodnost? »Edinost« je v svojem odgovoru »Slovencu« radi slovenskih napisov vrgla v blato vso svojo radikalno narodnost in postavila koristolovstvo kot bojno zastavo svojih ljudi! To si je vredno zapomniti, kadar bo »Edinost« pozabila zopet na »hladno računanje« in se ne bo dala več voditi po »treznem razumu«, ampak po »čustvih«, katera je zamorila popolnoma v odgovoru glede laških napisov! Mi nikakor nismo nasprotni tržaškim slovenskim trgovcem. da sc ne širokoustijo z narodnostjo po zgledu »Edinosti«, katere narodnost je okrog olta, na sredi je pa nič ni, mi le svetujemo »Edinosti«, naj pusti naše zavode, ki so vse kaj drugače narodni, kot pa oni, ki stoje pod zaščito »Edinosti«, pri miru! Tudi pristašem S. L. S. v Trstu, katerih število se kljub trepetu »Edinosti«-vedno dviga, ne bomo niti trohico pustili očitati od tržaških Edinjašev, katerih glavni stebri: učitelji, kljub absolutno narodni vzgoji po »Edinosti«, pišejo še vedno laške pobotnice o prejeti plači! Toda, mi se učiteljem, ki zavzemajo v Edin jaški politiki sicer eno prvih mest, ne čudimo toliko, da se jim trese roka, ko bi imeli pisati slovenske pobotnice, saj je nam znana obsodba Edinjaške gospode iz ust vplivnega moža! Ta obsodba javnosti še ni bila znana, zato jo po-dajemo danes. Bilo je pred časom, ko je prišel prof. Matko Mandič navskriž s političnim društvom »Edinost«, katerega predsedstvo je takrat tudi pustil. Bile so tedaj tudi volitve v tržaški deželni zbor. Prof. Mandiču je bila tedaj ponudena kandidatura proti kandidatu političnega društva »Edinost«. Odgovoril je pa tedaj sedanji državni poslanec Mandič gospodom, ki so mu ponudili kandidaturo, te preznačilne besede: »Čutim se počaščenega s tem, da se je ponudila meni kandidatura; to mi jc tudi v zadoščenje za nehva-ležnost, kajti jaz sem izkusil, kaj je ne-hvaležnost (to mu je namreč izkazalo politično društvo »Edinost«), vendar kandidature ne morem sprejeti, ker nočem, da bi se ob mojem imenu razbila sloga, katero sem vedno propagiral. Tudi bi ne mogel v tržaškem deželnem zboru sedeti z drugimi slovenskimi to- variši (EdinjaŠi op. dop.), ker obljubil sem, da bom, naj bo v tem ali onem zastopu, ako bom izvoljen vanj, govoril samo slovensko ali hrvaško, ker pa poznam druge slov. poslance, vem, da se tega ne bodo upali storiti!« — Na vprašanje nekega gospoda, zakaj se ne bi tudi drugi upali, je poslanec Mandič odgovoril: »Zato, ker se boje za svojo klijentele!!« Mi se za danes ne bavimo dalje s tem, ampak prepuščamo »Edinosti«, da ona izpregovori tudi nekaj besed o tem! + Referat o deželnem gledališču vodi odslej v kranjskem deželnem odboru deželni odbornik g. prof. E v g e n Jarc. -i- Avstrijski kongres za skrb za zanemarjeno mladino se bo vršil letos konec maja v Ljubljani. Deželni odbor da zborovalcem v. ta namen na razpolago deželnozborsko dvorano. + Živinoreja. Koncem junija in začetkom julija priredi kranjski deželni odbor poučno potovanje za živinorejce po Švici. Revnejši udeležniki dobe v ta namen podpore. — Razpisujeta se pri deželnem odboru dve mesti travniških mojstrov. — Deželni odbor nakupi 52 plemenskih bikov, ki se razdele sledeče: Za kamniški politični okraj živinorejski zadrugi 10 bikov, mlekarni na Krtini 1 bik .živinorejski zadrugi v Cerkljah 2 bika, živinorejski zadrugi v Pre-dosljah 2 bika, v Sodražici 2 bika, v Št. Rupertu 4, mlekarni v Št. Lovrencu 1, živinorejski zadrugi na Brezovici 2, v Logatcu 2, v Trnovem 2, v Ribnici 3; dalje pride po en plemenski bik v Hrastje pri Kranju (županstvo), Stara Oselica (Ign. Tavčar), Gorenja vas (Drobnič), Breže (Fr. Zidar), Sv. Križ pri Svibnem (županstvo), Velika Dolina (Jos. Kalin), Češnjica, lit. okraj (Rus), Zagorica pri Št. Vidu (Jan. Zurc), Črni vrh nad Polhovim Gradcem (županstvo), Bevke (Iv. Smuk), Gumnišče pri Šmariji (Jan. Petrič), Žiri (županstvo), Mirna peč (Jož. Košak), Šmihel-Stopiče (županstvo), na Grm, Predtrg (županstvo), Grosuplje (Fr. Košak), Višnjago-ra (posojilnica). — Kakor običajno, plača deželni odbor živinorejskim zadrugam polovico nakupne cene in potne stroške enemu odposlancu zadruge, županstvom in zasebnikom, ki se zavežejo plemenjaka držati po predpisih, pa eno tretjino nakupne cene. Krave se sedaj zaradi previsokih cen ne nakupijo, pač pa prihodnjič. -f- V zdravstveni zastop zagorski je od deželnega odbora imenovan dosedanji načelnik Anton Mrva, posestnik na Vačah. š Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v četrtek, dne 28. aprila 1910, svoj I. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo klubov, 4. sprejem novih članov, 5. slučajnosti. Lokal: I. »Leithner«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Izvoljen je za župana v Karpeli pri Bjelovaru poslanec hrvatske se-ljačke stranke Vinko Lovrekovič. — Uboj v Ločni pri Novem mestu. O tem se nam še poroča: V nedeljo, dne 24. t. m., je šel po sedmi uri zvečer 19 letni posestnikov sin Josip Medved iz Ločne pri Novem mestu k par sekund oddaljenemu sosedu Kosu, ki ima vino-toč pod vejico. Tu sta bila tudi Alojzij Lukšič (Janežič) in njegov sorodnik Fink, zidarja iz Drske pri Novem mestu. Medved je ostal v vinotoču slabe pol ure, nato je odšel, ne da bi prišlo med fanti do kakega prepira. Za njim je stopila domača hči in je spregovorila z njim na mostovžu nekaj besedi. Kar naenkrat pride za njim tudi Alojzij Lukšič, mu pravi, da naj počaka, stopi k njemu ter mu zasadi nož v levo stegno. Prerezal mu je srčno žilo do-vodnico in v nekaj minutah je bil Medved mrtev vsled izgube krvi. Pr-šina, mizar v Ločni, pravi, da se jo Lukšič napram njemu glede Medveda zagrozil: »Jaz ne bom nič govoril, ampak bom kar svoje storil.« Lukšič in Fink kakor tudi njihovi bratje so na zelo slabem glasu. Znano je o njih, da iščejo povsod prepira, da prav nič ne varčujejo s suvanjem z nožem in da so bili že večkrat kaznovani. Medved pa je znan kot miroljuben in delaven fant in je bil svoji materi pri obdelovanju velikega posestva v najboljšo pomoč. To je zopet žalostna posledica takozva-nih osmič, kjer sc mnogokrat zgodo stvari, ki bi se sicer ne zgodile. Danes popoldne pa smo dobili iz Novega mesta naslednjo brzojavko: Ubijalec Lukšič se ie danes ob 11. url dopoldne v zaporu obesil. — Smrtna kosa. V Godoviču je umrl g. Jakob Scnčar, bivši orožniški postajevodja; v Železnikih je pa umrl t.rgover g. .Tosip Demšar. — Za župana v Karfovcu je izvoljen dr. Božo V i n k o v i č. ' Stavko čevljarskih pomočnikov imajo v Beljaku že osem dni. Pomoč-niki zahtevajo, naj jim mojstri plačajo za par moških čevljev 4 K 40 vin. in za par ženskih čevljev 3 K 60 vin. — Brata je ubil. Iz Mitrovice na Hrvaškem se poroča, da je bil 31. marca obsojen pred porotnim sodiščem 25 letni Teodor Novič na pet let ječe, ker je ubil svojega brata. Zadružni starešina — njegov oče in on sta namreč pila v neki krčmi in sta prišla pozno domov. Teodoru je rekla snaha Soka, da drugič ne bo čakala čez 12. uro opoldne s kosilom. To pa je Teodora tako ujezilo, da je skočil proti snahi in jo hotel udariti. Sokin mož, Svetozar, ki je to videl, je pograbil za nož ter zabodel Teodora med rebra. Ranil ga je le lahko. Teodor pa je kakor besen napadel brata ter ga sunil s tako močjo z jedilnimi vilicami v prsa, naravnost v srce, da je Svetozar čez tri ure umrl. Teodor se je pred sodiščem zagovarjal s popolno pijanostjo. — Umrla je, kakor poročajo iz Trsta, v dobi 70 let gospa Uršula Cink, mati gg. kaplana pri sv. Vincencu Andreja, sodnika Petra v Voloskem in sodnijskega kancelista Josipa. Ugledni rodbini naše sožalje! — Zloraba cerkvenega Imetja. Hi', vaški listi pišejo, da bo grof Khuen-Hedervary razpustil odbor grško - vzhodnega cerkvenega zbora v Karlov-cih, ker je ministerialni svetnik Paja Jovanovič pri tozadevni preiskavi dognal nepravilnosti in zlorabo cerkvenega premoženja. Odbor je tačas v ro-kah radikalnih Srbov. — Radi članka »Khuen se vrača« je državno pravdništvo v Sarajevu tožilo odgovornega urednika »Hrvatskega Dnevnika« na podlagi § 142. kaz. z.; pri razpravi 21. t. m. je bil urednik popolnoma oproščen. — Bosansko uradništvo in volitve. Razumljivo je, da se za glasove urad-ništva potezajo vse stranke v Bosni; kakor se kaže, bo precej glasov dobila katoliška stranka (dr. Stadlerjeva), s katero bodo najbrže glasovali tudi židje. — Tatvina v uspenski katedrali. S starinske Marijine slike v uspenski katedrali v Kremlu je bil ukraden bri-ljantni nakit in druge dragocenosti v vrednosti enega milijona. Sedaj je policija tatu že našla ter so se dobile nazaj tudi vse ukradene dragocenosti. — Po 20 do 40 km oddaljena volišča bodo imeli mnogi volivci v bodoči bosenski sabor. Ker je večina krajev brez železnice, bodo morali vestni volivci zgubiti tri dni za volitev: dva dni hoje in dan volitve. Res, velika žrtev za ubogega kmeta. — Proti ustanovitvi hrvaške evan-geljske škofije se je izrekel ban Toma-šič, češ, da večina evangeličarjev, ki živ6 na Hrvaškem, simpatuje z Mažari in bi z ustanovitvijo hrvaške evangelj-ske škofije nastal spor z njimi. Zato je črtal letnih 20.000 kron, ki jih je v gornjo svrho odredil bai*on Rauch. ' — Deset oseb zastrupljenih z mlekom. Iz Dubrovnika se poroča, da je bilo v Gružu deset oseb železničarskih rodbin, ki stanujejo v železniški hiši, zastrupljenih z mlekom. Vsled hitre zdravniške pomoči ne bo smrtnih žrtev; sodišče je uvedlo preiskavo. — Rokovnjači. Zadnji čas se je v tržaški okolici dogodilo vse polno vlomov in tatvin, večinoma v vilah. V teku pol leta se je pri različnih orožniš-kih kostajah javilo nič manj kot 80 tatvin. Pred enim mesecem se je posi*ečilo ujeti enega tatu, po imenu Štefan Le-ban iz Tolmina. Obsojen je bil na dva I meseca poostrene ječe. Iz jeze in maščevanja pa je tudi povedal imena svojih sokrivcev. Orožništvo je izvedlo več hišnih preiskav, in sicer v prvi vrsti pri nekem gotovem Lovru Musina v Tre-biču, kjer so našli za cel voz ukradenih stvari. Ravnotako so našli tudi mnogo ukradenih stvari pri Lukatu Kralju v Padriču. Nič manjši uspeh ni bil tudi pri hišni preiskavi pri nekem Macarolu v Gropadi. Vrednost zaplenjenih stvari znaša okoli 3000 K. — Pokopali so v nedeljo bivšega knjigovodjo pri tvrdki I. C. Juvančič g. Fr. H u m e r j a. — Slovenec umrl v Ameriki. V Rea-dingu, Pa., je umrl rojak Mihael Muc v starosti 20 let. Doma je bil iz vasi Kr-voglavica, fara Podzemelj na Kranjskem, kjer zapušča stariše in pet bratov. V Ameriki žalujeta za njim sestra in Lrat v Steeltonu, Pa. — Zgradba ltapnice v Radleku pri Cerknici je oddana Fr. Trojerju, zidarskemu mojstru. — Smrti jo je rešil. Deželna vlada jc priznala postavno nagrado 52 K 50 h rudarju Jožefu Lampetu v Idriji, ki j® rešil Ivano Ipavcc iz Idrije pred utop-Ijenjem. HrvaŠko pevsko društvo »Zora« v Karlovcu bo dne 14. in 15. avgusta praznovalo svojo SOletnico. Predsednik bosenskega deželnega zbora. Iz Sarajeva se poroča, da je vest »Agramer Tagblatta«, da bo imenovan bivši predsednik hrvaškega sabora, V. Gjorgjevič, za predsednika bosensko-hercegovskega deželn. zbora, povzročila mnogo ogorčenja med Hrvati in velikim delom Srbov. V političnih krogih ne smatrajo vesti za popolnoma resne. 1600 prošenj za Izselitev. Iz Sarajeva se poroča, da je bilo vloženih pri deželni vladi 1600 prošenj mohamedan-cev za dovolitev potnih listov v svrho izseljenja na Turško. — Sprejem vojaških vetcrinerskih akademikov. V c. pr. živinozdravniško visoko šolo na Dunaju sprejmejo začetkom šolskega leta 1910/11 20 aspi-rantov in 10 aspirantov na kraljevo ogrsko veterinarsko visoko šolo v Budimpešti kot vojaške veterinarske akademike. Prosilci so morejo obvezati na 41etno aktivno vojaško zdravniško službovanje v c. kr. armadi. Med študijami imajo na račun armadnega proračuna skupno stanovanje, hrano, obleko in ox'ožje. Plačati jim ni treba kolegnine in tudi ne tako za izkušnje in ne za diplome. Omogočeno jim je, da brez vsakih svojih ali svojcev materielnih žrtev dokončajo študije in da dosežejo v vojaški službi šaržo štabnega (višjega) živinozdravnika. (VIII. oz. VII. či-novni razred.)) — Učitelj skočil pod vlak. Pri Gra-hovacu na progi Caprag—Karlovac je skočil mladi učitelj Milan Rašič iz Ba-čuge pod vlak, ki ga je takoj usmrtil. Rašič se je vračal iz Zagreba od zdravnika, ki mu je rekel, da ima jetiko. To ga je tako potrlo, da je izvršil samo-umor. — Razveljavljena je pasja kontu-macija za občine Polom, Stara Loka in Malgem v kočevskem okraju. Nova obrtna šola v Splitu. Naučno ministrstvo je nakazalo dalmatinskemu namestništvu 116.000 K za stavbo nove trgovske in obrtne šole v Splitu. Za povzdigo prašičjereje. Cene svinjskega mesa so dosegle višino, kot še nikdar doslej, vendar pa imajo mesarji precej truda, da se preskrbe z zadostno množino mesa. Poraba svinjskega mesa je ogromno narastla in če tudi se trudijo kmetovalci vseh dežel V Avstriji, da povečujejo in množe svinjake, vendar ne morejo zadostiti zahtevam. Tudi na Ogrskem spoznavajo plodonosnost prašičjereje v polni mefri. Poljedelski minister groi A. Se-rertyi je namreč poslal skoro na vse komunalne oblasti in kmetijska društva sledeči razglas: »Na velikih svetovnih trgih se zelo povprašuje po svinjskem mesu, ki ima zelo visoke cene, katere tudi bržkone ne bodo padle v bližnji bodočnosti. Želeti bi le bilo, da bi se tozadevno bolj povzdignilo kmetijstvo ter preskrbovalo svinjskega mesa, kolikor je le mogoče. Zaradi tega se je ministrstvo odločilo, da plača tretjino kupne cene za gojenje prašičjereje določenih mrjascev. Dalje se je tudi pooblastilo kmet. nadzornike, da moi^ejo izposlovati letno državno podporo 50 K za one male občine, v katerih je le malo plemenskih svinj in je vzdrževanje mrjascev predrago.« Istočasno prosi tudi minister oblasti in društva, naj store kolikor je mogoče za povzdigo prašičjereje. Zobčasto železnico na SIjeme pri Zagrebu namerava speljati nek zagrebški podjetnik. Kasneje bi se zgradila železniška proga še naprej do Stubi-ce. Isti podjetnik prične graditi v kratkem tudi progo Zabok-Stubica (na zagorski železnici). Skrivnostno poizkušeno zastrup-Uenje. Danes se še nikakor ne da trditi, če bo imela preiskava v skrivnostnem slučaju poizkušenega zastrupljenja gospe Hammerlitzove, bodisi v subjektivnem, bodisi v objektivnem oziru uspeh v smislu končnega smotra vsakega kazenskega postopanja. Ocl merodajne strani p,a smo toliko izvedeli, da je dosegla predmetna preiskava vsaj ta uspeh, da je vsled poziva na občinstvo, da naj sodeluje pri preiskavi, prišlo sodišče že danes do takih dokazov, ki bi se bili sicer gotovo pogubili, ali pa bi bili postali nerabni, ali ki bi vsaj ne imeli takšne moči, kakoršno ima n. pr. pričevanje, ki se opira na nedavne dogodke, ki so pričam še v živem spominu, a bi se bile gotovo pozneje le temno spominjale na vse dogoke, ako bi jih ne bila javnost spomnila na gotove okol-nosti. Pri tem pripomnimo, da apcla-cija na sodelovanje javnosti pri kriminalističnih slučajih seveda včasih d A sodišču zelo veliko dela, kukor ga je tudi brez dvojbe dala v zagonetnem Hammerlitzovem slučaju, a moderna kriminalistika po celem svetu danes sodeluje z javnostjo in se ne kesa. Seveda so tudi kriminalisti, ki ne reflek-tujejo na javnost, a zato tudi ostane veliko zagonetnih slučajev nerešenih. Poizvedbe .<■'■ v zadevi skrivnostne afere Ilammer-litz se jako intenzivno vrše tako v Ljubljani, kakor tudi v Trstu in Logatcu. Podrobnosti seveda niso za javnost. Senzacijo vzbuja skrivnosten poizkušen zločin ne samo v Ljubljani, marveč tudi po celi Notranjski. Razumno, saj je Hammer-litzova rodbina zelo dobro znana po Notranjskem in po vsih krajih, kjer je služboval gospod Hammerlitz, ki je užival povsod, kjer je služboval v finančni straži, splošne simpatije kot ljubezniv mož, ki je bil zaradi svoje družabnosti povsod priljubljen. Poročali smo že, da so bile v Hammerlitzovi rodbini neke razprtije in je stvar takrat prišla tudi v časopisje. Franc Hladnik, sin Hammerlitzove gospe, je n. pr. objavil v nekem ljubljanskem dnevniku sledeče v inseratnem delu: »Preklic. Naznanjam, da moja mati Marija Hammerlitz, prej vdova Hladnik, ni več z menoj v trgovski zvezi in nima več pravice sprejemati zame denarja, ker njej izročenega denarja ne pripoznam za plačilo in sploh ne prevzamem zanjo nikakih obveznosti. V Trstu, dne 2. sušca 1909. Franc Hladnik, trgovec in podjetnik.« Zanimalo bo tudi, da je ovadil vso stvar državnemu pravdništvu dr. Le-vičnik. Državno pravdništvo je takoj ukazalo poizvedbe in zasledovanje proti neznanemu storilcu, oziroma storilcem. Kakor znano, se lahko zločini naznanijo, oziroma ovadijo državnemu pravdništvu, sodišču ali policiji, oziroma orožništvu. Oblast, ki sprejme ovadbo, zadevo potem tudi nadalje preiskuje, dokler ne postane zrela v smislu kazenskega postopanja. Po svetli. Največje delo Pija X. Tujcem, ki pridejo v Benetke, vzbudi pozornost velika hiša v bližini mostu Rialto, na kateri bronasta plošča z napisom: Ecce summum opus Papae. Po slovensko: Glej, največje papeževo delo. Pomen tega napisa se razume, ako se ve, da je poslopje last katoliško-konservativnega lista »Difesa« v Benetkah, ki ga je ustanovil papež Pij X. Jeziki, ki se največ govore. Mnenje, da se v občevanju poslužuje največ ljudi angleščine, ni pravo in je na podlagi natančnih raziskovanj to tudi dokazano. Največ ljudi na svetu govori kitajsko, ker se tega jezika poslužuje nič manj kot 330 milijonov ljudi. Za kitajskim je v prvi vrsti indijski jezik, ki ga govori 263 milijonov, potem šele pride angleščina, ki jo rabi 116 milijonov ljudi. Socialno - demokraško vzorno gospodarstvo. Socialno-doniokraška strokovna društva rapidno nazadujejo, kar je brezdvomno razvidno iz računskih zaključkov posameznih organizacij. Že v prejšnjem letu se je opazilo, cla pada v socialno - demokraških strokovnih društvih število članov, a letos je brezdvomno padlo še veliko bolj. To jc veselo znamenje, ki dokazuje, da se je začelo delavstvo bolj zavedati in spoznavati svoje rdeče voditelje. Četudi pripisujejo socialni demokrati stalno propadanje števila članov industrijski krizi, vendar je to le prazno domnevanje. In če bi bila kriza kriva temu nazadovanju, bi kljub temu stari člani gotovo ne opustili svojih, z vplačanim denarjem pridobljenih pravic v organizaciji. Propadanje števila članov v socialno-demokraških društvih ne povzroča kriza v industriji, pač pa kriza v socialno-demokraških strokovnih zvezah. To pa tudi ni čudno z ozirom na to, kako gospodarijo socialni demo-kratje z delavskimi denarji. Pred kratkim je priobčila avstrijska zveza kovinskih delavcev na Dunaju svoj računski zaključek, v katerem je razvidno, da je končala zveza leto 1909. z deficitom 44.200 K 31 v., kljub temu, da je bilo leta 1908. 168.000 K preostanka in da je leta 1908. neko zvezno skupno zborovanje požrlo 51.000 K. Prispevkov članov je bilo leta 1909. za. 185.236 K 89 vinarjev manj kot prejšnje leto. Podpore brezposelnim se je izplačalo za 50.000 delavcev 444.762 K. Plače so znašale 148.700 Iv. Čudno razmerje! Te podpore so se zvišale za 20.000 K, a znižale sp se potovalne poduore. ki so se vknji- žile na račun tfrvih", kako!* je ražvidno iz poročila, za 7537 K; torej se je dejan-stveno izplačalo podpor brezposelnim samo za 12.463 K več. Plače uradnikom so se zvišale za 19.445 K in niti diete se niso znižale. Na 50.000 delavcev pride, poleg na Dunaju v centrali vposlenega štaba uradnikov, 24 provincijalnih tajnikov, ki so v teku enega leta poleg svojih plač dobili samo diet 40.000 K. K temu pa se mora še prišteti od du-' najske centrale v ta namen izdanih 22.828 Iv, kar je skupaj že impozantna vsota! Za vsakih 1600 članov je nastavljen takozvani »vodja«, z dobro plačo in precejšnjimi dijetami. Skupna vsota za vzdrževanje teh vodij znaša 212.572 kron 80 vin. na leto. Potem pa govore ti voditelji zveze, cla je krivo nazadovanju zveze kriza v industriji. Propadanje socialno-demokraških strokovnih društev je pripisovati pač tem velikim številkam, ki izkazujejo zelo veliko korupcije, a nič idealizma. Londonsko mesto v številkah. Londonski mestni svet je izdal pred kratkim statistiko Londona v preteklem letu, ki močno ilustrira življenje v velikanskem mestu. Prebivalcev ima London nad sedem in pol milijona, med njimi 4339 mestnih uradnikov, 18 ..tisoč policistov, 46.608 vpokojencev in 148.000 vojakov. V olivnih upravičencev je samo 664.204. Mesto zavzema 443.419 akrov sveta (aker — 405 arov), na katerih jc 991.383 hiš, cest 2151 angleških milj, 127 milj cestnih železnic, 700 milj omnibusnih prog in 15.848 akrov trgov in parkov. Izredne so prometne številke. Na teden privozi povprečno na len-donske kolodvore po 8071 vlakov. 365 milijonov ljudi prevozijo državne železnice na leto, poleg tega, se vozi 374 milijonov na cestnih železnicah in 273 milijonov na omnibusih. Londonci odpošljejo na leto 923 milijonov pisem in 95,947.000 brzojavk. V londonsko pristanišče se pripelje letno 22.531 ladij. — Skupna vrednost uvoza se ceni nad štiri milijarde. Roparski napad na duhovnika. »Budapesti Hirlap« poroča, da je bil duhovnik Miklos Mathe pri Marmaro-szigetu žrtev svojega poklica. Ponoči je bil poklican k nekemu bolniku. Na potu ga je napadla maskirana. roparska tolpa, kakih 15 mož. Duhovnik je bil ranjen, voznik pa ubit. Po končanem zločinu so pobegnili roparji brez sledu. Od poroke skoro v smrt. Iz Kašove na Ogrskem se poroča, da je kmet, Josip Kiss slavil s svati svojo poroko. Nevesti je postalo v hiši vroče in je odšla na dvorišče, kjer je hotela piti vodo iz vodnjaka, da bi se ohladila. Pri tem pa se je tako nespretno nagnila, da je padla v globoki vodnjak. Na njen krik so prihiteli svati, ki so le z veliko težavo izvlekli nevesto iz vodnjaka. Ostala je sicer pri življenju, toda polna težkih ran in poškodb. Duhovnik In zločinci. Pred kratkim je odložil župnik Lascianelli na neki italijanski cerkvi v ameriški državi Ohio, svojo službo, cla bi proučeval življenje Italijanov v ameriških Združenih državah, zlasti pa zasledoval italijanske tajne zločinske družbe, v prvi vrsti takozvano »Črno roko«. Najti hoče pota in sredstva, da se iztrebijo te zločinske družbe. Za svoje delo bo rabil okolo 4 leta. Za izvršitev svojega načrta je dobil dovoljenje ocl apostolskega delegata v Washingtonu in papeža. Učenci zažgali šolo. V deški šoli v Libosicih na Češkem so učenci od učiteljev dobivali jako slabe i'ede. To je učence tako razdražilo, cla so se hoteli maščevati nad učitelji. Storili so to s tem, da so — zažgali šolo. Ognjegasci so le z največjim naporom preprečili, cla šola ni zgorela do tal. Dr. Krek v Zagrebu. Da tudi hrvaško krščansko-social-no delavstvo pozna našega dr. Kreka, je pričalo navdušenje, s katerim ga je pozdravilo na glavnem občnem zboru H. K. R. S. — Dr. Krek se je v svojem govoru zahvalil za prisrčni pozdrav slovenskim udeležencem na shodu in povdarjal, da se vsak Slovenec čuti na Hrvaškem kakor v svoji pravi domovini. Hrvati in Slovenci smo eno in isto. Slovenci se veselimo vsega, kar more med Hrvati privesti do zmage demokratično idejo, kajti le v ljudstvu, v delavstvu je napredek naroda, in inteligenca, ki nima zveze z ljudstvom, jo brez pomena. Zato tudi dr. Krek ne bo nikdar šel govorit hrvaški buržoaziji, pa naj bodo njene ideje še tako sijajno. Haje som zadnji med demokrati, kakor pa prvi med buržoazijci. — Socializem je mednaroden radi enotne zakonodaje v varstvo delavstva, v zabrano konkurence, a posamezni Človek to nikakor ne more biti, vsak mora ljubiti materin jezik in domovino. Hrvaško delavstvo naj nadaljuje boj, da doseže v svoje varstvo vsaj tiste zakone, ki jih imamo v Avstriji. Mednarodnost socializma jo nujna, toda za temelj mu no more služiti materializom socialne demokracije, ki mu je človek le kup blata; na tem temelju se ne more nič trajnega zgraditi, to je načelo za živali, ampak so-, cializem je mogoč edino le na krščan-skem temelju. Na tem temelju se borimo za pravice vseukupnega delavstva. Na Hrvaškem je pač težko kopati ledino, ker tu manjka proletarijatu še političnih pravic, a poguma se ne sme izgubiti. Borite se za politične pravico pod geslom splošne volivne pravice I Kdor vam to d&, ta je za pravice naroda, ta je vse storil za narod, z vsakim drugim pa v kot, pa naj se vam še toliko vsiljuje. — Dr. Krekove besede so zadele v sredo delavskih src: kar ondi leži misli in želj, to je povedal dr. Krek. Listi poročajo, da ploskanje in vzkli- kanje ni hotelo potihniti. ■ " 1 11 Telefonska in brzojavna poročila. DR. KRAPAG — ŠKOF V DJAKOVU. Zagreb, 26. aprila. Uradne »Narodne Novine« priobčujejo danes imenova-nje dr. Ivana. Krapaca za škofa v Dja-kovu. Imenovanje je bilo izvršeno že 7. aprila in je bil torej »Slovenec« dobro poučen. Hrvaško-srbska koalicija je dementirala, da zakrije vsaj za nekaj časa svojo velikansko blamažo. Istočasno je pomožni škof senjski Roko Vučič imenovan za škofa v Senju. BLAMAŽA BIENERTHOVE VEČINE. Dunaj, 26. aprila. Današnja seja finančnega odseka, ki naj bi sklepal o vladnem finančnem načrtu, ni bila sklepčna. Bienerthova večina se je zopet odlikovala. Bienerth je lahko vesel take svoje večine in ponosen nanjo. K današnji seji finančnega odseka ni bilo skoro nobenega člana večine. Za jutri je zopet naznanjena seja finančnega odseka. TURŠKI PORAZI V ALBANIJI. Dunaj, 26. aprila. Preko Berolina prihajajo senzacionalna brzojavna poročila o velikem porazu turških čet v Albaniji. 8000 Albancev je napadlo turške čete, ki so brojile 15 batalijonov in-fanterije, nekoliko kavalerije, 10 topov in 8 strojnih pušk. V bližini PreJo Cer-nolievo je bilo desno turško krilo vrženo nazaj, središče turških čet se jo z obupnim bojem hotelo priboriti skozi sovražne albanske čete prehod v Pri-zrend, a brezuspešno. Po krvavi bitki, ki je trajala 8 ur, so se Turki umaknili . ter so bežali v Liplijano. Na obeh straneh so velike izgube. Ranjenci so prepeljani v Fericovič. Istočasno so bile napadene turške četo v Prištini in Čako-vici. 5000 Albancev je napadlo dva turška batalijona. Turške četo nimajo nobene zveze več s Skopljem, kjer je velika panika. Carigrad, 26. aprila. Proti upornim Albancem pošlje vlada 40.000 vojakov, Rezervisti v okraju Smiraa in Trape-cund so že mobilizirani, da odidejo v Albanijo. SAMOUMOR PETNAJSTLETNE DEKLICE. Trst, 26. aprila. 15-letna šivilja Svetka Depangher v Trstu se je potepala celo noč okoli in jo je mati šele. clrugo jutro našla v neki kavarni. Ker jo je zmerjala, je mlada, nadebudna deklica šla in so zastrupila. V bolnišnici so ji izprali želodec, godi se ji pa jako slabo. PRETEP ZARADI GOSPE. Koper, 26. aprila. Tu so se na par-niku »Vettor Pizani« potniki medseboj stepli zaradi neke gospe, katero je neki težak sunil, ona pa mu je rekla »Zarob-ljenec!« Napravili sta sc dve stranki, drug na drugega so celo z revolverji streljali, nekega gospoda so težaki zdelali z nožem, tepli so sc pa tudi drugi. Kapitan je zavil nazaj v Koper in s signali aviziral policijo, ki je prišla na krov in štiri osebe aretirala. NEURJE V AMERIKI. Čikago, 26. aprila. V Združenih državah ameriških divja silno neurje. Škode je 30 milijonov dolarjev. Ljubljanske novice. lj Znamenit shod za avstrijsko slovansko trgovino In obrt v Ljubljani. Slovansko narodnogospodarsko društvo na Dunaju priredi dne 14. in 16. avgusta t. 1. v Ljubljani narodnogospodarski sestanek, na katerem se bodo podali referati: 1. o gospodarskih raz-merah obrtnikov in trgovccv in o njihovi organizaciji, kakor tudi o polje-delski organizaciji v severni Avstriji, o gospodarskih razmerah obrtnikov in trgovcev na jugu Avstrije ter o polje- delski organizaciji na jugu Avstrije in v Bosni in Hercegovini. Na tem shodu se bode osnovala »Državna zveza slovanskih obrtnikov v Avstriji« in »Državna zveza avstrijskih slovanskih trgovcev«. lj Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelna je imenoval cesar profesorja na I. državni gimnaziji dr. Ivana Svetino. lj Zagonetka. Ko je predvčerajšnjim ob 2. uri zjutraj opravljal stražnik po Cerkveni ulici svojo službo, pri-tečeta mimo njega dva vojaka 27. peš-polka. Stražnik je temu čudnemu teku takoj sledil. Zatekla sta se na kegljišče Grčarjeve gostilne. Ko pride tja tudi stražnik, je opazil čuden, nerazumljiv prizor. Na kegljišču je stala gruča Belgijcev, ki so stali kakor na straži in držali v rokah bodale. Ker stražnik v tej pozni uri ni nikakor mogel vedeti, kaj če to pomeniti, je ustrelil s samokresom v tla. In kakor vrabci so vojaki zbežali po strelu na vrt, od tam pa čez ograjo na ulico. Kaj so z bodali nameravali, se ne vč. lj Gospod Arnošt Windischer je včeraj zvečer ob sedmih nastopil, pač težkih korakov, vdrugič svojo trimesečno ječo izza usodepolnih september-skih dogodkov ter kliče vsem prijateljem in znancem krepki Na zdar! in na svidenje 25. julija. Istočasno sta nastopila kazen tudi gg. Josip Bukovnik in Danilo Cerar ml. lj Suknjič ukraden. Pri zgradbi obrtne šole na Mirju je bil včeraj delavcu Antonu Dolesu ukraden 6 kron vreden suknjič. Ker je ravno takrat od tam pobegnil prisiljenec Anton Virant, se sumi, da je on suknjič ukradel. lj Za kruhom. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 55 Macedoncev, 22 Slovencev, 10 Črnogorcev in okoli 100 Hrvatov. lj Izgubljeno in najdeno. Služkinja Ana Obrezova je izgubila srebrno žensko uro. — Delavec Avguštin Mrva je izgubil zavit r-k slikarskega orodja. — Gospa Katarina Koširjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Dijaka Stanko Ponikvar in Leopold Derganc sta našla vsak srebrno uro z verižico. lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali gg.: Franc Zoreč, svetnik trgovske in obrtne zbornice, 5 K; Valentin Pivk, cerkovnik pri sv. Petru, 2 K, in Franc Tesn.ar, prodajalec sadja, 2 K. Bog plačaj! FRANCOSKE VOLITVE. »Agence Havas« poroča, da je zna-ftih 588 izidov volitev. Iz kolonij manjka še 8 poročil. Izvoljenih je 57 republi-čanov, 154 raclikalcev in socialnih radi-kalcev, 10 neodvisnih socialistov, 28 združenih socialistov, 43 progresistov, 12 nacionalistov in 53 konservativcev. Ožjih volitev bo 231. Kakor je dognalo notranje ministrstvo, izgube reakcio-narci 3, progresisti 1, radikalci in socialni radikalci 2; nacionalisti pridobe 1, .evi republičani 8, združeni socialisti 3 sedeže. s Duhovniške spremembe v lavan-linski škofiji. Dne 1. maja bo na župnijo Teharje pri Celju slovesno inštaliran č. g. Ivan Cemažar, dozdaj tamoš-nji kaplan; na župnijo Sv. Rupert nad Laškim trgom pa č. g. J. Gašparič. Prestavljeni so s prvim majem sledeči gg. kaplani: J. Razbomik iz Šmartina na Pohorju v Teharje; P. Jurak iz Galicije v Ljubno v Savinjski dolini; J. Horj&k iz Št. Ruperta nad Laškim v Galicijo, Ivan Schiller iz Ljubnega v Dol pri Hrastniku. š Št. Ilj v Slov. goricah. Danes, dne 26. aprila, se vrši v Št. Ilju v Slov. goricah volitev župana. Izida pričakujemo z negotovo napetostjo. Ali Thaler ali Fišereder. š Mladinsko gibanje na Slov. Šta-jerju. V nedeljo 24. aprila se je vršila pri Sv. Bolfenku na Kogu izredna slavnost. Dasiravno liberalni piš iz Središča včasih silovito divja v tem kraju, vprizorjen po liberalnem učiteljstvu, vendar je zabila naša »Slov. kršč. soc. zveza« z mladinskim shodom, ki se je izborno obnesel, mogočno zagozdo v liberalno trdnjavo. Predpoldne se je vršila krasna mladinska slavnost v cerkvi, kjer je dr. Ilohnjec iz Maribora kaj lepo opisoval lastnosti slehernega slovenskega krščansko mislečega mladeniča. Popoldne pa se je ustanovila dekliška in mladeniška zveza. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Prišli so tudi liberalci, a bili so lepo mirni. Naše vrste korakajo naprej! š Poroka. Iz Pišec poročajo, da se je poročil ondotni učitelj g. Ferdo Ko-kot, z gdčno Erno Bradaška, učiteljico istolam. š Ženo povozil v!ak. Na kolodvoru v Hočah je v nedeljo, dne 24. aprila, zvečer ob 9. uri povozil ptujski vlak Genovefo Erlač, ženo železniškega postajnega čuvaja. Ko jc stopala iz vlaka, ki se je že premikal, je padla po tiru ter je prišla z nogama pod kolesa. Vlak ji je šel čez noge, a ni znano ali jih je odrezal ali ne. Vlak je baje prenaglo vozil. Nesrcčnico so prepeljali v mari borsko bolnišnico. š Smrtna kosa. Iz Pameč pri Slovenjem gradcu se nam piše: fo zelo dolgi in mučni bolezni je umrla v nedeljo, dne 24. t. m., vrla gospodinja Antonija Vrhnjak, soproga župana v Pa-mečah in vrlega našega pristaša gosp. Ivana Vrhnjak. Rajna zapušča osem nedoraslih otrok. Pogreb v torek, dne 26. aprila predpoldne. Blagi pokojnici sveti večna luč š Izobraževalno društvo v Rečici v Savinjski dolini zadnji čas prav izvrstno deluje. V nedeljo 17. t. m. je priredilo dobro uspelo narodno veselico v prostorih gosp. Stiglica. Vrli rečički fantje so predstavljali igro »Crevljar«, ki je zelo dobro uspela. Domači pevci in mozirski tamburaši so nam nudili s svojimi proizvodi imeniten užitek. Na veselici je bila udeležena skoraj vsa Savinjska dolina. š Spodnještajerslra osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje namerava prirediti meseca maja in junija več gospodarskih shodov po celem Slovenskem Šta-jerju, da tako seznani naše živinorejce o skupni prodaji živine. Njen bodoči poslovodja bo kmalu dovršil prakso pri centralni zadružni vnovčevalnici za živino na Dunaju. Cerkveni letopis. c Sveto leto na sv. Višarijah. Letos se obhaja na Koroškem 5501etnica slavne božje poti M. B. na sv. Višarijah. Leta 1350 so namreč našli visoko na planinah v žabniški fari blizo Trbiža čudodelno podobo M. B., kateri na čast so kmalu sezidali na onem mestu malo cerkvico. Ker so verni kristjani tukaj pogostoma prejemali velike dušne in telesne milosti in ker so se godili tudi čudeži na tem kraju, so romarji od leta do leta v večjem številu prihajali ne le iz Koroške, temveč tudi iz ŠtajersKe, Kranjske in Primorske. Za letošnje leto naznanja knezoškofijski ordinarijat krški v zadnji številki svojega uradnega lista, da je za letošnji jubilej papež Pij X. dne 7. januarja 1910 podelil s posebnim pismom za čas romanja vsem spovednikom na sv. Višarijah posebne pravice, vsem romarjem na sv. Višarije pa popolni odpustek, če opravijo veljavno spoved, vredno prejmejo sveto obhajilo in nekaj malega molijo na papežev namen. Božja pot na sv. Višarije se odpre na dan pred Vnebohodom Kristusovim 4. maja ob 6. uri zvečer z molitvami na čast Boga sv. Duha, lavre-tanskimi litanijami in blagoslovom z Najsvetejšim; drugi dan bo slovesna služba božja in pridiga. Ves čas božje poti bo pred vsako nedeljo in praznikom po litanijah zvečer slovenska, drugi dan pa po slovesni sveti maši nemška pridiga. Slovesne tridnevnice se bodo obhajale 13., 14. in 15. avgusta za Veliki Šmaren in 6., 7. in 8. septembra za Mali Šmaren. Sveto leto in božja pot na sv. Višarije se konča z rožen-kransko nedeljo, 2. oktobra, s slovesno službo božjo, pridigo in zahvalno pesmijo. Za letošnje sveto leto bo izšla posebna slovenska knjižica, ki bo obsegala ob kratkem zgodovino božje poti na sv. Višarije in bo dajala romarjem potrebnega pojasnila. Da bodo mogli romarji hitro opraviti spoved in prejeti sveto obhajilo, je knezoškofijski ordinarijat v Celovcu vse potrebno preskr-bel. Tudi za telesne potrebe je za romarje vse preskrbljeno. Pred rojstvom otrokovim najde mlada mati s SCOTT-ovo EMULZIJO novo moč in z novo močjo sve-žost življenja. Izredno nagel in vspešen učinek iznenadi in oveseli. Scott-ova emulzija je lahko prebavna in prijetnega okusa. Poskus Vas prepriča, kako je Scott-ova emulzija primerna ravno za ta slučaj. Scott-ova emulzija odpravlja utrujenost pri hranenju, pomnoži hrano in napravi dojenčka čvrstega in zdravega. Scott-ova emulzija velja za neprekosno znamkoVzor-emulzijo. 2615 bgaMnd7skim0t T"d' poleti se jemlje z najboljim znakom -... USpehom. ——--- SCOTT- ovega ravnanja! Cena izvirni steklenici 25Q E. Dobiva sc v vseh lekarnah. kršč. soc. organizacije dobi v Sarajevu trajno delo. Pobližja pojasnila daje „Zveza delodajalcev v Bosni in Hercegovini" kamor naj se naslavljajo event. d°P'S'-_1198 3-1 Meieorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2//<, sred. zračni tlak 736-0 mm. Posteljno vlago odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ..SanlUis" Velburg P 347 Bavarsko. 284 31 D P 3 Cas opa-zuvdiija Stanje ba;o-metra v mm Temperatura „ po Celziju Vetrovi Nebo 25 9 zveč. 730 5 11 5 brezvetr. dež 26 7. zjutr. 732-9 9'1 v oblačno 2. pop. 732 1 12 3 sr. sever dež > 51 Srednja včerajšnja temp. 13 I", norm 11 30. 'i1 ju JK