Stev. 243.
V Llnmioni, v ponedeljek, dne 23. oktobra 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
ti celo leto naprej K 26"— ti pol leta „ „ 13"— ietrt leta „ „ 6-50 „ „ 2 20
za
ti en mesec
V upravništvu:
ga celo leto napre] K 20' m pol leta „ „ 10" ga ietrt leta H DD ?
a cn mesec „
%i poSHj. na dom 20 h msi mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo	L1LESS P()|j{j£g|] ]jjJ Jfl SlOU6HSkl llllfOl
ruiiiitcii UM L\x ^luvciiani uuiuu ........
Glasovi ljudstva
Shod u Mestnem domu.
„Slovensko katoliško delavsko društvo" je včeraj dopoldne sklicalo shod v veliki dvorani ^Mestnega Doma". Velika dvorana in galerija sta bilina-tlačeno polni. T« nekaj pomenja za Ljubljane, ki že dolgo časa pričakuje Ta v čarjevega ljudskega zborovanja. Namestu poslanca ljubljanskega mesta, je stopil vče raj pred ljubljansko množic« dr. Susteršič, katerega je v soboto zvečer, ko se je pripeljal z Dunaja povabil« »Slov. katol. delavsko društvo" na shed. Vse zborovanje je bila izrazita nezaupnica liberalnim poslancem, posebno dr. Tavčarjevemu nastopu in sijajna zaupnica našim poslancem, oz i -r.na njihovemu delovanju, kateremu mora vsak pošten človek priznati, da je požrtvovalno ljudsko del«. Posebno pozornost je vzbujal dohod Mengšanov, ki so se pripeljali na vozu, okrašenem s ponesno slovensko troboj-nico. Shodu je predsedoval tov. Kos, ki je najprej dal besedo državnemu in deželnemu poslancu g. dr. S u s t e r š i č u.
Govor dr. Sušteršiča.
Dr. Susteršičje gov«ril:
Slavni zbor! Že več časa je minilo, kar sem bil pred vami ter mislim, da ne bode neumestno, da se Vam zopet predstavim Da boste vedeli, s kom imate opraviti, vam povem, da sem pred vsem anarhist, da me ima v službi kamarila, da komandiram ljubljanskega škefa in da sem njegov lakaj. Kd«r ne verjame, naj vzame različne številke glasila slov. inteligence, „Slovenskega Naroda" in našel bode ondi natisnjene vse te najraz ličnejše stvari. Skoro bi se ne moglo in se ne more misliti, kako gre vse to skupaj!
Pisali so, da sem kranjskega škofa ko mandiral, na drugi strani sem pa zopet nje gov lakaj, njegov hlapec. Zato je treba po sebne pameti in talenta, kakor ga ima narodno-liberalni mož dr. I. Tavčar, ki pa svoj talent tako slabo uporablja. Dr. Tavčar je v držav, zboru pobijal splošno in enako volivno pravico, in rekel, da se volivna pravica sme dati samo tistim, kateri so v stanu snmostojnega prepričanja. Potemtakem bi volivne pravice ne dobili pristaši dr. Tavčarja, ki imajo najmanj samostojnega prepričanja.
Ako sem anarhist, potem pa vendar ne morem biti v službi dunajske kamarile. Kot komander ljubljanskega škofa vendar ne morem biti njegov lakaj, hlapec.
Vse to se je posebno čulo zopet takrat, k« je bila šolska slavnost Prešernova prepovedana. Jazvti zadevi s p r e v -zvišenim ljubljanskim k n e -i o škofom niti besedice nisem govoril, in kdor nasprotno trdi, ga javno tukaj imenujem lažnika. Niti besedice nisem govoril z 1 j u b 1 j a n s k i m škofom in reči moram, da imam, kadar me počasti, da z menoj govori, mnogo bolj važne stvari govoriti z njim
Govornik pravi, da so prireditelji Prešernove slavnosti pokazali, da ne znajo prirediti slavnosti, ki bi bila za vse slovensko ljudstvo.
Nato govornik preide h glavni točki, k splošni in enaki volilni pravici.
Kako se liberalni poslanci ljudstva boje.
Dne 6. oktobra t. 1. vršilo se je v državnem zboru glasovanje o nujnem predlogu, ki zahteva splošno in enako volilno pravico in katerega je vložila ^Slovanska zveza". Pri tem glasovanju se ie prvič pokazalo v naštm državnem zberu, da je večina in sicer
pretežna večina drž. zbora za splsšno in enako volilno pravico. Zunjo je bilo 155 proti 114 glasovom. Seveda ta večina ni zadostovala za to, d t bi bila sprejeta nujnost, ker je treba dvetretjinske večine za to, ali vendar je bil to jasen dokaz, da je pretežna večina strank za splošno in jednako volivno pravico.
Ako pogledamo, kdo je glasoval za in kdo proti, potem se pokaže, da so proti glasovali zastopniki privilegiranih veleposestnikov, poslanci trgovinskih in obrnih zbornic, liberalci, ki imajo samo toliko volivcev, kolikor ima roka prstov. NajžaJost-nejšo vlogo pa je igral kolovodja slovenske-napredne stranke dr. Ivan Tavčar. Govoril je proti splošni in jednaki volilni pravici in ni vedel zopet nič drugega povedati, da ne bodo on in njegova pristaša nič več voljeni. Iz tega stališča presoja splošno in jednako volivno pravico! Vstal je liberalni poslanec dr. Krama f, ki ni naš in je dr. I. Tavčarja pozval, zakaj ugovarja glede vo livne pravice, kakšno je njegovo postopanje, ko vendar povsod povdarja, da bodi ljudstvo svobodno. Dr. Kramar pravi, če je ljudstfo klerikalno, ima tudi pravico svojega poslanca izvoliti v državni zbor. (Tako je !)
In potem, ko je prišlo do glasovanja, je naša cela liberalna trojica, Tavčar, Fer-jančič in Plantan izginila iz zbornice.
Ali jih je bilo sram? Morda pa je bil to le poseben slučaj, kajti ti gospodje gredo ko odbije 1. ura iz zbornice in se jih ne vidi več v zbornici. Možje gredo takrat kosit, po kosilu imajo potem v kaki kavarni lep tarok. To je torej vloga te naše liberalne stranke, katera se je pri tej priliki zopet pokazala nazadnjaško, najbolj reakcijonarno stranko, kar jih imamo v Avstriji Nemčiji, Italiji, ali bolje rečeno, po celem omikanem svetu (Gromovito odobravanje). Se bolj zanimivo je bilo pa to, da je od celega na prednega jugoslovanskega kluba e n sam ostal v zbornici in sicer Srb dr. K v e k i c in je isti glasoval proti dr. Tavčarju za splošno in enako volivno pravico. Disciplina v ti stranki je torej tudi nad vse zanimiva. (Smeh)
Program narodne - napredne stranke sam obsoja stranko dr. Tavčarja.
Torej, gospoda moja, ker smo že pričeli z liberalno stranko, je dobro, da pri nji nekoliko ostanemo. Ce človek umira, se o njem pač govori. Tako je tudi z našo liberalno stranko v tem pogledu popolnoma enako. Poglejmo si to stranko in čujmo, kako se stranka obsoja. Dne 29. novembra 1894, torej nekako pred 11 leti, vršil se je v Ljubljani shod zaupnih mož te stranke, katera se je takrat imenovala, oziroma si nadevala ime »narodna stranka" na Kranj skem. Bil je takrat impozanten shod, to se mora vsekako priznati. Kaj s« pri tem shodu ti gospodje govorili, podam iz poročila katero je izdala naša liberalna stranka sama in sicer po izdajatelju dr. Karlu vitezu Bleiweisu, gotovo najkompe-tentnejšem kot načelniku liberalne stranke slovenske, katerega imajo menda za načelnika da ga imajo hitro pri rokah, pa jim tudi to veliko ne pomaga (Smeh ) Ti knjižici je pridal dr. Bleivveis uv«d, ki ga konča z besedami: „. .. Iz vsega rodoljubno ebčinstvo razvidi, na kaj se čuti ta čas vezano zlasti „narodna stranka na Kranjskem. Na pravem potu je. Naj se jej vsak pridruži z vsem rodo!jubjem, da bode kakor močna in čvrsta vojska branila vsemu narodu, kar je še njegovega in mu zopet pridobila, kar je izgubljenega! Bog in narod!"
(Smeh). Resolucija 5 pravi: . . . zahtevamo zlasti uvedbo občne volivne pravice, zbolj šanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu. V tem oziru se z veseljem pozdravlja krščansko-soci-jalno gibanje. (Smeh.) V 6 resolu ciji: „Konstatuje in obžaluje se, da se je deloma osobito na Kranjskem zapustil slovenski narodni program, a ustvaril drug program, v katerem se slovenska narodnost ne nahaja kot smoteo in kateri daje potuho popustljivosti in brezbrižnosti v narodnih vprašanjih." In eno leto potem so se naši liberalci vezali s Švegljem! „Raje s Sve-gtjem, nego z Mahničem!" 1» dr. Triller je govoril na takratnem shodu zaupnikov: »Tudi narodna stranka slovenska, združena na današnjem shodu, smatra krščanski ekonomični program, razglašen na različnih katoliških shodih kot najpoštenejši, kar se je sedaj v tem oziru razglasilo od strani avstrijskih Nemcev!" (Čujmo1) Nadalje: , . . .krščanski socijalisti, ta edina simpatična nemška stranka." Nadalje govori o tem, kako so podrli grofa Taaffeja, ki je hotel volivno pravico razširiti, in najostreje so obsodili privilegije in veleposestvo. Danes pa hodijo ti gospodje roko v roki z baronom Svegljem in grofom Barbom in se rokov roki ž njimi branijo pravic ljudstva v državnem in dež. zboru.
Nadalje je dejal takrat dr. Triller : »I n morda nima kmalu kak avstrijski narod toliko vzroka za tako zahtevo, kakor narod slovenski. Skoro tretjino de želnih p o s 1 a n c e v vo 1 i še ved n o tista peščica nemčurskih veleposestnikov, od katerih ima marsikdo komaj domovinsko pravico v deželi kranjski in katerim so težnje prebivalstva te dežele veliko manj nabrigi, nego njihovi konji in psi'. Tako je govoril dr. Triller takrat, a sedaj se narodno napredna stranka obeša še na Svegljev frak, ker se je frak barona Heina že odtrgal. Mislim pa, da se bode tudi ta frak raztrgal. Omenjena knjižica iz leta 1894. je največjega pomena za presojo naše liberalne stranke. Sto knjižico seje liberalna stranka sama na smrt obsodila. Kati ta knjižica sama dokazuje, da se je ta stranka ljudstvu premišljeno lagala takrat, ko so se sešli njeni zaupni možje v Ljubljani. (Veliko ogorčenje.) Ko sem vsled tega nekega pristaša narodno-napredne stranke opomnil, dejal mi je : „P o 1 i t i k a brez h i -havščineni mogoča!" (Ogorčenje.) Mislim, da s to stranko lahko končam in da bode prišel čas, ko ž njo ljudstvo obračuna enkrat za vselej. (Tako je.)
Proti dr Ebenhochu.
Podajmo se zopet v državni zbor dne 6. oktobra t. 1., ki je vsaj večjega pomena. Vse je bilo le od nemškega centra odvisno. Prvi govornik baron Morsey je tudi govo ril za splošno in enako volivno pravico in smo imeli takrat upanje, da bode nemška konservativna stranka glasovala za splošno in enako volivno pravico Oglasil se je k besedi tudi dr. Ebenhoch, deželni glavar gorenjeavstrijski, katerega govor je pa postal usodepoln. Stavil je nujen predlog, da se odpravijo sedajni nepravični volilni privilegiji in za splošno volilno pravico. Izpustil pa je besedo enako volilno pravico.
S tem je dosegel, da je njegova stranka glasovala za njegov predlog. Naš predlog potem ni dobil dvetretjinske več ne in mi tudi nismo mogli glasovati za Ebenhochov
predlog in sicer radi tega ne, ker stojim« skoz in skoz na stališču splošne in enake volilne pravice. (Burni klici: Živio ! Tako je prav !) Ljudstvo ima pravico do splošne in enake volilne pravice. Tudi zato nismo glasovali za Ebenhochov predlog, ker je Ebenhoch tudi smatral za potrebno govoriti o prvenstvu nemškega naroda v Avstriji, mi pa stojimo na stališču popolne narodne enakopravnosti. (Viharna pohvala.)
Dajte ljudstvu pravice!
Ljudje, ki se boje ljudstva, pravijo, da splošna in enaka volilna pravica pomeni neko revolucijo, da bi država ne dobila v drž. zboru potem onega, kar potrebuje. Jaz pa pravim: Ako bi ljudstvu država dala pravic, bi ljudstvo državo, katera je ž njim tesno zvezana, tudi podpiralo. Ljudstvo pa obratno ne more imeti interesov pri državi, katera mu nalaga vedno bremena, pa ne da nobenih pravic.
Kdo je bolj zvezan z interesi domovine in države, ali veleposestnik, milijonar, kateremu se za koš denarja lahko povsod dobto godi, ali delavec, ki je z vso silo privezan na domačo zemljo. Kdo pa ie kriv vse sedanje kolobocije? Ali ljudstvo? Ali j'h je ljudstvo napiavilo ? Ali je ljudstvo krivo, da se take oslarije v naši državi gode! Ali je ljudstvo krivo, da morajo ministri padati, ker nemški uradniki nočejo, da bi se v Inomostu v italijanskem jeziku tisti mali peščici Italijanov predavalo, padati radi par slovenskih razredov v Celju. Ali je ljudstvo volilo ta naš parlament? Ne! Gospodje privilegijev, trgovskih zbornic in velepos. so v parlamentu, kateri ima 425 poslancev, izmed katerih jih je le 72, kateri so voljeni v 5 skupini po splošni volivni pravici. In potem si še ti veleposestniki domišljujejo, da so nekaka opora postave in oltarja! Katoliška cerkev se zahvali za take opore. Dokler bo katoliška cerkev imela oporo v srcu ljudstva, bo močna, če pa te opore imela ne bo, ji tudi opora zgoraj imenovanih privilegiranih ne bo pomagala. Nam je vzor naš Zve-ličar, ki je hodil z revnim ljudstvom, kako pa je cn obračunal s farizeji, z inteligenco tedanjega času, vsak dobro ve. Gospodje naj b«do le tiho o kaki opori eltarja. Kar se pa tiče opore prestola, — uboga habsburška dinastija, če bi morala imeti take podpore, kakor je Š/egelj, Barbo, R'chbach, itd., kakšna podpora pa bi ta bila? Taka nekako, kakor če bi hotel podpreti to dvorano, na kateri stojim, s slamico. Močna bo država, ako bo stila na stališču, na katerem mi stojimo. Bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega, ljudstvu, kar gre ljudstvu. To je naše stališče! Prvo polovico obla-stvu, a drugo polovico ljudstvu. To zahtevamo in se bomo borili proti temu, da bi druga polovica šla samo privilegiranim volivcem.
Tudi v kranjskem deželnem
zboru ljudstvu pravico.
Na Kranjskem je 42 000 kmečkih vo-lilcev izvolilo 16 poslancev, 6000 mestnih volivcev je izvolilo 8 poslancev. 84 volilcev veleposestnikov je izvolilo 10 poslancev ! 2 poslanca voli pa še trgovska in obrtna zbornica. In tak« krivico liudstvo prenaša ! Ali bomo trpeli take razmere ? (Viharni klici: Ne !) Dokler je še rekaj življenja v nas, ne smemo trpeti takih razmer. (Z vio klici. Tako je prav!) Tudi za deželni zbor kranjski se mora uvesti splošna in enaka volilna pravica. (Dolgo trajajoča manifestacija.) To je naša zahteva, 2a katero smo se in se bomo borili !
Sklicevanje na davek od nasprotne strani je sila neumno, ker je več nego polovica davkov indirektnih, a tudi pri direktnih davkih je mnrgo delavčevega denarja.
K tem velikim davkom torej mora prispevati delavec od svoje plače, delavec, kate remu se greš vse bolj pozna, kakor pa onemu, ki ima vsak dan piščanca ali pečenko v skledi.
S stalifiča krščanstva — proč z volivnimi privilegiji.
Konečno bi omenil še eno. Očita se nam ki smo skozinskoz katoliškega prepričanja, da smo demagogi in se nam predba-civa, da naše postopanje in naše zahteve niso v skladu s krščanstvom. Moje pop dno prepričanje pa je, d a s o s e d a n j i volilni privilegiji protikrščan-s k i. Zato sem pa tudi uveriin, če bi bil danes Kajfež živ, bi bil Kajfež takoj vnet za volivne privilegije, bil bi gotovo prvak liberalne stranke (Klici Tavčar!) in vendar ne bo nihče trdil, da je bil Kajfež dober kristijan.
Združeno ljudstvo v boj!
To ni nobena demagogija ko govorimo in se bojujemo za splošno in enako volivno pravico in pri tem se ne strašimo nobenih zaprek, nobenega zaveznika tudi ne vprašamo, katere stranke je, če se gre za splošno in enako volivno pravico. Vsakega: prijateljev in sovražnikov smo veseli, če gredo z nami v boj za splošno in enako volivno pravico, j To ni stvar posamezne stranke, j tudi ni stvar krščansko socialne stranke ali socialno - demokraške stranke, ampak to je stvar celega ljudstva in združeno ljudstvo bo zmagalo ljudstvo bo ustrajno šlo za praporom, na katerem se svetijo črke: „Vun s splošno, enako in tajno volivno pravico"! (Gromovito odobravanje) in besede: Za pravico in svobodo! (Viharno ploskanje.)
Socialdemomokratiški govornik.
V imenu socialnih demokratov je go voril sodrug T o k a n : Dolgo časa je bil klic po splošni in enaki volivni pravici glas vpijočega v puščavi, sedaj pa se po celi dr žavi giblje ljudstvo in nihče več ne bo ustavil tega gibanja. Ljudstvo bo korakalo preko tistih, ki se ustavljajo njegovi pravici. Ves narodno gospodarski napredek je odvisen od politike. Zato mora priti izprememba Dakler bo mogoče bomo šli v boj za svoje pravice po postavni poti, če pa nam pravic ne bodo dali, ne moremo garantirati zato, da ljudstvo te postavne poti ne bi zapustilo in prestopilo meje. Splošna in enaka volivna pravica bi bila v prvi vrsti na korist slovanskih narodov v Avstriji, posebno na korist slovenskega naroda, a slovenski liberalci so nastopali proti in stem pokazali da so izdajalci svoje last-ne k r v i. Ko smo šli nedavno delavci pred dr. Tavčarjevo hišo, usule so se na delavstvo iz ust Franje dr. Tavčar j e v e besede: „Barabe!" (Silno ogorčenje.) Naj nas le psujejo z barabami; m i pa spoznavamo druge ljudi za barabe, one ljudi, ki so proti ljudskim pravicam, ne pa poštene delavce, ki s svojimi žulji služijo kruh. „Slov. Narod" psuje delavstvo, tako nesramen je ta list, da psuje slovensko ljudstvo, ko ljudstvo zahteva pravic. Ko je nedavno Kristan dejal, da pridemo pred „Narodno tiskarno", je „Narod" pisal, da bo zadoščala mokra cunja, da se nas odžene. Bog ve, če bo zadostovala, mor da bo pa od naše strani zadostovala za liberalce mokra cunja. Volivna pravica je potrebna, zato bomo šli z vsemi prijatelji te zahteve skupaj. Dr. Tavčaiju bi se pri kupili, ako bi na kak njegov migljaj nastopali proti kaki njtmu neljubi osebi, jiotem bi bili v „Narodu" „zavedno delavstvo". Liberalna stranka naj se le pripravi, da je bo ljudstvo na salati snedlo. (Htupna veselost.)
Kak prijatelj delavstva je „Sloven. Na rod", sledi iz tega, da je pisal, da je delavstvo v tobačni tovarni predobro plačano. — Liberalci hočejo šele takrat izpremembo volivne pravice, ke bi imeli v žepu zagotovilo, dasovsi mandati njim zagotovljeni. Mi pa pravimo: Splošno in enako volivno pravico takoj sem, in naj pride potem v zbornico kor angeijev ali kor vragov. Ljudska volja naj skrbi za svoj narod! S splošno in enako volivno pravico tudi vodi edina pot k slovenski univerzi, ta volivna pravica je kulturna potreba narodova. Dokler ne izvoju-jemotepravice, nebo miru!
Govornik vabi vse udeležnike k mani-festacijskemu izprevodu v torek zvečer. — (Splošno odobravanje). Resolucija in peticije. — Depu-tacije.
Tovariš S t e f e cmenja da istočasne slovenski krščanski socialci na 12 ljudskih zberih po celi Kranjski zborujejo za splošno in enako volivno pravico.
V tem gibanju ne bomo omagali, ampak skrbeli, da bo narod do zadnje koče pripravljen za vsak s i u -č a j. Slovenci na Kranjskem že radi tega ne smemo zaostati za mogočnim gibanjem,
ki se razširja po celi državi, ker je bil kranjki deželni zbor prvi v državi, v katerem seje pričela odločna borba za volivne pravice ljudstva.
Predlaga naslednje resolucije: Shod protestira zoper vsak-tere volivne privilegije in zahteva, da se takoj uvede splošna in enaka volivna pravica za državni in deželni zbor. (Soglasno in z velikim navdušenjem sprejeto)
Nato predlaga, da se izvoli deputacija, ki ponese peticije za uvedbo splošne in enake volilne pravice v sredo pred otvoritvijo dež. zbora g dež. predsedniku, g. dež. glavarju in klubu slovenskih katoliško narodnih poslancev. Soglasno so bile peticije odobrene nakar so bili izvoljeni v deputa-cijo naslednji gg.: Jožef G o s t i n -čar, Urbar, J e r a j, Bahar, Č a t a r, Puhar, Iv Krega r, Andrej Rov-še k, Karol Pollak, PavelVelka-v r h in jur. K r e m ž a r.
Z velikim navdušenjem je shod sprejel naslednji pozdrav:
Mengeš. Naše tante smo odposlali na shod s slovensko trobojnico na okrašenem vozu. Bog živi edinost med strankami, boreči mi se za volilno pravico!
Soglasno je zbor pritrdil klicu: V torek zvečer k tnanifestacijski bakljadi k pogrebu liberalne klike.
aklepne besede dr. Susterfiiča.
Nato je k zaključku govori) še dr. SJu-s t e r š i č , ter navedel kričeče številke, kako je tudi kmet oropan svoje volivne pravice. In dr. Tavčar se je drznil reči, da je kmet dovolj zastopan v kranjskem dež. zboru! Te besede naj si kranjski kmetje zapomnijo in te besede ifaj vržejo v obraz liberalnim agitatorjem. Ljudstvo mora govoriti in biti kakor en mož, kmet obrtnik, delavec, vsi morajo skupno maiširati. Gre se za odločilni boj, od katerega je odvisen za stoletja blagor naroda. 100 in 100 naših ljudi mora zapustiti deželo in si v tujini služiti kruh. Ali je tega treba?!
Naše ljudstvo ni neumno, zabito in surovi kakor pravijo naši nasprotniki in kakor ga je imenoval dr. Tavčar v državnem zboru.
Govornik opozaria, naj se v torek pri manifestacijskem izprevodu skrbi za strog red. Ako bi se kdo hotel vsiliti v naše vrste z namenom, dt moti ali provocira, tedaj vedite, da je zato plačan od liberalne stranke, da bi se dobil povod nastopiti proti vam. Odstranite ga iz svojih vrst. Nam popolnoma zadoščajo postavna pota v dosego svojih pravic. Končno omenja govornik raz mer na Ogrskem Fejervaryjevi vladi je, kakor zatrja Fejervary, vladar že pristal na to, da bodi naOgrskem splošna in enaka volilna pravica. Kar je cesar dovolil Ogrom, tega tudi nam ne bo odrekel. Pričakovati tedaj smemo, da bo vladar tudi svojim avstrijskim narodom v prospeh države dal iste pravice, dal splošno in enako volil pravico, ki bi A v strijo osvežila in utrdila prestol. Zato z zaupanjem kličemo iz dna srca: Big živi našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I (Velikansko navduše a je. Zborovalci vihte klobuke)
S klicem: „z,ivela splošna in enaka volivna pravica!" je predsednik zaključil im-pozantni shed, ki je pričal, da se vzdiguje tudi bela Ljubljana za pravice slovenskega naroda.
Shod pri „Levu" u Ljubljani.
Istočasno, kakor shod v ^Mestnem domu" se je vršil shod soc. dem. stranke v salonu pri „Levu", katerega se je udeležilo nad 300 oseb Predaval je g. M e -n a r d ; gla vni govornik je bil g. K o c m u r, ki je izjavljal, da v dejanji nimamo nobene enakopravnosti v javnem političnem življenju, zato si hočemo to izvojevati!
V državnem zboru so bile razen Nemcev (aacijonalcev, liberalcev in nekaj kapitalistov seveda) vse stranke za uvedenje splošne volilne pravice, la zastopnik .napredne Ljub ljandr. Tavčar (klici: Fej! Ven ž njim, če je tu notri!) osmelil se je nastopiti proti splošni volilni pravici. Liberalec dr. Tavčar nima niti toliko razsodnosti in previdnosti kot kak otrok! Govoril je proti splošni volilni pravici, glasovati se ni upal, nego je vzel klobuk in šel iz zbornice. (Klici: Saj bo kmalu njegov in ostalih dveh libe ralcev politični pogreb! Pfuj dr. Tavčar!) Ce je ljubljanska meščanstvo tako zabito in leno, da se mu še misliti ne ljubi kadar poslanca v državni zbor voli, pa naj ima take zastopnike tam. Ali, dragi prijatelji, mi bomo s temi smrdečimi liberalci, ki se nam v obraz ližejo, zadaj pa nas zasmehujejo, drugače obračunali! Mi se gibljemo, in nj h preletava že strah! Tem ljudem je le za njih osebo, za koristi druzih jim ni nič, in v resnici so le tam najti, kjer jim kaj nese I Proč torej s tak m smrdečim liberali mom! (Proč z liberalci!) Dr. B 1 e i w e i s je javno
v obč. svetu izjavil, da višja dekliška šola ni za hčere delavcev in želez, uslužbencev in dr. Tavčar, ki sedi v dež. šol. svetu, je očital nam da nismo dovolj izobraženi in politično zreli za splošno volilno pravico, tim pa,J kjer bi bila njih dolžnost za našo izobrazba kaj storiti, tam nam pa vrata zapirajo! Tak je ljubljanski liberalizem!
Prav je rekel dr. K r e k , da je liberalizem na Kranjskem že živ mrlič, ki ga je le še smrad I (Brrr!) Stranka ki med narodom ne dela in se ž njim ne stika, tudi nima v njim zaslombe, in taka stranka nima dolzega obstanka. In tudi ljubljanski liberalci in naprednjaki so taka stranka! Ti ljudje so stranka kapitalistov teroristov in tistih opičarskih frakarjev ki v deželnem zboru, na Dunaju, kakor v ljubljanski ka zini posnemajo Nemce v njih kretanji in politiki. A samostojnega političnega nastopa pa nimajo, ker so preneumni. Za to jih vodijo povsod Nemci na vajetih. (Škandal za slovenski narod!) Ošabnost in osebne koristi so njih glavna čednost, in pa ruski autokrati bi bili radi, kdor se jim pusti! (Klic: Kak tepec!)
Spi. volilna pravica bi bila v narodnem kot v socijalnem oziru umestna pri nas, da bi Slovenci vsaj v primernem številu bili v zakonodajnih zastopih zastopani in da bi se gmotno stanje in pa sploh naš pole žaj (zavarovanje za starost itd) zboljšal! Ali ljudje, ki se za interese delavca ne brigajo, to tudi očitno kažejo, da ga soražijo! (Fej) — Mi pa hočemo nastopiti — in če vse delo stoji! — v takem številu za iz-vojevanje naših pravic, da se bodo gotovi ljudje skrili pred nam! Zato se najv torek vsakdo udeleži manife-stačnega shoda v „Narodnem domu", kjersebo prebrala resolucija, in petem izprevoda p'o mestuzbakljade in godbo, da bodo videli, da smo delavci odločni a de-stojnejši ljudje kot ljubljanska liberalna klika ! (Bravo! Tako je!) Ce imamo pa v svojem programu tudi točko splošne vol. pravice kakor klerikalci, je to dokaz, da smo si pri tej zadevi edini, in da si bomo vedeli z druženimi močmi priboriti — kar nam gre! Zato v torek vsi v naše vrste! Nastopimo močni, da bo drugih strah!
Nato se oglasi za besedo A v b e 1, ki se izjavi: V Ljubljani nam očita naša ,inteligenca' ali če hočete: naša nobel gospeda (da, za naše žulje!) da prosto ljudstvo in zlasti mi, v naši državi še ni žrelo in sposobno za politično vladanje. Ali je tista ohola aristokracija zrela za vladanje, ki se ob žuljih druzih redi v državi in lenobo pase, ne dela pa nič; ali pa je za vladanje sposobna tista visoka aristokracija, ki je na Ruskem spravila vso državo v bankerot in ob ugled; sama pa je goljufala in kradla denar iz državnih blagajnic! To je tista aristokracija v Avstriji kot drugod, ki ses& mozeg iz državljanov, za delo pa ni nobeno. Drž iva naj nas pusti izobraziti in naj nam d& političnih pravic, bo kmalu videla kdo je bolj zrel in sposoben za vladanje in gospodarstvo: Nemarna aristokracija in kamarila ali delavci!
Za Avbeljem povzame besedo Buda, ki poživlja tovariše, da naj v torek pripeljejo k manifestacijskemu izprevodu vsakdo ženo ali sestro seboj, kajti tudi ženske morajo postati enakopravne, saj od njih žuljev vleče država vsako leto v tovarnah milijone denarja! (Živijo! litina!) Tuli te morajo z nami!
Predsednik Menart zaključi shod s pozivom na obilo udeležbo izprevoda v torek.
U Uodmatu.
dr. Žitnik je ebširno poročal o novem načrtu obrtnega reda. G. Ivan Kregar je goveril • tržaški delavski zavarovalnici
proti nezgodam, o bolniški blagajni, ki se z novim letom ustanovi v Ljubljani, o delu v prisilni delavnici in dež. obrtni komisiji. Sprejete so bile naslednje resolucije: 1. Obrtniki vrhniškega sodnega okraja izražajo željo, da novi načrt obrtnega reda čimpreje postane zakon 2. Vlada se naprosi, da se na Vrhniki Čimpreje ustanovi nujno potrebna obrtnonadaljevalna šola. 3. Zbrani obrtniki odločno protestujeje proti premembi volil nega reda za trg. in obrtniško zbornico ter zahtevajo ločitev obrtniške zbornice od trgovske. Na predlog krojaškega mojstra g. Ivana Tomšiča so izvolili začasni odbor, ki naj ustanovi obrtniško zadrugo za vrhniški sodni okraj. V tem odboru so: Ivan O g r i n, zidarski mojster, J. T o m -š i č, kroj. mojster, Fr. S t u 1 a r, klobučar, J. Volje, mizar, vsi iz Vrhnike; iz Borovnice; Iv. Drašler, krčmar, Val. For-tuna, mizar; iz Polh Grtdca Val. Ri h ar, strojar, iz Horjula Fr. B u h, mizar.
S tem je bil prvi shod zaključen in predsednik je otvoril drugi javni shod z a splošno in enako volivne pravico. Peslanec dr. Z i t n i k je v daljšem govoru dokazal nesmisel sedanjih vel. kurij. S številkami je pojasnil krivičnost sedanjega volil, reda v narodnem, političnem, kulturnem in socialnem oziru. Le slepec ne uvidi te krivičnosti in pa liberalna nemška in slovenska gospoda, ki se trese za svoje mandate in nadvlade v drž zboru, oziroma v dež. zboru kranjskem. Vsi navzoči so soglasno in navdušeno odobrili predlog, da predsedstvo shoda odpošlje na dež. zbor in dež. vlado prošnjo za splošno in enako volivne pravico. Shed je trajal do 7. ure.
V ŠKOfjl LOKI.
V	soboto zvečer je sklicala socialno demokraška stranka lepo obiskan shod v Vodmatu, ki se ga je ud-ležilo mnogo naših pristašev. T o k a n je dobro pojasnjeval zadnji boj. Ob splošnem odobravanju so govorili tudi Gostinčar, Kocmur in Puhar. Vodmačani ne izostanejo v tem boju.
Nn Glincah.
Pri Travnu na Glincah je bil včeraj popoldne sijajen ljudski shod za splošne in enako volivno pravico, sklican od soc dem. stranke. Salon je bil natlačeno poln in je ljudstvo napolnjevale tudi dvorišče. Govorili so sodrug T o k a n in razni drugi govorniki. Posebno ostro so kritizirali proti-ljudsko pisanje .Slov. Naroda" in postopanje dr Ivana Tavčarja.
v ueutnn.
V	Vevčah je na sijajnem ljudskem zboru govoril deželni poslanec dr. S c h w e i -t z e r. Srcialni demokratje so opustili svoj nameravani shod in prišli na ta shed. V imenu socialnih demokratov je govoril sodrug Kocmur. Peticijo je predlagal g. R i h a r ob velikem navdušenju za pravično stvar.
Ho Urhnlki.
Ob pol 4. uri se je pričel prvi shod v „Kat. domu", ki je bil napolnjen do zad-tiiega kotička. Shodu je predsedoval stavbeni podjetnik g. Ivan O g r i n. Poslanec
Ob 10. uri dopoldne se je zbralo v dvorani Društvenega doma kakih 140 zboro-vavcev. Predsedoval je shodu g. Šinkovec, zapisnikar je bil g. Ž o n t a r. Dr. E. Lampe je popisoval krivice sedanjega volilnega reda za državni in deželni zbor preti kmečkemu in maloobrtnemu stanu. Soglasno je bila sprejeta resolucija za splošno in enako volilno pravico.
U Tržiču.
Ob 4. uri popoldne je bil javni ljudski shod v Tržiču, h kateremu je prišlo nad 200 tržiških delavcev. Predsedoval je gosp. Ivan Papov, zapisnikar je bil g. Peter G r e g o r e c. Dr. Lampe je kazal, kako so po sedenjem volilnem redu izključeni delavci ed deželnega zbora in tudi v državnem zboru po peti kuriji ne vživa polnih državljanskih pravic. Sklenila se je soglasna resolucija za splošno in enako volilne pravice.
Soglasno je bila sprejeta tudi nezaupnica poslancu dr. Ferjančič u, ki nasprotuje tej opravičeni delavski zahtevi.
V Preski.
Shodu je predsedoval župnik B r e n c e, njegov namestnik župan Franc S volj-š a k, zapisnikar Franc Križaj. Udeleženci so z viharnim odobravanjem sprejeli resolucijo za splošno in enako volivno pravico, katero je utemelieval Luka Smolnikar, stolni vikar iz Ljubljane.
Ha Mojstrani.
Med zborovalci smo opazili gg. župana z Bele in z Dovjega, kakor tudi prejšnjega dovjanskega župana g. Janša.
Za predsednika shodu je bil izvoljen tovariš R a b i č, za zapisnikarja pa tovariš P r e g e 1.
Tovariš Moškerc je v poldrugo-urnem govoru dokazoval upravičenost splošne, enake, tajne in direktne volivne pravice s posebnim ozirom na delavski stan. Da je pri nas v Avstriji tako zastalo za-konodajstvo glede ljudstva in še osobito glede delavstva, je krivo, ker delajo zakone zastopniki priv. stanov in ne ljudski zastopniki. Naša zahteva ni revolucionarna, marveč zahteva jo naš čas. Ce imajo v Avstraliji že celo v politične zastope splošno volivno pravico celo ženske, mora do nje priti tudi v že okoščeneli Evrepi in v naši nazadnjaški državi. Peticije na kranjski dež. zber in na kranjske dež. vlado so bile sprejete s o g 1 a s ne.
V Kamni gorici.
Včeraj popoldne ob 3 se je vršil shod v Kamni gorici za splošno in enake volilne pravico. Shodu je predsedoval g. Adolf pl-K a p p u s, zapisnikar pa je bil g. T o m a-ž o v i č. Govoril je jur. K r e m ž a r, ki | je v enournem govoru dokazal upravičenost splošne in enake volilne pravice. Številke govore, da sedanji parlamenti, ne državni zbor, ne deželni zbori niso prava slika ljudstva, da ne zastopajo ljudskih interesov. Ravno tako je tudi z narodnega stališča nujno potrebna temuljita volilna preosnova na najširši podlagi. Avstrija je danes v kri-
tičnih časih, potrebuje torej krepke opore, ki ji je pa sedanji parlamenti nemorejo dati. Ljudstvo je z navdušenim pritrjevanjem pokazal«, da dobro umeva za kaj se gre in da si je v svesti velike naloge, ki ga čaka. Soglasno so bile sprejete peticije za splošno jn enako volilne pravico, ki naj jih posebna deputacija nese dež. predsedniku, dež. glavarju in predsedniku kat. narodnega kluba dr. Šusteršiču.
V Kropi.
Ljudskemu shodu v Kropi je govoril tovariš P u h e r ob splošnem odobravanju. ; V predsedstvu shoda so bili V Gašper-1 jič, Praprotnik, J. Bertoncel. Peticije na drž. zbor in vlado za splošno in enako volivno pravico so bile soglasno sprejete. Na shod so prihiteli celo možje iz Selc.
V zajorju.
Vkljub čisto jasni zavesti, da je v Zagorju ogromna večioa delavstva socialno-deraokraška, oziroma Cobalova, je vendar slovenska ljudska stranka sklicala javen ljudski shod v tem katoliškemu imenu tako gorkem kraju. Ljudska stranka mora biti sposobna, da povsod nastopi, tudi med soc. demokrati. Po pravici lahko povdarjamo, da strastno nasprotstvo ali pa strah splošno zavira take nastope, kakor so se včeraj vršili v Zagorju, a pravilnemu razvoju ljudskih koristi morejo edino Ie koristiti. — Shod je pokazal, da vkljub skupni zahtevi splošne in enake volivne pravice ni nobene zveze, nobenega kompromisa med socialno demo kracijo in nami; pokazal je pa tudi, kako bistveno je združeno z vsako ljud. stranko zaničevanje propale, »Bog pomagaj" stranke, ki se kliče za liberalno.
U-ieležencev je bilo ogromno; samo iz Trbovelj jih je prišlo par stotin. Bili so z malimi izjemami samo pristaši socialno-de-mokraške organizacije. Shodu se je izvolil za predsednika M a r n. O splošni in enaki volivni pravici jegovoril dr. Krek Navzoči so živahno odobravali posamne od stavke; na koncu pa s krepkimi živio-klici izražali svoje soglasje. - Umljivo je, da sta navzoča Cobal in Linhart izkušala oslabiti vpliv tega govora. Izvajala sta, da klerikalni stranki ni zaupati in opisovala iz raznih dr. Krekovih govorov njegovo nasprotstvo do socialne demokracije, in iz tega sklepala, da kot klerikalec ne more biti dosleden demokrat.
Dr. Krek je mirno pojasnil posamne napade. Njegova pojasnila so imela najboljši vtisek. Resolucija za splošno in enako volivno pravico in obsodba liberalcev se je soglasno sprejela. Dostavek, da se klerikalna stranka samo iz taktiško politiških vzrokov poteza za splošno in enako volivno pravico pa z glasovi socialnih demokratov. Da bi bila le še večkrat priložnost takim shodom!
U Radečah pri Zid. mostu.
Javnemu ljudskemu shodu v Narodnem domu v R deč h je predsedoval tovarniški delavec Hervol. Govoril je Gostinčar. Po njegovem govoru je župan, ki se šteje za liberalca dejal, da splošna in enaka volivna pravica še 10 let ne bo pereče vprašanje, in da naše ljudstvo še ni dovolj zrelo zanjo. Izkupil jo je. Ko so mu povtdali, da je ljudstvo, ki je dovolj zrelo za davke, vojaščino in druga bremena, menda vsaj tudi sposobno za volitev, je utihnil. Peticiji sta se soglasno sprejeli.
II litiji.
Pri Starovašniku se je vršil včeraj ob 10. uri prvi javni ljudski shod v Litiji. — Izvolili so se v predsedstvo: I Ablauf, O r Bric in I Kambič.
Govornika dr. Krek in J. G o s t i n čar sta ob napeti pazljivosti poslušavcev pojasnjevala pomen sedanje borbe za splošno in enako volivno pravico.
Soglasno sta se vsprejeli peticiji na vlado in deželni zbor. Litija se je štela časih med liberalne trdnjave. Morda imajo res liberalni uradniki največ dohodkov v Litiji; morda se po premoženju liberalci res še prvi v Litiji, toda po vplivu na ljudstvo so enaki trikrat prečrtani ničli.
V Idriji.
Idrija, 21. okt. Današnji javni shod za splošne in enako voli v n o p r a v i c o je bil zelo obiskan. V dve uri dolgem govoru je E t b i n Kristan ostro grajal vlado in slovenske li beralce, ker se protivijo splošni in enaki volivni pravici. Od katol. narodne stranke sta se oglasila delavec Logar in dež poslanec A r k o. Ob tričetrt na 12. uro je bil obhod po mestu, pred mestno hišo so se razšli. Orožniki niso imeli nobenega posla, ker se je vse mirno in dostojno izvršilo. Več še v dopisu.
Državni zbor.
Baron Gautsch se bode takoj po češkem deželnem zboru posvetoval z voditelji strank glede državnega zbora, ki se snide zopet 21, novembra. Baron Gautsch želi dobiti večino vsaj v dveh vprašanjih, in sicer proti vsenemškemu nujnemu predlogu, naj se Avstrija loči od Ogrske, in i a začasni proračun, v katerem je tudi avstrijski prispevek za skupne državne treške.
Veleizdajalci na Ogrskem.
V znani zadevi veleizdajalske brošure „Ogrska kriza in Hmhenzollernci" zopet očitajo Banffyju štiri sumljive okol ščine.
Baneth je potrdil nekatere sumljive okoliščine in tudi Z<gany zopet priznava, da je B a n f f y vodil vso spletko. V soboto so zaprli Jožefa D e n e s a, ki je prijatelj Banffyjev. Denes, ki je državni uradnik, je izpovedal, da je bil od Z i g a n y j a na-prešen, naj prestavi iz mažarščine v nemščino njegovo brošure »Ogrska kriza in Hohenzolernci." Denes je obljubil, da izvrši prevod, a ker mu delo ni šlo izpod rok, je nasvetoval, naj poverijo prevod Banethu v Berolinu. Denes sam je nesel Banethu v Bsrolin 200 mark. D.-nesa so zaprli.
Kriza na Ogrskem.
Ogrska vlada ne namerava uvesti tako-zvanega pluralitetnega volivnega načina. Uvesti hočejo splošno volivno pravico tako, da bo imel pravico voliti vsak 24 letni ogrski državljan, ki zna pisati in brati.
Ruraunski poslanci so izdali oklic na rumunske občinske zastope, v katerem jih poživljaj«, naj pouče prebivalstvo, da prostovoljno plačuje davke in naj starši nagovore svoje sinove, da se prostovoljno javijo k vojaškemu novačenju.
Zaplenjena Klofaševa zbirka.
Poslanec Klofdč je razstavil v državno-zborski zbornici orožje, ki so je rabili Nemci 1. oktobra v Brnu Zbirko je nato razstavil v izložnici uredništva listu „Češk& Demokracia" v Pragi Policija je pa zaplenila zanimivo Klofačevo zbirko.
Papež in Francozi.
Papež je pisal pariškemu nadškofu kardinalu Richardu, sledeče pismo: Resni dogodki, ki se gode na Francoskem in ško dujejo najvišjim verskim koristim, mi sedaj zasledujemo s skrbjo. Dasi smo storili vse, da odvrnem« nesrečo od cerkve na Francoskem, hočejo nastopiti proti svetim in slavnim izročilom.
Papež opezarja duhovščino, da zahteva ed njih sedanji žalostni položaj vso njihovo požrtovalnost in nadaljuje: Ločitev ni naše delo in nismo odgovorni zanjo. A čutimo, da gledamo lahko z jasnim čelom nasproti dogodkom Bog nam bo pomagal v tem položaju Na Boga se smemo obračati v zaseb nih potrebah, še z večjo pravico pa lahko prosimo njegove pomoči v težavah življenja, kadar gre za vero in za domovino ki sta v nevarnosti. Končno poživlja papež, naj verniki združujejo s svojimi deli molitev.
Dogodki na Ruskem.
V Varšavi je zopet napovedana splošna stavka. Socialno demokraška stranka je izdala oklic, v katerem poživlja delavstvo, naj 24. t. m. stavka na čast žrtvam, ki so padle ob nemirih v M skvi in Peterburgu. V nekem varšavskem predmestju so ustrelili delavci nekega delovodjo.
Razpori v carjevi rodbini. Zaradi poroke velikega kneza C rila z ločeno hesensko nadvojvodinjo Melito je prišlo do sporov v carjevi rodbini. Velikega kneza Cirila nico črtali samo iz armade in mornarice, marveč mu je hotel car tudi vzeti apanaže. Veliki knez Ciril je nato potoval v Peterburg, da bi pregovoril carja, a car ga ni hotel niti zaslišati. Za Cirila se je potegnil carjev stric Vladimir, ki je pisal carju, da se odpove vsem uradom, ako ne zasliši car Cirila in se Cirilu vzame apa-naža. Cirilu je nato car zagotovil apanažo, a nikakor ga ni hotel zaslišati. Veliki knez Ciril je zapustil Rusijo, a med carjem in Vladimirjem je ostal položaj napet. Spor poizkušajo omiliti in se to najbrže posreči.
Rusko ministrstvo. .Novosti" poročajo, da se je vršila v soboto seja po sebne komisije za reforme. Posvetovali so se o ministrstvu. Sklenili so, da ministrstvo ne bo imelo pravice odločevati v zadevi armade, mornarice, zunanjih zadev, vladarjeve hiše in državne finančne kontrole. Glede stališča ki bi je imel ministrski predsednik, se niso zedinili. Sklenili so, da se hočejo v posebni seji posvetovati samo o tej zadevi, in da mora komisija končati posvetovanja do 20. oktobra po ruskem koledarju.
Stavka v Moskvi. Zvečer dne 19. okt. so pričeli stavkati tudi mašinisti kazanske železnice ; dne 20. okt. je prenehal osebni promet na tej črti, ker stavkajo tudi izprevodniki osebn h vlakov, Stav-
kati se pričeli 21. t. m. cele prometni urad niki in telegrafisti.
Nova norveška vstava.
Norveški zbornici so predložili izpre-menjeno norveško ustavo. Prva točka nove ustave se bo glasila: Norveško kraljestvo je nova, samostojna, nerazdružljiva in neodvisna država. Vladna oblika je dedna monarhija.
Iz Kodanja poročajo, da bodo volili Norvežani novega kralja prihodnji torek. Danes se posvetuje zbornica o predlogu, ki zahteva ljudsko štetje. Vlada je vstavila v proračun 750.000 K za civilno listo novemu norveškemu kralju.
Balkan.
Velevlasti so na Turčijo jako nevoljne, ker noče priznati finančne kontrole v Makedoniji. Ako se Turčija v kratkem ne uda, nameravajo velevlasti poslati proti Turčiji brodovje.
Neka grška četa je ubild v Poturosu 5 mož, zažgala 16 hiš in veliko žita ter pobila mnoge živine.
Japonci pomnože armado.
V Tokiu se splošno govori, da namerava japonska vlada zahtevati od zbornice pomnožitev armade in sicer od 13 na 20 divizij, ker drugače Japonska ne more izvršiti svoje dolžnosti kot zvezna država.
Dnevne novice.
Dr. Ferjančičev fiasko v Kamniku. Včeraj je dobil dr. Ferjančič v Tržiču nezaupnico, v soboto zvečer je pa v Kamniku poizkušal svoj« srečo, a je tako naletel, da bo pomnil, kdaj je Kamničanom svoje otrobe vezal. Shod je bil klavern. Na shod je prišel od liberalcev le sodnik Kladva, njegovi uradniki in pisači, par liberalnih učiteljev in nekaj liberalnih kamniških backov. Pristašev katoliško - narodne stranke je bilo v začetku toliko ket nasprotnikov. Zato se niso upali dolgo začeti, so šli lovit svojih pristašev in so jih pripeljali toliko, da se katoliško narodne pristaše potisnili v manjšino. Dr. Ferjančič začne govoriti o obstrukciji. (Klici: Nemška zveza!) Zaradi obstrukcije ni mogel delati v drž. zboru, ker dež. zbor ni hotel delati v melioracijske namene (ugovor) tudi ni dobila dežela nič iz drž. melioracijskega fonda. O svojem delovanju je vedel poročati edino le to, da se je zavzemal za zvezo s kamniško železnico. O zahtevi splošne direktne in tajne volivne pravice je rekel, da je le posledica ogrske krize. (Ugovor: Z2 desetletja jo zahtevajo!) On ni proti njej, ampak ne mara take kot jo zahtevajo kle rikalci. (Smeh; ker se bojite za mandate!) Na jutrajšnji dan, namreč v nedeljo, j e povabljen na tak shod v Idrijo, a ker je zadržan ne more tja. (Klici: Ker se vam tla prevroča!) Klerikalci hočejo da naj ima vsak enako pravico, razumen kot neumen (klici: neumna fraza!) Zanje bi seveda bilo to dobro, ker zlorabljajo prižoice in spovednico. (Glasen upor in ugovor.) Govorjenje katol. nar. poslancev je le hinavščina. (Ugovori.) Razmere v deželi se se izpreme-nile in zato misli, da se kat. nar. poslanci ne bodo upali več obstruirati (Klici: Bomo videli!), ker je v stranki več poslancev, ki so proti obstrukciji (Ni res!) i. t d. Tako je govoril g. nadsvetnik extra statum. Pokazal je, da ne presega po duhu višine navadnega »Narodovega" bravca, da o kaki načelni politiki ne razume prav nič in da je sploh nesposoben za ljudskega zastopnika v sedanjih časih. K besedi se oglasi g. B e n -kovič, ki povdarja, da je govor Ferjančičev samo zavijanje. Obstrukcije je kriva le nemšk o - s 1 o vens k a liberalna zveza. Povdarja, da je Ferjančič pred dvema letoma na shodu obljubil cesto na Štajersko pa ni nič zato storil. Sploh je njegovo delovanje malo prida za Kamnik in okiaj in predlaga resolucijo: Naj se raztrga nemško - slovenska liberalna zveza. Nato odgovarja Ferjančič s plitvimi izgovori. Dr. Kraut obsoja obstrukcijo kot vzrok nesreče, da se ne dobi ničesar in predlaga, naj se Benkovičeva resolucija ne d d na glasovanje. G. Benkovič še . nkrat povdarja nemško liberalne zvezo in stavi tudi resolucijo za splošnoin enako volivno pravico. Liberalci začno vpiti. Nato nastane velikanski hrup iu predsednik Močnik zaključi shod. —
Torej ni prišlo do nobenega sklepa. D r. Ferj an5 ič z a že1ene zaupnice ni dobil, pač pa se mora ta shod smatrati kot poraz dr. Ferjančičev v Kamniku. Dr. Ferjančič je šel v Kamnik le dokazat, da je liberalna stranka na Kranjskem popolnoma prišla na kan t.
»Zavedni ljudje". Na obč. zboru »Akademije", ki si je stavila nalogo, da konkurira s .Slov. kršč. socialno zvezo" v predavanjih, kar se ji pa seveda niti od daleč ni posrečilo, je poročal tajnik Dermota:
.Spori posameznih smeri v društvu niso mirovali in tudi niso še rešeni. Zato tudi v bodoče ne kanimo uniformirati svojih misli in naporov! Katera struja bode boljša, be prevladovala, samoda ima boj zoper reakcijo. Torej se ni treba plašiti niti socialnodemokratične struje."
Torej ti gospodje si sploh še danes niso na jasnem, kaj hočejo. Glede glavnih kulturnih, gospodarskih in političnih vprašanj vlada med njimi popolnoma anarhija. „Samo da so vsi zoper reakcijo", pravijo. A kaj si misli vsak pod reakcijo, o tem ne morejo priti do jasnega pojma ti gospodje, ki se postavljajo z imenom „mladi inteligenti". Mi jim zelo želimo, da si naj izberd pametnejšo pot,$ nego jo hodijo naši .stari inteligenti" okoli .Naroda".
Zanimivo. »Naš List" piše: Lani ob tem času je zboroval kongres jugoslovanskih akademikov v Belgradu. Tedaj so bili prisotni tudi Slovenci Letos otvarjajo srbsko vseučilišče ob prisotnosti zastopnikov vseh slovanskih plemen, samo Slovencev ni. K temu naravnemu dogodku vprašuje nekako grajalno „Slov. Narod", kako to, da niso šli slovenski akademiki pretečeno nedeljo v Belgrad. Lani je dala »Kreditna banka v Ljubljani" akademikom posojilo 600 kron. Podpisala sta dolžnico g. Franja dr. Tavčarjeva in jurist Gregor Žerjav. Takoj po kongresu — dasi se je prej trdilo, da se te svote ne bo terjalo od dijakov, amkak jo poplača nekak redoljubni krog (gospa ali gospodov, tega ne vemo) — je zahtevala banka onih 600 kron nazaj in ker jih ni plačala g. Franja dr. Tavčarjeva, je storil to slovenski visokošolec G. Žerjav! Ker se ni dobilo to pot takega dijaka, kakor je bil Ž. in so slovenski visokešolci ubožni, zato je bilo pegreš&i letos zastopstvo slovenske Omladine v Belgradu. Med slovenskimi visokešolci pa je nekaj premožnejših, ki so ustanovili celo dr. Tavčarju na čast pesebno društvo in prejemajo letnih 200 kron iz rok »Narodne tiskarne" v Ljubljani — zakaj ni ukazal »Slov. Narod" tem, da naj gredo v Belgrad?
—	Grozna tragedija. V Rovinju se vrši pred porotniki obravnava proti 21 letni Antoniji čelič, kmetici iz puljske okolice in njenima dvema bratoma. O njenem zločinu smo že poročali. 2. avg. t. 1. namreč ubila svojega moža in pila njegovo kri. Pri tem sta ji pomagala brata. Vdova izpove, da se je z rajnim možem omožila že, k« je bila stara 14 let; ta pa, znan raz-uzdanec in sirovež, jo je kmalu zapustil. Ženo je hud6 pretepal in ji celo svetoval, naj postane prostitutka. 2. avgusta je zahteval od nje 300 kron. Ko mu jih ni hotela izročiti, je šel v spalnico, prebrskal vsa predala in ko je našel 1 samo krono, ji je baje pretil s samokresom. Nato se je ona vrgla nanj in ga obdelavala s samokresom, steklenico in kamni. Obdolženka pravi, da ga je ubila ona sama, ne pa brata. Potem je dejala, da je trikrat pila njegovo kri in pri tem občutila slast, ki jo dva dni ni zapustila. Brata sta ste izgovarjala s pijanostjo. Pri mrliču so konštatirali 4 0 ran.
— Odvetnik — umorjen. Iz Sobotice na Ogrskem poročajo: Kupčevalec s konji Mihael Utrich iz Bač Almasa je danes ob 1. uri popoldne z železno palico ubil državnega poslanca in odvetnika Milana Milosavljeviea. Odvetniku je bila popolnoma zdiobljena lobanja. Urednik Henrik Braun, ki se je nahajal v družbi Milosavljeviea je bil na rokah težko ranjen. Ul-rich se je po izvršenem zločinu sam prijavil državnemu pravdništvu ter je bil takoj aretovan. Navaja se kakor vzrok omenjenemu činu, da je Milosavljevič v neki civilni pravdi zastopal Ulricha in ga ogoljufal.
—	Ogenj. Dne 20 t. m. je pogorelo v Butanjevi štirim kmetom (hšt 6, 7, 8, 9) vse do tal -- hiše z gospodarskimi poslopji vred. Prizadeti so J e r a š, kateremu so zgorela tudi tri goveda in trije prašiči, Oblak in M i h a č e k, katerima je zgorelo tudi nekaj denarja in Birt. Ker je nesrečnežem zguicla tudi obleka, ves živež in vsa krma
za živino — sedaj pred zimo so res vsega usmiljenja in podpore vredni. V njihovem imenu prosi podpisani zanje vse milosrčne ljudi darov. Dvakrat da, kdor hitro da! Tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme! Gg. župnike se drznem prositi, da za ponesrečence, če mogoče, darujejo z vednostjo svojih fa-ranov enkratno zbirke v cerkv. pušice!
Župni urad v Št. Joštu pri Vrhniki.
—	Voli na begu. Ušli so včeraj iz hleva na Grosupljem trije voli in sicer dva siva in en rdeč, vredni 1250 K. Kdor ve zanje, naj se oglasi pri posestniku Andreja T r š k a n <1 v Cegnarjevih ulicah.
—	Iz Novega mesta nam piše odlična oseba: Nisem dopisnik v časnike, tudi se ne vtikam v politične boje, a vendar naj javno izrazim svoje mnenje. Zadnji čas objavljajo razni, celo nemški listi dopise iz našega mesta. Ko bi ti dopisi poročali nepristransko o naših razmerah in socialnem gibanju, dobre, naj javnost izve, da tudi pri nas životarimo. A ti dopisi kažejo često ost naperjeno proti županstvom, raznim uradom in zasebnikom, večkrat brez vsacega povoda. Taki dopisi, pristransko zaviti in prepirljivi, napravijajo med občinstvom le nevoljo. jaz ne poznam dopisnika, vsaj ne vem, kdo je, a svetujem mu, naj je previdnejši in naj pusti poštene in ugledne može v miru. Ako mu ne ugajajo novomeške razmere, saj si lahko pomaga. Vsak človek nima ustrojene medvedove kože, zato resno svetujem več previdnosti.
—	Razstava v Zagrebu. Ban je odredil, da bo septembra 1906 v Zagrebu razstava domače živine, mlekarskih izdelkov, čebelarstva in gospodarskih strojev.
—	Obesil se je pastir Valentin Golob iz Studenčic pri Lescah.
—	Nesreča na železnici. Včerajšnji gorenjski večerni vlak je med Loko in Medvodami povozil nekega človeka.
Ljubljanske noulce.
lj Manifestacija za splošno tajno in enako volivno pravico
se vrši jutri po naslednjem redu: Točno ob pol 7 uri shod v areni „Narodnega Doma«, točno ob 8 uri zvečer sprevod po mestu z ljubljansko društveno godbe in bakljado.
lj Novo posojilo ljubljanske občine ? IzBelgrada nam poroča naš dopisnik 21. t. m.: Osrednja banka čeških posojilnic v Pragi je ponudila danes, v soboto, belgrajski občini posojilo 50 milijonov frankov. V svoji ponudbi pravi banka, da baš te dni vodi pega-janja tudi z ljubljanske občino, da tudi njej da veliko posojilo.
lj Kaj vse Nemci hočejo. „Deutsche Stimmen" se zaletavajo v ravnatelja Senekoviča in zahtevajo, da se slovenske vsporednice na I. drž. gimnaziji epuste in priklopijo II. državni gimnaziji, I. drž. gimnazija pa bodi popolnoma nemška. Ponižni naši Nemci niso.
lj Pri dež. predsedniku g. Schwarzu so bile danes: deputacija Glasbene Matice, ravnatelji srednjih šol vodstvo zveze požarnih bramb, knezoškof s profesorji zavoda sv Stanislava. ^Muzejsko društvo", ^Slovenska Matica", Društvo za osuševanje ljub. močvirja, deželno slovensko učiteljsko društvo, avstrijsko društvo za bolne na pljučih.
lj „Gledališki list", ki ga izdaja g. A 1 b i n Orehek, je počel izhajati z 21. oktobrom. — Prva številka ima kratek, a površen izpis igrokaza »Bratje sv. Bernarda" ter prinaša biografijo ter sliko g. rež L i e r a. List bo baje prinašal tudi ocene gledaliških predstav.
lj Predavanje priredi jutri, v torek dne 24 t. m .Slov. kršč. soc. zveza" v društvenih prostorih. Pričetek predavanju točno ob pol 7. zvečer. Predaval bo državni in deželni poslanec g. dr. I g n a c i j Žitnik. K obilni udeležbi vabi odber.
lj Sola ,Glasbene Matice*. V letošnjem šolskem letu je v glasbeni šoli „Glasbene Matice* do sedaj brez dijaškega zbora 275 učencev, 14 več nego lani ob istem času. Učitelji so : Za klavir gg. Gerbič,Prochdzka,Vedral,Pav-č i č in gdč. Praprotnik, za violino g. Ved ra 1, za čelo g Krauss, za flavto g. B r e z n i k , za solopetje gg. G e r b i č in H u b a d , za teorijo in šolsko petje g. P a v č i č , za harmonije in kontrapunkt g. Hubad. Pripomniti je, da se novi učenci tudi še med letom vzprejemajo. Posebno bi bilo želeti, da se jih še več oglasi za vi-olinčelo in flavto.
lj Aretirani „zdravnik za oči". Od ljubljanskega sodišča radi golju fije zasledovanega ^brezplačnega preiskovalca oči" H i t s c h m a n a so aretirali v Celovcu
lj Prvi sneg smo imeli v Ljubljani danes ziutraj okolu 7. ure.
lj Nesreča. Delavcu Iv. K o c j a n-č i č u je odtrgal včeraj stroj v električni remizi skoraj pol sredinca.
i j nOiicert zagrebškega ,,«Co= Ia" v Ljubljani. Najslavnejše hrvatsko
pevsko društvo „ K o 1 o " v Zagrebu, ki se da primerjati s pevskim zborom naše .Glasbene Matice", poseti Ljubljano definitivne dne 11. novembra in priredi v veliki dvorani „Narod. doma" koncert. Aran-žema koncerta je prevzela „Glasb. Matica". Naj bi slavna slovenska društva pri določanju dneva svojih prireditev blagovolila se ozirati na to, da se po nepotrebnem ne oviramo drug drugega. Bratje Hrvati hočejo dejanski pokazati vzajemnost med najbliž-njima jugoslovanskima narodoma.
lj Izložbeno okno razbil. Predvčerajšnjim je pustil nek hlapec pred trgovino g. Vidmar,a na Starem trgu ročni vo ziček, ki je zdrčal proti prodajalnici in se zadel v šipo izložbenega ekna in je razbil. Škode je 150 K.
lj Slovensko gledališče. Oceno igre „Bratje sv. Bernarda" priobčimo jutri.
lj Našla se je na Starem trgu verižica za uro. Dobi se pri oo. 1 a z a r i -stih na porti.
lj Izgubil se je pes foksteriier, bele bsrve in ima po životu črne lise. Kdor ve zanj, dobi nagrado.
Štajerske noulce.
š Poslanec Wastian v štajerskem dež zboru ni izvoljen v noben odsek tudi ne v železniški odsek. .Marburger Zeitung" zato kar besni in pravi, da je nemška ljud ska stranka hotela s tem kaznovati Mariborčane. ker so volili Wastiana.
š Božji rop v Celju. V celjski opatijski in v kapucinski cerkvi je nekdo odnesel nabiralne tružice z nabranim denarjem vred. Ukradeni so s temi milodari za popravo cerkva in za sv. očeta. V zad njem času se taki cerkveni ropi v celjski okolici čudovito ponavljajo
š Prvi sneg so imeli v Gradcu v soboto.
š V konkurz je prišel v Celju Ev-gen pl. K o d o 1 i t s c h , posestnik mineralnih vrelcev, ki se nahajajo pri Rogatcu.
š Samoumor. V Gradcu se je ustrelil umirovljeni podpolkovnik g. Alojzij P r e 1 o g. Ustrelil se je stoječ pred zrcalom.
Telefonsko ln brzolauna poročila.
Lvov, 23 okt. Pred današnjo otvoritvijo dež. zbora je prikorakalo poljsko in rusinsko delavstvo pred dež. zbor v velikanskem številu ter je izročilo peticije. Sprevod se je izvršil v popolnem redu. V sprevodu so bile deputacije iz raznih mest, tudi dijaki in ženske.
Lvov, 23. okt. Včeraj je 18 shodov zahtevalo splošno in enako volivno pravico.
Brno, 23. ekt. Včeraj je tukajšnje delavstvo imelo velik obhod po mestu. Delavstvo je demonstriralo za splošno in enako volivno pravico. V izprevodu sta bili dve rdeči zastavi. Pred dež. zborom je množica narastla na 4000 ljudi. Govorila sta Hibeš in Eldersch, ki je zapretil z občnim štraj-kom, če se ne ugodi zahtevi delavskih slojev.
Inomost, 23 oktobra. Socialni demokratje so izdali protest proti laškim poslancem, da hočejo z narodnostnimi vprašanji preprečiti volivno pravico. Jutri pride delavsto pred dež. zbor, da izroči peticijo za splošno in enako volivno pravico. Soc. demokratje so pozvali tudi svoje italijanske tovariše, naj se jim pridružijo.
Praga, 23, okt Včeraj je bil tu shod vseučiliščnikov za drugo češko univerzo, ki se je pa spremenil v obsodbo mladočeške politike. Rektor češke univerze je hotel govoriti, a dijaki se se mu rogali. Po shodu so dijaki priredili dr. Fiedlerju mačjo godbo, hoteli so iti tudi pred nemško kavarno, a to je preprečila policija.
Praga, 23. okt. „Narodni L;sty" pišejo, da bo Gautsch, ako ne dobi v jesenskem zasedanju v dr?, zboru večine za državne potrebe, in skoro gotovo je ne dobi, še letos razpustil drž. zbor in vodil nove volitve. Kaj se potem zgodi, se še ne ve.
Praga, 23. okt. Tu je bil shod rezervistov in nadomestnih rezervistov, ki je zahteval, naj država plača njihovim rodbinam za časa njihovega vojaškega službovanja odškodnino.
Odesa, 23. okt bra. Tu je bil na vseučilišču političen shod, katerega se je vde-ležilo 8000 ljudi. Sklenilo se je bojkotirati volitve v državno dumo.
Varšava, 23. okt. Tu in v drugih ruskih mestih snujejo židje lastne odbore, da oživotvorijo v državni dumi židovski klub.
Moskva, 23. okt. Zveza železničarjev poziva vse ruske železničarje na splošni štrajk
Belgrad, 23. okt. Prestolni govor z ostrimi besedami dolži turško vlado makedonskih nemirov.
Belgrad, 23 okt. Vseučiliški rektor je najstrožje prepovedal dijakom vsako vmešavanje v politiko. D'jaki so sklenili protest-
Rim, 23. oktobra. V Kalabriji so včeraj čutili zopet močan potresni sunek. Več poslopij je zopet poškodovanih; vojašnica v Ajellu se je deloma podrla. Nekaj hiš je podrtih. Na novo so našli sedem mrličev.
Carigrad, 23. oktobra. Včeraj zjutraj ob pol 6 uri so tu čutili močan potresni sunek.
Batum, 23. okt V nekaterih mestih so včeraj popoldne ob 2. uri čutili 40 minut trajajoče potresno tresenje.
Harbin, 23 ekt General Linjevič je šel na tritedenski pregled vse mandžur-ske vojske. Ruske jetnike izFormeze bode vozile ladje „Rosija", „Gromoboj", „Almaz"
in BA'eut".
Tokio, 23. oktobra. Togo je včeraj praznoval slavnostni vhod v Tokio, da naznani mikadu vrnitev zmagos'avnega brodovja. Topovi so streljali in Togo se je v cesarjevem vozu peljal v palačo, spremljan ed admiralov Katoaka, Deva in Kamimure. Mikado je sprejel Togovo poročilo in potem slavil junaštvo admiralov, častnikov in mornarjev.
Stenografijo poučuje
(sestav Gabelsberger) 2i67 5-1
državno izprašan učitelj stenografije. Cena mala, uspeh gotov. Prijazne ponudbe ali vprašanja naj se upošljejo do 26. oktobra. Posterestante Ljubljana Stenografija Gabelsberger.
Pisateljsko podporno društvo
sklicuje
Izvanredni občni zbor
na dan 6. novembra ob 8. uri zvečer v veliki restavracijski dvorani „Nar. doma".
V s p o r e d:
1)	Volitev n«vega odbora.
2)	Izprememba društvenih pravil.
3)	Eventualia.
2i64i-i Odbor pis. podp. tfriifc
Orehe, fižol ..želod
sploh vse deželne pridelke kupi
, Anton Kolenc v Celju.
2166 10—1
Službo
2163 3-1
Odda se
lokal
občinskega tajnika
proti letni plači 400 K razpisuje
županstvo v Črnem vrhu nad Idrijo,
ki sprejema dotične ponudbe in daje 2163 1-1 pojasnila.
Stanovanja.
Popolnoma na novo urejeno stanovanje, obstoječe iz 4 sob, balkona in vseh potrebnih stranskih prostorov, kakor tudi drugo manjše stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se oddasta z novemberskim terminom na Starem trgu št. 13, I. nadstr. Poizve se ravnotam v 2. nadst. 2162 3—1
s 1. novembrom
za pisarno ali prodajalno v Sodnij-skih ul. 4, za 1. febr. velik lokal za prodajalne ali pisarne istotam, in konečno v Kolodvorskih ul. 32 za 1. februar stanovanje s 5 sobami. Več pove kamnosek Al. Vodnik.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. 2153
Razstavljeno le 5 dni: Od 24.do 28.okt.
Vbod
prestolonaslednika neveste
v Berolin 3. jun. 1905.
Otvorjeno od 9.—12. opoldne in od 2.-9. zvečer.
Št. 8427.
Razglas.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbirke in starine:
o
3 t-X3
550	kg ličja,
3000	„ odbirkov hodnega platna,
1250	„ „ domačega „
4300	„ „ jute
410	„ „ belega
7000	„ „ raševine,
1900	„ „ jute vrvic,
200	„ motvoznih odbirkov,
4000	„ vrvenih
8500	„ odbirkov papirja navadn.
7000	„ „	finega,
belega,
2000	„ odbirkov cigaretnega papirja nečistega,
a cj N c
> w
N
O C
a
O
E
a N
7490 kg litega železa starega (prostega) 5540 „ „ „ prežganega „ 380 „ medenine stare	(proste)
1020 „ železne ploščevine stare „ 160 „ bakrene „	„ »
110 „ medene „	„ „
440 „ cinkove „	„ „
100 „ medenih izveri v zavojih bruto za neto,
920 „ železnih izveri v zavojih bruto za neto,
6080 „ kovanega železa starega prostega,
60 „ medene mreže stare, proste, 2200 „ starega stekla v sodih bruto za neto, 1800 „ starih žrebljev „	„ „
nadalje rabljene, a še porabljive embalaže iz jute, in sicer: 1768 kosov = 1730 kg našitkov, debela in gosta tkanina 95 X 150 cm, 14 000 „ = 3700 „ ovitkov, tenka in redka „ 150—180 X 80 cm, 10 000 „ = 3329 „ „ mrežastih 23—35 X 180—220 cm.
620 „ = 200 „ „	„ 30 X 190 cm črno pobarvanih
z belo črto po sredini. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in priloženo pobotnico v 10% varščini, vloženi pri kaki blagajni in z zunanjim napisom „Ponudba za odkup odbirkov" naj se dostavijo najkasneje	2165 3—1
do 13. listopada 1905, 12. ure opoldne
v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
Odkupne cene, bodisi za posamezne ali pa za vse naštete odbirke ustavijo naj se s številkami in črkami za meterski cent naštetega blaga posebej, in loco c. kr. tobačni
tovarni v Ljubljani.	..
Izključne in nedopustljive so takoimenovane konkretalne ponudbe odjemanja. Kupcu se odda samo razpisana množina, ne pa tudi ona, ki bi se med tem časom
nanovo nabrala.	.	....
Ponudniki se zavežejo v svojih ponudbah izrečno, da v slučaju, da se jim blago prisodi, isto najkasneje v teku treh (3) tednov po sprejetem obvestilu plačajo in iz tovarne odpravijo.	,	.
V slučaju, da ponudnik ne izpolni te zaveze zapade vložena varščina, ne da bi se c. kr. erar odpovedal pravici, ki mu pristoja vsled odloka dvorne komore z dnč 12. avgusta 1825. in § 908 a) b) drž. zak.	......
Razpisano blago je vsakemu vsak dan med navadnimi uradnimi urami na ogled; poznejši ugovori po odločitvi ne veljajo in se nanje ne more ozirati.
Ponudniki so vezani s svojo ponudbo toliko časa, da odloči v ponudbah c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Duna,u.
Pobotnice v 10% varščine, vloženo pri kaki c. kr. blagajni, se vrnejo ponudnikom po končani odločitvi c. kr. glavnega ravnateljstva na Dunaju.
Nedoločne in prepozno vložene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani.
postopanje vojaških oblasti pri rešeuinjn raznih prošenj.
Najneznosneje breme, ki liki mora tlači prebivalstvo, je vsekakor militarizem.
Koliko tisoč najboljših moči odtegne vojaščina poljedelstvu, obrtnemu in trgovskemu stanu itd. Koliko tisočakov, stotiso-čakov, da celo milijonov pogoltnejo vsako leto že samo čestokrat nepotrebne dolgotrajne orožne vaje. Kolike mladih meči bi stariši krvavo potrebovali doma za težka dela, toda vojaščina drži s kleščami in ne izpusti jih, dokler ne doslužijo postavne dobe. Raznim prošnjam se delajo od vojaških oblastev čestokrat pretirane ovire, dasi nudi vojni zakon razne ugodnosti, katere pa vojaške oblasti nemalokrat naravnost prezr6. O tem hočemo nekoliko obširneje govoriti.
Letos že smo imeli — in celo večkrat — priliko grajati, iz kako malo tehtnih razlogov so se zavračale prošnje za oproščenje odnosno odgoditev orožne vaje. — Navadno se je glasil odlok: „Iz službenih ozirov se prošnji ne ugodi".
Znanih nam je premnogo oziravrednih slučajev, v katerih so bile prošnje zavrnjene; n. pr. v ljubljanski okolici živi posestnik, ki je bil poleti med največjim delom pozvan k 28 dnevni vaji, Ima šest otrok ter žena mu jeime la baš priti v otročjo postelj; - sam pa je edina moč zavsa poljska dela. Že humaniteta bi zahtevala, da se mu opusti vaja; sicer pa mu to dovoljuje zakon. — Toda ne! — Okrajno dopolnilno poveljstvo št. 17 v Ljubljani je vzvišeno nad humaniteto in zakon, — pa mu prošnjo odbije.
Drug drastičen slučaj.
Poznam vdovo, katere sin je potrjen v vojake. Ta sin je marljiv ter vestno pomaga materi pri kupčiji ter poljedelstvu ; on vse vodi in vse oskrbuje.
Po jasnem določilu voj. zakona ima dotičnik, ki pomaga materi-vdovi, katera ima notabene še več nedoraslih otrok, neoporekljivo pravico do ugodnosti kotvzdrževatelj rodbine v smislu § 34 vojnega zakona. — Politična oblast, ki je v prvi vrsti po klicana, da presoja razmere, je to tudi brez ugovora priznala, ker je bila upravičenost resnično utemeljena.
Modrost vojaške oblasti oziroma po veljnik okrajnega dopolnilnega pov. št. 17 pa ukrene obratno — ter prošnjo odbije, češ, nekaj premoženja je pri hiši, pa naj si mati najame oskrbnika, sin naj pa služi 3 leta, — in armada ter država ste rešeni.
Kaj briga vojaško oblast dejstvo, da vsled tega lahko propade eksistenca cele rodbine.
Pa ni treba misliti, da je to posamezen sluča); ne, to se prakticira zistematično in dosledno.
Se en sam slučaj navedemo.
Pri nekem polku (v Avstriji prosimo, j ne kje v Afriki) s'uži tretje leto mladenič, kateremu sta umrli ob* roditelja, oče šele nedavno. Imenovani vojak je podedoval po očetu posestvo — celo zi mljišče
Kot dedič posestva ima nepobitno pravico, da se pošlje na dopust ter premesti v nadomestno rezervo.
Nekaj dni dopusta je pač dobil takoj po očetovi smrti, a prošnja, da se ga pusti še doma, se mu jje odbila, vkljub temu, da ima pravico dopust zahtevati, ne pa beračiti zanj, zlasti ker je le počasnost sodnije glede zapuščinske obravnave kriva, da prošnja za ugodnost po § 33. voj. zak. v formalnem oziru še ni rešena.
Naj zadoščajo navedeni zgledi, ki so izmed mnogih sličnih le pares inter p a r e s.
In vzroki? Težko je pač pisati o tem, ker se vojaške oblasti smatrajo skoro kot nedotakljive.
Pa ni res! Javno delo stoji pod javno kontrolo in te pravice si ne damo vzeti, zlasti če se gre zato, da branimo pravice ljudstva, ki mora poleg neznosnih davčnih bremen za vojaštvo doprinašati še krvni davek.
Nerazumljiva previdnost vojne uprave postavlja na čelo voj. uradom častnike, ki so tujci, ki ne poznajo niti jezika, tem manje pa še socialnih razmer v deželi. Tak go spod, ki pozna razmere prebivalstva le iz notranjih prostorov kazine, sicer osebno vse časti vreden mož, ni kot poveljnik tako važnega urada, kot je imenovano poveljstvo dop. okraja, nikakor na mestu. Ce ta gospod presoja razmere, socialne in delavske, na Kranjskem s človeškega stalifiča in če
se le malo točneje informira o njih, uvidel bode, da ne postopa korektno ter nepristranski.
In baš s tem, da stavi svoj „veto" v takih slučajih, kjer odloči že poli tična oblast v korist stranki, pokaže svoje pristransko stališče.
V navedenem slu5aju glede matere-vdove je bil motiv odklonitve le osebno poznanje privatnih razmer reki a m a n t i n j e. Ce je pa tako izkoriščanje osobnega znanja uradno dopustno, je vprašanje. Nam se zdi, da to že močno meji na prekoračenje uradne oblasti.
Apeliramo na višje politične instance, zlasti na deželno vlado, dalje notranje ter domobransko ministrstvo, naj pri morebitnih vzklicih in pritožbah postopa z ozirom na žalostne socialne razmere na Kranjskem v korist ljudstva; apeliramo pa zlasti na vojno ministrstvo, naj nam pošlje kot višje poveljnike može, ki imajo nekaj pojma pa tudi čustva za ljudsko bedo, in ko-jim prosilci ne bodo — „Schweine", „Ba-gage" itd.
Prosimo tudi gg. državne poslance, da blagovole pazno prečitati navedene vrste._
Surovinsko društvo čevljarske
obrtovalne zadruge v Ljubljani
išče
za prodalo usnja.
Poizve se pri načelniku g. M. O b 1 a k, Vegove ulice št. 12. Ljubljana.	2084 3-3
V Vižmarjih nad Ljubljano št. 61 se proda iz proste roke eventuelno se tudi odda v najem novoizdelana
hiša in hlev
2129 5—3	kakor tudi
vsa prodajalniška oprava.
2139 3-3
_3 t)obro idoea
mešanja -e*
v najživahnejšem delu mesta na Spodnjem Štajerskem se odda radi nakupa v najem. Odda se le Slovencu. Naslov povč upravništvo tega lista.
Pomočnik in učenec
se takoj sprejmeta
Gregor Jenko
2159 3-2	čevljarski mojster
LJubljana, Sredino št. 12. Prule.
Tiour šlullle
dobd doma ali izvan hiše trajno delo.
Mnrkus & Miiller
I 2142 3-2	Poljanski nasip 14.


»Goriško vinarsko društva":
n
:
:
Trgovino z vsakovrstnimi domačimi pridelki
in pa zobotrebci otvoril je na
ChL Dolenjski cesti
gostilničar in posestnik Josip Plankar.
P. n. gostilničarji opozarjajo se posebno na zobotrebce, ki se tukaj dobijo najceneje. Domači pridelki se prodajajo po nenavadno nizkih cenah.	2160 3—2

MfSS
Hovo otvorjena tobakarna
v hotelu „Union".
Tu se dobivajo vse vrste smodk, svalčic, tobaka, kolekov, poštnih vrednotnic, menjičnih blan-
_______... ketov, dalje vsi večji slovenski in nemški časopisi,
a razglednice, pisemski papir ter vsi v to stroko spa-PSSL w	dajoči predmeti.	^nso a_a
2059 3—3
1	uajuv-i p 1 k, v_i 11 il 11.	o
S^Gs^as^mss^asasss
Lepo stanovanje
O s štirimi sobami in pritiklinami O «s- se odda "SS
s prvim novembrom v WoIfovih ulicah št. 12. Poizvč se istotam.
206610-9 pivovarna „Auer".

H5
Ženitbena ponudba,
Zastopniki večjih tvrdk, 28 lat star, trgovsko ijobrajen, soiden in pošten (tu ie neznan) 3 nekaj tisol kron prihranka, 3 letnimi dohodki 4000 kron, išče pridne gospice ali vdove brej otrok S premoženjem ali 3 obrtom.
Prijazne ponudbe pod „S r e l n a bo d o č n o s t" na upravništvo tega lista.
2150 2—2 2a tajnost se jamči.
Ji
(registr. zadruga z omejenim jamstvom)
v Gorici
ima v svojih zalogah in prodaja
< pristna in naravna vina
iz Brdv z Vipavskega In s Krasa.
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje.
Uzorce pošlje na zahtevo.
Cene zmerne,"postrežba točna in reelna.
Sedež društva:
Gorica, ulica Barzellini štev. 22.


M20igld.
1 zimska suknja toplo podložena, 1 jesenska obleka v vseh barvah, 1 zimske hlače, marogaste, 1 posebni modni telovnik. Vrhu tega še zastonj dobroidoča remontoir
nikelnasta ura.
Za 20 gld
2097 10—7
1 jesenski in zimski jopič, 1 pelerina, 1 suknen kostum, 1 bluza.
Vrhu tega še zastonj dobroidoča remontoir
nikelnasta ura.
Zunanja naročila se izvršč le po povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Neugajajoči predmeti se vzamejo nazaj proti zameni.
Največja izbera najfinejših konfekcij za gospode in dame po čudovito nizkih cenah.
O. Bernatovic
Ljubljana, Mestni trg 5.
Angleško skladišče oblek.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
i
i 1 I
i
1
1
i g
1
i 1
i i
Pripovedne zbirke:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spirftus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—'40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'40.
V.	Žalost in veselje. K ro5.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
Vil. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —'40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40.
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I. Deseti brat. K 1'40, vezano K 2-20. U. Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1-40, vezano K 2-20.
III.	Domen. — Juri Kobila. - Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i'40, vezano K 2'20.
IV.	Tihotapec — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir.
—	Dva brata. K 1-40, vezano K 2-20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški vAlpet. — Sin kmetskega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K i'40, vezano K 2'2o.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1-40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K P 40, vezano K 2'20,
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. -- Ženitev iz nevošč-Ijivosti. K p4o, vezano K 2'20.
XI. Tugomer. — .Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1-40, vezano K 2 20.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Vsak zvezek K —'50; dob<5 se še zvezki:
IV.	(Simbaloba. Srečna pomota. Kjer ni Boga ni sreče. Žgači hlebec. Zviti Lipe. Svetinja. Stari gospod. Bog je. In vendar. Kozarček. Jakobinska nevesta. Nesrečne šlapke.)
V.	(Znamenje. Na breznu. Angelj pri prvem sv. Obhajilu. Trd lešnik — zlato jedro. Ropar. Upor Moti — Gedža. Od smrti vstal. Prah in pepel. BeraČica-grofica. Srce. Zvest pastir. Pri kapelici. V smrtni nevarnosti. Daritev v katakombah.)
IV. (Hvaležnost sveta. Glas gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. K Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.)
X.	(Zadnji nasmehljaj. Zadnji šopek. Krvavo preganjanje Armencev. Skrinjar in njegov hlapee. Ljubo doma. Dobro zdravilo. Francin: I11 vendar se povrne. Materina ljubezen. Prstan. Sirota v ječi. Vaški skopuh. Atoški menih.
XI.	(Zgrešeni poklic. Očetova kletev. Ilhova gomila. V svet. Vse pride na dan. Reva. Na veliko soboto. Ba-bičina krava. Za domovino ali za brata. Dolg. Strgani čevelj. Sajovec in nadškof. Plačuj hudo z dosrim. Plačuj hudo z dobrim. Stara mati. Socijalist. Očetova poslednja volja. Sveta noč. Bog ne plačuje vsake sobote. Človek obrača, Bog obrne.)
Kr(ič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —-70. Kr{ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3 30. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 3-70.
n '9°4 K 4'3°-, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kr(ič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 1-15. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov
K 2 i '42. Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90.
Spillmannove povesti:
I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K --95).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45,
vezano K —'65.
IV.	Praški judek. Povest K —"4;,, vezano K —'65.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v, trdo K no.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v, trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
X. Ludovik, mladi izseljenec Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XI.	Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
XII.	Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 vin.
Igrokazi:
Sienkievvici-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K —-50. Trošt, Pri stricu. Povest. K — '95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —-70. Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —-40. Zalcrajšek, Ogleniea ali hudobija in nedolžnost. Povest. K -70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wisemanu. K 1-30, vezano K P50.
Poezija:
Fin{%ar, Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. K 1 '50.
Jurčič — Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih. Broš. K —'90.
Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K - -90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo m( ške uloge. 2. Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. I.urška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka, Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža Igrokaz v dveh dejanjih Same ženske uloge. —.IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje povesti:
Bedenek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3-1 o.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
.\feško. Ob tihih večerih. K 3-70
Pellico, Moje Ječe. Povest K —'80.
Sienkie\vic\, Brez dogme. Roman. K 3'90, vezano K 460.
Sienkiewic\, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienicieivici, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
Sienkiewic\, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 480, vezano v dveh zvezkih K 6-8o.
Sienkiewic\, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih. K 5-50, vezano K 7'6o.
Sienkiemc{, Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5 10.
Sienkiewic\, Potop. Zgodovinski romar.. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10.
Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1-50.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike Zgodovinski roman. K —"90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Merhar, Marjeti«* nabrane nežni mladini K — 75, kartonirano
K —95.
Orehek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5" 3 5.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —"35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —-40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre\ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K 1-30.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K — 70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —-90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90.
Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —"90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40.
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1-30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K p3o, trdo vezano K 1 50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 30, trdo vezano K i'5o.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, karton. K P35.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K roj.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20. Gangl, Iz luči in teme. Vezano K P35. Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3 I3.
Isto	II. „ ,, 2M3, „ „ 3-33.
Isto	III. „ vezan K 4'l3.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2'85.
Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K P15. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l lo. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2-35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Zemljepis in zgodovina:
Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K T6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —70. Perne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrliovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K p 10.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —'60. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. Blehveis-Trstenišlci, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleiweis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K Pio, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40.
Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K -'56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-2 5, vezano K 3'85-
Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K pjo, vezano K P50. Krek, Socijalizem. K 575, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K p8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 —2000.
K 140, trdo vezano K pqo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2*20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K p8o. Schu>eit\er, Naš društveni in shodni zakon. K p 15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. I< P65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3'90, vezano K 440. Štrakl, Obrednik za organiste. Vezano K p6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K p 15.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Lcban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Fcldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovft hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II.
—	Narodne pripovedke za mladino II.
Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
i
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.