Mariji Leskoškovi v slovo
Kot je bila skromna vse življenje, tako je odšla od nas. Nam vsem, ki smo poznali tov. Marijo Leskoškovo, bo ostala v spominu kot vzorna žena, skrbna mati in aktivna sodelavka v naši skupni borbi za lepše življenje. Na vsej svoji življenjski poti je bila zanesljiva opora svojemu možu revolucionarju in vedno je brez oklevanja izvrševala zaupane ji naloge. Ob nenehni skrbi za svojo družino, ob preganjanju in zaporih, čemur je sledila tudi pot v partizane — je potrpežljivo_prenašala vse tegobe življenja. Vsi napori in trpljenje pa niso štrli močno voljo drobne, tihe in predane Marije.
Toda vse prerano nam je dobro in iskreno tovarišico iztrgala neizprosna smrt. Bolno je odjeknila žalostna vest v vsej javnosti. Nemi in potrti smo jo pospremili na zadnji poti.
Z globokim sočustvovanjem izrekamo iskreno sožalje njenim svojcem.
Slava ji!
Poznali smo jo! — saj je zelo rada prihajala med nas Velenjča-ne. S svojim soprogom tov. Lukom se je vedno znova vračala v Velenje.
»Ni ga lepšega kraja, kot je Velenje« — je dejala, »kjer bi hotela živeti do kraja svojega življenja.«
Toda želja se ji ni izpolnila. Omahnila je. Tiha — skromna — dobra žena. Do poslednjega diha je z optimizmom in trdno voljo upala, da bo premagala zahrbtno bolezen, ki je neizprosno izpodkopavala njeno življenje.
Letovr.-st.t glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita velenje .a.,-™,!-.«".
ZA LET01965
ZAKAJ RAZPRAVLJAMO O DRUŽBENEM PLANU ZA LETO 1065 PRED KOLEKTIVOM:
Statut rudnika določa pravice in dolžnosti kolektiva, določa pa tudi pristojnosti posameznih organov samoupravljanja kot npr. CDS, UO, ODS, odborov obračunskih enot (OE) in predračunske enote (PE). Statut določa, da delovni kolektiv rudnika:
—	organizira proizvodnjo in drugo dejavnost ter določa načrte in programe za razvoj rudnika;
—	smotrno gospodarsko uporablja družbena produkcijska sredstva in odloča o razpolaganju s finančnimi sredstvi;
—	razporeja čisti dohodek in odloča o delitvi ustvarjenih sredstev.
To so pravice kolektiva, ki pa so istočasno tudi dolžnosti, katerih se mora zavedati prav vsak član kolektiva, kajti danes kolektiv upravlja z vsemi sredstvi in tudi odgovarja za njih koriščenje.
Dolžnost uprave rudnika kot tudi vseh organov samoupravljanja na rudniku pa je, da s predlogom družbenega plana za leto 1965 seznanijo celoten kolektiv, da se razvije kar največja razprava o predlogu, kajti sprejeti družbeni plan bo osnovno vodilo za doseganje uspeha.
VELIČINA OSNOVNE PROIZVODNJE:
Za leto 1965 predvideva družbeni plan proizvodnjo 3,300.000 ton premoga, kar je za 35.000 ton več od dosežene proizvodnje lanskega leta. K taki proizvodnji naj bi prispevali:
—	jama vzhod	2,430.000 ton
—	jama zapad	500.000 ton
—	Rudarski šolski Center 370.000 ton
Pri postavljanju tolikšnega količinskega
družbenega plana je potrebno pokazati tudi na določene značilnosti proizvodnje:
—• Možnosti prodaje premoga v letu 1965 so veliko večje kot pa ga lahko proizvedemo. Skupne potrebe potrošnikov za leto 1965 znašajo ca. 4,000.000 ton. To nam daje trdno prepričanost, da v letu 1965 ne bo nobenih problemov z realizacijo nakopanega 'premoga.
—	Potrebe po premogu kot tudi razpoložljive kapacitete vzhodnega in zapadnega obrata, nas obvezujejo, da ustvarimo z boljšo organizacijo dela, visokimi učinki, predvsem pa še z doslednejšim odkrivanjem še obstoječih rezerv čim višjo proizvodnjo v letu 1965.
—	Dviga proizvodnje ne pričakuje od nas samo tržišče (tovarne in potrošniki), temveč terja to od nas sam ekonomski uspeh rudnika.
OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA
zakaj družbeni plan
To je osnovni gospodarski načrt rudnika, ki določa proizvodne naloge in predvideni finančni uspeh rudnika za dobo 1 (enega) poslovnega leta. Mimo tega določa koriščenje sredstev za investicijsko dejavnost rudnika kot je: amortizacija, investicijsko vzdrževanje, sklad skupne porabe in še drugi skladi.
Proizvodne naloge, kakor tudi predvideni finančni uspeh prikazuje družbeni plan rudnika na dva načina, in sicer:
prvič: kot nalogo vsega rudnika in
drugič: kot nalogo posameznih ekonomskih in obračunskih enot.
Kolektiv kot celota in v okviru tega ekonomske in obračunske enote morajo s sprejetim družbenim planom načrtno prevzeti svoje planske naloge in se boriti za njih izpolnitev.
OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1965
S predvideno proizvodnjo se bodo zagotovila tudi potrebna sredstva za povečanje osebnih dohodkov in sklade rudnika, ki jih predvideva družbeni plan v letu 1965.
Sredstva osebnih dohodkov se bodo lahko še nadalje povečavala, če bomo ustvarili tudi nadplansko proizvodnjo.
— Koristi od nadplanske proizvodnje bi Imele predvsem ekonomske in obračunske enote. Pri povečani proizvodnji ostajajo nekateri — fiksni — stroški neizpremenjeni. Na ta način je podana možnost nadaljnjega večanja sredstev ekonomske in obračunske enote, tako na lastnih skladih kot tudi še višjih osebnih dohodkih.
Ko predvidevamo še boljše doseganje učinkov naj to podkrepimo z številkami:
jame imajo predvideni čisti odkopni učinek 12,1 ton/dnino. Če pa bi v ekonomskih enotah uspeli zadržati doseženi učinek zadnjih treh mesecev, ko je znašal 12,3 ton/dnino, bi to povečalo proizvodnjo kar za 40.000 ton letno, ali mesečno za 3.300 ton. Zadržati takšen učinek pa ni neizvedljiva stvar. Pri odkrivanju notranjih rezerv pa naj navedemo samo nekatere, kot npr. bolniški stalež, neupravičeni izostanki, kvaliteta dela, znižanje normativov porabe potrošnega materiala itd.
PROIZVODNJA POMOŽNIH IN STRANSKIH OBRATOV
Proizvodnja pomožnih in stranskih obratov bo v tem letu močno povečana v primerjavi z lanskim letom. Tako bodo ti obrati predvidoma dosegli naslednjo proizvodnjo:	— 1
elektrostrojni 1.399 milijonov, avtopark 301 milijon, zunanji obrat 884 milijonov, obrat elektrofilterskih elementov (EFE) 329 milijonov. Sam gradbeni obrat, ki je na samostojnem obračunu pa 2.10&-milijonov din vrednosti proizvodnje.
Skupno bodo pomožni obrati imeli 2.915 milijonov din vrednosti proizvodnje.
Tudi te ekonomske in obračunske enote irtiajo podane možnosti za večje ustvaritve. Lahko pa jih bodo dosegle le na enak način kot osnovna proizvodnja: z boljšo organizacijo dela, visokim doseganjem učinkov in izkoriščanjem še obstoječih notranjih rezerv v stroških, normativih potrošnje, bolezninah, kvaliteti dela itd.
VPLIV DECENTRALIZACIJE UPRAVLJANJA NA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA
Z družbenim planom utrjujemo decentralizacijo tako, da na decentralizirane organe prenašamo tudi obračun.
S tem želimo še bolj približati gospodarjenje neposrednim proizvajalcem.
Upravljanje se bo tako preneslo iz same delitve osebnih dohodkov po vrednosti točke tudi na organizacijo proizvodnje, analizo stroškov itd. Takšen način dela bo prinesel boljše rezultate in več sredstev za delitev, ne samo v obračunski in ekonomski enoti, temveč rudniku kot celoti.
VREDNOSTNI USPEH RUDNIKA
Po družbenem planu bo rudnik ustvaril 16.762 milijonov din celotnega dohodka, gradbeni obrat 2.108 milijonov in RŠC — 1.709 milijonov. Skupno kar 20.544 milijonov din dohodka.
Celotni dohodek rudnika v znesku 16.726 milijonov din bo kar za 3.715 milijonov din večji kot je bil v lanskem letu.
Stran 2 — RUDAR — St 1
Pri tako povečanem dohodku bo rudnik ustvaril kar 6.677 milijonov din dohodka, kar je za 1.922 milijonov din več kot v lanskem letu.
Dohodek pa se razdeli takole: na osebne dohodke 5.671 milijonov, na prispevke v rezervni in skupni rezervni sklad 82 milijonov, na sklade rudnika 700 milijonov in še za interni rezervni sklad 204 milijone din.
Osnovna karakteristika tako predvidenega plana je v tem, da ustvarjamo kar za 28,5 % večji celotni dohodek, pri čemer pa se dohodek poveča kar za 40,4 %.
Tako predvidene rezultate bomo dosegli le ob boljšemu delu celotnega kolektiva in le, če bomo pri tem vsi zavestno sodelovali. Po drugi strani pa omogočajo takšne rezultate tudi najnovejši ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki omogočajo, da premogovniki v okviru 23 % dovoljenega povečanja cen, prosto določijo cene premoga. Ta ukrep je bil storjen spričo velikih potreb našega gospodarstva po premogu. Čeprav se je učinek v zadnjih 5-letih (1958—1964) močno povečal premoga ni bilo dovolj. Tako je nezadovoljivo naraščanje proizvodnje bilo predvsem kot posledica nizkih prodajnih cen premoga.
S takšnimi cenami ni bilo mogoče zagotoviti niti ustreznih osebnih dohodkov rudarjev niti razvoja in modernizacije proizvodnje.
To nam najbolj zgovorno pokažejo tudi podatki našega rudnika, ki kljub boljšemu delu, porastu proizvodnje in učinku dela ter rastu celotnega dohodka v lanskem letu ni ustvaril toliko sredstev, da bi lahko oblikoval sredstva skladov iz dohodka.
Sklepi zveznega izvršnega sveta dajejo tako premogovnikom, s tem pa tudi našemu rudniku, širok maneverski prostor pri oblikovanju skladov kot osebnih dohodkov.
Vse te spremembe so zajete tudi z našim predlogom družbenega plana.
OSEBNI DOHODKI:
Višino osebnih dohodkov predvideva osnutek družbenega plana v vrednosti 5 milijonov 671.000 din, ki se izkajujejo po ekonomskih enotah takole:
Ekonomska enota	v milijon din bruto
Jama — vzhod	3.039
Jama — zapad	1.223
Klasirnica	261
Elektrostrojni	302
Zunanji	322
EFE	66
Avtopark	92
Splošna uprava	366
Rudnik skupaj:	5.671
Gradbeni	642
Vsega skupaj:	6.313
Sredstva za izplačilo osebnih dohodkov ustvarjajo ekonomske enote s svojim čistim dohodkom, predračunska enota — splošna uprava, pa s prispevkom za osebne dohodke, ki plačujejo posamezne ekonomske enote.
V okviru finančnih planov posameznih ekonomskih enot in ustvarjenega čistega dohodka so v primerjavi z letom 1964 za leto 1965 predvideni naslednji povprečni osebni dohodki zaposlenih na dnino v čistem (neto) znesku:
Ekonomske enote	Povprečno doseženi osebni dohodki na 1 dnino/neto v letu 1964 din			Planirani osebni dohodki na v letu 1965
Jama vzhod			2.811	3.364
Jama zapad			2.766	3.303
Klasirnica			2.237	2.557
el. strojni			2.188	2.585
Avtopark			2.240	2.592
Zunanji			1.768	2.204
EFE			1.607	1.890
Spi. uprava			2.926	3.492
Gradb obrat			1.693	2.180
Planirano povečanje osebnih dohodkov je predvideno zaradi stimuliranja visokih proizvodnih nalog za leto 1965, ki zahteva polno angažiranost in intenziteto celotnega kolektiva.
Z družbenim planom rudnika se bodo osebni dohodki v letu 1965 v povprečku povečali za 25%. Od tega povečanja bi se uporabilo za samo povečanje osebnih dohodkov 20 %, medtem ko bi se 5 % uporabilo za izplačilo 21 djjrtzrednega dopusta, katerega bi se v letu 1965 izplačalo vsakemu-članu kolektiva kot nadomestilo za 42-urni delavni teden.
Vsak član kolektiva bi dobil za 42-urni delovni teden le denarno nadomestilo.
Pri planiranem povečanju osebnih dohodkov za leto 1965 je važno poudariti še to, da rudnik s družbenim planom za leto 1965 ne predvideva povečanja obračunskih osnov.
Povečanje osebnih dohodkov se bo odrazilo na povečani vrednosti točke. Tako bi se dosedanja nominalna vrednost točke, ki je znašala 1 din/točko, v letu 1965 povečala na 1.25 din/točka.
Celotno povečanje osebnih dohodkov bi se tako odrazilo le preko povečane vrednosti točke. Na osnovi navedenih "podatkov planirani osebni dohodki niso dokončni in jih bodo lahko ekonomske in obračunske enote z boljšim in gospodarsko bolj efektivnim delom (znižanimi stroški poslovanja) še nadalje povečale.
Poleg tako predvidenih sredstev za osebne dohodke pa formiramo z letošnjim družbenim planom še 204 milijone din osebnih dohodkov kot rezervo za primer višje sile ^interni rezervni sklad).
INVESTICIJSKA DEJAVNOST:
RLV je v letu 1964 praktično zaključil svojo investicijsko (kapitalno) dejavnost, saj je kapaciteta 3 mijjonov ton v jami Preloge dosežena. V okvirju letošnjega družbenega plana pa razpolagamo s sredstvi, to je amortizacija, investicijsko vzdrževanje itd., s katerimi bomo lahko, v kolikor jih bomo skrajno racionalno vlagali, poleg zamenjave in .popravil vršili tudi delno izgradnjo rekonstrukcijo Škal. Seveda bo potrebno ta sredstva, ki jih bomo z letošnjim družbenim planom namenili za te potrebe vrniti, ko bodo odobreni ustrezni krediti.
Ravno tako Intenzivno pa moramo kot v lanskem letu nadaljevati z raziskovalno — odvodnjevalnimi deli v jami zapad letos, da bomo pravočasno pripravili to polje za eks-ploatacijo.
V letošnjem letu bomo morali vršiti intenzivno stanovanjsko izgradnjo, ker pa lastnih tonamenskih skladov nimamo, je pribaviti ustrezne kredite. Vsekakor je izgradnja stanovanj v dovoljnjem številu
(Nadaljevanje na 3. strani)
GOSPODARJENJE PO EKONOMSKIH ENOTAH
Razvoj gospodarjenja v-ekonomskih enotah je c^d leta 1961 do danes dosegel svoj cilj in popolnoma opravičil svoje poslanstvo v našem kolektivu.
Rezultat tega gospodarjenja se vidi na vsakem koraku, tako v pogledu razvoja rudnika in v dvigu proizvodnje in storilnosti, kakor tudi v pogledu društvenega standarda naših delovnih ljudi. Vidi se tudi v ostvarit-vi pogojev za nadaljnjo perspektivo celotnega gospodarstva Šaleške doline.
Delo in gospodarjenje po ekonomskih enotah se je na podlagi izkušenj v letu 1964 še bolj poglobilo. Vendar zaradi težav v gospodarstvu in zaradi sistema plafoniranih cen premoga to v letu 1964 ni moglo priti popolnoma do izraza.
Nenehno dviganje cen reprodukcijskemu materialu, uslugam ter tudi potrebe po dvigu osebnih dohodkov je povzročilo negativne rezultate tudi v ekonomskih enotah. Če k temu dodamo še pomanjkanje delovne sile in močno fluktuacijo, lahko na koncu le ugotovimo, da smo ob vseh teh težavah, ki smo jih v preteklem letu prebredli, dosegli dokaj ugodne rezultate.
Posebnih sprememb v organizaciji ekonomskih enot ni bilo, ker je decentralizacija po obračunskih enotah bila izvedena že v letu 1963.
Način obračunavanja pa je bil v letu 1964 še vedno po ekonomskih enotah, po obračunskih enotah pa se je izvajalo le zasledovanje stroškov in realizacije.
To zasledovanje nam je pokazalo, da so še vedno precejšnja odstopanja v rezultatih posameznih obračunskih enot od osnovnega in tudi dejanskega operativnega plana.
Ekonomske enote so sprejele na začetku leta v okviru družbenega plana rudnika svoje finančne plane in delovne načrte, katerih so se tudi pridrževale.
Porast cen materiala in el. energije in tudi 10 % dvig cen premoga v drugem polletju so sicer spremenili določene instrumente delitve in interne prodajne cene. Vendar ugotavljamo, da je v drugem polletju bil tudi fizični obseg proizvodnje precej ugodnejši od prvega polletja in se je situacija proti koncu leta izredno popravila. Zato so tudi (rezultati izplačila osebnih (johodkov v zadnjih mesecih nekaj porastli.
Ekonomske enote so bile tudi v temjetu absolutno stimulirane:
a)	— za boljo proizvodnjo — učinek dela
b)	— za znižanje stroškov ob internih prodajnih cenah.
Na ta način je bil vsak posamezni delavec — proizvajalec oziroma celotni kolektiv ekonomske enote v strukturi stroškov in doseženi proizvodnji vezan na lastni rezultat dela in preko obračuna čistega dohodka tudi na svoj osebni dohodek.
Ekonomska enota jama vzhod v prvem polletju ni v celoti dosegla svojega plana proizvodnje. Vzrok je bil v občutnem pomanjkanju rudarjev. Vendar pa se je proizvodnja v drugem polletju popravila in v zadnjih mesecih celo presegla s planom predvideno tonažo. Analogno rezultatom, ki jih je ekonomska enota dosegla, so bili izplačani tudi osebni dohodki.
Ekonomska enota jama zapad pa je svoj plan proizvodnje presegla in ima tudi ugodne rezultate v delitvi čistega dohodka.
Tudi klasirnica, ki je vezana na proizvodnjo jamskih ekonomskih enot je dosegla zelo ugoden rezultat.
El. strojni obrat je imel med letom določene težave, ker ni imel po planu zaposlene, delovne sile. Vendar se je tudi tukaj rezultat proti koncu leta popravil.
Avtopark pa je plan nabave nove mehanizacije presegel in beležil zelo ugodne rezultate.
Zunanji obrat je presegel plan, vendar zaradi porasta stroškov in osebnih dohodkov nima pozitivnega rezultata. Porast stroškov je zabeležen posebno pri pomožnih enotah. Tako cene, ki so bile postavljene na začetku leta, niso krile vseh stroškov in osebnih dohodkov v obračunu.
Gradbeni obrat, ki je v drugem polletju prešel na samostojni obračun plana iz Objektivnih razlogov ob smernicah in trenutni politiki investicij ni dosegel. Kljub temu pa v svojem obračunu ne izkazuje negativnega rezultata.
EFE šoštanj plana ni dosegel, ker težave, ki stalno nastopajo, tudi tokrat niso izostale. Odvisnost od obratovanja TE Šoštanj, nenadne okvare in rezervni deli iz uvoza po-
vzročajo določene izvenplanske izpade. Kljub temu smo s doseženo proizvodnjo v nenehnem porastu in finančni rezultat pogojuje ugodno poslovanje.
Predračunska enota splošna uprava je vezana na dosežke in čisti dohodek ekonomskih enot in je ustrezno tem dosežen tuidl rezultat.
Izpolnitev plana ekonomskih enot za leto 1964:
	Količinski plan	Finančni plan
1. Jama vzhod	96,7	102,3
2. Jama zapad	103,6	106,6
3. Klasirnica	97,9	106,9
4. El. strojni	94,7	97,1
5. Avtopark	-120,6	121,3
6. Zunanji obrat	104,3	113,4
7. Gradbeni obrat	77,0	69,6
8. EFE Šoštanj	78,3	83,0
9. Splošna uprava	—	105,9
Vse ekonomske enote povprečno	98,2	,103,1
Izpolnitev finančnih planov je močnejša zaradi porasta internih prodajnih cen osnovne proizvodnje v drugem polletju.
Izpolnitev plana v celotni strukturi ekonomskih enot izražena v odstotkih je naslednja:
(Nadaljevanje z druge strani)
OSNUTEK DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1965
eden bistvenih faktorjev za dosego letošnjega plana proizvodnje, saj samo na ta način lahko računamo, da bo stalež dosežen.
KAJ JE POTREBNO ŠE RAZJASNITI PRED SPREJETJEM DRUŽBENEGA PLANA
Osnutek družbenega plana predvideva ostvaritev 700 milijonov din lastnih skladov rudnika. To pa je kar za 600 milijonov din več skladov, kot smo jih ustvarili v preteklem letu. Tako predvideni skladi bodo ob svoji realizaciji zagotovili osnovno t. j. materialno smer nadaljnjega razvoja rudnika.
Da bomo ob dokončanem sprejemu družbenega plana za leto 1965 lahko zagotovili vsa sredstva za povečanje osebnih dohodkov, kakor tudi sklade, ki jih rudnik potrebuje, moramo zagotoviti boljšo in višjo proizvodnjo. Odkriti moramo še vse rezerve v stroških, če hočemo, da bo ta cilj dejansko dosežen.
Tega pa ne bomo mogli ustvariti brez sodelovanja celotnega kolektiva. Vsak član kolektiva naj na svojem delovnem mestu zavestno pristopi k realizaciji tega plana in s tem k uresničitvi tistih nalog in predvidevanj, ki jih postavljamo z družbenim planom rudnika za leto 1965.
Vsa zgoraj navedena tematika se bo obravnavala pred celotnim kolektivom. Zato prosimo vse člane kolektiva, da skrbno proučijo osnutek družbenega plana. Le tako bodo lahko aktivno posegli v razpravo in s svojimi predlogi osnutek še izpopolnili.
Zimski motiv
Št. 1 — RUDAR — stran 3
/
(Nadaljevanije s 3. strani)	
1. Material	90,6
2. El. energija	108,7
3. Tuje usluge	74,1
4. Raziskave	94,5
5. Rud. škoda	96,9
6. Površinski zasip	115,4
7. El. strojni obrat	92,7
8. Avtopark	68,2
9. Zunanji obrat	93,6
10. Kopalnica	102,5
11. Popravilo jekl. oporja	88,6
12. Amortizacija	86,9
13. Investr-vzdrževanje	100,7
14. Obrat režija	109,4
15. Upravno prod. režija	100,8
Poslovni stroški	91,2
16. Rezervni sklad OD	72,8
17. Prisp. na posl. sredstva	93,5
18. Skladi	—
19. OD splošne uprave	110,9
20. Osebni dohodki	116,7
21. Sred. EE	—
Interna realizacija	98,8
GOSPODARJENJE PO EKONOMSKIH ENOTAH
Stroški materiala niso doseženi, ker nastopa "precejšen izpad pri gradbenem obratu, nekaj pa tudi na el. strojnem obratu in raziskavah, medtem ko so se stroški materiala v osnovni proizvodnji povečali za ca. 10%.
BI. energija pa je bila v mesecu avgustu odražena za 27 % in v letnem merilu nastopa kot navedeno.	-
Tuje usluge pa so nižje na gradbenem obratu in tudi na raziskavah.
Raziskave, rudarska škoda in površinski zasip pa so obračunane v znesku glede na potrebo teh sredstev.
El. strojni obrat je pod planom, ker je gradbeni obrat naročeval manj del kot jih je predvidel v planu, sicer je pa po ostalih ekonomskih enotah v porastu.
Tudi avtopark in zunanji obrat imata isti primer kot el. strojni obrat.
Kopalnica pa se pojavlja v planiranem obsegu s povečanjem nedeljskega dela, ki so bila v prvih dveh mesecih 1964.
Popravilo jeklenega oporja je pod planom, ker se planirani obseg jeklenega oporja v jami zaradi pomanjkanja teh ni izvedel.
Amortizaoija je pod planom, ker planirane obveznosti po predpisih nismo dosegli in OMKT kompleks po planu ni obratoval.
Investicijsko vzdrževanje pa je obračunano polno, ker so tudi koriščenja po ekonomskih enotah izvedena.
Obratovna režija je v porastu zaradi povečanja cen in obveznosti v skladu s preseganjem osebnih dohodkov in staleža bolnih.
Vsi poslovni stroški so iz navedenih razlogov pod planom. Vsekakor je v tem znižanju izkazana tudi štednja in zniževanje stroškov ekonomskih enot, tako da so pogojeni boljši rezultati pri delitvi dohodka.
Skladoy obračun ekonomskih enot ni dosegel, preseženi pa so izplačani osebni dohodki. Vendar so osebni dohodki kljub porastu — v sedanji situaciji na tržišču, ob sedanjih življenjskih stroških in v primerjavi z ostalo industrijo — še vedno prenizki.
Lastnih sredstev ekonomske enote niso dosegle ob takih pogojih kot so bili v letu 1964 v rudarstvu.
Rezultati doseženi v posameznih ekonomskih enotah pa so naslednji (izraženo v odstotkih) :
Jama vzhod:
1.	Realizacija
2.	Poslovni stroški
3.	Osebni dohodki
102,3 92,6 122,0
Jama zapad:
1.	Realizacija
2.	Poslovni stroški
3.	Osebni dohodki
Klasirnica:
1.	Realizacija
2.	Poslovni stroški
3.	Osebni dohodki
El. strojni obrat:
1.	Realizacija
2.	Poslovni stroški
3.	Osebni dohodka
Avtopark:
1.	Realizacija
2.	Poslovni stroski
3.	Osebni dohodki
Zunanji obrat:
1.	Realizacija
2.	Poslovni stroški
3.	Osebni dohodki
Gradbeni obrat:
1.	Realizacija
2.	Poslovni stroški
3.	Osebni dohodki
EFE Šoštanj
1.	Realizacija
2.	Poslovni dohodki
3.	Osebni dohodki
108,5 92,2 120,5
106,9 101,9 115,8
97,1 91,4 110,1
124,7 120,3 138,0
1.13,4 109,3 126,8
69.6
64.7 87,4
83,0 79,6 103,2
Osebni dohodki po ekonomskih enotah v odstotkih po planu:
f	Vrednost točke	Povprečn dnina
Jama vzhod	107,0	123,5
Jama zapad	107,4	125,7
Klasirnica	109,4	123,9
El. strojni	106,7	120,0
Avtopark	109,4	128,4
Zunanji obrat	106,5	124,1
Gradbeni obrat	105,7	109,2
EFE Šoštanj	106,1	125,9
Splošna uprava	K>6,8	111,8
Povprečno:	107,6	123,1
\	Števil^ zaposleni!	Skupne dnine	Masa OD
Jama vzhod	93,2	97,9	125,0
Jama zapad	97,8	96,2	121,0
Klasirnica	95,0	92,8	115,8
El. strojni obrat	90,1	91,1	110,2
Avtopark	100,0	106,6	138,0
Zunanji obrat	106,6	101,4	126,8
Gradbeni obrat	82,7	79,3	87,4
EFE Šoštanj	83,4	81,3	103,1
Splošna uprava	102,3	100,0	112,1
Skupaj povprečno 92,7		93,8	116,5
Iz tega je razvidno, da je od plana za 7,3 odstotka manjše število ljudi. Izvršeno je 6,2 % manj dnin kot je predvideval plan. Toda rezultat proizvodnje je le za 1,8 % slabši, kot je predvideval plan. Torej lahko trdimo, da je delovni kolektiv v letu 1964 dal za 5,5 % boljše proizvodne rezultate^
Porast osebnih dohodkov v masi in povprečni dnini pa nam pove, da so bili doseženi večji učinki in tudi boljši finančni uspeh. Deloma vpliva tudi na večjo maso in dnino draginjski dodatek, ki je obračunan v drugem polletju zaradi podražitve artiklov široke potrošnje.
Med letom so nastopile spremembe v cenah premoga — povečanje za 10 %, nenehno pa naraščajo cene reprodukcijskim materialom in uslugam tako, da so doseženi rezultati po ekonomskih enotah zaradi navedenih težav v določeni smeri malo oddaljeni od osnovnih principov' gospodarjenja v ekonomskih enotah.
V letu 1965 pa se bo stanje že z zveznim družbenim planom popravilo. Predvidene so višje cene premogu in se bo na ta način v ekonomskih enotah gospodarjenje lahko normalno razvijalo oziroma se bo še poglobilo. Obračunavalo se bo po obračunskih enotah, kjer ne bo mogoče v polni strukturi, pa samo v direktnih stroških.
Interni inštrumenti in razmerje v ekonomskih enotah bodo ugodnejši in bo njihova osnova vsekakor realnejša.
Obračuni bodo izvedeni v absolutni pristojnosti obračunskih in ekonomskih enot, po dejanskih obveznostih in finančnega plana in temeljih za nagrajevanje po doseženih uspelih v proizvodnji in znižanju direktnih stroškov.
Interne cene ekonomskih enot se spremenijo do potrebne višine. Tistim ekonomskim enotam, za katere tržne prilike ne dovolijo spremembo cen, pa se obveznosti manjšajo, tako da bo možno dosegati, seveda ob absolutni zainteresiranosti slehernega proizvajalca, take osebne dohodke in tudi predvideno povečanje v skladu s splošnimi smernicami.
Ekonomske enote bodo imele v letu 1965 na razpolago sorazmerno več sredstev kot v letu 1964. Zato ne bo možno nobeno odstopanje od osnovnih principov in pravilnikov v gospodarjenju po obračunskih in ekonomskih enotah.
Ker pa nastopa precejšnja dinamika v posameznih mesecih, tako v pogledu zaposlenih v proizvodnji in v pogledu pogojev proizvodnje, bodo ekonomske enote morale že vnaprej zagotoviti sredstva za različne rezultate v posameznih obdobjih.
Smatramo, da bo tak način edino lahko doprinesel k nadaljnjemu in dobremu gospodarjenju na sploh.
ČESTITKA IZ JLA
<
Mladinci, rudarji, ki smo ob odhodu na odslužitev kadrovskega roka zapustili RLV vam vsem, dragi tovariši, želimo, da bi v novem 1965. letu smelo dosegali vidne napredke in rezultate. Tudi v bodoče bodite vzgled vsega, kar vadi k višjemu življenjskemu standardu delovnega človeka in krepitvi socializma.
Po odsluženju vojaškega roka se bomo prav radi vrnili med vas, kajti v tej bogati dolini se s pridnimi rokami lahko odreže velik kos kruha.
Srečno!
Vojnik x
Bastič Polde
iz garnizona OBRENOVAC
PRIPIS UREDNIŠTVA
Mnogo takih in podobnih čestitk smo .-za novo leto sprejeli od bivših članov našega kolektiva, ki služijo kadrovski rok. Ker nimamo prostora, da bi vse objavili v našem glasilu, se jim na tem mestu prav prisrčno zahvaljujemo.
Referat s konference Z K RLV
Komuniste našega rudnika čakajo nadaljnje naloge. Pred nami je nov korak v smeri decentralizacije — prehod na obračunske enote. Pred nami je proces prevzgoje nas vseh. In končno: pred nami je družbeni plan za leto 1965.
Ker je pričujoči referat obravnaval vso to problematiko in jo osvetlil z različnih zornih kotov, je prav, da ga prebere sleherni naš član. Prav zato se je uredništvo našega lista odločilo, da ta referat objavi v »Rudarju«.
Naš kolektiv se je v letošnjem letu boril z mnogimi težavami in problemi. Vzroki nekaterih težav leže v nas samih, a nekaj vzrokov je bilo tudi vsiljenih od zunaj.
Na žalost so bili vplivi od zunaj močni. Zato danes, ko polagamo obračun svojega dela, ne moremo iskati uspehe dela v doseženem poslovnem uspehu, to je v ustvarjenih skladih, lahko pa opazimo uspehe dela tam, kjer so se nam glede na pogoje dela kazali. Ti uspehi pa so bili tako veliki, da smo nanje lahko upravičeno ponosni. O vsem tem več kasneje!
Sedaj pa bi se želel na kratko dotakniti VIII. kongresa ZKJ, ki je danes teden končal svoje delo. Detaljneje bomo morali o tem govoriti kasneje, ko bomo material kongresa vsi komunisti rudnika v okviru OO dobro preštudirali in zaključke vzporejali z našim delom in po potrebi naše delo tudi modificirali v skladu s temi zaključki.
Sicer je bilo premalo časa za študij kongresnega materiala. Vendar lahko po splošnem vtisu upravičeno trdimo, da je kongres — s referati in diskusijami plastično in izredno kritično osvetlil in z zaključki nakazal pravo smer našega nadaljnjega razvoja. Tako v času trajanja kongresa, kot tudi sedaj preveva komuniste rudnika velik optimizem glede nadaljnjega socialističnega razvoja in glede položaja delovnega človeka v naši skupnosti. Zato samo želim, da bi VIII. kongres postal res zgodovinski v tem smislu, kot je to v zaključni besedi nakazal naš generalni sektretar tov. Tito. Ne samo želim — mislim, da v imenu vseh nas in celotnega kolektiva lahko zagotovim, da bomo v našem podjetju storili vse, da zaključke kongresa sprovedemo v naše vsakodnevno delo.
Naj izrazimo naše veliko zadovoljstvo, da je na čelu ZKJ ponovno naš maršal, ki je ne samo inspirator, temveč tudi jamstvo socialističnega razvoja! Z njim na čelu smo prepričani, da bomo komunisti Jugoslavije realizirali sklepe VIII. kongresa v dobro in korist delovnega ljudstva Jugoslavije.
Gotovo ni odveč, če še enkrat omenimo priznanje, ki-ija je dal kongres našemu dosedanjemu delu, z izvolitvijo našega člana tov. Zoharja Jožeta za člana CK ZKJ. Njemu osebno pa naše iskrene čestitke!
Iz osebnih razlogov je zaprosil za odstop kot član Izvršnega komiteja častni član našega delavskega sveta — tov. Franc Lesko-šek-Luka. V imenu komunistov in kolektiva
RAZGLAS
Po 165. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, šl. 52 57) in 6. točke navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 93/49) objavljamo, da so bili na območju Skupščine občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	1 žensko kolo najdeno v okolici Šoštanja
2.	1 n^oško kolo najdeno v okolici Šoštanja
3.	1 usnjena rokavica
Prosimo lastnike zgoraj navedenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo li predmeti last splošnega ljudskega premoženja.
rudnika se mu za njegovo dolgoletno borbo za dobro delavca iskreno zahvaljujem. Zahvaljujem se pa tudi za neposredno pomoč, ki nam jo je z nasveti nudil ves čas formiranja in izgradnje našega kolektiva. Želimo, da nam tudi v bodoče pomaga prav tako kot doslej, saj nam bodo njegovi nasveti v veliko pomoč pri oblikovanju kolektiva in nas samih. Vračilo za to bodo nadaljnji uspehi, ki bodo z njegovo pomočjo vsekakor doseženi.
Poleg ostalega bi' v tem referatu želel orisati mesto in vlogo članov ZK RLV pri delu in poslovanju rudnika v tem letu. Prav tako želim prikazati tudi vsebino in načine našega dela pri nadaljnji decentralizaciji.
Ze uvodoma je omenjeno, da rezultat glede na različne vplive ni najugodnejši. Današnja konferenca bo verjetno analizirala vplive notranjih, to je rudniških faktorjev, saj bo samo tako lahko uspešna. Na žalost pa nekateri^zunanji činitelji vplivajo na naše delo v toliki meri, da ne samo da ga zavirajo, temveč da celo groze, da dosedanje rezultate (predvsem pri oblikovanju deiavca-upravljalca) podrejo. Prav zaradi tega komunisti rudnika ne moremo mimo njih. Sistem decentraliziranega upravljanja gradimo že več let. Pri tem smo dosegli rezultate, ki nas nujno silijo, da uredimo obračun ne več samo po ekonomskih enotah, temveč po obračunskih enotah. Obračun v EE ali OE mora biti za neposrednega delavca stimulativeH, kar pomeni, da za boljše delo dobi tudi boljši osebni dohodek. Tu pa začne prva zavora, ki izhaja iz izredno nestabilnega tržišča. Ne bom se spuščal v to, ali je nujno, da so cene reprodukcijskega materiala in opreme vedno iste, ali če rastejo, kako naj rastejo. Nujno pa je, da istočasno s porastom teh cen raste tudi cena prfemoga. Saj samo na ta način lahko obdržimo tekmo z ostalimi panogami. Izgleda, da so nekateri prepričani, da je v premogarstvu še dovolj skritih rezerv, iz katerih naj"rudniki potem te skoke cen potrebnih materialov pokrivajo. Rezultat takega gledanja je dejstvo, da so danes cene premoga ca. 30 % nižje pri nas kot na svetovnem trgu, da pa so cene materialov, ki jih premogovniki rabimo višji od cen, ki veljajo na svetovnem trgu. (V ilustracijo naj navedem, da so se cene reprodukcijskega materiala dvignile od 1. 1959—1963 -Z a 71 odstotkov).
Seveda ima takšno stanje svoj vpliv na poslovanje premogovnikov in predvsem na delavce, ki so tu zaposleni. Odraža se to v relativnem zaostajanju zaslužkov, ali pa prepočasnem ustvarjanju drugih sredstev, ki so potrebna za normalno poslovanje.
Pripomniti moramo, da smo več let nazaj predlagali niz ukrepov, ki bi jih bilo potrebno izvesti, da se situacija v pogledu cen premoga z ostalimi cenami izravna. Vsa naša dokumentacija in vsa dokazila niso našla nikakršnega razumevanja. Celo obratno: vsi se dpbro spominjamo, da smo plačevali rento in prispevek na izredni dohodek .zato, ker smo dobro delali in gospodarili. Tako eden kot drugi, sta bila kasneje sicer odpisana, vendar se je moral celoten efekt porabiti za kritje razlik povečanih stroškov, nastalih zaradi dviga cen in zaradi zelo poslabšanih montan-geoloških prilik v jami Zapad.
Da je situacija dejansko tako kritična, kot smo jo mi tudi sicer vseskozi prikazovali, je
odgovornim organom prikazalo šele izredao pomanjkanje energije v letošnjem letu, ter se šele na tej osnovi iščejo sedaj rešitve.
Smatramo pa, da »reševanja« z dotacijami, kot so predvidene, niso nikakršna reševanja, temveč pomenijo po visem posledicah, ki jih bodo imele, samo še večjo zaostritev problematike. Za nas konkretno, ki smo uspeli konsolidirati kolektiv, ki se jasno zaveda, da samo od dela svojih rok zavisi naša sedanjost in prihodnost in ko z rezultati dela to tudi dokazujemo, pa pomeni tak ukrep velik korak nazaj in prav zaradi tega je sistem dotiranja kot stalna oblika reševanja problematike tudi nesprejemljiv. Potrebno je, da jasno povemo^ da problematika, ki se sicer v premogarstvu izraža, ni problematika rudnikov ali pa slabega gospodarjenja v njih, temveč problematika ustreznih ustanov, ki bi to vprašanje morale pravočasno reševati. Popolnoma se strinjamo z izjavo tov. Kardelja na VIII. kongresu (vsaj za rudnike) — da je bil zavod za cene policijski organ v slabem smislu, ne pa organ, ki bi uravnaval pogoje poslovanja in tržišča.
Nujno je torej, da se cene za premog ure-de, če so pa dotacije potrebne, se naj dajo tistim podjetjem, ki iz kakršnih koli internih vzrokov niso sposobni ekonomsko ceno premoga vkalkulirati.
Ogorčenje v kolektivu zaradi dotacij, k»t je to bil slučaj tudi po enostranskem aktu Splošne gospodarske banke o ukinitvi kreditov za EKK, je razumljivo. Jasno nam kaže, da se sleherni član zaveda tako svoje vloge pri ustvarjanju in delitvi dohodka, kakor tudi svoje vloge pri izgradnji svoje perspektive. Tudi načini reagiranja, ki se odražajo na eni strani preko zborov kolektiva, na drugi strani pa v še večji zagrizenosti v delo (kar potrjujejo rezultati proizvodnje) — jasno kažejo, da imamo kolektiv, na katerega smo lahko ponosni, da je tu ustvarjena baza, na kateri bi bilo potrebno naprej graditi, ne pa zgrajeno podirati.
Smatram, da mora naša konferenca te in slične pojave odločno obsoditi,'ker — kot že rečeno — podirajo že doseženi sistem samouprave. Ne glede na to pa smatram, da je potrebno na konferenci spregovoriti predvsem o lastnih slabostih, da se tako celoten namen konference ne sprevrže.	•
Če sedaj izoliramo te in slične težave, povzročene od zunaj in pogledamo, kako smo poslovali v letošnjem letu lahko ugotovimo, da smo lahko z rezultati v glavnem zadovoljni. Ekonomske enote so v letošnjem letu zelo dobro zaživele in temu primerni so tudi rezultati. Samoupravljanje s strani ne* posrednih proizvajalcev — pa gledano bilo iz aspekta ustvarjanja ali delitve dohodka — postaja vse bolj realnost. V kolikor to še ni, je to rezultat dejstva, da so marsikatere sedanje ekonomske enote tako velike, da se v rezultatih ali drugih postavkah ne vidi še popolna funkcija posameznika, posebno pri ustvaritvi dohodka. Še vedno ni posvečena dovoljna pozornost porabi materiala ali upo-rahi mehanizacije, še vedno je .dosti neupravičenih ali dvomljivo upravičenih izostankov — skratka v obračunu 11 mesecev poslovanja lahko zasledimo še niz pojavov, ki kažejo, da naš sistem še ni razvit do le mere, da bi vsak posameznih zavestno maksimalno vlagal s ciljem, da se to odraža tudi na njegovih osebnih dohodkih. S sistemom obračuna po obračunskih enotah bo storjen v tem pogledu velik korak naprej; vendar več o tem kasneje.
Štev. 1 — RUDAR — stran 5
Referat s konference ZK RLV
V času dejanskega obstoja ekonomskih enot so te dosegle: ' Indeksi: — 1962 = 100
CD	n-4	III	,1	TO
rt o 10 r-"	'm	-A	o M	10	-a -a	"S ^	a
li II is a2 >| §«? 2 J g	-Ig. 3
O	>	«	tS	<1 a n U-^ia	c/3	w
Bruto produkt ali vrednost
proizvod, vi. 1964 185 300 140 240 Število
zaposlenih	112 125 97 89
To so številke, ki zgovorno govore o tem, da se je vsak proizvajalec sposoben^boriti za svoj uspeh in preko tega uspeha tudi za uspeh ekonomske enote ali celotnega rudnika in obratno. Ti uspehi nam dajejo tudi realno izhodišče za naše nadaljnje delo.
Na vsak način ne moremo tudi mimo dela skupnih služb, ki so vsaka po svoje k temu skupnemu rezultatu doprinesle. Naj iz tega področja navedem samo nekaj podatkov, ki jasno kažejo svoj neposreden ali posreden vpliv na takšno ustvaritev: študij ciklusa in odkopne metode, planiranje (tehnično in ekonomsko), organizacija dela, obračun v ekonomskih enotah do 8., v okviru rudnika pa do 15. v mesecu za pretekli mesec,(nabavne cene za 2 % izpod planskih, itd. Vse to so uspehi, na katere smo prav tako lahko ponosni, kot na uspešno delo ekonomskih enot.
Na vsak način so se pojavljale tudi določene hibe pri delu splošnih služb in delu tehničnega kadra. To pa je verjetno posledica nedovršenega sistema nagrajevanja. [Vprašanju nagrajevanja tega kadra je potrebno posvetiti v prihodnjem letu vso pozornost ter ga tudi izvesti, pri tem pa naj osnovno merilo za stimulacijo pomeni strošek, na katerega lahko služba ali posameznik vplivata.
Ko govorimo o uspehih, pa vendar ne moremo mimo dejstva, da nam je »ušla« proizvodnja v pomladanskih mesecih, ko smo del-Eio sicer iz objektivnih razlogov (pomanjkanje delovne sile), predvsem pa iz subjektivnih vzrokov, izgubili tonažo, ki nam bo manjkala ob koncu leta pri realizaciji plana za 1964. Ob pomanjkanju delovne sile smo, namesto da bi se bolj organizirali, zgubili glavo, kar je pri tako napetem planu lahko usodno.
Nujno je, da ta problem konferenca temeljito obravnava, ker ta pojav v letošnjem letu ni bil slučajen, marveč, se nam pojavlja že skozi vrsto let. Če kje, potem nam tu manjka plan, saj bi ob sestavi letnega plana morali računati na zmanjšanje staleža v tem času in predvideti ustrezne ukrepe (kot je npr. prenehanje jamsko-investicijskih del). Ti ukrepi bi zagotovili skozi vse leto več ali manj enakomerno proizvodnjo. Kaj sličnega se nam v letu 1965 ne sme ponoviti. Kaj to pomeni, bo morda najbolje ilustriral podatek, da je povprečni osebni dohodek znašal v aprilu (ko je bila najslabša proizvodnja) ca. 51.000 din, v oktobru (najboljša) pa 61.000 din. Ta problem nam kaže, da še obstojajo rezerve znotraj rudnika in da bi od zunaj zaman pričakovali takšnih rešitev, ki bi garantirale zaslužek sam po sebi, pa če bo ali ne bo ustvarjeno delo.
Kakšno pa je bilo v tem celotnem okviru delo in vloga komunistov? Smelo lahko trdimo, da pri doseganju teh rezultatov veliko.
y samoupravne organe rudnika je bilo s strani delavcev izvoljenih:
155 195 350 160 — 200
120 98 123 103 90 110
v CDS v ODS v UO
71 % komunistov 43 % komunistov 100 % komunistov
To dejstvo zgovorno govori o zaupanju, ki ga imajo člani kolektiva v posamezne člane ZK. V teh organih so ti delovali kot subjektivna sila in se vedno trudili, da so bili skle-, p.i v soglasju z,interesi kolektiva kot celote in da so bili v soglasju z družbenim planom rudnika.
Ravno tako veliko vlogo so komunisti odigrali pri delu sindikalne organizacije RLV. Razen tega pa^ni na področju Velenja organizacije, društva ali sveta, kjer ne bi člani naše organizacije aktivno delovali v vodstvih ali članstvu le-teh.
V uvodu je bilo rečeno, da smo lahko ponosni na uspehe našega kolektiva. Z enakim ponosom lahko ugotavljamo, da smo takšen kolektiv — monoliten in odločei), svest si svojih nalog in pravic •— ustvarili v glavnem mi, komunisti. To ni neka posplošena ugotovitev — to je dejstvo, to je sad našega večletnega pa tudi letošnjega dela.
Vendar pa je bilo to delo v nekaterih pogledih tudi pomanjkljivo. Ugotoviti moramo namreč, da so nas neposredne in težko proizvodne naloge zavzele v toliki nieri, da se nam to lahko maščuje v jutrišnjem dnevu, v kolikor izgubljeno ne bomo hitro in temeljito nadoknadili. V mislih imam ideološko izobraževanje članstva, torej tislo, kar nas pravzaprav dela komuniste. Ce tega znanja nimamo, praktično prenehamo biti člani ZK. Zato je težko razumljivo, da smo kot organizacija posvetili vprašanju vzgoje članov sorazmerno malo pozornosti. Zahvaliti se moramo predvsem iniciativi samih članov in njihovi potrebi po samovzgoji, da naša ideološka raven ni padla. Komunisti, ki bodo v bodočem komitetu zadolženi za ta vprašanja, morajo temu posvetiti osnovno pozornost. Organizacija naj zagotovi, da ti komunisti ne bodo poleg te funkcije imeli še drugih obveznosti, ki bi jih preveč obremenjevale. Pred nami leži neposredna naloga s tega področja, to je organiziran študij rriateriala VIII. kongresa in prilagoditev naše prakse zaključkom kongresa. Zato je potrebno, da se s tem prične takoj. Januarja naj bi bila ponovno rudniška konferenca ZK s ciljem formuliranja zaključkov, ki jih bo potrebno takoj sprovesti v delo.
Ko že govorimo o izobraževanju, je prav, da navedem število delavcev rudnika, ki so se udeležili v letošnjem letu naslednjih kur-zov in tečajev:
—	tečaja za strokovno usposobitev 517
—	družbeno ekonomskih seminarjev
za samoupravne organe	447
—	družb, ekonom, seminarjev za politične delavce RLV	126
Vidimo lahko, da se je teh splošnih tečajev tudi letos udeležila skoraj ena tretjina kolektiva (med njimi so tudi komunisti). To ie gotovo hvalevredno in nam s svoje strani zagotavlja pravilno delo samoupravnih organov.
Enako ali še večjo skrb pa bo potrebno temu vprašanju posvetiti v letu 1965, saj bo delo v obračunskih enotah zahtevalo tudi na tem področju temeljitejše znanje.
Druga hiba je vprašanje vključevanja novih članov. Dve stvari sta, ki odločno opozarjata, da se je premalo napravilo:
1.	stopnja decentralizacije (dejanske) in vključitev neposrednega proizvajalca v sistem samoupravljanja je dosegla takšen nivo, da "je zahteva po ugotavljanju dohodka v obračunskih enotah nujna. Mar se ob tem ne vsili vprašanje, zakaj tako razgibano samoupravljanje, tako aktivna vloga neposrednega delavca, ne da več članov ZK?
Prepričani smo lahko, da da in da je le naša neaktivnost glavni razlog (res pa je, da tudi sorazmerno visoka članarina), da naše vrste niso še številnejše;
2.	pri tolikem številu mladih, ki jih vzgajamo skozi 3 leta v RŠC, dobimo sorazmerno premajhno število komunistov.
Rudniški komite je prepričan, da ne gre za vprašanje premajhnega zaupanja v ljudi; tu gre za to, da na teh vprašanjih komunisti rudnika vse premalo delamo. To pa za nas ni najboljše spričevalo. Spoznanje ljudi in pritegnitev v naše vrste bi moralo in bo moralo biti ena glavnih nalog, ker vsi vsakodnevni uspehi, ki jih kot organizacija ali kot posamezni člani dosegamo'bodo zbledeli, če teh vprašanj ne bomo uredili.
Ce na kratko rezimiram: tako organizacija, kot posamezni člani, smo se tudi v tem letu afirmirali bilo preko organov samoupravljanja ali v organih sindikata, smo pa premalo, predvsem kot organizacija naredili na vprašanju ideološke izdbrazbe članstva in sprejemu novih članov. Zadnje je izredno nujno tudi zaradi pridobitve mladih (takih pa je dosti), ki bodo potem razvili svojo dejavnost v okviru mladinske organizacije, ki še vedno ne predstavlja na rudniku tiste sile, kot bi jo lahko.
Kot vsa leta doslej, se nam tudi v letošnjem letu ponavlja problem dejavnosti mladinske organizacije. Z vključevanjem rudarjev, vzgojenih preko RSC, je ta problem vedno manj razumljiv, saj tu regrutira.mo poleg strokovnega tudi politično dober kader, ki bi lahko razvil delo mladinske organizacije na rudniku.
Smatram, da odločno premajhno pozornost posvečamo tudi vzgoji kadra na RŠC in da vse preveč prepuščamo vso to problematiko le kadrom, ki so tam zaposleni. Vedeti moramo, da nam bodo ti fantje lahko predstavljali v kasnejših letih jedro našega kolektiva, če jih bomo seveda pravilno vzgojili. Če pa temu ne bo tako, če se bo torej vzgoja zapostavljala, se nam utegne zgoditi, da namesto jedra v pozitivnem smislu, dobinio jedro v negativnem smislu.
Problemi, o katerih je bilo govora, bodo predstavljali seveda eno glavnih nalog naše organizacije v prihodnjem letu. Razen tega pa je pred nami še ena naloga in sicer nadaljnja decentralizacija poslovanja in nepo-srednejše upravljanje:
Rezultati EE in razgibanost kolektiva, kot je že omenjeno, nam dajejo dovolj jamstva za to, da smo lahko prepričani, da bodo rezultati tako za kolektiv kot za vsakega posameznika toliko večji, kolikor bolj bodo vsi proizvajalci aktivno soudeleženi tako pri formiranju kot razdelitvi dohodka. Na osnovi te ugotovitve je že sindikalna organizacija zavzela sklep, kar je tudi zajeto v smernicah družbenega plana za leto 1965, da se formira, ugotavlja in deli dohodek v okviru sedanjih obračunskih enot. Zakaj? Ali nam sedanje EE ne nudijo dovolj možnosti za garantirano neposrednost upravljanja in ali ne garantirajo maksimalne rezultate? —- Odgovor je znan, če samo pogledamo pred 3 leti zastavljen proces decentralizacije v našem podjetju. Sedanje EE so bile zamišljene samo kot faza — kot prehod in to zaradi kompleksnosti,_ki ga razvit sistem samouprave v kakršnikoli obliki zahteva. Kateri so ti predpogoji:
a) samoupravni organi - b) organizacija dela
c)	postavitev plana, razen njih pa še niz drugih, brez katerih je samoupravljanje le črka na papirju,
d)	zasledovanje rezultatov.
Spomniti se je treba, kolikokrat smo bili pri formiranju EE kritizirani, da delamo prepočasi, da smo proti samoupravljanju itd. Vendar je praksa potrdila pravilnost naše poti, to je poti sicer res nekoliko počasnejšega, vendar stalnega tempa razvoja resničnega samoupravljanja. EE so danes pri nas stvarnost, ki jim ni več koraka nazaj — obratno, jasna je zahteva za korak naprej. Podjetja, ki so ob kampanji »delala« EE so jih že zdavnaj ukinila in mnogo muk bo, predno jih bodo soglasno sklepom VIII. kongresa ponovno oživela.
Zakaj to naglašam? Predvsem zaradi tega, ker tudi prehod od EE na OE ni zamišljen kot sunkovit prehod z že razvitimi vsemi stroški, temveč se' bo v prvi fazi (I. 1965) ugotavljal in delil dohodek v okviru neposrednih stroškov (to je mišljeno za jamske OE," ker zunanje gredo s polno strukturo).
Zakaj moramo na obračunske enote, ko obračun še ne bo vršen v polni strukturi?
Samoupravljanje bo namerno delil v 2 funkciji in poskušal vsako posebej obrazložiti. Na žalost je sleherna delitev sredstev pogojena od predhodne ustvaritve, pa se zaradi tega ustavimo prvo pri ustvaritvi sredstev :
-— da bi vsak proizvajalec (najsi je delavec ali uslužbenec) maksimalno ustvarjal, je nujno, da vidi v tem svoj neposredni interes, ki bo izražen v višini njegovega OD. Rezultat dela ali prihranka mora občutiti in se isti ne sme preveč izgubiti v maši vseh ustvarjenih sredstev. Rezultat fizičnega dela občuti vsak preko sistema akorda: — ali pa je d sto tudi z rezultatom prihranka?
Sistem obračuna preko EE mu rezultat sicer garantira, vendar je ugotavljanje mnogo preveč posredno, da bi vsak proizvajalec lahko videl, da je zaradi takšnega in takšnega prihranka prejel takšno plačilo. Vzemimo primer: 1 krajnik stane 75 din. Porabimo jih na milijone metrov. Ali se vprašamo, zakaj smo jih npr. 10 pustili in jih ne vnovič porabili, dasiravno to pomeni 750 din. To je približno 3 ure dela. Kako hitro bi reagirali delavci na čelu, če bi nekdo 3 ure sedel in gledal ostale kako delajo.
V obeh primerih gre za isti denar — 750 dinarjev, ki jih v primeru akorda takoj vidimo, ne vidimo jih pa, če jih je potrebno s pazljivejšim delom prihraniti. -
Jsto je primer pri uslužbencih s pisarniškim materialom. Navedena sta .le najenostavnejša primera, ki pa jasno kažeta, da se mora gospodarjenje približati tistim mestom, kjer stroški nastajajo. V okviru obračunske enote bo vsak tak prihranek že vidneje ma^ nifestiran — skozi delitev pa bo vsak na njem tudi zainteresiran.
Ne glede nato, da že po funkciji pripada delavcu delitev, smo lahko prepričani, da pomeni to nadaljnje zniževanje stroškov in ob pravilnem prikazu skupnih potreb tudi najpravičnejšo delitev za potrebe delavca in po-djetja.
Mnogo bo potrebno storiti, da bodo obračunske enote pravilno zaživele. Preden preidemo na vlogo članov ZK, je treba opozoriti le na nekatere stvari strokovne narave. Vloga služb se bo morala temeljito temu prilagoditi. Naj navedem nekaj primerov: nad-zorniški kader bo moral postati tehnični, to je od »mojstrov« bomd morali postati organizatorji, koordinatorji itd. Vsak neposredni delavec bo zaradi stimulacije dovolj zainteresiran, da se maksimalno angažira v delo, zato nadzor v te namene odpade, nastane pa vprašanje organizacije takšnega dela, ki bo delavcu garantiral maksimalni zaslužek. Ostane vprašanje študija takšnih metod, ki bodo zasigurale nadaljnjo možno rast produktivnosti in ekonomičnosti — in s tem v zvezi zopet ustvaritvi večjih sredstev za OD.
Izredno delikatna bo naloga plana, saj iz
Referat s konference ZK RLV
izkušenj rudnika — Zveza lahko vemo, kaj pomeni slabo plahiranje. Finančna služba bo morala biti sposobna vsak čais sleherni obračunski enoti dati pojasnilo, kakšen ima rezultat itd. itd. Vse to so stvari, ki morajo biti rešene in se na njih že dela.
Kakšna ,pa je vloga nas članov ZK?
a)	Prvenstveno, da se s sistemom zelo dobro spoznamo, da ga bomo lahko vsak čas in na vsakem mestu pravilno tolmačili;
b)	da smo budni ob (problemih, ki se bodo pojavljali v začetni fazi, da nanje opozarjamo in da zahtevamo takojšnja ukrepanja;
c)	da se jasno zavedamo, da si sami gradimo svoj sistem in to v izredno težkih rudarskih prilikah, kjer bo potrebno v začetku marsikaj spreminjati in prilagojevati; '
d)	da preko samoupravnih organov in sindikata vplivamo na čimboljše rezultate, saj se bo edino iz boljšimi rezultati sistem v celoti uveljavil;
e)	da smo pri svojem delu vztrajni. Iluzor-no bi bilo pričakovati, da bodo prihranki ustvarjeni že v prihodnjih mesecih.
Sprememba miselnosti je proces, ki ni kratek — ampak dolgotrajen. Pri delavcih, ki pridejo iz drugih rudnikov k nam, priuču-
jemo mesece, pa včasih tudi leta, da dosegajo učinke, ki so pri nas normalni. Sličen proces spremembe miselnosti se bo moral izvršiti v nas, preden se bomo navadili varčevati.
Uvodoma je bilo rečeno, da je namen tega "referata le osvetliti nekatere probleme našega delovanja v preteklem obdobju in naloge, ki nas čakajo, da pa so poslovni rezultati razvidni iz materialov, ki so jih člani prejeli pred konferenco. Zato naj na konca poudarimo samo še to, da bo nujna še večja vsestranska aktivnost komunistov, v kolikor želimo, da doseže kolektiv rezultate, kL si jih s planom predvidi, da pa pri tem še obdržimo vlogo vodilne subjektivne sile v podjetju.
PREKLIC
izgubljenih izplačilnih kartončkov: ,
NONER JOŽE	matična številka 113
VIDMAR MIRKO	matična številka 377
VIKIČ MURAT	matična številka 399
TOMPLAK FRIC	matična številka 109
Tudi zimski dnevi privabljajo turiste v Velenje in njeno okolico.	Foto Pajk
OBVESTILO
Turistično društvo Velenje obvešča vse interesente lastnike privatnih sob, da bo sklepalo pogodbe za oddajo sob — ležišč turistom, za leto 1965 Gostinsko podjetje »PAKA« Velenje, v mesecu marcu 1965.
V poštev pridejo predvsem interesenti v bližini jezera, velenjskega gradu in hotela. Za vsako koriščeno nočitev prejmete din 600. Prijavno in odjavno službo bo vršila recepcija hotela in jezera.
Vse informacije dobite v recepciji hotela »PAKA« vsak dan od 6. do 14. ure.
Ob koncu leta Vam želimo mnogo uspehov v letu 1965. Hkrati pa se vsem občanom zahvaljujemo za sodelovanje.
Pospešujmo turizem!
TD Velenje
OBVESTILO
AVTO MOTO DRUŠTVO VELENJE OBVEŠČA, DA PRIČNE S TEČAJEM ZA VOZNIKE AMATERJE DNE 1. FEBRUARJA 1965.
PRIJAVE SPREJEMA V DRUŠTVENI PISARNI, CELJSKA CESTA 4 (od 13. do 15. ure).
fltllllIIIIllllt(tltlllllttl(((itII1llli(([ll((llll(llllllf(IfIlltlIllllllll*IIHIIL
|	OBVESTILO
E	Obveščamo vse starše, ki žele vpi-	S
=	sati otroka v otroški vrtec Velenje —	5
=	za dopoldansko skupino, da je vpiso-	=
|	vanje do 1. 2. 1965. S 15. 2. 1965 pa	§
=	prične popoldanska skupina z delom.	E
=	Uprava otroškega vrtca	S
lllIlllMIlIllIllIlIlItlllllllllllllllMIlMllIlllliillllllHlllllinilllMIllllim
Št. 1 — RUDAR — stran 7
Občinski odlok
Skupščina občine Velenje je na podlagi 69. člena uredbe o trgovanju, trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 49-801/59) 3.'. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2-22/59) 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ št. 30-402/62) ter 163. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik okraja Celje. št. 34/64) na svoji seji dne 30. decembra 1964 sprejela
ODLOK
o načinu prodaje svežega mesa na drobno v
mesnicah na območju občine Velenje.
1.	člen
Z namenom, da se omogoči boljši način prodaje svežega mesa na območju občine in da se zagotovi potrošnikom nakup svežega inesa pod enakimi pogoji, se uvaja v mesnic cah način prodaje svežega mesa, kot določa ta odlok.
2.	člen
Sveže meso, goveje, sviajsko in telečje, se prodaja:	s
a)	kot meso brez kosti,
b)	kot meso z vraščenimi kostimi.
Prepovedana je prodaja svežega mesa s
priklado oziroma prlvago.
3.	člen
Stranski klavni proizvodi se posebej prodajajo in sicer:
a)	drobovina,
b)	drugi klavni proizvodi
c)	kosti.
Vsi klavni proizvodi se prodajajo na dose-daj običajen način.
4.	člen
Sveže meso goveje se prodaja:
a)	kot meso brez kosti: po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: pljučna pečenka, stegno, pleče, vrat, potrebušina ali flam in bočnik;
b)	kot meso z vraščenimi kostmi: po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: ledja-roastbeef, prsa, robček, rebra in bržola;
c)	drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, ledvice in vampi; .
d)	dfugi klavni proizvodi: glava, smrček, možgani, vime, rep in jedilni loj;
e)	same kosti, ki so cevaste ali ploščate.
5.	člen
Sveže telečje meso se prodaja:
a) kot meso brez kosti; po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: stegno, pleče, potrebušina ali flam in bočnik;
to) kot meso z vraščenimi kostmi j>o tem načinu se prodajajo naslednji kosi: zarebr-nice-kotleti, ledvična pečenka, vrat in prsi;
c)	drobovina: jezik, pljuča, vranica, sree, jetra, ledvice, rajželc in priželjc;
d)	drugi klavni proizvodi: glava, možgani, rep;
e)	same kosti, ki so cevnaste ali ploščate.
6.	člen
• Sveže meso — svinjsko se prodaja:
a)	kot meso brez kosti: po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: stegno, pleče in potrebušina ali flam;
b)	meso — kot z vraščenimi kostmi: po tem načinu se prodajajo naslednji kosi: za-rebmica, kare, vratina in rebra;
c)	drobovina: jezik, pljuča, srce, jetra, vranica, ledvice in želodec;
d.) drugi klavni proizvodi: glava, možgani, noge, rep in salo ali sveža slanina brez kože.
o prodaji mesa
7.	člen
Pred prodajo se mora s četrti oziroma kosov odstraniti večja nakopičenja loja oziroma slanine, odstraniti se morajo tudi vsi tisti deli, ki so okrvavljeni ter fačje žile, oziroma kite. Na željo stranke se kupljeno meso seseklja v njegovi prisotnosti.
8.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za prodajo konjskega mesa, ovčjega, jagnječnega in kozličevega mesa ter oddojkov.
9.	člen
Določila tega odloka veljajo tudi za vse vrste svežega mesa, ki se prodajajo kot industrijsko zavito — predpakirano meso.
Vsak zavitek mora imeti naslednje podatke: proizvajalec — firma, vrsta mesa, kategorija po predpisih JUS za klavno živino, naziv kosa, cena za kg, neto teža, vrednost zavitka in datum pakiranja.
10.	člen
Vsaka mesnica mora imeti na vidnem mestu cenik. V ceniku je obvezno naznačiti cene za vse vrste mesa, cena drobovine in drugih klavnih proizvodov, ki jih mesnica prodaja in ki so navedene v 4., 5., 6. ili 8. členu tega odloka.
11.	člen
Gospodarske organizacije, ki prodajajo meso na območju občine Velenje in odgovorne osebe, ki se ne bodo po določilih tega odloka ravnale, se kaznujejo po členu 107. in 111. uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 49/59).
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Predsednik Skupščine občine Velenje Ludvik Mali 1. r. dipl. rudarski inženir
Medsebojni odnosi
Vsak član kolektiva RLV po svoje prispe-- va pri .izgradnji, odnosno pri izpolnjevanju plana v proizvodnji. Tudi mi vratarji, oziroma čuvaji, ki smo žrtvovali svoje zdravje pri delu in izgradnji rudnika in postali delovni invalidi, prispevamo po svojih zmogljivostih k uspešnemu delu. Kakor druge službe na RLV imamo tudi vratarji svoje delovne obveznosti, katere moramo dosledno izvajati.
Po vsem tem bi rad potožil, da je v našem kolektivu precej takih ljudi, ki tega ne razumejo ter nas na vse načine žalijo. Grozijo nam in nas obkladajo z raznimi, za delovnega človeka neprimernimi besedami.
Ti tovariši naj premislijo, da je vsako delo častno in da se proizvodnja ne more odvijati pravilno brez pomožnih služb.
Spomnimo se tovariši, da so naši ljudje množično umirali po raznih taboriščih in gozdovih, ker so se borili, da se zatre nacionalna mržnja v naši domovini, ter da bi si bili tudi v izgradnji socializma in lepšega življenja bratje in tovariši kot so bili tisti, ki so zavestno dalj svoje življenje za sadove, ki jih mi danes uživamo.
ne
morem pozabiti
Morda se bo kdo vprašal, zakaj sem sploh to napisala? Toda kadankoli pomislim na ta dogodek (za mnoge nepomemben) si ne znam pojasniti, zakaj so nekateri ljudje tako nasprotni morali, ki bi jo morali uporabljati.
Bila je sobota. Namenjena sem bila v mesnico. Stopila sem v prodajalno mesa. V njej je fbilo še nekaj ljudi — kupcev, skoraj bi lahko rekla — veliko.
Čakala sem vztrajno v vrsti. Toda, prišla sem tudi jaz pred prodajalno mizo in mesar mi je dal, kar sem zahtevala.
Pri blagajni je sedel blagajnik Marjan. Na mizo sem položila tolikšno vsoto denarja, kolikor je zneslo odtehtano meso. Res je, da sem imela same kovance. Bili so štirje petdesettaki, ostali :pa so bili manjši. Blagajnik Marjan je začudeno pogledal drobiž, nato je vrgel oči na mene in mi rekel, da naj preštejem denar. Vedela sem, da je bilo dovolj. Toda vseeno sem preštela. Ko sem končala s štetjem, mi je rekel: »Nimam časa šteti. Nesi ga zamenjat!« Pobrala sem denar in odšla iz mesnice brez mesa, čeprav je bilo že zavito. Oči vseh kupcev so bile uprte v mene. Nisem se sramovala. Tudi kovanci so »DENAR« in nekje jih moraš porabiti.
Čutila pa sem velik odpor proti bla-gajnikovemu ponašanju. Ob premišljevanju tega dogodka se mi porajajo razna vprašanja. Na vsa vprašanja pa si lahko odgovorim samo to, da se blagajniku, čeprav nosi ime »BLAGAJNIK«, kovancev ni hotelo šteti. Dozdeva se mi, da se ne zaveda svoje dolžnosti. Veliko je še oseb, ki bi bile sposobne »sesti« na njegov sedež in bi svoje delo opravljale tako, da bi bile stranke zadovoljne.
J. G.
»Rudar«-, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor: Štefan ing. Zago-ričnik, Rudi Kotnik, Ljubo Na-raks, Ivan Fcce, Jože Tekavec — Glavni urednik: Jože Teka-vec -— Izhaja dvakrat mesečno Tiska ČP »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din.
OBVESTILO
OBVEŠČAMO VSE DOPISNIKE NAŠEGA LISTA, DA SMO PRIČELI HONORIRATI VSE OBJAVLJENE ČLANKE, KI SEZNANJAJO NAŠE BRALCE O DELOVANJU KOLEKTIVA IN ŽIVLJENJU PREBIVALCEV VELENJA.
Stran 8 — RUDAR — št. 1
Uredniški odbor RUDAR