čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXVII ■ w ■ V trzic ZAOSTAJANJE USPEŠNOSTI Pogoji in rezultati gospodarjenja so vedno bolj zaskrbljujoči in zaostajajo za planiranimi. Za to je več vzrokov. Eden poglavitnih je prav gotovo obstoječi devizni zakon, ki udarja po žepu izvoznika. V Peku smo na ta način izgubili 450 milijonov dinarjev prihodka. Čim višji je delež izvoza v celotnem prihodku, nižji je dohodek. Stanje je zaskrbljujoče. Z dopolnilnimi plani letnega poslovnega sporazuma smo na skupnem delavskem svetu sprejeli določene ukrepe, ker dogajanja pri odvijanju poslovnega procesa in obračunani rezultati dela zahtevajo podrobnejše opredelitve nekaterih področij, ki po pomembnosti in problematiki še posebej izstopajo. Večja oziroma manjša uspešnost rešitve kritičnih področij je odvisna predvsem od naše sposobnosti, inovativnosti, vztrajnosti in povezanosti. Ključ rešitve je tako v naših rokah. Zunanje razmere so danost, ki se ji moramo iznajdljivo prilagoditi. Posebno izpostavljena področja so: — zaloge, — kakovost izdelkov, — donosnost prodaje, — stroški, — izobraževanje, — investicije, — informacijski sistem. Našteta področja niso ločena med seboj, prav gotovo pa so močno povezana. Le zaradi bolj temeljite in konkretne obdelave jih prikazujemo ločeno. Nedvomno velja usodno odvisnost finančnega uspeha poslovanja delovne organizacije od uspešnosti in kvalitete njihovih rešitev. Naloge prav gotovo niso lahke, so obsežne in strokovno zelo zahtevne. Največje notranje rezerve so v zalogah. Lotevamo se jih že nekaj časa, rezultati pa niso vzpodbudni. Reševanja problema visokih zalog se moramo lotiti sistematično in organizirano. Ugotoviti moramo vzroke, ki prav gotovo segajo v sam začetek našega procesa od idejne zasnove proizvodnega programa do njegove opredelitve in časovnega odvijanja. Ko je določen proizvodni podprogram zaključen, moramo opredeliti uporabnost ostankov materialov (prodaja, dodatni program, itd.), izdelke pa takoj poslati kupcem. To je preprosta resnica, vendar zelo težko izvedljiva. V nabavnem sektorju je narejen plan zalog za vsako področje, za vsako skladišče. S tem so podane konkretne zadolžitve, katerih realizacija se bo preverjala vsak mesec na osnovi podatkov. Znižanje zalog gotove obutve v skladiščih tozdov Obutev in Budučnost kakor tudi v prodajnih enotah tozda Mreža je pogojeno predvsem z boljšo prognozo naročil, pravočasno in kvalitetno proizvodnjo v dogovorjenih rokih, v polnih sortimentih in zahtevani kvaliteti, ob zagotovljeni točni evidenci in dokumentaciji. V tozdu Mreža bodo zaloge gotove obutve lahko v okviru planiranih ob pogojih: — da bo proizvedena količina v okviru predvidene z letnim poslovnim sporazumom 1987, — da odstotek defekta ne bo višji od 3 %, — da bo obutev izdelana kvalitetno in v dogovorjenih rokih, — da se bo obutev poši-ljala v prodajalne v opredeljenih rokih, — da bo obutev, ki ostane od izvoza v okviru sezonsko planiranih količin, pravočasno na razpolago za odpremo na domači trg. Plani prodaje po posameznih prodajnih poteh se morajo dosledno odvi- jati v okviru opredeljenih kapacitet in dinamike. Vsako odstopanje povečuje zaloge, hkrati vpliva tudi na donosnost, zato je odstopanje možno le na osnovi temeljite analize vplivov in posledic. Informacije o spremenjeni situaciji morajo doseči prav vsakega udeleženca pri izvajanju sprejetega plana. Na osnovi ugotovljenega materialnega stanja delovne organizacije in stanja predinvesticijskih študij ter analiz za letošnje leto ne načrtujemo začetka gradbenih del za Loko in Lenart, temveč le zaključek prav vseh pripravljalnih del vključno z odkupom zemljišč. Zaradi še bolj zaostrene splošne ekonomske situacije, zaradi trdne odločitve uveljavljanja realnih ekonomskih kategorij, moramo dokončno izključiti iz razmišljanja inflacijske ugodnosti, ki so se rodile na najetem denarju. Sicer ima investicija Loka — Lenart daljnosežen pomen ne samo za vsestranski razvoj delovne organizacije Peko, ampak tudi za razvoj celotne družbenopolitične skupnosti. To pa prav gotovo pomeni prvi temeljiti korak v smeri posodobitve in splošnega kvalitetnega dviga dela gospodarstva Tržiča. Oprema, ki jo planiramo, je namenjena za zame-nj avo dotraj ane opreme in posodobitvi proizvodnje. Cilji, ki jih opredeljujemo kot kriterij za nakup opreme, so višja produktivnost, boljša kvaliteta in tehnološki napredek. (Nadaljevanje na 2. strani) Frajšprehunga: takole je bilo nekdaj v čevljarski delavnici Razstava slik iz slame IZVIRNA KMEČKA IDILA Delavcem Peka se je ob prazniku občine Tržič predstavil Ivan LAUSEGER. Slike iz slame je razstavil v recepciji upravne stavbe. Ivan med svojimi deli ob otvoritvi razstave Ivan Lauseger je bil rojen 23. 7. 1929 v Tržiču. V družini je bilo dvanajst otrok, Ivan je najstarejši. Pred šestimi leti si je prislužil pokojnino. Namesto slikarskega čopiča uporablja slamo. »Slama, nekdaj tako običajen in vsakodneven material, kot je danes, recimo, plastični odpadek, je spremenil v hvaležni likovni material«, je ob ogledu Ivanovih stvaritev dejal profesor Janez Šter iz Tržiškega muzeja. ZAOSTAJANJE USPEŠNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) Plan izobraževanja vsebuje razpis štipendij usklajen s srednjeročnimi potrebami, izobraževanje ob delu, funkcionalno izobraževanje, poklicno usmerjanje in izobraževanje iz dela. V LPS 1987 v poglavju pridobivanje in razporejanje dohodka opredeljujemo kako posamezne tozd in DSS pridobivajo dohodek in opredelitve glede razporejanja dohodka in čistega dohodka. V 98. in 99. členu LPS 1987 smo opredelili, da se podpisnice LPS 1987 obvežejo, da bodo razporejanju dohodka in čistega dohodka za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo upoštevala merila veljavnih samoupravnih aktov ter družbena merila in usmeritve na nivoju cele DO Peka. Ker naj bi za drugo polletje pri razporejanju dohodka in čistega dohodka veljala določila Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samo- upravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji, opredeljujemo z dopolnilnimi plani LPS 1987 glede razporejanja in oblikovanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo naslednje: Vse tozd in DSSS delovne organizacije se sporazumejo, da bodo pri planiranju in razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1987 upoštevale merila, usmeritve in veljavno metodologijo za uresničevanje določil družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka. Uspešnost poslovanja in gospodarjenja ter primernost delitve dohodka in čistega dohodka, ugotavljajo tozd za delovno organizacijo kot celoto, po merilih in usmeritvah določenih v družbenem dogovoru SR Slovenije in samoupravnem sporazumu usnjarsko predelovalne industrije. Kako nastanejo slike iz slame? Žito je treba ročno požeti. Klasje se poreže, ker bi se pri mlačvi poškodovala stebla. Iz suhe slame Ivan nareže slamnate cevke, te dva dni namaka v vodi, da se zmehčajo. Stebla prereže in tako dobi centimeter široke slamnate trakove. Slamo nato nalepi na papirnato podlago po barvnih odtenkih. Na osnovo za sliko nariše motiv, tega pa prelepi s slamo. Za barvanje uporablja aceton-ske barve, jod in barvo čebulnih listov. V njegovih slikah živi spomin na kmečke domačije, kozolce, skratka na skoraj že pozabljeno vaško idilo. Uporablja tudi motive cvetnih tihožitij in pomembne spomenike. Iz slame je na primer upodobil koncentracijsko taborišče Ljubelj na naši in avstrijski strani. Lausegerjeva razstava je neke vrste posebnost. Slike so bile na ogled delavcem, s katerimi je dolga leta delal in ustvarjal, za delavce pa prijetna poživitev. Kolegijskemu poslovodnemu organu in vsem družbenopolitičnim organizacijam se iskreno zahvaljujem, da so mi omogočili, v okviru občinskega praznika 5. avgusta, razstaviti svoje delo v slikah iz slame v okviru upravne stavbe tovarne v času od 4. 8.-25. 8. Osebno bi se rad zahvalil predsedniku konference ZSS tov. Mihu Rožiču za lep prisrčen otvoritveni nagovor, aranžerskemu oddelku in njihovi aran-žerki Damjani Škantar za lepo izvedeno aranžiranje moje razstave, vodji splošnega sektorja tov. Tomislavu Zupanu, Edu Petku za vsestransko pomoč in končno tudi urednici »Čevljarja« Mariji Slapar za vsestransko obveščanje o moji razstavi. Vsem obiskovlcem razstave zlasti zaposlenim delavcem Peka pa za laskavo opisane pohvale v knjigi vtisov in osebno izrečene čestitke izrekam vsem, prisrčna vam hvala. upokojenec Ivan Lauseger Šuštarska nedelja: priprave za postavitev šuštarske delavnice. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na Srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj je zaključila šolanje NUŠA BEČAN in si pridobila naziv obutveni tehnik-tehnolog. Na srednji šoli elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve ISKRA je zaključil šolanje EMIL PINTARIČ in si pridobil naziv obratni strojni tehnik. Na srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj je končal šolo MITJA MLAKAR in si pridobil naziv obutveni tehnik-tehnolog. Na srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Kranju je zaključila šolanje BOGOMIRA JERAJ in si pridobila naziv komercialni tehnik. Čestitamo! Razgibano sindikalno delo ČE BOMO IMELI »KROMPIR«, BO ŠLO Po zadnjem javljanju nič posebno novega (v konferenci sindikata), redno delo, nekatere standardne akcije, tudi seje nismo imeli, in nič zato, so jih pa drugi več. To obdobje se lahko oceni za (še Strokovni svet za kakovost je dal za razpravo osnutek PRAVILNIKA O AVTO-KONTROLI. Pravilnik se sprejema z namenom, da bi zagotovili čim boljšo kakovost proizvodov. Zakaj izvajanje samokontrole, kot bi po domače temu rekli in pravilnik, ki bo urejal to področje, nam je povedala Irena SMITEK, vodja procesne kontrole v sektorju kontrole in kvalitete. Pravilnik o avtokontroli je v razpravi. V Peku je to nekaj povsem novega, zato spregovorimo najprej o tem, kaj je avtokontrolor. Avtokontrolor je lahko samo delavec, ki opravlja dela po normi. Delovna mesta, na katerih se izvaja avtokontro-la, so bila določena na tea-mu (delovni skupini) kakovosti tozda Obutev. Izbrana so taka delovna mesta, kjer je možnost, da se delajo velike napake ali škode. To pomeni, da je ob povečani pazljivosti in dobro opravljeni operaciji delavca-avtokon-trolorja tudi možnost odprave defekta ali škode velika. Kako torej poteka delo avtokontrolor ja? Vsak avtokontrolor dobi navodilo za kontrolni postopek, v katerem je točno določeno, kaj mora prekontro-lirati. Kontrolni postopek večje, pred in po dopustniško) mrtvilo, na kar pa je vplivala tudi odsotnost delavke v DPO, od katere je močno odvisna izvedba posameznih akcij in dela. pripravi kontrolni tehnolog na podlagi tehnološkega postopka. Avtokontrolor mora preveriti kvaliteto predhodno opravljenih operacij in kvalitetno izvršiti svojo operacijo. Podatke vnese v kontrolni list, ki ga v ta namen pripravi sektor kontrole kakovosti. Iz tega lista bo razvidno, koliko je slabih delov in koliko delov je delavec-avtokontrolor izločil iz proizvodnje. Potrebno znanje bodo delavci, ki so predvideni za avtokontrolorje, dobili na seminarju, ki ga bo organiziral splošni sektor v sodelovanju s sektorjem kontrole kakovosti. Delo avtokontrolorjev bo vodil in kontroliral nadzorni kontrolor. V kolikor bo avtokontrolor uspešno opravljal svoje delo, si bo s tem prislužil dodatnih dvajset procentov na svoj osebni dohodek. V kolikor pa bo nadzorni kontrolor ugotavljal propust avtokontrolorja, pa bo seveda tistih dvajset procentov izgubil. Če se bo neuspešnost dela avtokontrolorja ugotavljala tri mesece zapored, se bo delavcu odvzel status avtokontrolorja za dobo 12 mesecev. Če bo delavcu odvzet status avtokontrolorja, lahko ponovni tečaj opravlja šele po poteku enega leta. Smo pred jesenjo, pa bo sindikat lahko delal, saj so pred vrati časi nabave ozimnice in podobno. Človek se zamisli, kaj si je ob prevzemu dolžnosti rekel. »Ozimnica je stvar ustrezne ponudbe na trgu in ustrezne socialne varnosti vsakega delavca, a ne sindikata«. Pa enkrat poskusi z ugodnejšimi pogoji in organizirano, saj drugo leto sigurno ne bo potrebno, ker bodo (naj bi bili) časi boljši. Vendar ne, le še slabše, s ponudbo ozimnice ipd., ter tudi s »colngami«. Tako je tudi letos ozimnica delo sindikata, če drugi nočejo ali ne znajo, se bo pač še enkrat sindikat malo potrudil. Rečeno je bilo, da ni nič novega — LAŽ: — Komaj smo dobro prevzeli izdelke Agrokomerca iz Velike Kladuše ter jih malo kasneje plačali, isti postane »Agrošverc iz Velike Kradu-še«. Skoda, da jih nismo plačali (ali pa, sploh ne) z menicami — ni škoda — ne moremo, ker nimamo nepokritih? — Referendum je propadel v dveh TOZD in DSSS. Vzroki se raziskujejo. — Plače so še slabše? (Že omenjeno, vendar je mišljen še čas od pisanja do objave). Kaj je 10 %, če jih že tekočega meseca požre inflacija? — Mladino so zaplenili, Čevljarji še niso (ali pa, ker premalokrat izide). — Podražil se je sladkor, olje, čevlji... Bolje je začeti: po starih cenah ni ostalo . .. NIČ. — Podpredsednik je odstopil, pa še ..., pa še bomo. Neverjetno kakšna vsesplošna zmešnjava. Tudi tole pisanje. Poskušaj se zbrati. Ozimnica torej bo, čeprav za nekoga sindikalna, pa še ta težko. Žalostno je, da ima v avgustu cca 100 delavcev Peka manjši OD od zajamčenih 120.000. din oziroma nadaljnjih 100 pod 140.000. din (brez Budučnosti). Zaostajamo za konkurenco, republiko, itd. Res je vprašljivo ali lahko družina s takimi prejemki dostojno preživi mesec in pa, ali je za take plače kriv delavec. Nekdo bo moral res temeljito odgovoriti na to vprašanje, če ne znotraj Peka, pa ga bo potrebno poklicati od zunaj, saj so vzroki za naše probleme in take plače tudi predvsem zunanji. Da ne bo jesen preveč dolgočasna, je v pripravi — razpravi tudi delovni koledar za leto 1988, ki predvideva kolektivni dopust v dveh delih, v okviru 27-aprilskega in prvomajskega praznika ter v juliju. To pa zaradi tega, da ne bi preveč obutve izdelali na zalogo. Zakaj potem kasnimo z iz-dobavami? S takim dopustom verjetno ne bomo bistveno izboljšali stanja, saj so še za »doterat« drugi notranji vzroki: priprava proizvodnje, kvaliteta, organizacija dela, disciplina, medsebojni odnosi... Mogoče ne bi bilo tako slabo v okviru delovnega koledarja razmisliti, da tudi plače dobimo mesečno v dveh delih — zaradi inflacije seveda. Sindikatu (člani smo vsi) res ne bo dolgčas. Dela in problemov je veliko. Rešijo pa se lahko predvsem z boljšim delom, disciplino itd. Vendar ali Pekov delavec res vsako leto manj in slabše dela, ter ali je za to (če je res) kriv sam? Še ena naloga je pred nami. Poteka dvoletno mandatno obdobje v sindikatu. Tako so vse organizacije dobile naloge evidentirati kandidate za nova vodstva in ostale sindikalne zadolžitve. Zato, da bo sindikat res aktiven ter deloval po želji članstva in v interesu delavcev, za predsednike in člane izvršilnih odborov ter predsednika in podpredsednika, kot tudi člane konference evidentirajte res zavestno in široko, ljudi iz baze, tako da v ta vodstva izvolite sposobne, avtoritativne ljudi po želji članstva. No, tudi volitve v samoupravne organe niso daleč. Vse želje, da gre pod novim vodstvom boljše. Človek pogleda okoli sebe, ožje, širše, v časopis — še vedno zmešnjava. Tudi tole pisanje. Zbrati se ne more, saj ob vsem zmešano napisanem misli na naslov, da ne bi bil drugačen: ČE BOMO IMELI »KROMPIR« IN IMELI KROMPIR, BOMO PREŽIVELI. SINDIKAT, KJE SI? Na koncu bi dejal kar adi-jo, vendar nasvidenje do prihodnjič. Miha Rožič Predsednik konference OO ZS Z vmesno kontrolo do kvalitetnejših končnih izdelkov ZA BOLJŠO KAKOVOST ŠUŠTARSKA NEDELJA »FRAJŠPREHUNGA« Frajšprehunga: da ne boš govoril kakšne neumnosti, samo kar te vprašajo Cehovska komisija: predsednik ceha, mojster in mojstrova Frajšprehunga: gledalci in poslušalci so navdušeni ŠUŠTARSKI SEMENJ I. del Dvorana upravne stavbe Na sceni je »Berštat« čevljarska delavnica. Za delovno mizo sedita mojster in junger, jungra na sto let starem šivalnem stroju šiva zgornje dele. Mojster daje zadnje nauke za bližnjo frejšprehungo, ko bo stroga cehovska komisija ocenjevala »skušenska deva«, ki so jih učenci izdelali za zaključno preizkušnjo. Pripoveduje jima kaj vse bodo spraševali in kako naj odgovarjata. Trditi morata, da sta se predvsem učila šušta-riti, le včasih, če je bilo res nujno, sta delala kaj drugega, kot na primer varovala otroke in spravljala drva. Obnovili so znanje, kako se iz moke dela lepilo, na kaj je treba paziti pri rezanju usnja, kateri deli kože so primerni za določene dele in tako naprej. Povedati morata tudi, da ju je mojster redno pošiljal k maši in v nedeljsko šolo. Prav tako morata trditi, da sta se naučila prav vse, kar mora znati dober »ksel«. II. del Na prizorišču je »ekstra-cimr« v njem pa dolga miza na kateri so svečniki, Štefan belega vina, kozarci, škatla »viržink«. Pred mizo je odprta skrinja »zunflade«. Na desni strani pa je miza za »skušenj ska deva«. Za mizo sedi cehovska komisija: predsednik ceha, dva mojstra in mojstrova. Za mizo zbrani najprej srknejo »tasvaščga«, se pomenijo o vremenu, letini in težkih »cajth«, spet natočijo frakeljne, izpijejo in se pripravijo na težko nalogo ocenjevanja in presoje znanja jungrov, ki so »skoz dal« tri leta učenja. Mojstrova pokliče prvega kandidata. Z vajencem je prišel mojster, ki ponavadi hvali svojega učenca, saj je priznanje za mojstra, če-je dobro učil in naučil. Vsak vajenec mora natančno opisati kako je svoj izdelek naredil, in kakšno orodje je uporabljal. Cehovska komisija je bila z izdelki in odgovori zadovoljna in je vsem vajencem priznala vajensko dobo in jim dala zrelostna spričevala, v katerih »pisano stoji«, da so usposobljeni za »Šuštarje«. Z dobljenim potrdilom bodo lahko šli v svet in izbrali mojstre. »Kseli« so se odločili, da ne bodo hodili iskat kruha v svet, ampak bodo ostali še naprej pri istem mojstru. Po končani »frajšprehun-gi« je bila za udeležence prireditve pripravljena šuštar-ska večerja v menzi. MODNA REVIJA V parku pred upravno stavbo BPT je bila v soboto zvečer dvakrat modna revija, toda drugo v soboto in vse nedeljske predstave je prekinil in onemogočil dež. Zares škoda, ker je bila dobro pripravljena in je terjala velike priprave. Stojnic kot še nikoli, bi temu rekli. Prijavljenih je bilo 170. Dež je začel padati že zgodaj zjutraj v nedeljo in ni prenehal do popoldneva. Najbolj vztrajni prodajalci so zdržali tudi v nalivu. Tudi kupcev ni manjkalo, toda ni bilo tako kot običajno, ko je semenj obiskalo več desetti-soč obiskovalcev. Šuštar ska nedelja je tako prvič doživela polom. Dež je uničil napore organizatorjev, Tržič pa ni doživel tistega, kar smo bili vajeni. IZLET NA TRIGLAV V prelepi soboti in nedelji, 29. in 30. 8. 1987 smo organizirali izlet na našo naj višjo goro TRIGLAV (2863 m). Izlet je bil organiziran na pobudo delavcev, ki so se udeležili spomladanskih izmen medicinsko programiranega aktivnega oddiha v Čatežkih toplicah, ob pomoči naših alpinistov in gorskih reševalcev in podpori konference 00 ZS Peko. Organizirali smo avtobusni prevoz do izhodišča pri Aljaževem domu v Vratih in povratek izpred Šport hotela na Pokljuki. Pot nas je vodila po poznanih triglavskih poteh. Že na začetku smo zamaknjeno zrli v prelepo Severno triglavsko steno in vzdušja ni pokvaril niti strmi vzpon čez Prag, saj smo se med vsakim predahom lahko zazrli v s soncem obsijane vrhove in stene. Nadaljevanje čez Kotel, pod grebenom Rži in Kredarice je minilo v prijeni pripeki in opazovanju okoliških vršacev. Po izdatnem počitku v naj višji postojanki v Triglavskem domu smo se vključili v nepretrgano kolono pohodnikov, ki se je tisto popoldne želela posončiti na samem vrhu naše domovine. Po odličnem vzdušju in opravljenem krstu prvih pri-stopnikov, nas je čakal strmi povratek do Kredarice in nato še spust do doma Valentina Staniča, kjer smo uspeli zagotoviti prenočišče. Prebudilo nas je sončno jutro in smo kar nestrpno pričakovali nadaljevanje poti. Ta nas je vodila nad Zgornjo Krmo do Vodnikove koče na Velem polju in nato čez Studorski preval na Rudno polje. Dobro oskrbovana pot nam je nudila obilo priložnosti pogleda na Bohinjske hribe in na kotanjo, v kateri smo slutili Bohinjsko jezero. Če na povratku podoživim dvodnevni, zahtevni planinski izlet, lahko mirno zapišem, da k resnično lepim vtisom ni prispevalo le vreme, pač pa zlasti zelo prijetna in duhovita družba. Že dolgo nisem imel priložnosti družiti se s tako veliko, disciplinirano skupino, kjer je tako majhno vlogo igralo pijančevanje in uživanje tobaka. Z veseljem koristim priložnost, da se v imenu ostalih 40 udeležencev zahvalim našim vodnikom Filipu, Jožetu, Stanku in Slavku, ki so odločilno prispevali k tako prijetnemu izletu. Želel bi, da bi ta uspešen poizkus prispeval, da bi se tudi v naši DO oblikovala planinska skupina, ki bi z zanimivim programom povezala del naših delavcev za pogostejše obiskovanje našega planinskega sveta. L Hostnik DOBRO SODELOVANJE 15. avgusta so praznovali svoj praznik čuvaji naše meje. Po vseh karavlah je bilo praznično. Graničarjem in njihovim starešinam so ob tej priložnosti podelili plakete in priznanja. Graničarji so tesno povezani s prebivalci ob meji. Veliko jih je prišlo, da je bilo praznovanje bolj slovesno. Na našem območju sta dve karavli: karavla maršal Tito na Ljubelju in karavla Srečka Perhavca v Jelendolu. Peko je pokrovitelj karavle Josip Broz Tito na Ljubelju karavle v Jelendolu pa Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. PRED NOVO SEZONO Čeprav se poletje šele poslavlja, se v smučariji že pripravljajo za zimsko sezono. Za nemoteno delo smučarskega kluba je pomembno, da so zagotovljena finančna sredstva, ki se zbirajo na podlagi dogovora o poslovnem sodelovanju, to je združevanju sredstev delovnih ljudi v občini Tržič. Smučarski delavci v klubu in tekmo- valci s svojim delom in dosežki to opravičujejo. Za letno skupščino ob koncu sezone so pripravili poročilo o delu in program iz katerega povzemamo: Pretekla sezona je bila uspešna. Dobri uspehi so bili doseženi v alpskem smučanju in smučarskih skokih. Tekmovalci v alpskem smučanju so več ali manj NOVI UPOKOJENCI Frančiška Debevc, iz montažnega oddelka 523, Franc Gregorc iz ekonomata mreže, Bogomira Hribernik iz kartonaže, Jelka Gros iz oddelka 524, Ivanka La-zukič iz finančnega sektorja, Francka Lunar iz razvoja, Helena Novkovič iz šivalnice 512, Lucija Tadl iz montažnega oddelka 520, Ana Tavčar iz šivalnice zgornjih delov Trbovlje, Kozma Ziblar iz vzorčne delavnice, Justi Žugič iz šivalnice 512 in Đurđica Kemec iz poslovalnice Ludbreg I. so naši novi upokojenci. Dolgoletnim sodelavcem ob odhodu želimo še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let. Đurđica Kemec uspešno nastopali na mednarodnih in domačih tekmovanjih. Ob Križajevem podvigu v slalomu so osvojili tudi dva naslova državnega prvaka v mladinski konkurenci. Nič manj uspešni so bili tudi pionirji. V mednarodni konkurenci so osvojili eno prvo mesto, ter druga itd. Na državnem pionirskem prvenstvu je bila osvojena medalja in štiri četrta mesta. Šest tekmovalcev je dobilo točke v Coca-Cola pokal. Bojan Križaj je osvojil kristalni globus in v slalomu dosegel največji uspeh svoje bogate tekmovalne kariere. V svetovnem pokalu je dvakrat zmagal, dvakrat je bil drugi, enkrat tretji. Mednarodnih tekmovanj so se udeležili tudi: Uroš Markič, Vojko Lapanja, Primož Jazbec, Urška Ude in Izidor Jerman. Dobre uvrstitve na državnih mladinskih prvenstvih so imeli tekmovalci: Janez Hladnik, Tomaž Čadež, Matija Koren, Simona Božnar, Boštjan Teran. Za smučarske skoke trdijo, da so v primerjavi s prejšnjo sezono dosegli oziroma ustvarili dobro bazo za delo v bodoče. V tem športu se lahko uspeva le s timskim strokovnim delom. To jim je omogočeno s sistemskim zagotavljanjem sredstev. Med finančnimi viri je izredno pomemben prispevek delovnih organizacij. NAGRADNA KRIŽANKA Izžrebane reševalce bomo objavili prihodnjič, ko bodo znane višine nagrad. Predlog je bil posredovan odboru za obveščanje, seje pa ni bilo, ker so prišli od enajstih članov samo trije. Rešitve današnje križanke oddajte v uredništvo Čevljarja ali v nabiralnik v recepciji do 20. oktobra. ZAHVALE Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem in prijateljem iz splošnega sektorja za denarno pomoč, izražena sožalja in spremstva na njeni zadnji P0**- Mira Tepina Sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 523 se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in izražena sožalja ob smrti moje mame. Angelca Žunko Ob izgubi drage mame JELE ŠOMIN se zahvaljujem sodelavkam iz šivalnice 512/1 za izrečena sožalja in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Ani Bartolac z družino Ob izgubi našega očeta PETRA MEGLIČA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v skladišču zgornjega usnja, prevzema, sekalnice 510, podplatne modelirnice, mehanične, elektro in mizarske delavnice za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. sinovi Anton, Vinko, Franci in Janko Ob smrti dragega očeta in starega očeta FRANCA RADONA, se delovni organizaciji Peko in sindikalni organizaciji iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje. Hvala vsem sodelavcem v oddelku kontrole in kvalitete za cvetje, izraze sožalja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. sin jrrancj( Vnuka Matija in Tomaž Ob izgubi drage mame ANE BAJEC, se sodelavcem in sodelavkam iz montažnega oddelka 522 iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč. hčerka Roža Brkljač z družino Potem, ko smo se mnogo prezgodaj poslovili od naše drage mame MARIJE PERKO, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem izvoznega oddelka in oddelka kooperacij za izrečena sožalja ter poklonjeno cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. hčerka Irena z družino Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam iz šivalnice 512 zahvaljujem za lepo darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Helena Novkovič Vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka prirezovalnice in sodelavkam poprave se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj in jim želim še veliko delovnih uspehov. Milica Poljanec 'ć'ćcrtz-p^it-s'cđ( . j**- 7P- -^ć ^ /S^^B-Č^o st ^r'Ucfe 'fi) ° ■C.CP't'^é.. . t£'Cs&-