• * Združenih drimh VctianmkrtD • • . $6.00 7a pol leta » • • • • $3.00 h Za New Yoric cele leto . $7.00 Za inoMBMtvo ce&o leto $7.00 9 I GLAS NARODA r list slovenskih delavcevrAmeriki. TIm Urgeri StoTfvian Daily tO the United Stoto«. Itmed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: GHelsea 5-1242 Entered u Second Clua Matter September 21, 1303, at the Poet Offioe at Hew York, H. Y, uder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: GHelsea 3-124S No 215. -Stev. 215. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 14, ! 937—TOREK, 14. SEPTEMBRA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, NA SPANSKIH FRONTAH SE BUZA ODLOČITEV ROPARSKI SUBMARIN LEŽI POŠKODOVAN NA MORSKEM DNU; POSADKA BAJE ŠE ŽIVA Masaryk, ustanovitelj Čehoslovaške, mrtev Fašisti to biti zadržani'na svojem prodiranju proti 11 DHMfl Gijonu. — Pri Saragosi so začeli republikanci J „ DOVAŽAJO VOJAŠTVO znova napadati. — Roparski submarin bodo skušali dvigniti. — Hitler se je javno postavil na stran španskega fašističnega generala Franca. Kitajci imajo 800,000 vojakov, Japonci p a NUERNBERG, Nemčija, 1 3. septembra. — Na današnji zaključni seji kongresa nemških nacionalistov je bila oodana izjava, ki je silne važnosti. Adolf Hitler je namreč povedal 16,000 delegatom, da bo Nemčija dosegla vmes, kjerkoli bo v Evropi začel boljševizem dvigati svojo glavo. Špansko republikansko vlado smatra Hitler za komunistično in vsledtega se je sedaj javno posta-vil na stran fašističnega generala Franca. — Mi poznamo boljševizem, ker smo imeli z njim dovolj opravka, — je rekel. — Vsled tega ne more nihče omajati našega prepričanja. MADRID, Španska, 13. septembra. — Neko poročilo iz Cartagene pravi, da so vladni potapljači našli poškodovan roparski submarin na dnu morja v bližini Cartagene in da je posadka še živa. Kateri državi pripada submarin, sedaj še ni bilo dognano. Najbrže je to submarin, na katerega so v petek obstreljevale republikanske bojne ladje pri Pornatu blizu Cartagene. Bojne ladje so na kraju, kjer je izginil subma-rinov periskop, vrgli več globinskih bomb ter so poročale, da se je na površini morja pokazalo olje Mornariške oblasti v Cartageni so poslale potapljače, da submarin dvignejo. Nekateri mornariški častniki so mnenja, da je to submarin, ki je napadel angleško ladjo "Ha-vock* I. septembra ob vzhodni španski obali. Posadka "Havocka" je vrgla več globinskih l>omb ter je poročala, da se je na morju pokazalo olje, kar je vedno znak, da je bil submarin zadet in poškodovan. HENDAYE, Francija, I 3. septembra. — Vsled močnejšega odpora Asturcev in deževja so bili fašisti ustavljeni v svojem prodiranju proti Gijonu. Fašistično poročilo pravi, da so zaradi dežja vojne operacije zelo težavne in so večinoma omejene na utrjevanje postojank. Fašisti so še vedno oddaljeni od Gijona 50 milj. Generalu Francu se ni posrečil načrt, da se )>o polastil severne pokrajine, še predno se prično jesenski viharji. General Franco na tej fronti zbira mnogo vojaštva in vojnega materjala ter se pripravlja na ko-nečni napad na Gijon. Ako v prihodnjih tednih ne zavzame Gijoria, bodo boji zastali skozi zimo in general Franco ne bo mogel poslati svoje severne armade na druge fronte. • ob kamnito steno ter se morajo MADRID, Španska, 13. septembra. —Španska t braniti proti najtrdovratnej- vlada zbira svojo armado za novo ofenzivo proti Išemu sovražniku Saragossi. Na tej fronti so fašisti v zadnjih dveh tednih izgubili 7000 mrtvih in ranjenih ter 3000 ujetnikov. Zavzetje vasi Belchite pomeni za republikance zelo veliko pridobitev. Ujetniki pripovedujejo, da se fašisti zelo hudujejo na vrhovno poveljstvo, ker pred Belchito ni poslalo ojačenja. Na severni fronti asturski rudarji zadržujejo fa-šiete in so južno od Gijona celo prešli v ofenzivo in »o z bombardiranjem iz zraka popolnoma porušili .vas Polade Gordon. Vladne čete so se pod hudim fašističnem pritisku umaknile v močnejše postojanke južno od Ovi- NEMČIJA ZAHTEVA KOLONIJE Nobenega miru, dokler Nemčija ne postane zopet kolonijalna država. Nemčija potrebuje mir. "NUERNBERG, Nemčija, 13. septembra. — "Nemčija ne zahteva nič več kot vrnitev svojih starih kolonij in dokler temu vprašanju ni bila storje-lkotirati vso židovsko trgovino./na -pravica, v Evropi ne bo ganjajo kupce. VARŠAVA, Poljska, 13. sep. «— Z veliki ostrostjo se izvaja "protižidovski mesec", ki ga je razglasila nacjonalistiČna strarika in čegar namen je boj V Varšavi, Vilni, Lubinu, Gro-dnu in drugih mestih povzroča bojkot Židom velikanske izgube. Glavno središče bojkota GONJA PROTI ŽIDOM NA POLJSKEM Po celi Poljski nacijona-listi piketirajo židovske 280,000. — Vroči boji I trgovine. — Od vrat od-se nadaljujejo. — Kitajci se bodo umaknili v drugo obrambno črto. ŠANGHAJ, Kitajska, 13. sej). — Obsežnost kitajsko-ja-ponske vojne, ki se je pričela 7. julija, ker se je nek japonski vojak izgubil, pa je bil pozneje najden nepoškodovan, postaja skoro neverjetna. Na raznih severnih frontah ima Kitajska nad 400,000 vojakov, pri Šanghaju je 30 divizij, ali 400,000 mož. Tej velikanski armadi stoji nasproti okoli 280,000 Japoncev in sicer 180,000 v severni Kitajski in 100,000 okoli Šanghaja. Toda za obe stranki je to samo pričetek, kajti Kitajska vsak dan pošilja na fronto po več divizij, japonske transportne ladje pa v neprestani karavani dovažajo vedno več vojaštva in vojnega materjala. ŠANGHAJ, Kitajska, 13. sep. — Medtem ko se kitajska infanterija junaško boriti proti Japoncem severno Sanghaja, se kitajsko poveljstvo pripravlja, da umakne svojo armado v drugo obrambno črto proti za-padu, v takoimenovano Hin-denburgovo črto. V nedeljo so se ves dan vršili siloviti boji okoli Jang-hanga, deset milj severno od Sanghaja ter ob rekah Vangpu in Jangee. V Janghangu ne*stoji več nobena hiša in Japonci trdijo, da so napredovali za eno miljo. Obe strani 'priznavate težke izgube. Vojaški oblasti priznavajo, da so bili v nedeljo najbolj vroči boji za Sanghaj in Kitajei poročajo, da drže svojo črto. Japonski častniki, ki so prišli s fronte, so nekemu časnikarskemu poročevalcu povedali, da so razočarani. Njihovi predsojniki na Japonskem so jim rekli, da gredo na izpre-liod, mesto tega pa so zadeli V ZNAK HVALEŽNOSTI IZVOLJEN ZA PRVEGA PREDSEDNIKA miru," je rekel kancler Hitler tujim časnikarjem, katere je sprejel v starodavnem gradu. Hitler je sedaj prvič jasno povedal, da Nemčija zahteva, xr - . . • . v ^.e|da so ji nekdanje kolonije vr-Varsava m sicer na najvaznej- j j - ših trgovski ulici Swiento Kr-zvska, kjer so največje knjigarne. Piketi hodijo pred vrati trgovin in odganjajo kupce. Piketom mnogo -pomagajo dijaki. Po ulicah pojo pesmi, ki vsebujejo besedilo "smrt Židom" in "Židje na vislice". Ulica Swiento Krzyska se nahaja samo nekaj jardov od palače notranjega ministrstva in njene. Medtem ko Hitler trdi, da jK)trebuje Nemčija kolonije, da bo mogla preživljati svoje domače prebivalstvo, zatrjujejo angleški diplomati, da so bile kolonije glede dobave živeža do svetovne vojne brez vsakega pomena. Inozemskim časnikarjem je Hitler med drugim rekel: "Nemčija še mnogo let nuj- LONDON, Anglija, 14. septembra. — Davi je umrl v Pragi 871etni dr. Tomaž G Masaryk, ustanovitelj čehoslovaške republike in njen prvi predsednik. Zbolel je 2. septembra. Prejšnji teden se mu je zdravje nekoliko izboljšalo, toda že naslednjega dne so izgubili zdravniki vse upanje. poleg policijskega ravnatelj-1 no potrebuje mir. Nima časa stva. In ravno na tem kraju je za nespametne pustolovščine. največ protižidovskih agitatorjev. Policisti ne nadlegujejo piketov, razen če je kak Žid dejansko napaden ali pa je razbita kaka šipa. ko se trudi za zgradbo sistema za gospodarski obstoj. Naloga, da zagotovimo za ljudstvo živež in izvedba velikan -.skega gradbenega programa v 'je že dovolj, da bomo zaposle- prišlo do večjih izgredov. Na!"1 ,40.110 50 Ktoloni'e velikem zborovanju v Grodn0!tr®b!uJ™°: da l»«tillierno ne Po drugih mesih pa je • , v ..v., ,. odvisni od inozemstva. Zahte- je -bil razglašen protižidovski i mesec. Na ulicah v Bvdgoszczu je bilo ranjenih nad 20 Židov. V Vilni so demonstrantje razbili šipe na oknih hiše, v kateri stanuje senator rabi Rubinstein. V drugih mestih so amo nazaj kolonije, ki smo jih izgubili v svetovni vojni in prav nič več, in do teh kolonij imamo moralno pravico. "Da bi kdo v Nemčiji moral trpeti lakoto, o tem seveda ni nikakega vprašanja. Ako v i- Z Masavy'kom je umrl eden največjih državnikov sodobne Evrope. Ze v mladosti je bil njegov sen: osvoboditev Cehov in Slovakov izpod habsburškega jarma. Ta misel in ta želja sta ga prevzeli, da ni odnehal, dokler ni dosegel svojega cilja. Na pomoč mu je seveda priskočila svetovna vojna. Po razpadu Avstroogrske je ustanovil Cehoslovaško republiko in narod se mu je oddolžil s tem, da gu je izvoli] za predsednika. Ta čast naj bi užival do smrti. Ko je lani začutil, da so mu začele moči -pešati, se je uniak nil, in na njegovo mesto je stopil njegov učenec, izboren diplomat dr Bcneš. Masaryk je bil rojen 7. marca 1850 na Moravskem. Njegov oče je bil kočijaž. Mladi Tomo je najprej delal v kovač-nici, nato se je pa posvetil študijam. Ker je bil izredno nadarjen, je naglo napredoval ter postal vseučiliški profe-or. V Leiptzigu se je seznanil ; mlado Američanko Sarloto Garrigue ter se leta 1878 poročil ž njo. nacjonalisti napadali Žide te-Inozemstvu, govore o pomanj-kom njihovega- novoletnega ;kanju živeža v Nemčiji, potem praznika. I nam je pomagano samo s tem, Židovsko časopisje poživlja jda dobimo svoje kolonije na-vlado, da vstavi ta bojkot, ker zaj. Drugega gospodarskega bodo sicer židje uničeni. Neko poročilo iz Nankinga naznanja, da so kitajski letalci zadeli pet japonskih bojnih ladij. * Druga kitajska obrambna črta, v katero se bodo Kitajci u-maknili, sestoji iz cele vrste podzemskih hodnfkov ter teče od Č-enjua, 5 milj zapadno od GOERING HITLERJEV NA-SLEDNIK NUERNBERG, Nemčija, 12. septembra. — Iz besed, katere je govoril kancler Hitler pred 42,000 člani mladinskega gibanja v stadionu, je mogoče sklepati, da bo general Hermann Goering Hitlerjev naslednik kot "fuehrer" nemške nazijske stranke. Hitler je rekel o Goeringu: "Svojega dragega prijatelja in tovariša v stranki, Goerin-ga, sem prosil, da bi govoril za mene, ker hočem varovati svoj vzroka za kolonijalno zahtevo nimamo. Take kolonije morajo biti naravnost pod nadoblastjo Nemčije. Ni mogoče misliti, da bi ostalo pri sedanjem stanju, da 'bi imele Anglija, Francija, Belgija, Holandska in Portugalska v-elika kolonijalna posestva, Nemčija pa bi jih ne smela imeti." Dalje je rekel Hitler, da si Nemčija ne želi podjarmiti tujih narodov v Evropi. Nato pa je na glasen signal Hitler prekinil pogovor ter se je postavil "k oknu. od koder je gledal, kakor je pod gradom korakalo 100,000 nazijev v uniformah. Šanghaja, skozi Nansiang in, glas. Toda od svojih delavcev nm^m Kiating do Liuha ob Jangcen. Ta črta je agrajena iz železa in cementa, ima posebne sta-nice za strojnice ter so varne pred bombami. Od te črte vodijo ceste in železnice v Nanking in Hangčov, kjer so veli ke armade v rezervi, - se nisem mogel ločiti.' * Hitler je nepričakovano (pri šel na mladinsko zborovanje in ravno v času, ko je Goering skončal svoj govor. Vsakdo polaga veliko važnost na Hitlerjeve besede "dragi prijatelj Goering.'' '__.__ ZA "STARE" DELAVCE SO SE ZAVZELI Po mmieju delavske tajnice so petini ti rideget-letniki se vedno zmožni za delo. — Delež delav-tva pri narodnem dohodku. WASHINGTON, D. C., 12. sep. — Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da bo vlada pozvala prihodnji kongres, naj dovoli potrebno vsoto, da so preišče, koliko dela oziroma služb je na razpolago za delavce srednje starosti. YT deželi sis vedno pogosteje dogaja, da delodajalec odpusti delavce, ko dosežejo starost petinštiridesetih let. Z izjemo nekaterih privatnih organizacij ni bilo nikogar, ki bi se zavzel za te nezaposlene. Zdaj se je zavzela zanj delavska tajnica Miss Perkins. Ob izbruh svetovne vojne se.y govoru, ki ga je imela na je umaknil v inozemstvo ter|Delavski praznik, je poudarjala, da so petinštirideset let odtam začel propagando proti Avstroogrski. Leta 11)18 je dosegel svoj cilj. MASKE PROTI BOLEZNI LONDON. Anglija, 13. sep. — Angleške zdravstvene in šolske oblasti hočejo obvarovati pred otroško paralizo šolske otroke s tem, da dobo razdelile med nje posebne maske. PROPAGANDA VELJA NAZI JE MBJONE WASHINGTON, D. C., 12. septembra. — Zvezni detektivi so dognali, da izdaja Nemčija miljone za razširjenje na-zijskega nauka v Združenih državah po radio, po pošti in z agitatorji. Popolno poročilo o nazijskem delovanju v Združenih državah bo predloženo predsedni-gu, kadar se vrne v Washington, iz Hvde Parka. SAN FRANCISCO, Cal., 12. septembra. — Načelnik zveznega justičnega urada J. Edgar Hoover je naznanil, da je njegov urad pričel preiskovati nazijsko delovanje v Združenih državah. Hoover je rekel, da je generalni pravdnik Cum-mings pred šestimi tedni odredil to preiskavo, ki je sedaj v teku po celi deželi, kjerkoli so nazijske organizacije. .stari moški še vedno dela zmožni in v mnogih slučajih prekope svoje mlajše tovariše. WASHINGTON, 1). C\, 12. sep. — Po cenitvah trgovinskega urada bo pripadel največji del letošnjih narodnih dohodkov delavstvu. Narodni dohodki bodo znašali sedemdeset tisoč milijonov dolarjev— dvanajst odstotkov več kot so znašali leta 1(J29. Lani, ko je znašal narodni dohodek dvtainšestdeset tisoč dvestopetdeset milijonov dolarjev, so dobili delavci enoilisti rideset tisoč dvestopetdeset milijonov dolarjev oziroma petinšestdeset in pol odstotka. se čajev otroške paralize, ki širi po celem svetu. Po tej bolezni najbolj prizadeta, evrop-V Angliji je sedajlOOjslu- ska država je Danska, ._. _ . ANGLEŠKA DOMAČA ARMADA LONDON, Anglija, 12. sep. — Da bi se priglasilo čira več vojaških novincev, je angleški vojni minister Leslie Hore -Belisha izdelal načrt za dvojno armado, eno domačo in eno za službo v drugih deželah. Minister upa, da se bodo za dc mačo armado priglašalLpost no oni mladeniči, ki so pr( proti vojni služb: v tujih ...... . T— JW -v' " GL A 8 NARODA" New York, Tuesday, September 14, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3JA. "GU» Naroda" (A Oocporatfoa) Frank Sa*aer, tLoraao raujsHDw rmlilMil i rrsiaeni m J. Lapsha, Sec. * a m mm m um eorponoa a ut addteoeee m imti ocDeart: »M latam* a ■■efcetta«b Nev Tmk CMr, It X, * G L A 8 NARODA1 (ftšm ti FMfto); laMi Irvj Dv Bzcec « Boadaje aad Hoildaje m «*» Kutd It pol k at *tn teto vat* m Aatdko M ti •»»»••••••••••iroo Ca New Točk m oMo late «7X0 2a pol leta ................. fl.SC Za laoMBMtro m odo Jato .r.... 17.00 Za pol lata $8.5C ▲dTCftlMMBt OB IfMMt Ifctfbt k HMIfcll MM podplM la a—t»o«d m mm priobCnJeJo. Dmt saj m triafOTOU po Momj Order. Pri ■pwiwM kraja narotelkor. prodmo. da m tudi pnjau« Mrakiie* umni, da Utre)« najdeno nutoralka. mtamm Tmx\r *oo *G1m Narod*" hkajs mU dai a li niII MdalJ la pnalkot -GLAS NARODA". 211 W. istta Street. New I«k. N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 > * P* BREZ ORGANIZACIJE NE BO SLO Henry Ford je zagrizen nasprotnik delavskega gibanja in dehvskih organizacij. Posebno o Lewisovem od!boru za in dnstrijalno organizacijo noče nič slišati. Nedavno je izjavil, ili takrat delavci v avtni in v drugih veleindustrijah organizirani, bi se pojavil dosti večji odpor proti krajšanju plač. Odpor bi bil najbrž uspešen, in depresija bi ameriškega naroda nikdar tako ne udarila kakor ga je. MADŽARSKI VOJAŠKI BOMBNIK PRISTAL V PREK. MURJU 2. septembra okoli pol 2. se je na prostem polju pri Noršin-cih, kakšnih 5 km od Murske Sobote, spustil na tla madžarski vojaški bombarder tipa Caproni 101. Boriibarder, ki je moral zasilno pristati zaradi pomanjkanja bencina, je veliko tri motorno letalo in je bil namenjen iz Budimpešte vnSzom-batheli (Mursko Subotišče), ki je takoj onstran jugoslovansko-mratiiarske meje. Med potjo so se letalu pokvarili radijski sprejemni aparati, pa je pilot v temi izgubil orientacijo. Nekaj časa je krožil nad Mursko Soboto, nato pa se je odločil za zasilni pristanek pri Noršincih. V bombarderju je bilo šest o- la in domov ni prišel niti en glas. Tako je med domačimi počasi prevladalo prepričanje, da je našel v tujini smrt, tembolj, ko so se začeli po končani vojni ujetniki vračati naizaj. Muleca pa ni bilo med njimi. Leta so minevala. Muleca je sodišče preglasilo za mrtvega in njegova žena se je drugič poročila. Vsi so pa bili pred dobrim letom silno presenečeni, ko se je Mulec naenkrat pojavil v domovini. Bil je ujet v daljni Sibiriji, kjer je ostal tudi po končani vojni, ker mu niso dovolili povratka. Šele po dolgih letih moledovanja je iz-posloval, da se lahko vrnil v domovino, kjer pa je našel vse v foijih rokah, posestvo in ženo, ter ga nihče ni več poznal. Ves zagrenjen je obrnil vsemu hrbet ter šel v Maribor, kjer si je v Kovini poiskal delo. Da sob, med njimi dva madžarska i bi pozabil svoje gorje, se je oficirja v uniformah. Ostali štirje so bili menda oficirji v civilu. PRIMARU DR. HU-GON ROBIČ UMRL 1. septembra je v Mariboru v splošni bolnišnici po precej dolgi in mučni bolezni izdihnil splošno znani zdravnik dr. Hugo Robič v 51. letu svoje dobe. Pokojni dr. Robič je izhajal iz! vdajal pijači, pred tremi tedni pa je poskušal izvršiti samomor ter si je prereza 1 na rokah žile V bolnišinci so mu rešili življenje, ko pa je ozdravel, je pijančeval naprej ter je bil zaradi tega odpuščen od dela. Potem je dva dni popival, nato pa se je obesil. INCIDENT V CERKVI Zvečer se je pričel v frančiš-1 kanski cerkvi neki moški na le. znane štajerske slovenske dru žine narodngaposlanca Robiča.| peni slačiti. Med verniki je na-Že kot dijak se je živahno udej-j stalo zapn paščenje. Ljudje so stvoval v raznih narodnih dru- bežali lz cerkve in šli po straž-štvih, bil pa je tudi med redki- nIka. Moškega so odpravili na i Denarne posiljatve 5—saaaa DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO [TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM ' KURZU f RALUO . ta | MI llf I « IU.1t 19» m Dto. an $ IM 9 IMS « M.M 9 87.00 9U1M mnm lir m Mr M0 Ur m Ur 1999 CJCNE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI togih Mkar ketiginU navedena, boiUl t diaarjth aU Drab dir^Mspi is boljit ptfojc. ' Izplačila v ameriških dolarjih 4 MU* - Hi|wt* dot* v etarem taja Uplafilo * daUiJIfc. ' mi l»mwi IIYKftGJtM PO CŠMM umm U PRISTOJBINO SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUf Njrodi* 9TC9T Ifllk 8TJUMT NEW Y0B&. N. 1. mi Slovenci, ki je bil promovi-ran sub auspicis. Po prevratu je prevzel vodstvo mariborskega dermatološkega odd« lka in se je zlasti izkazal kot izvrsten praktični zdravnik. TRAGIČNA USODA V Krekovi ulici na Teznu so našli obešenega 60-htnega de- str;ižnico. Tu so v njem spoznali bančnega slu^ro, ki je že nekajkrat* povzročil slične nevšečnosti. KUHINJSKI N02 V OKO ^ Kelmoranjska policija ;je pri- lavca v tovarni Kovina Franca jela nekega mednarodnega pus. Mlllofto PftL-n lllibo i,, nnnm li 1 l • • v- Muleca. Pokojnika je' prega-, njala zla usoda. Pred vojno je imel lepo posestvo v Slovenskih goricah ter je bil srečno poročen. Moral je k vojakom ter je na ruski fronti naenkrat izginil. Vse je kazalo, da je padel, v resnici pa je bil ranjen in ujet. Iz ujetništva se je pogostokrat domačim javljal, toda njegova pisma so se izgubi- IŠČE SE — dve skupini IZURJENIH DO GAEJEV. Lep les. Pišite na. PHILIP J AXES, R. 3. Box 8D., ICKSBURG, MISS. (4:; tolovca in sleparja največjega stila, ki je nemške in tuje zavarovalne družbe s fingiranimi nezgodami oškodoval sklupaj za več nego milijon mark. Iz same pohlepnosti je mož iz tujine dopotoval v Nemčijo (bil je sicer Kelmorajnee) in to mu je postalo usodno. Zločinec je imel v ne^em kel-moranjskom predmestju elegantno opremljeno vilo in je živel razkošno. Da bi prišel do denarja, ki mu je bil za to po-treVn, si je zadajal telesne poškodbe, ki bi mu naj donašale visoke zavarovalnine. Že leta 1931 je doživel nenadno "ne- SVEČAN SPREJEM POŠILJATELJE OPOZARJAMO, jflflMMMj Ko so se vrnili v Moskvi letalci Gromov, Qumosev in Dani-kateri bo poleteli iz Rusije preko Severnega tečaja v-Saft Jacinto, Cal, jih je prebivalstvo navdušeno epr»- ^"GLAS NARODA 4 pošiljamo v staro do- 5 movino. Kdor ga ho-S ! če naročiti za svoje p j sorodnike ali prijate- J f lje, to lahko stori. — 4 || Naročnina s t a r 1 p I kraj stane $7. — V ^ f Italijo lista ne posi- 4 Zijamo. | zgodo", ki inu je priensla 60 tisoč mark. Takrat mu je414 povozilo'' desno nogo in so mu morali odrezati prst. Z zavarovalnino si je uredil življenje po svojih željah. Potoval je v Belgijo, Francijo, na Angleško in drugam in ta potovanja so ga veljala v štirih mesecih 11,000 mark. Pri teh prilikah je znal iztihotapiti večje vsote v inostranstvo, kjer jih je nalagal, ne da bi tega povedal seveda nemškim oblastem, kakor bi moral po zakonu . Ker je imel prvič takšen uspeh, je pred kratkim napravil nov poskus in prav na debelo. Ta poskus naj bi mu za vselej omogočil "zdravo" življenje. Zavaroval se je pri neki nemški družbi za 400,000 mark, pri neki angleški pa za 59,000 funtov. Kratko potem se je primerila "nezgoda" "Ponesrečil" se je s kuhinjskim nožem in si ranil oko. Ta poškodba je imela za posledico baje operativno odstranitev očesa. Angleška zavarovalna družba mu je izplačala 30 tisoč funtov, nemška družba pa ni bila tako lahkoverna. Nezgoda se ji je videla malo nenavadna in je zato opozorila policijo, ki se je stvar zavezala. Ker je bil goljuf tedaj v ino-stranstvu, so poskusili, da ga dobe najprvo domov. Re's je šel na limanice in so ga sedaj prijeli. Zagrabili so tudi njegovo žei?o, ki mu je pri njegovih mahinacijah pomagala. Nemški listi pišejo pohvalno o vedenju angleških odvetnikov NE , fffc JAPONSKA^ TEMVIč NIPPON. —» • V navado nam je prišlo, da rečemo japonskemu cesarju "mikado", dasi poznavalci dežele vedno poudarjajo, da je to ime na Japonskem povsem nenavadno. V angleški "Morning Pofst" objavlja zdaj Ingram Bryan članek o pravilnih japonskih imenih za deželo! vzhajajočega sonca in za njenega cesarja. Že beseda cesar se zdi Japoncem popolnoma napačna, zakaj; cesarjev, kraljev in državnih predsednikov je veliko na svetu, a vladar Japonske ni "cesar" on je, slično ko prej vladar Kitajske, "sin nebes", to se pravi, da izhaja on in njegova vladarska pravica naravnost od bogov. Japonsko ime za tega nebeškega sina je "tenno", ki ga je treba pisati in izgovarjati i dolgim o. Oba zloga je treba počasi izgovoriti, z nalahnim poudarkom drugega zloga. Malokateremu Evropejcu se posreči, dasi živi dalj v tej deželi, da bi znal pravilno izgovarjati japonska imena Tako izgovarjamo ime glavnega mesta dvozložno: Tokij-o (ali z "v"). A Japonci sami so privzeli v poslovanju z Evropejci pisavo Tokio, dasi zdaj splošno uvidevajo, da je to napačno. Isto velja za Kioto (Kijoto.) Sicer pa tudi nimamo nobene Japonske. Japonci že od nekdaj rečejo svoji domovini Nippon, ali s polnim imenom: Dai Nippon Teikoku, država Velikega Nippona (ko Velika Bi'tanija). Besede 'Japonska' Japonci nič radi ne slišijo, je pa le izmaličena oblika besede "Zipangu", kar je napisal Marko Polo. Uradni japonske listine se v diplomatskem svetu glasijo: "Njegovo Veličanstvo tenno v Nipponu." 23,000 LJUDI UMRLO OD KAČJEGA STRUPA. V Delhiju, kjer je sedež britsko-indijskih upravnih oblasti, so nedavno izdali s tati s- v tem primeru. Slepar je hotel tlk(?' kaTter^.:lG spoznati, da denar v tujini naložiti tako, da so la™ VJ^\z\en In kaee bi ga nemške oblasti na mogle iumonIe ,In sicer zaseči, a so mu odvetniki, do'?? ?.am0 kace Pomorile 23,000 katerih se je obrnil, dejali, da< ^ so iztrgali 1046 • - - ■ ljudi, leopardi 849, volkovi 357 in hijene 64 ljudi. Če primerjamo te smrtne primere z žrt- se v takšne stvari nočejo spu sčati. Tako je bilo mogoče ugotoviti in zaseči ves denar, za katerega je bil ogoljufal zavarovalnice. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI vami, kj so jih pomorile kače, so zverine prav za prav malo ljudi raztrgale. Tem bolj pa so zveri razsajale med domačimi živalmi in sioer so tigri, leopardi, volkovi, in hijene u-grabili 65,000 glav domače živine in samo tigri so jih raztrgali 30,000. Važno za giir J« omenjen potovali f stari kraj ali dobiti koga o4 tm, Je petfebvo, Je peofc" t »J* letne fkntaje Tm *» ***** »I*** h ** letne akntaje potrebno nunblbuM. da Je potovanje obrnite na na* t* ven pojanfla. In bitrcL «*to ee «a- Ml piinbibloM too. MM prpfenje sa pouatn* dovoljenja, petni Ji*, vlteje In "e, kar J* *a » najhitrejšem fesu, in kar Je item, is najmojie etnike. NeftMJaai mi «e eMUe de J™^«^.^ m^blls l^pahinttonf povratne dovoljenje. RB-KNTKY PBBlUf, Pilite torej takoj z* btegpl^"* l»Tof|la In ngeUTjjeflM Vaa, # Mote poceni In ndobM poUvalL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Trivrf Bureau) 216 W*M I8th Street N^Vprk/N.K^ DNEVNIK SAMOTARJA Sprejel sem in objavljani: Davi .sem skušal hlače zlikati, ko je naenkrat pozvonilo. Šel sem odpirat, pa ni bilo nikogar. No, sem se pa na pragu malo svežega zraka navžil. Toda ko sem se vrnil, sta bili obe hlačnici skozinskoz prežgani. Vsa posoda je v sinku, visoko naložena. Sprva sem se tolažil, da se ne izplača vsakega krožnika posebej pomivati, zdaj se je pa nabralo toliko te robe, da ne pomijem vsega, magari, če bi tri dni neprestano pomival... Meso kar z znoliti in zobmi trgam... Vilice in noži so prav na dnu sinka. Kdo bi prekladal to strašno množino posodja, da bi prišel do njih!... V prtu je triinsestdeset lukenj, povzročenih od gorečih cigaret... Mogoče jih je štiri-inšestdeset ali petinšestdeset, bom moral še enkrat prešteti. Iz omar je zmetana v^a obleka, iz predalov vse perilo. . . Gumb za srajco sem iskal, pa ga nisem mogel najti... Toilet je zamašen... Poklical sem plumberja, ki je potegnil na beli -dan tri Škatljice, v katerih so bile sardine, in veliko krtačo za ribanje tal. Potem se pa ni hotel več badrati in je rekel, da so notri še razne druge stvari. Plačali sera mu pa moral vseeno pet dolarjev. Plin ne gori več... Malo masti sem bil scvrl, pa se je vlila mast preko posode in je nekaj časa gorelo, nakar so se luknjice zamašile. . . Sama sreča, da je še nekaj sveč pri hiši, da kar na sveči za potrebo skuham... Ura v kuhinji gre za silo, toda ne gr« prav... Ker so nam pri kvartanju mački nagajali, smo zmetali nanje vse čevlje in copate, kar jih je bilo v shrambi, nazadnje sem pa za njimi vrgel še obe uteži z ure in bi bil kmalu enega zadel. . . Namestu uteži oziroma gvih-tov — kot bi se reklo po slovenski — sem pa na verižici obesil "kangli za kavo in za mleko. .. Dokler sta bili kangli :polni, je ura prehitevala, zdaj ,pa zlomek zaostaja. Bom sku-jšal malo vina v kanglo naliti, .nemara jo bo vino podžgalo... | Sploh pa potrebuje vse sta-jnovanje temeljitega popravila. Vse s obe-bo .treba prepaintatiT kuhinjo >pa celo dvakrat ali trikrat. Še skrtmi gospodinji se nabira umazanec, pa bi se slamnatemu vdovcu ne, ki ni ničesar vajen. Kanarček je bil pozobal vso konopljo in vso vodo popil. . . Rečem vam, tak je bil ko majhen prašiček. Potem je pa kar naenkrat belo pogledal in malo čiVknil, pa je izpustil svojo ubogo ptičjo dušo. . . Za vsak slučaj bom odšel v brzojavni urad ter oddal sledečo brzojavko: — Dfaga iena! Pridi takoj! Željno te pričakuje tvoj ljubeči te mož. In besedo "ljubeči" morajo na telegramu dvakrat podčrtati. magari če moram ekstra plačati. Gotovo bo neizmerno vese la, ko bb sprejela ta izraz moje ljubezni ter- se too nemudoma podala na pot. In ko bo stopila v stanovanje, jo bom tako prisrčno poljubil in pbjel, da ji bo kar sapa zastala. Pozimi je delala reva v šopu 6vertajm, zdaj v najhujši vročini ga bo' morala pa doina. Pa naj ifeče ta ali oni, kar hoče, jaz bom vedno z desetimi >riseg[ei, da Človeku res ni do-)ro samemu biti. If GLAS NAHODA New York, Tuesday, September 14, 1937 JIU IBgg^pi INI ■ JIM. I. J Psa kot glavni THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S2. INVALID; Neki veeer, bik) je proti koncu maja, ae je vrnil Janez Jelšavec ve« moker in prezebel poljske straže. V gorovju je snežilo kot bi berače trgal ter burja brila in ječala po skalovju, da je bilo človeka kar groza. Komaj je bil v akloni-riču odložil puško na običajno mesto, ie sliši, kako zunaj nekdo klice: "JeKavec! Janez Jelšavec! Kje za hudiča tičitef Na poljsko stražo — pa brž!" "Tukaj," zavpije Jelšavec v sklonišču. "Pa kaj te je zlo-dej zmotil ali kaj, da me spet kličeš na stražo? Pravkar sem prišel z nje, zdaj pa zopet nazaj. Pa si hudič res zmorel!" «e je rogotil in v temi tipal za puško. "Kaj go/bec otresašf" zaroh-ni nazaj i«sti glas. "Saj nisi samo ti JeHtovec na svetu! Če bi bil kaj vreden, bi lahko ie sina imel v fronti, ki ne bi ta-, ko jezika brusil, če bi bilo treba na stražo iti, kakor se jeziš ti!" "Saj ne kliče tebe ..." po jasnuje tovariš v sklonišču. * VTo bo najbrž nekdo izmed no-vincev — rekrutov, ki so danes od kadra prišli." "Rekruti, da so ta!" se začudi Jelšavec. Pri tem pa začuti bolečino pri srcu kot bi ga kdo z nožem v prsi dregnil. 4'Seveda, da so tu!" Pravijo, da je vseh prišlo nekaj nad sto mož k našemu bataljona. No, pa niso to -sami rekruti. ■Med njimi so tudi taki, ki so fcili ranjeni in so jih vrgli vnovič na fronto. — Zakaj se tebi to tako čudno zdi!" "Nič Mislil sem. če bi morda med njimi bil moj sin. Pa ni. Se dva meseca ni tega, fcar je bil vpoklican. Tako hitro vseeno ne mečejo rek rute na fronto." "Ali to pa sta vidva že slikala, da so s telegrami vsi z do- OCE IN SIN pustov odpoklicani!" vpade v pogovor tretji, ležeč na prični. Jelšavca so te besede pogreie. Vbe nejevoljen zarezi: "Kje si zopet to pobral! Ti 4i kakor kakšna stara baba! Vsaka čenča se te prime, ko bolha mladega psa." "Kaj pa ti je danes, da si tak?" vpraša Jelša vca mlad fant, sedeč v kotu skjonišča. Jelša vec je molčal in nepremično stal sredi sklonišča. V premrli roki je držal puško, ka •v« ®e vrtale neprenehoma dan in noč. Moker in obut je legel na pricno, zavil se je v odejo in šotorno platno ter skušal zaspati. A spanec ni hotel ta večer zatisniti njegovih trudnih oči. Sto in sto inisli mu je begalo po glavi in mučne sk'ifyi za sina so mu razjedale dušo. Od nekje iz jarkov so se culi udarci kladiv na svedre in njemu se je zdelo, da razločno sliši klice: sin, sin! In tem bolj, ko se je otepal misli, da je tisti kor bi čakal, kdaj ga vnovič; Jelša vec njegov sin, tem huje pokliče "krapar" (narednik) so te prodirale v njegovo srce na stražo. Prižal si je cigareto, tobak za pipo je zavil v kloset-ni papir, parkrat potegnil dim, pljunil, nato pa mirno vprašal: in dušo. Tolažil se je z različnimi možnostmi, a kladiva so venomer pela: sin, sin, sin! Zjutraj je Jelša vec šel po ka "In kaj je potem, če so jih vo s trdnim namenom, da mora z dopustov odpoklicali!" | dognati, ali je res njegov sin z "Ofenziva bo!" odvrne zamolklo oni ležeč na prični. Bil je užaljen, ker ga je Jelšavec tako grdo žalil in vendar je to poročilo, ki ga je povedal, bilo njim na fronti A kako kmalu si mu je nudila prilika. Jedva dospe do kuhinje, že zagleda novince, ki so se s svojimi novimi, čistimi uniformami živo silno važno. "^Pravijo, da so po- ločili od ostalih. Z naglim povedali ubežniki, da namerava nasprotnik Čimprej udariti z vso silo na nase položaje. Zato so z dopustov odpoklicani." 4'O, prmej kršen matiček," vzklikne fant v kotu. "Si slišal, Jelšavec! To pa niso bolhe mladega psa! Se kaj bojiš?" "Jaz bal? Mogoče tebe. Deset takih kot si ti na tešče o-mlatim ko ajdove žgance. E, fant, ti si šele pričel okušati to kar jaz že tri leta. Pojdi rajši nekam in tam poralbi tisti svoj: 'se kaj bojiš!* — potem bom s teboj dalje govoril. — Na, puško mi obriši! Jaz grem po večerjo, da se malo ogrejeip. Kaj pa je za večerjo?" "Drot fprgav," na "drot fer. ga v" se je hudoval Jelšavec gredoč proti kuhinji in mislil na sina. Ko se je Jelšavec vrnil nazaj v sklonišče, ni bilo nobenega tovariša vec notri. Odšli so na delo v kaverne, katere so ■ VAŽNO ZA NAROČNIKE PO,®€ * rv*TldD0 Maj ItaU plačano uarotolao. Pr»r a*«*!lkn MMl Mate, draga «an In tretja pa *to. Da nam pr|brr ni* ncSMlretaocga Mi i* stroškov, Vu prosimo, da skofiate oaroCnt-** iparotaaac pora mail Pofijlte naroblao oa ravnost nam ali Jo na Uatajte nUema m*n+Ike t Vitm kteJa aH pa kateremu lasna neiaplkor, kojlta Ina a» tlakaaa t irkami. ker ao uprari- Caai oMakati tm «raw mmMm, kjar Je kaj na«h rojakor aaaeljenlb VEČina m ZASTOPNIKOM IMA P BALM TOM KOLEDARJE IN C* NK m PA ZA YAS MAMte. - ZATO ONSCRV ^^mra^te KAJ Poraniwn CAIiiOBW4: San fryadaca, •»UtBAto; Pnablo. Peter Culi«. A. Watmkws* M. J. Oanb INDIANA: ILLINOIS: Spcar. Baa*ft Jotm i OIrard, Aatoa Nafode Loreta, Levis Balast, Joka loonptowa, Aatoa Kitali >RXOON: Ckj. On* j. KofeUi PENNSYLVANIA; M« MwmHfXf Antra IptTtt -flommaufh. J. BtaMwce Corerdale ta okolica, Hn, VpdoplTOO HAaiLAND: KltiaalUer. Pf. MICHIGAN: Detroit L. MINNESOTA: CMebotaa. Prank fhxt* My. Joe. J * 1 vt*aal. - Prank Hrvatic* Kxpott | Parni Jerry Obara PorOftClty, M*b OroMWrnt. Prank Novak Ifrtn«- City, Fr, Ferench k Jobaetdwa, John Pataoti Cratf. Ant TkaMj Prank* SpllncS Johp Jbfjt In pkotica, Pbillf from h*ar s^eitoa. A. atfm , Turtle Creek, Pr. Bdrffrer < Weet Newton. Jeeef* froeaa WIMOCrSIK: . Mflwenkee. Weet Aids. Pr. Bbfboygan. Jeeeyh KakC gledom preleti vrsto: njega, sina, ni ugledal med njimi. Težek, težek kamen se mu odvalil s srca, ter kot mladenič dvajsetih let lahkih nog vstopi v vrsto za zadnjega moža. Komaj pa je napravil par korakov — kar pride mimo ves premražen mladenič, previdno z obema rokama nese skodelico tople kave. V hipu sta se z očmi srečala in Janezu Jelšavcu, bojevniku, ki je neštetokrat zrl smrti v obraz, so zdaj kolena klec-nial. "Janez, otrok moj!" izdavi Jelšavec Lz prs, katere mu je hotela žalost raznesti zaradi nenadnega srtčanja s sinom na bojišču. "Oče!" zadrliti sin. Več ni spravil iz grla, ki ga je zadrgnila bridkost. Jelšavec pa ni čakal, da bi sin spregovoril ampak prijel ga je, zgrabil kot| zgra(bi levinja mladiča v smrtni nevarnosti — ter bežal z njim v svoje sklonišče Od tega dne se je Jelšavec ves spremenil. Prej do skrajnosti ushižen do tovarišev, je bil odslej osoren, tih, zaprt sam va»se. Vse njegove misli so bile posvečene sinu. Dan in noč je tuhtal, kako bi njega rešil fronte, ali vsaj iz območja strojnih pušk. Prosil je bataljonskega poveljnika, da bi sina premestil od stotinje na kako bolj varno mesto; šel prosit na poveljstvo polka, naj sina premeste kam v zaledje, vsaj k divizijski pekariji. Polkovnik mu je obljobil, da bo ugodil prošnji, le da se vrnejo z dopuqiov. Na bojišču pa je postajalo z vsakim dnem hujše. Silni topovski grom je pretipal dnu in noč skalovje. Vse je kazalo, da se bliža strahotna ofenziva; Jelšavec pa je trepetal za sina in delal za dva. Vse je mesto njega izvršil; javljal se na strait; nosii, delal, garal ko črna živina pri utrjevanju, samo 4a niso sina pofeijjali na nevat^e posle. Pri tem pa je sum .vjdno hiral, propadal. Jfctjbolj se je pa tresel ob misli:.kaj bo takrat, ko se bodo pričeli krilati — noži. Po- j fNadatjertonje na 4. strani.) • »*,'♦,*, i i' - '-" - 6 NHBBAAKA: Kit* I9IK: Hat * Vodni uradnik nekega bu-dinupešfanskega velepodjetja, Ludovik 1)., ae je pred nekoliko leti v Parizu seznanil z zvezdo nekega kabareta, lepo plavolas-ko. Zaljubil se je vanjo in kmalu nato sta se v Budimpešti poročila ter nekaj Časa živela y svoji vili v sretuem zakonu. Važni posli pa so prisilili mladega moža k daljšim potovanjem V inostranstvo. Ko se je nekega dne vrnil, je našel v svoje presenečenje na pisalni mizi anonimno pismo sledeče vsebine: "Cenjeni gospod, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim na dogodke, ki so se odigrali v vaši vili za vaše odsotnosti. Neki mlad mož obiskuje vsak večer va-šo hišo. Kakšne opravke ima tam, to morate ugotoviti sam. Dejstvo pa je, da sta Oba psa čuvaja ob pr-jvem njegovem obisku napravila velik hrup, pozneje pa sta tujca sprejemala mirno. Zdi se, da se je tujec z njima sprijaznil. In še več, videl sem tega obiskovalca vaše žene, kako se je z obema živalima večkrat veselo sprehajal." Mož ni povedal svoji ženi ničesar o tem pismu, naročil pa je zasebnim detektivom, naj ženo med njegovo odsotnostjo opazujejo. Mlad inženir je v resnici vsak dan posečal njegovo ženo. To je možu zadostovalo. Ostavil je ženo in vzel oba psa s seboj. Gdspa D. je skušala na vse načine, pomiriti razjarjenega moža in je grozila celo s samomorom. Ker to ni zaleglo, je svojega moža tožila za mesečno odškodnino v znesku 700 pen-gov. Mož se je uprl, češ, da je ona prekršila zakonsko zvestobo, in da zato ~ alimentov sploh ni vredna. Nje zagovornik je spet trdil, da je mladi inženir nikoli ni obiskoval, najboljši dokaz za to pa je v tem, da bi oba divja psa tujca brez nadaljnega raztrgala. Raztrgala pa ga nista. Med razpravo, ki je sledila, je gospa D. izjavljala, da so obdolžitve njenega moža izmišljene. Isto je trdil mladi inženir, ki je venomer poudarjal, da ni imel z njo prav nobenega razmerja. Toda med razpravo so se vrata sodne dvorane nenadno odprla in vanjp sta hrmela oba psa. Ko sta inženirja opazila, sta stekla k njemu in se mu začela dobrikati. Bilo je jasno, pri pričakujeta od njega kakšnega dobrega grižljaja. Inženir se je zmedel, žena se je zagledala v tla in sodnik se ni mogel ribraniti nasmeha. Ves avditorij se je začel smejati. Proces se je zaključil s tem, da je žena tožbo umaknila. Nato ps je moč vložil tožbo za ločitev zakona, ki ji je sodišče ugodilo. In konec: dan potem ko se je to zgodilo, se je mladi inženir z lepo nesrvesto ženo poročil. e r L. Gapghof Grad Hubertus R o m an 190 - Kiti je glasno zaihtela in stegnila roke proti vratom. Tasilo jo je pridržal. "Spi. Ne budi ga! Spanje mu lajša bolečine.'* Tiho sta stopila v sobo. V solzah je Kiti nežni pritisiiila ustnice na negibno, razbeljeno o-četovo roko. Tasilo je potegnil sestro k sebi. Tako sta molče obsedela. Prešle so tihe Ui'e. Grof Bgge je včasih v spanju mrmral. Podvečerna svetloba je rdeče ožarjala sobo in se spreminjala v sivo. Moser je prinesel svetilko in Gundi Kleesberg je prišla z mokro prevezo okoli čela. Glavo jo je bolela, da je komaj gledala, a ni marala oditi. Grof Egge je bdbljal vedno bolj glasno. Iu zmešano. O lovu in spet o lovu. Jezno se je prepiral z lovcem, potem se čudil izrednemu koblovemu rogovju. Meneč, da stoji pod Previsno steno, je ukazoval, naj dvignejo lestev. Potem se je hotel z obema rokama prijeti za oči. Bolna roka mu je odpovedala. Grof Egge se je bolestno zdrznil in se vzpel v postelji. "Tas?" K|aj sem hotel reči? — Oakaj, da, omeji letos odstrel! To leto sem noro gospodaril. Popraviti moraš, da ne bo trpel lov! — Kdo prihaja?" Moser je stopil v sobo. pokazal s palcem na-::aj in napravil v zraku križ. • "Oče! Gospod župnik je tu," je dejal Tasi-!j. "Ali si pripravljen, da ga sprejmeš?" "Da!" je odgovoril graf Egge mirno in t-azločno. "A ne tako, kakor ležim tu. Moser! Dokliči Frica, naj ti pomaga, da me olblečeta. Prinesi mi najboljšo lovsko obleko: poletni jo-j.jč — široke rokave ima — moje nove irhov-ke in zeleni telovnik s črnimi jelenjimi kotniki ! Da 'bom mogel primerno sprejeti Boga. — Urno!" "Oče!" ga je opomnil Tasilo. "Prosim te. ne trati svojih moči! Tvoja volja je že dovolj pražnja obleka—". "Ne ugovaraj, Tas! Hočem tako!" Bil je glas, ki je spomnijal na minule čase. "Gundi, ali ste vi tu? Odvedite košutico iz sobe. Ali pa skočim pred vama iz postelje. Urno, Moser!" Morali so mu izpolniti voljo. Ko je prišel duhovnik v koretlju in s cibo-rijem v rogljo sobo, je sedel grof Egge popolnoma oblečen in strumno v naslonjaču, ter se prekrižal z levico. , Kiti in Gundi Kleesberb sta klečali pred '/rati v veži. Tasila so bili poklicali stran. »Sodna komisija, ki je uradovala v "zadevi Bruekner-Schip-per" in si že ogledala kraj dejanja, je pripela na Hubertovo, da foi zaslišala gospodar-a. Ves prestrašen je zvedel zdaj Tasilo, kaj se je zgodilo na planini. Ko so uradniki culi, lako je z grofom, so takoj odšli. V drevoredu jih je srečal pismonoša in pozdravil: "Prav • 'oiber večer!" Tasilo ga je cul in zaklieal v temo: "Ali imate morda brzojavko?" "Da, gospod grof!" Tasilu so se tresle roke, ko je odprl na verandi brzojavko. Bral je — in prebledel. — "Igrajo — in se obmetavajo z očitki — ne-\do pospravi dobiček in požene drugemu še. svinec skozi srce. In temu pravijo "čast!" Tedaj so se oglasili v veži koraki, zmeden šum in ihteč vzklik. Tasilo je skril brzojavko n planil v hišo. Grof Egge se je ibil onesvestil, čim je prejel sveto popotnico. S težavo so ga slekli in spravili v posteljo. V omedlevici je zaspal in začel tiho blesti. To je trajalo vso noč. Proti jutru se je zavedel in si otrl z levico znoj z lica. "Kdo je pri meni"' Tasilo ga je prijel za roko. "Jaz, oče, tvoja mala košutica in Gundi Kleesberg." "Enega ni; in vem, ne bo ga več. Tas! Za-vzemi se ti zanj. Toda bojim se, da mu ni več pomoči." Bolnik je težko vzdih nil. "Ali je to tvoja roka. Tas, ki jo držim?" "Da, oče." Tasilov glas je 'bil brez zvoka." "In ti košutica? Pridi sem! In mi sezi v roko tudi ti! Tasilo ti ibo nadomeščal očeta :n Gundi Kleeeberg mater — seveda malo zaletelo — brez zamere, vi dobra, stara kodelja. Oba, košutica. bosta skrbela za tvojo srečo—" "Oče! Oče!" Ihteč je pri vila Kiti lice očetu k rami. DALJE VRI DE NAZNANILO : Rojakom po Penns7lvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jilr bo obisk«] naš novi potovalni zastopniV F£ANK ATTLTN 'Rojake prosimo, naj mn poskušajo ustreči pri nabiranju ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti i Mayem v "Padišahovi senci" pri 44 Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI) 1 ! IZ BAGa/ADA V BTAMBTO. ladftjalec; Na lam; Spet a* divje« DeSia Smrt Mofcsmd tmty ; Sirarna m*rU\ Ml bag« t Qoropa; Dnttt 1 AM MtrtuM ro juimovui .4 kOce. W M f Vsebina: .. Jotro wtl; Mo] nana ob NOn; kako an. -v Mekko tonal; Pri Samarib; lled Jflridl On»---m PO DIVJm KDDRAND 4 katfge, m Umi, • dftyoal V GORAH BAIIINA 4 kaifee. • tf&anL $H tfari ▼eebtaa: Koral fiimeo; Zaroti s aaprekami; f ajakp; **obamed«nskl mtab JJ AmadUa* Be* h Ječe; Krona sveta; Med naročnine Upravi glas Naroda IM GEQRGEAp, APOSTLE, Inc. vy N D J5HT A K E R EDINI JUGOSLOVANSKI POGBEBNIK V HP PftCONO ORE«t< KAM pftUOA|a, OMNITf fB NA NA* POOASbNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. mm- JM PO OBSBLI 8KIPBTABJB? 4 laaJlie, a aMfc^ 917 at^al Vseblaa t ^ Brata AladBJa; KoCa ▼ sotef»; Mlrfdlt; Ob Vardarju Cfea SATAN Ui ISKAEIOT IS Jqajfc . allkanf, I'M M ▼eablna: , IneUend; Toma letar; Na Hedn . ooaO aaaproQ; Almrt*; V treb dellb S Naročite jih lahko pri: WINE*©* 11 knjig, a aUkani, 11» Vsebina. Efrikrat m Mf)tm. aapada; Za tlfijenje; Moa, lepa ladijtftka; Ptokjntro dala; s» detektivi; Med Koma^Sl In *j»a; Na oerarnlb potih; WlnnetQTor roman; Babi Pri KcnesOb; Wlnaatora nart; Win-netora oporoka m Nevbr 10*1 4 Vaebtna: Boj a nedredon; Janp dfpfulje?; K«n-tao -J Bib, in njegort poalednja pot KNJGARM "Glas istkst^ * -J '■ *.. i* k- . r 'Si*^ j} j •. v ■' - nQL~A8 NARODA'1 New York, Tuesday, September 14, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.B:A. ME MOREM TI BAZODETI... A VI ROMAR 11 2IVLJEKJA ogosto prenašati najino druščino. Rena se zasmeje. 14Misliti si moram, še kaj hujšega.*' "Rus? To me veseli. Gospica baronesa je z vami zelo zadovoljna, to vem. Imate mnogo zelo lepih fast nos ti. l*ri tem pa som se tudi prepričal, da sto tudi šaljivi. To se mi zdi zelo važno. Naša mlada prijateljica, baronesa Ranek, zelo potMmje veselo družbo." Rena postane zelo resna. "O tem som se že tudi sama prepričala, včasih jo kar na-, enkrat prime velika potrtost in tedaj jo je težko razvedriti. In človek bi mislil, da ima samo vzrok biti vesela." Tudi Klaus postane resen. "Da, to bi vsakdo mislil. Toda z bratom sva že pogosto opazila, da jo mora nekaj zelo žalostiti. Prav rada bi ji pomagala. In drugače nama zaupa vs«. Veva tudi, da s svojimi sorodniki ni dobra, kot bi moralo biti, toda za njeno potrtost mora biti dnug vzrok. Z vami govorim zelo odkrito, ker mislim, da moramo mi trije skleniti zvezo, da jo osvobodimo te potrtosti." Z gorkim [»ogledom se Rena ozre nanj. *\K temu bi zelo rada kaj premogla. Baronesa je nenavadno dobroga srca in zelo občutljiva; prav rada jo imam. Nikar pa ne mislite, da si zaradi tega kaj domišljujem; sama me je prosila, da jo naj iniam rada. In da mi je bilo to zelo lahko, sami dobro veste." "Da, vein, in" — ljubeznivo jo pogleda — "dobro vem, da si želi, da bi jo vi zelo radi imeli." Lahna rdečica se pri teh besedah in pod njegovim pogledom razlije čez Renin obraz. "Xajbrze se je čutila zelo osamljeno," pravi Rena. Klaus prikima. "To pa je bil komaj odini vzrok njene žalosti, ki v njenih razmerah ni vtemeljona. Z bratom sva že mnogokrat o tem premišljevala. Njeno dušo mora težiti kaka skrivnost, ker se tudi nama, ki sva njena najboljša in najudanejša prijatelja, noče zaupati — ali pa ne more. Oprostite, da sem proti vam takoj tako odkritosrčen, toda mogoče je, da ne bova zo-l>et kmalu imela priložnosti med štirimi očmi o tem govoriti. In, kot rečeno, rad bi vas pridobil kot zaveznico, kajti, odkar vas tudi osobno poznam, sem prepričan, da vam moreni, kadar gre za kako dobro delo, popolnoma zaupati." Rena zopet zardi. "Ali niste malo prenagli, da mi tako hitro zaupate?" vpraša in ga pogleda z velikimi očmi. Klaus jo naravnost jKjgleda v oči ter pravi mirno: "Ali zaupanje podarim naglo in brez vsake meje — ali pa sploh ne. Moj brat ima navado o meni reči, da imam šesti čut, ki mi omogočuje, da ljudi naglo spoznam. In ta šesti čut mi je takoj rekel, ko sem zagledal vašo fotografijo, da vam more človek zaftipati. Kajti tudi jaz sem imel pri vašem nameščen ju besedo." "O, prav lepa hvala, da ste glasovali za mene. Pri ba-ronrsi Ranekovi imam krasno življenje; pri njej ne čutim ni-kake odvisnosti ter občuje z menoj kot s svojo prijateljico. Prav gotovo ne bi mogla dobiti l»oljše službe, ako bi sploh mogla katero najti. Vsled smrti svojega očma 'sem prišla v velike stisko, sedaj pa mi je Bog tako naglo poslal pomoč. l)a >te tudi vi k temu pripomogli, sem vam zelo hvaležna.',' Klaus ji prikima. "Tako imam pri vas žebolj v desk!; to me veseli in se liom tega j>ošteno okoristil, nisem namreč boječ. Sedaj pa mi povejte, ali se hočete z nami zavezati, da 'baroneso Rane-kovo dsvobodimo namišljenega zla?" "Vse kar jo v moji moči, bom storila, da kaj pomagamo; o tem bodite prepričani." "Dobro, najprej nama boste pomagali izvedeti, kaj po-vzroea žalost baronesi Ranekovi" Rena nekaj časa premišljuje, nato pa naglo pravi: "Obljubila mi je že, da bom ta vzrok in vse, kaj- jo teži nekega dne izvedela, samo najprej me hoče še boljšo spoznati in me hoee preiskusiti, ako mi more vse zaupati 0 tem pa so bo morala prepričati in zato je samo še vprašanje časa, kdaj bom izvedela" "0, to je dobro! Potem nama morate povedati, kadar izveste,, kaj no?" rt Rena ga pogleda z resnimi očmi. "Kar mi kdo zaupa, morate smatrati za tajnost, gospod Ntssen. Ničesar vam ne smem izdati, kar hoče proti vam' moja gospodinja obdržati tajno. Toda. da vam morem pomagati, vam obljubim, da vam bom povedala, ako je vzrok njene žalosti utemeljen, ali pa samo domišljen." * "Dobro! To je Že mnogo; imate prav, več ne morete ob-. Vsoc »,a mi da ste tako vestni. Takoj sem sij mislil, da vas do kaj več ne bom mogel nagovoriti. Toda I za mene so zelo tehtni vzroki, da izvem, ako je vzrok njene žalosti tako velik, da se mora celo odreči svoji sreči in sreči neke druge, meni zelo drage osebe. Ako mi boste nekega ,dne povedal,, da vam je zaupala, kar jo tezi, tedaj vam bom.' k stavil neko vprašanje* na katero mi boste odgovorili, ne da bi prelomil« zaupanje in mi boste .pokazali potrebno smer ' ; »v^o besedo vam dam, d« vse to delam samo zato, da barone-|4to Kanekovo rešim pred domišljenim trpljenjem." "Na to se morete zanesti, da vam bom na vprašanje od-orila, ne da bi prelomila svoje obljube molčečnosti." '^IHl* va„m» Sapica Holl in prav rad bi vam dal roko gospodinja bi se mogla ravno isti trenutek nuti in bi mogoče vprašal«, kaj sva si z rokami potrdila, aj sva si na jasnem. Mislim, da nam ne bo treba l!*«^ ** vam baronesa Ranek zaupala kmalu bo izprevidela, da vam more (Dalje prflu^iil) j ■ni—.. i : , NAJMODERNEJŠI TIP VELIKEGA POTNIŠKEGA LETALA - s KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS Transkoiitinentalno potniško letalo leti liad državo Arizona v smeri proti Pacifični obali. OCE IN SIN (Nadaljevanje z 1». strani.) sobno še, ker je vedel, kako šibke so lastne vrste. V tem slučaju bo vsak mož moral za deset veljati. In njegov sin? Šibek je, neizkušen v boju, po-mandrali ga bodo, |>oliodili, kakor pohodi človek — črva. Vsak prosti liip je porabil v to, da je učil sina rabiti orožje v hrambi za lastno življenje; odbijati, napadati. Pri tem pa je polagal sinu na srce: "Konice nožev ne izpusti niti za hip izpred oči. Kadar pa vidiš, da lahko, takrat mahni, udari!" Mlatli Janez Jelša v oc je postajal z vsakim dnem poguni-nejši, oče pa je v 14 dneh radi skrbi docela osivel. V vseh dneh sta bila neločljiva, a prišel je dan, ko so ju ločili visite nam za cene roanib U J itov, reservai-ljo kabin In po Jasnlla u potovanj«. V % SI.O VEM t PUBLISHING \ COMPANY i Travel Bureau) } 216 W. 18tb St.. New York I i "Oče ... Oče!..." Z očmi je iskal njega, a kje naj ga najde med sto in sto v kavemi stisnjenimi telesi? Po štirih urah topovskega ognja je sledil pvri napad. Ko je moštvo drvilo v jarke, je Jel-j šavec za hip uzrl sina,.a vsega Nenadoma, ko strela z jas-1 v solzah. Skeleča bolest je nega neba, je neko jutro zagr- stisnila njegovo srce ob pogle- melo na stotine topov vseh kalibrov. Kakor bi se svet i>o-diral in i)ekel goltal gorske velikane, so se stresala tla pod strahovitimi udarci sto in sto granat. Gorele so skale, pečine, gore — nebo je zakril gost črn ekrazitni dim. Zdelo se je, da jo prišel sodni dan. ('oprav vajeni grozot, vendar te strahote so zmedle vsakega. Najbolj pa novince, med njimi tudi mladega Janeza Jelšavca. V brezmejni smrtni grozi je tre-l>etal po vsem telesu se je t ro- du na sina, ker zdelo se mu je, da ga vidi poslednji k rat živega. Vendar se je premagal, zatajil v sebi vo jeklenih čeladah. Vsi so bili enih misli in le to so čakali, kdaj se sesuje kaverna, ki bo pokopala poslednje brar.l!2e v svoj večni grob. Kot ostali, tako je tudi Janez Jelšavec slutil, da to noč ne preživi nobeden več, kar jih je še živih. Slonel je na vlažni steni kaverno ter molil — rožni venec. Zdaj pa zdaj je zatrepetal drhteč šepet goreče molitve po zadušljivem, z ekra-zitnim dimom napolnjenem prostora — potem pa zopet grobna tišina. Brezkončne so bilo minute. Noben klie se ni slišal, nobeno povelje ni motilo premnogim zadnjih trenutkov življenja. Naenkrat se pa utrga temna sonca iz jarka; v kaverno je planil nadporočnik, T>oveljnik Jelšavčeve stotnije. >f)' Tik Jelšavca je obstal ter zaklicali "fVtrti vod! Jelšavec, Pregelj, Mrak — na stražo! Hitro!' "Kaj so je zgodilo?" vpraša mlad poročnik. Vsa straža je ubita! Hit- is. oktobra: Normandie Afpiitaiiia v Havre r Cherbourg!) .v » »^t^-i ji-, vsa siraza je UDitai llit- nieeva je cena pohvale, odli- ro!" odvrne nervozno nadpo-kovanja, ničeve kepe zlata v — ročnik. kraljestvu smrti. Vsak hip je j t Janez Jelšavec ni niti hip videl, kaj je človek: drobcena pomišljal. Zdaj je šlo za sino-kapljica na veji — treba je vo življenje, šlo za njegovega samo sekundo časa in ni je več.1 prvorojenca. Zato so jo zaupno ozrl v temno-1 "Grem jaz, mešto sina!" se sivo nebo, na katerem so se bi i- javi nadporočniku ter mirno skali šrapneli in orale strahot-j spravlja rožni venec V žep plane granate ter goreče vzdihnil:|«ča. "V Tvoje varstvo ga izro-| čam, o Gospod! Ti ga varaj, Ti 15. oktobra: Europa v Bremen ld. oktobra : Bex r Genoa 20. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 2I{. oktobra: Vukiinia v Trst Champlain r Havre 2<). oktobra: Bremen v Bremen 27. oktobra: ' Aquitania v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre 30. oktobra: Cirtite di Saroia r Genoa TAJFUN NA JAPONSKEM TOKIO, Japonska, 12. sep. — Od sobote že divja po za-padni Japonski velik tajfun, ki je pustil za seboj 60 mrtvili in nad 100 poškodovanih. Na ipo-slopjih in na poljih je bila povzročena velikanska škoda. Najhujše je bil prizadet 0-tok Sikoku, kjer je bilo preplavljenih 1000 hiš in je bilo prevrnjenih 200 ribiških ladij. 'ga brani in vrni zopet Sdra vega svojemu domu! Če si mu namenil smrt, vzemi mene mesto njega! Glej, utrujen sem od "Oče," zaprosi sin. "Moja vrsta je — že grem!" "Ostani!" zapove Jelšavec sinu. "Jaz sem star, • a ti si mlad." "Hitro — hitro! Ni čas, da boja, do smrti izmučen, rad bi se zdaj prerekala, kdo bo umrjem, samo sin naj živi."--Išel!" je priganjal nadporoč-Tn stari bojevnik, ki je šel nik. skozi vse fronte, viclel potoke krvi, je zdaj sklonil svojo osir velo glavo. Naslonjen na okr- &e je mislil Jelšavec sinu nekaj naročiti, pa kot da se je premislil, naglo popade puško vavljene pečine krčevito sits-Jin plane k izhodu. Napravi ka puško v svojih medlih ro kah. Iz njegovih oči pa drsijo — solze do smrti izmučene duše ... 1 Proti dragi uri ponoči je šlo. Radi silnega topovskega ognja na položaje, se je moralo umakniti vse v veliko kaverno. Le straže so ostale zunaj in kdor je bil na straži, ta se ni nikdar več vrnil. S svojima vodoma sta se nahajala tudi oiba Jelšavca v ka-verni. Pa zopet ločena, vsak na dragem koncu; med njima pa telo pri telesu tako stisnjeno, kakor sardine v škatli, 1 dva, tri skoke v strahovito točo jekla in železa — blisk oslepi — strašen pok — Janez Jelšavec omahne mrtev na skale. Pred njega je udarila mina in končala življenje tako doibrega očeta. V brezmejni tugi in bolesti je klečal sin ob truplu mrtvega očeta. Trgal je obleko raz sebe in preko tisoč in tisočkrat ranjeno skalovje se je razlegal fijegov obupni klic v noc! "Oče ... Ah, oce!" ♦ A med te klice se mešajo že drtigi, ki so se kakor ostra bo- dala zabadali v srca branilccv, "Napad! Napad!..." Mladi Jelšavec je pustil mrtvega očeta — zgrabil puško za ustje cevi in zdrvel čez trupla na svoje mesto. No brigajoč se za svoje življenje, je skoči na prvabran jarka, ter mlati. Strašen je bil osvetnik v tem trenutku. Pred njm so nastajale velike vrzeli, pa kot bi trenil so se zopet napolnjevale. Jel-šavcu pa so ginile mlade moči. Spoznal je, da take premoči ne zmore, zato je skočil nazaj v jarek. Cel kup teles se je zvalilo za njim — tu pa ni mogel rabiti — kopita. Bil je že zaboden skozi stegno, a on še ni omagal. Kakor ranjen lev so je branil — končno se je zgradil ves s krvjo oblit na — dno jarka, prehoden skozi prsi. .. . Dolga, dolga vrsta nosilnic in svežnjev se je pomikala preko očrnelega skalovja. Trudnih, težkih korakov so korakali tovariši — pogreibci, ter nosili mrtve trpine na njih zadnje počivališče pod velikim železnim križem. Okrog njega je čez noc zrastel oel gozd preprostih lesenih križev. Različna imena na njih ao govorila o onih, katerim je bilo usojeno, da bodo počivali daleč, daleč proč od svoje domovine — v tujih grudah: med njimi tudi Janeza Jel Javca: očeta in sina. fil