Leto L
Ljubljana, ponedeljek 18. avgusta 1919.
Stev. 178.
ssaktii&d.- -jPcsusb.
HI LIST
Cene po poSti:
zi	celo leto	.	K	roza	pol lota	.	H	ZB*—
zn	šcfrt ieto.	H	10—
so	1 snesec..	H	3*50
Za Ljubljano mesečno 3 F
Oredništpo in uprava: HopItapjBM ollcn št. S
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK
■fM*
Posamezna Številka 16 vin.
Prvi Ifndski tabor v Prekmurju.
LDU Beltinci, 18. avgusta. Nase Prek-toutje je včeraj na najprisrčnejši in naj-tijajnejši način proslavilo največji dan •'"oje zgodovine, najsvetejši praznik svojega vstajenja in osvobojenja. Vojaška in !c^lna oblast sta se nameravali o priliki Iprvega, ljudskega shoda oficijelno predstaviti ia izročiti dovršeno delo iz rok vojaške slasti civilni upravi. Zato sta včeraj od-J® Murske Sobote vojaški poveljnik podpolkovnik Uzurinac in kot začasni ci-guverner določeni mariborski okrajni dr. Lajnšič, Medtem se je v Bela-tiocah zbrala velika množica ljudstva v fcvrha slovesnega sprejema. Mladina je no-slovenske zastavice, možje in fantje ^°t Prijahali na konjih, drugi zopet so se Pripeljali
na okrašenih vozovih. Pred trgom fe Umožica zbrala in razporedila, nato ** Te krenil ves veličastni izprevod pod Sodstvom narodnega mučenika, visokošol-9* Pavla Horvata proti trgu. Tu se je iz-jprevodu pridružilo na tisoče ljudstva, Id 5e privrelo iz vsega Prekmurja. Nato se je "Prevod nanovo razvrstil in kremi z do-
rSoji godbami na čelu daleč ven iz trga, •prejme zastopnika vojaške in civilne joblasti, Z venci okrašene deklice in mla-Z zastavicami v rokah so tvorili .•palir, ,— Ko sta se zastopnika pripeljala, fena je izročila ena izmed deklic krasne Šopke. Ves sprejem je bil prisrčen in prekipevajoč največjega veselja, ki ga sploh ni toogoče popisati.
Podpolkovnik Uzurinac in dr, Lajnšič 'J®* se peljala skozi pet do šest slavolokov sta bila sprejeta kot triumfatorja. Oba izjavila, aa kaj takega še nista doživela 511 da od Prekmurja kaj takega niti nista Pričakovala. Peljala sta se v mesto med “i kilometre dolgim veličastnim špalirjem, ga je tvorilo nad 20.000 ljudi. Polagoma prišla do župne cerkve, v katerem je bila nato služba božja, ki jo je opravil dr.
Kovačič. Med mašo je oddajala prostovoljna legija častne salve.
Po maši se je vršil prvi ljudski tabor v Prekmurju. Zborovanje je otvoril in vodil domačin Josip Godina. V svojem nagovoru je pozdravil vojaškega poveljnika podpolkovnika Uzurinca in njegove čete, ki so v tako kratkem času brez prelivanja krvi osvobodile Prekmurje boljševiške ogrske strahovlade. — Podpolkovnik Uzurinac se je na priznanju v iskrenih besedah zahvaljeval. Slovesen je bil trenutek, ko je govornik izjavil da je njegova naloga sedaj končala in da izroča posle civilni upravi, od katere sme pričakovati prekmursko ljudstvo najboljših sadov. — Dr, Lajnšič je pojasnjeval pomen svojega prihoda in povedal, da dobi Prekmurje sedaj jugoslovansko uradništvo.
Župnik Klekl je vzbujal spomine preslanega mučeništva. Dr, Kovačič se je spominjal pariške konference, kjer ima poleg Francozov predsednik Wilson največ zaslug za osvobojenje Prekmurja. — Nato so še govorili poročnik hrvatske legije, Pušenjak (Maribor), Kukovec (Ljutomer), Vahtar (primorski begunec), Balašič (domačin) in Kirec (salezijanec iz Veržeja), ki se je spominjal padlih žrtev in narodnih mučenikov. Opoldne je predsednik zaključil zborovanje. Godba je zaigrala »Lepo našo domovino«, ki 6o jo peli vsi navzoči.
Po zborovanju se je razdelila med ljudstvo proklamacija civilnega guvernerja, za katero se je ljudstvo kar trgalo. Popoldne se je razvila prosta zabava. Kjer se je pokazal kak gost, ga je ljudstvo prisrčno pozdravljalo.
Končno bodi še omenjeno, da je ljudstvo priredilo tu v Beltincih po zavzetju Prekmurja dne 12. avgusta povmivšim se beguncem župniku Kleklu in vlsokošolce-ma Horvatu in Godini slovesen sprejem in jih je proslavljalo kot rešitelje ljudstva.
Nova vlada zaprisežena.
tDU BelgraS, 16. avgusta. Prestiro fevlja: Danes popoldne je podpisa! regent ^eWnd er ukaz o sestavi nove vlade, ki * nastopna: Predsednik ministrskega sve--fe — minister brez pcrtfelja Ljubomir Da--j*®(Wič, minister za prosveto Pavle Marinkovič, finančni minister Vojislav Veljkovič, jjjdnister za zunanje stvari dr. Ante Trum-biČ, minister za promet Milorad Draškovič, 'Dainister za pravosodje in pripravo konsti-biante Kosta Timotijevič, minister za javila dela Velislav Vulovič, minister za notranje zadeve Svetozar Pribičevič, mini-
ster za pošto in brzojav dr. Edo Lukinič, minister za varstvo Tugomir Alaupovič, minister za socialno politiko in zastopnik ministra za narodno zdravje Vitomir Korač, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, vojni minister general Hadžič, minister za kmetijsktvo in agrarno reformo dr. Franjo Poljak, minister za prehrano in obnovo ozemlja Viljem Bukšeg, minister za Šume in rude Anton Kristan. Predsednik in člani vlade so danes ob 6. uri popoldne prisegli.
Narodno predstavništvo sklicano aa četrtek.
LDU Belgrad, 16. avgusta. Narodno feedstavništvo se bo sestalo v četrtek ter
se bo ob tej priliki predstavila nova vlada parlamentu s svojim programom.
Nova vofna v Ameriki?
^ LDU St. Gdrmain, 17. avgusta. DKU ^ashingtonski dopisnik Associated Press Poroča, da je mehikanski predsednik Ca-. ra»za pozval angleškega upravnika, naj opusti Mehiko,
LDU Rim, 17. avgusta. punKU. —
Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Odnošaji med Zedinjenimi državami in Mehiko so se poostrili. Vodilni ameriški krogi slutijo, da. pride do spora in pišejo, da bi bila Angleška zadovoljna, ako zasedejo Zedinjene države Mehiko.
Turki napadli ameriško misijo.
. LDU Lyon, 16. avgusta, (Brezžično.) ** Jekaterinodara poročajo, da so ameriško misijo v Banatu, ki je sprejela v za-
vetje armenske begunce, napadli oboroženi Turki. Okoli 300 Armencev je bilo ubitih in kakih 150 ranjenih.
Veliki izgredi na Španskem.
, LDU Berlin, 16. avgusta. (DKU) »Acht-Gnrabendblatt« javlja iz Ženeve: Francoski ‘isti poročajo iz Madrida, da so izbruhnili y prestolici in po deželi, zlasti v Barce-resni nemiri, ki so dovedli na več krajih do krvavih spopadov, Te nemire je izročil nov slučaj Ferrer. Vojno sodišče v Barceloni je obsodilo nekega delavca na Srnrt, ker je v silobranu ubil poicijskega Agenta. Obsodba je vzbudila med delavci sino vznemirjenje. Razvile so se srdite de-
Bukovina — ruintinska.
LDU Berlin, 16. avgusta. (DKU) Acht- i po Bukovini je mirovna konferenca zavr-ljhrabendblatt javlja: Ukrajinske zahteve ' nila. Vsa Bukovina Drioade Rumuniji.
monstracije proti policiji, pri čemer sta redarstvo in vojaštvo ponovno streljala. Pri pogrebu ustreljenega de’avca je prišlo zopet do spopadov s policijo, pri čemer se je razvilo med delavstvom in redarji streljanje. Mnogo oseb je bilo ubitih ali ranjenih, V Sevilli so se razvile besne demonstracije. Množica je insultirala ministrskega predsednika Mauro, ki se jc baš peljal mimo, Položaj kabineta je vsled nemirov omajan.
Kako kapitalisti odirajo.
Naši ameriški izseljenci so začeli pošiljati v domovino svoje težko prislužene novce svojcem v pomoč ali pa se z zaslužkom sami vračajo v domovino. Pošiljanje se vrši po bankah in raznih denarnih zavodih na čeke in temu izmenjavajo tudi dolarje v krone. Takoj se je buržoazijski izkoriščevalec ubogega ljudstva lotil dela in na debelo odira reveže. Po hrvatskih listih posnemamo: »Naši ljudje, ki se vračajo iz Amerike domov, si dajo nakazovati dolarje na čeke, ki se glase na Prvo hrvatsko štedionico v Zagrebu. Pri obračunu dolara v krono se naši ljudje izrabljajo brez primere. Evo vzgledov! Ček Mije Matoševiča iz Šagovine se glasi na 1404 dolare, ki so zaračunani z 22.500 K, Če računamo dolar le s 35 K (danes notira že 38-50 K), bi Matoševič imel dobiti 49.150 K. Prikrajšan je tedaj za 26.640 K. Ček Ferde Obriča glasi se na 197-25 dolarjev, zaračunali so mu pa le 3500 K. Če bi računali dolar le po 35 K, znaša to 6904 K 25 vin., vsled česar je Obrič prikrajšan za 3404 K 25 vin. To pa se ponavlja vsak dan venomer.«
Taki dogodki odpirajo ljudstvu oči bolj ko najbolj razpaljen agitacijski govor. Dobro poznamo črno vest. te kapitalistične gospode. Ta buržuazna demokratska gospoda se zato smatra za državo ohranjujoči sloj, ker ve, da bi njeno izkorišče-valno delo postalo nemogoče isti hip, ko bo organizirano ljudstvo prevzelo krmilo države. Dobro vemo, da takih izkoriščevalcev ljudstva ni le na Hrvatskem, da jih je dovolj in preveč tudi med Slovenci, kjer nemoteni izvršujejo svojo temno obrt.
Kapitalizem ni bil še nikdar bolj močan in nasilen ko danes. Zato organizacija izkoriščanih stanov ni še nikdar bila bolj krvavo potrebna kakor je potrebna danes. Odpor proti diktaturi kapitala, ki se javlja v masah našega delavstva, je potreben, zdrav in krščanski. Da se tudi nekrščan-ska socialna demokracija bori proti izkoriščanju, to ne dokazuje, da bi bila le ona nositeljica tega boja. Vse, kar je v socialni demokraciji dobrega, je povzeto iz krščanskih načel, vse ostalo je prazno in bo ostalo brez življenja.
Socialna demokracija in socialisti ostalih radikalnih smeri so svoj boj zoper kapitalizem gradili na revolucijo, Mesto diktatura kapitala je ruska revolucija di-diktature kapitala je ruska revolucija di-biti jasno vsakomur, da vsak teror pro-vzroča protiteror, pritisk na odpor, vsled česar bi se človeštvo nikdar ne moglo oddahniti od večnih bojev. Dejansko se v Rusiji ne bo mogla več dolgo časa vzdržati Ljeninova diktatura, kakor je morala vsled lastnega terorja propasti na Ogrskem. Mesto ljudstva govori sedaj na Ogrskem svojo mogočno besedo zopet kapitalistična gospoda s »kraljevskim princem« na čelu. To je uspeh socialistov!
Boj proti kapitalizmu, boj proti krivici morajo voditi nravna načela, ki so obsežena v krščanstvu. Tudi izkoriščani jugoslovanski delavski stanovi bodo svojo rešitev dosegli le po zmagi kršč, socialne misli, Tedaj bo konec strahovlade, ki jo sedaj izvaja mednarodni kapitalizem tudi pri nas.
Pomoč admiralu Kolčaku.
LDU Wishington, 16. avgusta. (Brezžično.) Uradno se sporoča, da se je odposlalo admiralu Kolčaku 45.000 pušk, več milijonov patrcnov in velika množina raa-terijala, ki se že nahajajo na potu v Vladivostok.
Veliko pomanjkanje premoga v Nemčiji.
LDU Nauen, 16. avgusta. (Brezžično.) Nemška narodna skupščina v Weimarju se je bavila vsled interpelacije z vprašanjem pomanjkanja premoga, ki je postalo še večje vsled dobavo nemškega premoga ententi po določilih mirovne pogodbe. Vsi govorniki so opisovali položaj kot skrajno nevaren za vse gospodaiako življenje Nemčiie.
9
Martin Lorwy,
sedanji zunanji minister na Maferrdtom. Svoječasno je bil minister za prosveto; po padcu Bele Kuna so nxu hoteli poveriti sestavo novega ministrstva, a »o mu bili nasprotni socialni demokratje in stranke w». lih posesnikov, zato je ta načrt padel v vodo. Od nadvojvode Jožefa imenovani ministrski predsednik Friedrich pa ga je sprejel v svojo vlado kot zunanjega ministra. Lovaszy je znan kot eden najboljših mažarskih politikov.
Prisilno posojilo v ItallfL
LDU St. Germain, 17. avg. (DuhKU)
Iz Rima javljajo, da nameravajo razpisati: prisilno posojilo, od katerega pričakujejo mnogo uspeha.
Italijanska sredstva.
LDU Split, 16. avgusta. (DDU) Z Vfea
poročajo: Italijani so odrekli revnemu prebivalstvu še ono malenkostno množino hrane, ki so jo izprva delili brezplačno. Na ta način hočejo prisiliti ljudi, da bi ee izjavili zanje. Neki Vitanovič, oče številne družine, ki je bil pri višji občinski oblasti zaposlen kot skladiščar, je šel k Italijanom in jih prosil za delo. Takoj »o ga vprašali po narodnosti in ko je odgovoril, da je Jugoslovan, so mu odgovorili: »Ko boš postal naš, dobiš vse, kar boš želel, a do tedaj ničesar!« Kovač Mihael Roki je vložil prošnjo, da sme nositi lovsko puško. Tajnik Suglič ga je pozavl k sebi in ko je čul njegovo ime, mu je rekel: »Vi ste torej Michele Rocchi in z ozirom na to naš in tu imate našo zastavo,« Ko mu je odgovoril, da je član Sokola, ga je tajnik na brezobziren način odpodil, ne da bi mu dal dovoljenja za puško. Ubožna vdova Anka Dejanovič,, ki ji je sin umrl v vojni, je dobivala dosedaj brezplačno hrano, Te dn: pa so jo pozvali na občino ter ji ponudili italijansko zastavo, da bi jo izvesila na svoji koči. Vdova je to ponudbo odbila, a od tega časa ji Italijani ne dajejo več živil
Reška komisija.
LDU. Trst, 16. avgusta. Listi poročajo o izidu reške preiskave iz Rima: Nosprot-no mnenju dela francoskega časopisja, ki so ga posnemali tudi nekateri italijanski listi, se v konferenčnih krogih dvomi, ali se priobčijo preiskovalne listine o zadnjih dogodkih na Reki in poročilo komisije, ki je pred kratkim dokončala svoje delo. Zatrjuje se celo, da se je sam Pichon, francoski minister za zunanje stvari, izjavil proti priobčitvi, ki ne bi bila upravičena ne pravniški in ne politiški. Ni nam znano, če je to res ministrovo mnenje, toda upoštevati moramo javno mnenje, ki smatra, da se želi spustiti zagrinjalo pred žalostne spopade v mesecih mučeništva popolnoma (!) italijanskega mesta, mučeništva, ki je doseglo svoj višek v znanem izbruhu ogorčenosti reškega prebivalstva.
Na vsak način se bo moral izid priobčiti, in čeravno se drži zelo tajno, se da po posrednjih obvestilih sklepati, da je komisija določila dve glavni točki glede odgovornosti za julijske dogodke. Zdi se, da se je izkazalo, da se ne more očitati italijanskemu poveljništvu pomanjkanje ukazov in discipline, čeravno se je pomembnost teh izgredov pretiravala, se zdi, da ne presegajo ti spopadi navadne mere spopadov v krajih, ki so zasedeni po mešanih četah. (Zdi se, da se na Reki padli francoski vojaki ne bi strinjali s tem mnenjem! Op. ur.) Za te, čeravno žalostne dogodke, se ne morejo smatrati za odgovorne vojaški poveljniki medzavezni-
ških oddelkov, ki so ukrenili vse potrebno, da se kaznujejo krivci teh izgredov.
Ko je komisija določila te dve točki, je proučevala sredstva, ki bi mogla preprečiti ponovitev neredov. Po vesteh, ki smo jih dobili iz dobrega vira, za katerih zanesljivost pa vendar ne moremo jamčiti,' jo preiskovalna komisija baje zahtevala omejitev medzavezniških posadk, da ss ne more porabiti večina enega povelj-ništva kot izgovor za reakcije proti domnevnemu tlačenju po večini. Komisija je torej baje izrazila mnenje, da bi omejitev in izenačenje,' medzavezniških posadk zajamčilo mir, ki ga vse stranke žele v sedanjem prehodnem času, tekom katerega bo morala konferenca . določiti konč-noveljavno sistemizacijo reškega mesta. Izključeno je, da bi bila komisija razširila evoja opazovanja tako daleč, da bi bila razpravljala o narodnostnem vprašanju na Reki, katere italijanstvo je ne-, dvomno, ali pa o reSitvi reškega vprašanja, ker to ne spada v njen delokrog.
»Edinost« dostavlja: Potemtakem ni prišla komisija na Reko, da uvede preiskavo o zadnjih dogodkih, temveč da ukrene, da se ti izgredi ne ponavljajo. Ali pa je prišla na Reko, da ugotovi, da je bila reška posadka izvrstno disciplinirana, da se je vse mogoče ukrenilo proti izgredom in da je bil spopad, bolje boj, ki je trajal nekaj dni, gamo navadna, nedolžna praska. Res smo sc v tej vojski vsi navadili, da ne smatramo vsake praske za boj, toda kar si je vse dala ta agencija poročati iz ParUse, se nam zdi vendar malo preveč.
,"P» » ■ m  ...............   -
Železničarska stavka na Portugalskem.
. LDU Lizbona? 16, avgusta. (Brezž»č-no.) Železničarska stavka je bila proglašena, Na kolodvoru de Santa Apolonia so bile vržene tri bombe. V Oportu je bilo »prtih pet stavkujočih železničarjev, ki so imeli pri sebi načrt, po katerem so hoteli povzročiti, da bi ekspresni vlak Opor-to—rtazbona skočil s tira.
PoEKlint novice.
-f Fotografije demokratov. »Jugoslovanski železničar«, glasilo ZJ2, piše med 'drugim: »Čas je hitel, devet mesecev obstoja železniško ministrstvo in kaj je v tem času napravilo? Ivrlza postaja vedno hujša, razmere vsak dan bolj neozdravljive. S ^trahom gledamo v bodočnost. Nikjer razumevanja za pravo delo, povsod lor za osebnimi koristi. Temne sence, ostudni značaji dvigajo zopet svojo glave. — Kriza v državi. Ministrstvo je demisi-joniralo. Detuisijoniral je tudi naš minister Vulovič. Ne izrekamo o njem nobene sodbe. Dosedanje delo . ga sodi samo. Zgodovina bo pravično sodila in mogoče obsodila. — Fripominjamo, da so demokrati slavnega Vuloviča zopet posadili na ministrski stolec in poverili to pot javne zgradbe. Če jih bo upravljal tako kakor ieleznice, še javnih bajt ne bo.
-f Zagrebški komunisti in novi Vladni veter. Nedavno so vsi listi z veli-kir* hrupom razglasili, da so došli na sled V Zagrebu veliki boljševiški zaroti. Poročali so, da so zaprli tajnika Savcza željez-ničara, upravitelja »Naše Snage« Gejzo Brudnjaka in urednika »Istine« Gjura Svijiča. Ban je ustavil izdajanje komunističnih listov »Istine« in »Plamena«. Sedaj pa javljajo, da so vse navedene komuniste pretekli petek izpustili iz zapora, češ da je bil uspeh preiskave negativen in da bosta ustavljena komunistična lista zopet pričela izhajati. Naenkrat torej ni več v Jugoslaviji komunistov in bolj še vi-Jfdv. Ni več državi nevarnih elementov.
to veseli. Toda zdi sa nam, da tiče za vsem drugi motivi na podlagi zveze demokratov s socialisti. Ne trdimo, da so zaprti socialisti kaj zakrivili. Vemo pa, da demokratično časopisje ni našlo dovolj besed in psovk, s katerimi bi obsodilo te ljudi. Danes seveda so demokrati zavezniki socialistov in zato tudi ne more več biti socialističnih »državi nevarnih« elementov. Vprašanje pa nastaja, ali je pravica 'in resnica pod demokratsko-sociaMstlčno vlado druga kakor prej, ali pa so bile trditve demokratskega časopisja o socialističnih »državi nevarnih« elementih gole la$i. Vsekakor bo to gotovo pokazala bodočnost. Izključeno seveda tudi ni, da bo ‘ demokratično časopisje označevalo sedaj kot »državi nevarne» vse stranke, ki niso v novi vladi. Ugotavljamo, da so bili zagrebški komunisti izpuščeni iz zapora, ko je bila sklenjena demokratsko - socialistična zveza. Ali naj bo to napoved, da se bo pravica delila z ozirom na strankarsko pripadnost eni ali drugi stranki? V tem Slučaju bodo gospodje želi vihar.
-f Poljaki in Cehi. ,»Kuryer Polski« piše; »Če hočejo imeti Čphi s Poljaki vojno na šlezki fronti, se mora poljska vlada zasigurati tako, da bodo imeli Čehi važen povod k razmišljanju v tem in da bodp to tudi dobro premislili.« Gre namreč za kru-je, ki so bili svoiečasrio pretežno češki, a
so jih ponemčili ali popoljčili, posebno v industrijalnih krajih.
-j- »Ukrainskij piopor«. Na Dunaju je začel izhajati list, ki nosi zgornji naslov. Izhaja vsak petek; njegov izdajatelj in odgovorni urednik je dr. Stepan Baran. List piše za ukrajinsko narodno Ijudovla-do. V Imenu ukrrajinskega naroda se pritožuje, da se za Ukrajino ne zmeni nihče, po eni strani jih pritiskajo Poljaki, po drugi strani se bije na njih zemlji Djeni-kinova armada z boljševiki. Posebno trpko se izraža o zapadnih državah: »Države entente stoj6 pod vplivom najstrašnejšega nazadnjaštva. Zato, ker smo prvi sklenili mir v Brestu, zato imajo pravico, da nas postavijo v isto vrsto z Nemci.«
’+■ Švicarski socialist. Švicarska brzojavna agentura poroča: Izredno zborovanje socialistične stranke v Švici ie sklenilo s 318 glasovi proti 147 glasovom, da pristopi švicarska socialistična stranka k tretji internacionali. Ta sklep pa se mora, ker je tako zahtevala tretjina zborovalcev, predložiti v glasovanje sekcijam.
■4- Izvohkij umrl. Reuterjev urad poroča iz Pariza: Bivši poslanik in minister za zunanje posle Izvolskij je v Parizu umrl.
-H Zaprisega nemškodržavnega predsednika, — Nemški državni predsednik Ebert, ki že nekaj časa biva v Schwarz-burgu pri Rudolfstadtu, bo 20, avgusta Zaprisežen v nemški narodni skupščini na ustavo.
-H Rumunski Židje. RDU »Dacia« javlja, da ao Židje stare kraljevine Nommife poslali ministrskemu predsedniku spomenico ,v kateri prosijo, da podaljša rok zn dosego državljanske pravice.
Bolgarsko posojilo. Bolgarska vlada da išče pri Zedinjenih državah posojilo v znesku več mil jard dolarjev.
Dnevne novice.
— Krekov tabor v Komendi. Pri slavnosti 31. t. m. svira mengeška godba, — Orli, udeležite se slavnosti v kroju, ostaLi fantje in dekleta v narodnih nošah. Vsa društva naj se čim prej prijavijo Kat. slov. izobraž. društvu v Komendi, posebno ona, ki žele skupno kosilo, Prireditev se vrši ob vsakem vremenu,
— Borovlje—Podljubelj. Boroveljska skupina J. S. Z, priredi v nedeljo, dne 24. t. m, ob 4. uri popoldne s sodelovanjem pevskega društva v prostorih »Delavskega doma« v Podljubelju veseloigro v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. Pet let smo ječali v trdih avstrijskih in socialističnih verigah. Nismo se mogli ganiti. Sedaj smo svobodni. Suženjstvo stare Avstrije je minulo, Soeijalistični teror, ki tudi ni nič drugega kakor sitžnost, ne bo več dolgo trajal. Vsakemu nasilju so odmerjeni samo kratki dnevi. Kakor mi pustimo, da soci-jalni demokrati hodijo svoja pota, tako tudi zahtevamo od njih, da nas pustijo hoditi svoja. Svobodo in prostost v dejanju in ne samo v besedah in na jeziku! Naj se dela kakorkoli, samo da se dela v korist in blagor delavca, Na temelju teh nazorov na svidenje v nedejo, dne 24. t. m.
— Slike zagrebškega slavja. Vse one, ki so se udeležili slavja Jugoslovanske Strokovne Zveze z Zagrebu dne 2, in 3. t. m„ opozarjamo, da se dobe slike, ki predstavljajo na eni vsa društva, na drugi pa so samo gostje. Slike so v velikem formatu in stanejo brez poštnine 35 K. Priporočamo vsem udeležencem, da si jih nabavijo, ker bodo imeli z njimi trajen spomin bratske zveze hrvatsko - slovensikega krščanskosocialnega delavstva. Dnevi bivanja v Zagrebu nam ne izginejo ziepa iz spomina. Ker pa moramo dati že jutri naročila za vse slike, prosimo, da se vsakdo, ki si jih hoče nabaviti, priglasi tekom današnjega in jutrajšnjega dne v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, Jugoslovanska tiskarna. Posamezna slika stane 35 K. Slike na dopisnicah dobimo v najkrajšem času. Dobile se bodo pri nas. — Pisarna J. S. Z.
' — Umrl je v Stari Loki g. Franc Gostiša, star 27 let.
— Postavodaja in alkoholizem. Sodelovanje postavodaje v boju proti alkoholizmu postaja vedno potrebnejše. Zlo, katero izvira ponajveč iz pivskih navad in neštetih priložnosti pijančevanja, zlasti ob plačilnih dnevih in ob nedeljah, vodi vedno večje število naših mož in fantov v duševno in telesno propast. To zlo je postalo rak-rana, ki se bolj in bolj zajeda v meso in kri našega naroda. Vse dosedanje zasebno delo za omejitev alkoholne kuge ni rodilo zaželjenih uspehov, ker ni imelo opore v odločni zakonodaji in kor ga v svoji miflodušnosti uradni činitelji, katerim je bilo poverjeno nadzorstvo in zatiranje alkoholizma, niso podpirali. Zakrivati to dejansko stanje in mirno dalje gledati, Itako nam najboljše moči naroda hirajo in gi-nejo, bi bilo nečloveško in nemoralno, Trebajestrogepostavezaome-jitev alkoholizma! Vsaka oblika postave, tudi najradikalnejša, je upravičena pod pogojem, da je ista izraz ljudske volje. Stroga postava proli alkoholizmu na bi ustregla želji vseh pošteno-mislcčih
slovenskih izobražencev in zahtev pretežne večine delavskih žena, mater in sitrot! — Nesreča na kamniški železnici. V
soboto zvečer je med postajama Črnuče in Trzm padel z vlaka mladenič I. Kopitar iz Žej pri Komendi, ki se je vozil domov baje na dopust. Poškodovan je na glavi, desno roko pod komolcem mu je kolo prerezalo, da se je držala le za kožo in tudi roka nad komolcem je bila zdrobljena. Vlak se je ustavil, ponesrečenca so dvignili ter ga spravili v vlak. Od kraja nesreče do vlaka je ponesrečeni mladenič sam korakal, podpiran od dveh železničarjev. V Domžalah so ga naložili na nosilnico ter ga prenesli v postajno skladišče, kjer sta mu dva zdravnika odrezala roko pod komolcem in ga obvezala. Nato so ga z rešilnim vozom prepeljali v Ljubljano. — O ponesrečenem mladeniču, ki je brat g. kaplana Andreja Kopitarja, smo izvedeli, da je bil pred vojsko v Ameriki, kjer je stopil v jugoslovansko prostovoljsko armado in se boril v srbski vojski. Sedaj je prišel domov, kjer ga je zadela nesreča.
ljubljanske novice.
lj Poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar ta teden ne sprejema, ker odpotuje službeno v Bslgrad,
lj General Smiljanič se vrne danes ob 8. uri zvečer po skoro trimesečni odsotnosti zopet v Ljubljano.
lj Umrl je 18, avgusta zjutraj občespo-štovani g. Štefan Klun, liišni posestnik v Hrenovi ulici štev. 5 in cerkveni ključar mestne župne cerkve sv. Jakoba. Vrlemu možu mir in pokoj! Pogreb bo v sredo ob 2. uri popoldne,
lj »Glasbena Matica« v Ljubljani razpošilja sedaj svojim članom poštnohranil-nične položnice za plačanje dveletne članarine. Cenj. člane odbor vljudno prosi, da ne prezro došlih jim dopisov in upošljejo članarino za leti 1917/18 in 1918/19 v znesku po 13 K. Z ozirom na ogromne stroške so preplačila izredno dobrodošla.
lj Stavka kovinarjev v Ljubljani. Kovinarji. ki so zaposleni v tovarnah Žabkar, Tonnies in Samassa so stavili zahteve za povišanje plače, ker so jih v to prisilile neznosne draginjske razmere. Nizke plače, ki so jih prejemali delavci v omenjenih tovarnah, nikakor niso zadostovale za nujne življenjske potrebe delavstva. Podjetje ni ugodilo delavskim zahtevam, zato se nahaja delavstvo že tretji teden v stavki in mu trka pomanjkanje na vrata. Vsled tega se obrača J. S. Z. na svoje skupine in pla-čilnice, ter na vsa krščj socialna društva po deželi, da zbirajo po svojih članih da-
rove za one Člane J. S. Z., ki so prizadeti po stavki. Darovi naj se pošiljajo na Jugoslovansko Strokovno Zvezo v Ljubljani.
lj Amnestija je v zmislu ukaza z dne 5. julija 1919 izvršena. Ncpricakva.no velikemu številu nesrečnikov, ki so prišli v nasprotje s kazenskimi zakoni, se je izpre-gledal ostanek kazni, veliki večini pomjjo-ščencem cele kazni, vsem, ki so deležni amnestije, pa tudi vse posledice kazenske obsodbe. Pri deželnem sodišču ljubljanskem je deležnih amnestije 749 oseb. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem 534 oseb in pri ostalih sodiščih v okolišu deželnega sodišča ljubljanskega, izvzemši zasedeno ozemlje, 268 oseb, skupajo torej samo v okrožju ljubljanskega deželnega sodišča 1551 oseb. Od pomiloščencev je 260 tatov, 83 deležnikov tatvin, 12 ponarejalcev, 62 goljufov, 100 pretepačev, 88 javnih nasilnikov in 144 preganjancev zaradi drugih kaznivih dejanj; med temi je 566 moških in 183 žensk. Odpuščene kazni znašajo 111 let, dva mesca in 27 dni, denarnih kazni se je pa odpustilo za 2070 K. Te številke se pa nanašajo edino le na pomil oščeajj** pri ljubljanskem deželnem sodišču, doČia* podrobnosti o pomiloščenicih pri okrajni sdiščih še niso natančnejše znane.
lj Srebrna ura z verižico (dvojni p»> krov) se je izgubila na potu od tobačne to" varne do farne cerkve na Viču. Pošteni najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na Franc Jož. cesti št. 10.	\	J
——   —     '■»"—» -
Razne novice.
r Milijarder Carnegie — umri. V Amta«
riki je umrl znani milijarder Andre Cbsm negie, ki je slovel po svojem ogramnesni bogastvu. Boleha! je več iet in je živel zadnje čase popolnoma sam zase in V! tišju.	■	■	j
r Za zgradbo delavskih stanovanj ej Karlovcu se je v karlovškem občinskem' zastopstvu sestavil poseben odbor, ki na) stvar vodi in pospeši. Za glavnico 2 mil. K naj bi prispevali mestna občina, denarni zavodi’ter industrijska podjetja.
r Kako si bodo odpomogli na Bavar* skem glede pomanjkanja stanovanj. GdaefcS
za stanovanja v ministrstvu za socialne) skrb na Bavarskem bo osnoval v Monako** vem, Niirnbergu in Aschaffenburgu več na1« selbin, v katerih bodo proučevali cenert način gradnje. V vsaki naselbini bodd zgradili več enakih poslopij, a vsako na drug način. Po tem bodo spoznali, kateri način gradnje je sedanjemu času najbolj prikladen. V zgradbah bodo takoj nastanili ljudi, da izvedo, v koliko bodo priprav!« za stanovanja.	4
Slefcleiiičnica.
fčeški spisal Karel V. Rais; preložil Al. Benkovič.]
(Dali*.)
Gospa oskrbnikova se je obrnila in mračno pogledala dninarico.
»Ali je kdo kaj rekel o tem?* je vprašala osupla.
»0 ne — o ne — ampak, saj veste, gospa, ljudje vse opazijo, potem pa brusijo jezike in se posmehujejo—«
■/-Obrišite si roke, pismo ponesete na pošto,« ji je gospa segla v besedo.
»Takoj, gospa, samo po ruto grem in po predpasnik!«
Gospa oskrbnikova je imela žc neko-likokrat pismo v roki, a ga je vsakokrat zopet spravila; ne samo, da ni hotela staršem napravljati novih skrbi, ampak ker je ta zadeva s stekleničnico v njej pričela vzbujati kljubovalnost.
»To naj bi nama delalo sive lase, da med pohištvom nimam tudi steklcničnice?« si je misHla v mirnih trenotkih samote. »Samo ljudje, ki jim svet ne sega dalje kakor do bližnjih gričev, morejo imeti take skrbi. Za dobro knjižnico se pa živa duša nc zmenil«
Vedela je seveda, da stekleničnica v Belcu ni samo kos pohištva, marveč tudi dokaz gotove stopinje premožnosti, odličnosti in tudi — naprednosti.
Ko bi bila sama, bi se morda niti ne zmenila za to, marveč sa zasmejala in kljubovalno dvignila glavo; a bila jo Karlova žena!
Umevala je, čakaj te on pokorava tukajšnjim razmeram, zakaj ga draži vedenje tukajšnje družbice; slutila je tudi, da ji ne pove vsega, da sam pri sebi kuha jezo.
A po današnji njegovi razburjenosti in posehno, ko je bila zdaj izprevidela, da tuje oči že preveč predrzno pričenjajo uhajati v mlado gospodinjstvo, se je odtočila, de pismo odpošlje.
In odposlala ga je, —
Med popoldnevom, ki £3 je prebil na polju, se jc Karlova slaba volja precej polegla.
Spolen hodeč po stmiščih je mislil že mirneje in žal mu je bilo, da je bil opoldne ts.ko zadirljiv. In prišlo mu jc na misel: Kaj ko bi bil vzel tisto Malko? Kako bi letali k nam, pritrjevali in hvalili vsevprek  zato pa bi bilo pri nas tiho,
brez veselja .. .
Zvečer je prišel smehljaje se, povabil
Gusto na izprehod po hladu in h pripel vedoval o svojem dnevnem delu, kje povsod je hodil, koliko so povezali, kako s< je kar razsipalo in da sta že dve žitni sttH nišči preorani.
Stekleničnice ni omenil niti z besedico in tudi Gusta se ni zmenila za to.
Ko sta se bila vrnila, se je iztegml pd kanapeju, žena je vzela knjigo in glasaol čitala. Skozi odprto okno je 1U v sobo vonjavi hlad in drobne, trepetajoče zvezdo 50 gledale k njima, —•
Čez kakih štirinajst dni je vendarle prišel »obisk«, gospod ravnatelj z gospo«
Sprejela sta jih prisrčno, druge gospo« de pa se niso spomnili niti z besedico.
Oskrbnikova sodba o tem obisku bila ta: Ravnatelj je boli olikan od dru* gih, zato je čutil, da bi z nepozornostjo za. grešil grobost, sicer pa je tudi bolf odvi* sen nego drugi in zato na vse strani pc& viden!
In žena? Ako bodo drugi hudi nanjo* jih pomiri s tem, da jim nadrobno razloži« kaj je pri nas videla in česa ni videla.
Oskrbnik je bil zdaj že popolnoma) miren; toliko dni trajajoče čakanje je končno postalo vsakdanje, in odpor proti naduti gospodi je premagal mučno nevoljo.
Zdaj se je celo smejal, ko je belska gospoda naravnost izzivaje zvečer hodila mimo dvorca na izprehod: gospa županja, doktorica, poštarica, Malka in Božička.
Šle so kakor kraljice in kako so S0 krohotale!
Samo Beranek in tajnik nisrta hodila ž njimi — Malka je bila huda nanje! Dala jima je na znanje hudo nevoljo, ker sta hotela na izlet povabiti tudi oskrbnikove.
Pri tem pa jc dobro vedela za vsak njiju korak jn tisto jezo seveda ni hotela kuhati za zmerom. Njena kodrasta glavica je vedela, da tako pretvarjanje včasih izvrstno vpliva!
Ko se je oskrbnik vračal s polja, je šel zadaj za dvorcem, da bi se nc srečal z gospodo in jim ne čital z obrazov novega posmehovanja. Zaman bi ga dražili,
(Dalje.),	k
Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«.
Odgovorni urednik Viktor Cenčič.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani,