601002.00
OSRfONJk
855*» ^ KMjUNlC*
PRILIiukSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini /-'i_______nnn l*
Abb. postale I gruppo IjCDtl ZUU II”
Leto XXXIV. Št. 231 (10.143)
TRST, sobota, 30. septembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KOMAJ TRIINTRIDESET DNI PO IZVOLITVI ZA POGLAVARJA KATOLIŠKE CERKVE
Papež Janez Pavel I. umrl
OMAHNIL JE NA ZAČETKU POTI
Po izročilu je papeža pri ustoličevanju spremljal v raševino odet frančiškan in ga stalno opominjal, da je »prah in sc v prah povrne«. In vendar je tokrat papeževa nenadna smrt globoko presunila vse — cerkvene dostojanstvenike in preproste ljudi, tako, kot presune smrt slehernika. Morda tudi zato, ker sc je papež Luciani v 33 dneh po izvolitvi znal približati preprostim ljudem in v tako kratkem času zaslovel zaradi svojega smehljaja in preprostosti podeželskega dušebrižnika.
Težko je označiti tako kratko obdobje, ki bo le stežka zapustilo o-sebno sled v stoletno počasnem raz-; Voju cerkve in zapletenem odnosu s sodobnim svetom. Janez Pavel I. je v tem počasnem razvoju zablestel kot zvezda, ki se je utrnila sredi noči. V ljudeh, ki so jo gledali, je zapustila vtis, verjetno pa v vsakem tudi svojstveno razlago pojava. Ni mu bilo dano, da bi z dejanji in pomembnimi izbirami pokazal, kako je pojmoval izvajanje svojega programa. Gotovo pa je, da bo v analih tako pomembne planetarne moralne sile, kot je katoliška cerkev in širše vzeto krščanstvo nasploh, ostal predvsem kot duhovnik, ki je skušal ljudi Učiti ubogljivosti v dobroti in ob opori nespornih resnic.
Konklavc je 26. avgusta izbral papeža, ki se ?di, da ni bil prefinjen teolog ali izurjen »diplomat«, pač pa škof, kateremu je bila ka-tcheza človeštva prva in je temu Podrejal posvetni vpliv cerkvene oblasti. Zato je javnost bila presenečena nad izbiro. Albina Lucia-nija so poznali le redki, predvsem verniki med rodnimi Dolomiti in beneško laguno. Poznali so ga zaradi skromnosti, človečnosti In o-benem zadržanosti, pa tudi načelni neizprosnosti-. Tako je bil -v prvih površnih analizah uvrščen med »konzervativne«, če je v svojstvenem okolju katoliške cerkve sploh mogoče uporabljati take oznake. S svojimi prvimi dejanji je bivši beneški patriarh skušal delno razbliniti ta vtis in poudariti predvsem kontinuiteto izvajanja sklepov vatikanskega koncila. To je želel podčrtati tudi s svojstveno izbiro dvojnega imena svojih predhodnikov Janeza in Pavia. Kljub temu pa je v prvem nagovoru množici na Trgu sv. Petra skušal pojasniti, da se ne more v vsem enačiti z njima. «Nimam srčne kulture papeža Janeza, niti izobraženosti papeža Pavla,« je dejal in tako potrdil lastno osebnost.
Izredni dar poenostavljanja preko anekdot in prilik, ki ga je približeval idealni figuri «župnika sveta«, je Janezu Pavlu I. služil predvsem zato, da se je lotil nelahke naloge utrjevanja vloge cerkve kot moralnega vodnika. Pri tem pa se je držal načel, ki jih je prebral V prvem programskem govoru, namenjenem kardinalom in škofom: skrb za revne, sla po miru, neo-majnost cerkvenega nauka, previdnost pri uresničevanju koncilske revolucije, disciplina in enotnost v cerkvi.
Smrt ga je zalotila sredi «vaje-ništva«, kot je sam označil to prvo obdobje. Za laika je taka, nepričakovana smrt, pač posledica skritih bolezenskih klic in torej nekaj nepredvidljivega. Za vernika pa je tudi ta smrt, kot pravijo cerkveni dostojanstveniki, posledica božje previdnosti in torej skrivnostnega načrta trajnega razodcvanja.
Zato so se nekateri kardinali Vprašali, kakšen pomen naj pripišejo papeževi smrti. In s tem v zvezi se porajajo vprašanja, ali bo naslednji konklavc potrdil prejšnjo izbiro kar se tiče «lika» cerkvi potrebnega papeža. Nekateri utemeljujejo zahtevo po večji, še večji kolegialnosti cerkvenega vodenja prav s sklicevanjem na primer papeža Lucianija, ki ga je teža odgovornosti strla. Drugi pa se že sprašujejo, kako najti Lncianiju naslednika, ki naj bi mu bil kar se da podoben.
Toda' to spada že v okvir ugibanj In razprav pred konklavom. Zgrešena predvidevanja letošnjih avgustovskih dni so dokazala, da je izbira novega papeža še vedno presenečenje, ki se obnavlja vsakokrat, ko z balkona vatikanske palače naznanjajo javnosti «veliko veselje«. Tudi tokrat, sredi oktobra, bo najbrž tako.
Za Janeza Pavla I. in njegovih 33 dni pa lahko zapišemo, da bo ostal v spominu ljudi zaradi sramežljivega smehljaja, skrbno izbrani preprostosti v modrovanju, dialoga z dečkom in primerjavo med bogom in materjo. Medtem pa bo nov papež dajal cerkvi svoj pečat. Janez Pavel I. svojega ni u-, tegnil vtisniti, ker je zastavljeni načrt ostal neuresničen in neznan.
STOJAN SPETIČ
Papeževo truplo na mrtvaškem odru
(Telefoto ANSA)
MINISTRSKI SVET 0 IZVAJANJU OSIMSKEGA SPORAZUMA
Vlada bo obravnavala probleme Slovencev v globalnem okviru
Na včerajšnji seji je vlada sklenila počakati na zaključke posebne komisije za vprašanja zaščite naše manjšine - Odobrena dekreta o mešani coni in luki - Pozitivna ocena deželnega predsednika Comellija
RIM — Na svoji sinočnji seji je vlada, med drugim, odobrila tudi zadnja dva odloga, za katera je jila pooblaščena na osnovi zakona ratifikaciji italijansko - jugoslovanskih osimskih sporazumov.
Kot je izrecno poudarjeno, je vlada odobrila odloka o finansiranju javnih del za mešano industrijsko prosto cono in za tržaško luko.
Kar zadeva pooblaščeni dekret o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Furlaniji-Julijski krajini (skladno z osmim členom ita-lijansko-jugoslovanskega dogovora) pa: je ministrski svet odložil vsak sklep, dokler ne bo posebna komisija, imenovana pri predsedstvu vlade, zaključila svoje delo in to v globalnem okviru te problematike.
Iz navedenega besedila sklepa ki ga je posredoval predsednik deželne vlade Antonio COmelli, ker je prisostvoval seji ministrskega sveta, izhaja, da je' vlada osvojila zahtevo demokratičnih sil naše dežele po posredovanju parlamentarne komisije za izvajanje osimskega sporazuma. Pri tem je pomembno, da se osmemu členu osimskega sporazuma ne daje več ozemeljsko o-mejen pomen in da se ga povezuje s prisotnostjo slovenske manjšine na ozemlju Furlanije-Julijske krajine, ne glede na pokrajine. Prav tako je važno, da vlada dodaja obvezi, da bo počakala na zaključke posebne vladne komisije, tudi obvezo, da bo manjšinsko problematiko obravnavala v »globalnem okviru«. To je, v bistvu, prvi uspeh prizadevanj demokratičnih sil naše dežele.
Predsednik deželne vlade se je še posebej zahvalil predsedniku ministrskega sveta Andreottiju za pozornost, ki jo je osebno posvetil vprašanjem izvajanja osimskega sporazuma. Stališča vlade do omenjenih vprašanj je namreč na seji orisal sam Andreotti, ki je med drugim poudaril, da ima dežela Furianija-Julijska krajina z dekreti za izvajanje osimskih sporazumov ter pred časom odobrenimi normami za potresna področja na razpolago »enoten okvir za lastno obnovo«.
Andreotti je na koncu svojega poročila izrazil prebivalcem Furia-nije-Julijske krajine ter predsedniku Comelliju svoje najboljše želje za obvezujočo dejavnost prihodnjih let. Tem željam so se pridružili o-stali člani ministrskega sveta.
FTedsednik vlade je uvodoma dejal, da se z zadnjima dvema dekretoma zaključuje prvo obdobje izvajanja ratifikacijskega zakona o-simskega sporazuma, ko so predvidene nujne infrastrukture ter pomembne gospodarske in kulturne pobude, ki težijo k razvoju sodelovanja med obmejnimi področji. Zadnja'dva dekreta nudita, skupaj z ostalimi, približno 300 milijard lir na razpolago deželni upravi, ki jih bo vključila v svoj razvojni načrt.
Predsednik deželne vlade Comelli je orisal odobrena dekreta Prvi zadeva finansiranje oblikovanja mešane industrijske cone. V.ta namen je vlada izdala 60 milijard, ki jih bo ■ hranila dežela v pričakovanju na zaključke študij o uresničljivosti. Te študije bodo namreč morale nuditi ustrezna jamstva tako glede
nik Jean Villot sklical za danes o-poldne sestanek kongregacije kardinalov, ki odloča o vseh tekočih zadevah, dokler ne bo izvoljen nov poglavar katoliške cerkve. Kardinali bodo morali med drugim določili dan začetka konklava. Kot določa obrednik, ki ga je dve leti pred smrtjo pripravil Pavel VI., se kar dinali, ki imajo pravic^ do glasovanja, morajo zbrati v konklavu med
(Nadaljevanje na zadnji strani) Pokojni papež Janez Pavel I.
Ipkacije cone, kakor tudi" glede1 P-bratov. ki bodo vanjo nameščeni,
Drugi dekret delno spreminja zakon, ki je ustanavljal avtonorpno luško ustanovo v Trstu, saj ooeno-stavlja birokratske procedure finančnega značaja. Dekret ustanavlja dotacijski sklad v višini 15 milijard lir, ki bo tržaški luški u-stanovi omogočil učinkovitejšo dejavnost, naglejše pridobivanje kreditnih sredstev in neposredno udeležbo v procesu koordinacije dela jadranskih luk.
Dekret o tržaški luki odpira tudi možnosti integracije luškega sistema v naši deželi. Ministrski svet si je končno pridržal pravico zvišati letni državni prispevek tržaški luki, ki znaša trenutno 2.300 milijonov lir letno.
Predsednik deželne vlade Comelli je odobrene dekrete ocenil kot »pozitiven odgovor na novi mednarodni položaj, v katerem sta Trst in dežela Furianija-Julijska krajina poklicana k pospeševanju tesnejšega sodelovanja med EGS in tretjim svetom«.
Forlani in Vrhovec o izvajanju osimskih sporazumov
NEW YORK - Včeraj sta se v New Yorku, kjer se udeležujeta zasedanja glavne skupščine Združenih naradov, sestala italijanski zunanji minister Ar-naldo Forlani in jugoslovanski minister za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Posebno pozornost sta poleg aktualnim mednarodnim vprašanjem posvetila zlasti dvostranskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo. Izrazila sta zadovoljstvo glede načina izvajanja osimskih sporazumov in pri tem poudarila potrebo po še nadaljnji krepitvi gospodarskega sodelovanja.
Albino Luciani je preminil že v četrtek zvečer malo po 23. uri, njegovo smrt pa so odkrili šele včeraj zjutraj - Vest je žalostno odjeknila v Italiji in v svetu - Kardinali bodo danes določili dan pogreba in datum začetka konklava
VATIKAN — Komaj triintrideset dni po izvolitvi za poglavarja katoliške cerkve je v četrtek zvečer nepričakovano umrl v Vatikanu papež Janez Pavel I. Njegova smrt je mučno odjeknila v Italiji in v svetu, saj se je novi papež v tem mesecu pontifikata s svojo ljudskostjo in preprostostjo prikupil ljudem prav tako kot «dobri oče« Janez XXIII.
Daši je preminil že v četrtek zvečer malo po 23. uri, medtem ko je v postelji bral knjigo, so smrt Albina Lucianija odkrili šele včeraj zjutraj, ko je tajnik, ki ga je zaman čakal v kapeli, kjer se je vsako jutro okrog 6. ure papež zbral pri molitvi, stopil v njegovo spalnico. Papež je ležal mrtev na postelji, luč na nočni omarici je bila še prižgana, knjiga, ki jo .je bral, mu je zdrsnila iz roke na odejo.
Njegov organizem ni zdržal umskega in telesnega napora, ki ga zahteva vodenje Vatikana. Vzrok smrti ni bil še dokončno ugotovljen, dasi kaže, da je šlo za infarkt ali za možgansko kap.
Vest o nepričakovani smrti Janeza Pavla I. je žalostno odjeknila v Italiji in v svetu. Že dopoldne so se v Vatikanu začeli zbirati verniki, ki so pod večer narasli v ogromno žalujoču množico. Tiho so čakali v vrsti, da hi se lahko poklonili Janezu Pavlu I. Računajo, da se je do 19. ure zvrstilo pred truplom nad 2.000 ljudi, medtem ko jih je vsaj deset tisoč čakalo še v vrsti pred durmi vatikanske palače, ki so bila na pol zaprta v znak žalovanja. Prvi, ki se je poklonil spominu pokojnega papeža je bil predsednik republike Sandro Perti-ni, ki je prišel v Vatikan zasebno spremstvu generalnega sekreta
rja pri predsedstvu republike dr. Maccanica. Takoj za njim je prispel predsednik senata Fanfani, nato pa so se drug za drugim zvrstili v mrtvaški sobi ostali najvišji pred stavniki italijanske države in v Vatikanu akreditirani veleposlaniki.
Nekaj ur po novici so rimski časopisi že izšli v posebnih izdajah z napovedjo smrti Janeza Pavla I. in z vrsto člankov posvečenih liku preminulega papeža. Pod večer je obrobljen z žalnim trakom izšel tudi uradni list. V znak žalovanja sta senat in poslanska zbornica po kratki komemoraciji Albina Lucianija prekinila z delom, na sedežih vseh ustanov so razobesili zastave z žalnim trakom, minister za šolstvo Pedini pa je v znak žalovanja odredil, da danes na šolah ne bo pouka. Tudi italijanski radio in televizija sta prekinila običajne od daje in sta oddajala le klasično glasbo.
Potem ko je opravil vse formalnosti, ki jih ob smrti papeža predvideva obrednik (ugotovitev smrti, zapečatenje papeževega posebnega sta novanja), je vatikanski državni taj-
ftiiiiSi.	■' j
(Telefoto ANŠA)
iiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiimMiiiKiiiiMiiiiiiiiiiifmiiiiiMiNiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiMiMniimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODGOVOR Nfl OSKRUNITEV SPOMENIKOV PADLIM BORCEM
Jutri v Križu enotna protestna protifašistična manifestacija
Enotna delegacija Bazovice, Padrič in Križa pri prefektu Marro-suju - Sklep o častni straži pri spomeniku bazoviškim žrtvam in drugih spomenikih - Sporočilo predsedstva republike
Predstavniki Bazovice, Križa ln Padrič pri prefektu dr. Marrosuju
PO ČETRTKOVEM NAPADU NA TORINSKEGA DELOVODJO
Brigadisti stopnjujejo teroristično ofenzive: v Milanu ranili funkcionarja tovarne Alfa Romeo
Ippolitu Bestonsu so teroristi vklenili roke v lisice in mu prestrelili obe nogi
PO UMORU IVA UNIJA V RIMU
Demokratična Italija obsodila nasilje fašistov in teroristov
Odgovornost za podli zločin si lasti skrcjitodesnicarska skupina NAR
RIM — Rim in na splošno vsa i-talijanska javnost je ogorčeno obsodila četrtkov škvadristični atentat v Rimu, kjer je bil pred sedežem KPI v Ul. Appia Antiča ubit 24-let-nj Ivo Zini, Vincenzo Di Blasio pa hudo ranjen, študenti, delavci in na splošno vsi demokratje so se množično odzvali pozivu antifašističnih organizacij in so s prisotnostjo zlasti na večerni manifestaciji na večerni manifestaciji pred Kolo-sejern, ko so se poklonili tudi spominu študenta Walterja Rossija, ki je bil ubit pred enim letom, izpričali svoj gnev nad, hladnokrvnim zločinom, obenem pa tudi zahtevo, naj pristojni organi vendarle odločneje posežejo v boj zoper prevratnike ter naj odkrijejo in kaznujejo tudi tiste, ki za kulisami spredajo krvavo
mrežo strategije nasilja in terorja.
V tem okviru so demonstranti s svojo prisotnostjo in demokratičnim zadržanjem neizprosno obsodili tudi krvavo nasilje rdečih brigad, ki so v četrtek ubile v Turinu delovodjo tovarne Lancia, včeraj pa ranile v Milanu funkcionarja družbe Alfa Romeo. Čeprav so brigadisti in fašisti politični sovražniki (celo smrtni sovražniki) — poudarjajo demokratične organizacije — ju pa vendarle druži skupni cilj: zrušiti demokratično državo in njene ustanove.
Preiskava o podlem napadu na Zinija in Di Blasia je medtem ste kla s polno paro, vendar ni doslej obrodila nobenih sadov. Edini ele-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
MILAN — Spirala terorističnega nasilja se zavija: po četrtkovem napadu na delovodjo Lancie Piera Coggiola so rdeče brigade včeraj napadle in ranile funkcionarja Alfe Romeo Ippolita Bestonsa. najstarejšega funkcionarja — tako po letih kot po stažu — milanske avtomobilske tovarne. Novi atentat je do kaz, da skušajo ultralevi teroristi po dvomesečnem premoru z nasiljem in krvjo spet pogojevati dogajanje v državi, še zlasti pa zaostriti do skrajnosti napetost pred začetkom pogajanj za obnovo delovnih pogodb in v času ko so začele popuščati kohezijske vezi v vladni koaliciji. Tako še skušajo s silo orožja znova vključiti v tok političnega in sindikalnega dogajanja, potem ko so po umoru predsednika krščanske de rnokracije Alda Mora, ostale ultra-leve skupine osamljene, češ da so postale militaristična elita in so povsem prezrle «pclitično plat revolucionarnega boja«.
Teroristi, baje so bili v treh, so napadli Bestonsa malo pred 8. uro, ko se je kot običajno odpravil v službo. Pričakali so ja na poti, ki pelje v njegovo garažo in ga z zahrbtnim napadom onesposobili. Roke so mu vklenili v lisice, na vrat pa so mu obesili napis z »revolucionarnimi« gesli, preden so ga štirikrat ustrelili v noge. Preiskovalci dorrmevajo, da sta streljala vsaj dva napadalca, eden od katerih je
ime. samokres na boben, saj so na kraju atentata našli samo dva tulca.
Čuvaj poslopja, ki je slišal najprej nekaj pritajenih strelov in nato klice na pomoč, je prvi pomagal ranjenemu funkcionarju. Nekaj trenutkov pozneje je pritekla tudi njegova žena, ki je slonela na oknu svojega stanovanja, da bi pomahala možu v slovo, ko se je odpeljal v službo. Ženska je </ pogovoru s časnikarji pozneje poudarila, da je bila po četrtkovem atentatu zaskrbljena zu moževo usodo in je takoj zaslutila, da so ga napadli, ko je videla, da ni privozil iz garaže.
Podatki o rapadu so zaenkrat kaj skopi, saj mu ni bil priča niiiče. Preiskovalci so nekako obnovili dinamiko atentata le na osnovi ranjen-čevega pričevanja, ki pa je bilo, razumljivo, Jokaj megleno. Krogle so zadele Bestonsa v obe nogi. na srečo pa mu niso povzročile notranjih krvavitev, ..i so bile usodne Cog gioli. Funkcionar Alfe Romeo bo predvidoma okreval v dveh mesecih zaradi zloma piščali in golenice.
Podli atentat je dramatično odjeknil v Milanu. Uslužbenci Alfe Ra meo so v znak protesta proglasili enourno stavko, delavci ostalih industrijskih obratov pa so stavkali pol ure. Zvečer jt bilo na Trgu Ca-stello mogočno protestno zborovanje, ki ga je priredila pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL. (vtj
Najnovejši vandalski podvigi fašističnih prenapetežev, naperjeni proti našim spomenikom, simbolom neizprosnega boja vsega tukajšnjega slovenskega prebivalstva proti fašističnemu in nacističnemu zatiranju, r sprožili naraščajoč val ogorčenja pri vseh naprednih in demokratičnih silah. Kakor preteklo nedeljo pred spomenikom bazoviškim žrtvam, tako bo slovensko in italijansko demokratično in protifašistično prebivalstvo .jutri odgovorilo fašističnim provokatorjem z mogočno manifestacijo pred kriškim o‘,Krmljenim spomenikom. Tako so predsinočnjim sklenili predstavniki krajevnih organizacij iz Križa, Padrič in Bazovice in to so potrdili na sinočnjem množičnem sestanku v Bazoviškem domu. ki so sc ea udeležili poleg predstavnikov krajevnih organizacij tudi predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev, VZPI - ANPI, SKGZ in strank KPI, PSI in SSk. Protestna manifestacija bo ob lj.30 in bodo na njej govorili predsednik kriškega antifašističnega odbora Angel Tence, predstavnik VZPI-ANPI Arturo Calabria in predstavnik SK GZ Bogo Samsa.
Pred tem, in sicer ob 9. uri, bo polaganje vencev in kratka protestna manifestacija pred oskrunjenim spomenikom padlim v Padričah. Ob 9.30 pa bo deželno vodstvo VZPI-ANPI priredilo v Ljudskem domu v. Križu protestno sejo, s katere bi moral (kot je bilo rečeno na sinočnji seji v Bazovici) iziti poziv predsednikoma deželne vlade in deželne skupščine, naj data pokroviteljstvo nad še širšo protifašistično manifestacijo v Trstu, ki bo vsedeželnega značaja. Nedeljska množična manifestacija v Križu naj bi torej bila preludij vsedežrim manifestaciji, ki naj bo dokaz enotnosti demokratičnih sil v boju proti mračnim silam, katerih cilj je razbitje enotnosti med Slovenci in Italijani v teh krajih.
Splošna mobilizacija našega ljudstva pa se mora izražati tudi t dosledno budnostjo in aktivnim stra ženjem naših spomenikov, ki so
vedno pogosteje tarča fašističnih napadov. To je sinočnje zborovanje v Bazovici izrecno poudarilo. Vse krajevne organizacije se morajo angažirati in organizirati za straže-nje spomenikov v posameznih vaseh, posebej pa je treba simbolično častno zastražili spomenik na bazovski gmajni. V ta namen so si bazovske vaške organizacije skupaj z Odborom za proslavo bazoviških žrtev prevzele pobudo, da bodo organizirale skupine mladincev in tudi starejših antifašistov za čuvanje tega spomenika.
Nekaj pobud je bilo izvednih že včeraj. Predstavniki neposredno prizadetih krajev, Bazovice. Padrič in Križa, so se včeraj dopoldne podali na prefekturo, kjer so skup-
(Nadalje vanje na zadnri strani)
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV IN KOORDINACIJSKI ODBOR VAŠKIH ORGANIZACIJ V BAZOVICI
pozivata
vse antifašiste, Slovence in Italijane iz dežele Furlanije - Julijske krajine in še posebej mladino, da sodelujejo
NA ČASTNI STRAŽI OB SPOMENIKU BAZOVIŠKIM JUNAKOM
Straža se prične danes, v soboto, 30. septembra, ob 18. uri in bo trajala do nedelje, 8. oktobra, do 12. ure. Častna straža bo trajala po 6 ur; 0 - 6 - 12 -18 - 24.
Posamezniki in organizacije, ki žele na tak način počastiti spomin 'tirih bazoviških junakov in manifestirati za svobodo, demokracijo in sožitje, naj javijo od 8. ure danes dalje koordinacijskemu odboru v Bazoviškem domu in to ali osebno ali na telefon 22-64-46 ( 040). V Bazoviškem domu bo ves čas častne riraže nepretrgana dežurna služba.
r
TRŽAŠKI DNEVNIK
UMESTITEV RAJONSKIH SVETOV
ŠE TRI KONZULTE BREZ PREDSEDNIKA
S sejami zadnjih treh rajonskih svetov sc je sinoči zaključil prvi krog umestitvenih zasedanj konzult, ki so bile prvič direktno izvoljene na junijskih volitvah. Negativno poanto teh zasedanj predstavljata dve dejstvi: prvič, da so trije rajonski sveti še vedno brez predsednikov in da je v dveh do tega prišlo tako, da je večje število svetovalcev zapustilo sejno dvorano in da torej seji nista bili sklepčni; drugič, da je prišlo marsikje do krhanja enotnosti med demokratičnimi strankami, kar bi morali njihovi predstavniki, predvsem pa vodilni organi, v sedanji kočljivi politični situaciji preprečiti. Pozitivni element, ki izhaja iz prvega ciklusa sej rajonskih svetov, pa je nedvomno v dejstvu, da pripada vseh devet izvoljenih predsednikov demokratičnim strankam (4 KD, 2 KPI, po eden pa PLI, SSk in PRI), kar daje upati, da bodo stranke ustavnega loka našle podobno rešitev tudi v ostalih treh svetih, kajti rajonski sveti bodo morali sedaj nositi vlogo sogovornika Cecovinijevega odbora Liste za Trst.	,
Kjadin - Rocol
Rajonski svet za Kjadin in Rocol ni na včerajšnji umestitveni seji izvolil predsednika, ker ni prišlo do dogovora med demokratičnimi strankami in so zato svetovalci KD in KPI zapustili sejno dvorano, s tem pa rajonski svet ni bil več sklepčen.
Razplet je bil povsem nepričakovan, saj je seja v začetku potekala v mirnem vzdušju; tudi občasno dogovarjanje med svetovalci KD in KPI ni dalo slutiti kaj hujšega, saj so izmenjave mnenj in pogovori na konzultah nekaj običajnega. Po začetnih for malnostih in zamenjavi republikanskega predstavnika (svetovalec Ettore Devide je namreč odstopil in ga je zamenjal Fabrizio Fa-bricci) je z nekajminutno zamudo prišel na sejo tudi edini svetovalec PSI Eraldo Cecchini. Svetovalci KD so predlagali krajšo prekinitev seje, češ da morajo izpolniti umestitvene formularje, dejansko pa so se dalj časa razgovarjali s socialističnim svetovalcem, očitno zato, da bi koordinirali vsebino njegovih izjav in stališč, ki so kasneje z vso svojo težo prišla na dan.
Mrzlično posvetovanje je trajalo dolgo in je sprožilo proteste svetovalcev Liste za Trst, nakar se je v neprijetnem vzdušju seja nadaljevala. Predstavnik krščanske demokracije Sergio Aita je predlagal odložitev seje rajonskega sveta, ker ni bil dosežen sporazum. Predlog je sprožil proteste svetovalcev Liste za Trst, ki so kot običajno očitali vsedržavnim strankam zakulisno igro. Svetovalci KD so brez komentarja zapustili sejno dvorano. Podobno izjavo kot Aita je takoj nato dala tudi svetovalka KPI Anita Mi-cheli - Rabbito, nakar so tudi komunisti zapustili dvorano. S tem pa se še ni vse končalo, saj socialistični svetovalec Eraldo Cecchini je izjavil »v imenu stranke*, da mora predsednik rajonskega sveta odražati stališča vseh demokratičnih strank. Takoj nato pa je izrecno pripomnil, da med demokrate vključuje tudi svetovalce Liste za Trst, izključuje pa misovce. Izjava je izzvala odobravanje svetovalcev LPT in protest misovske predstavnice, (voc)
Stara mitnica
Na včerajšnji umestitveni seji rajonskega sveta za Staro mitnico niso izvolili predsednika, ampak so izvolitev prenesli na prihodnji torek. Za tak sklep so glasovali štirje komunisti, republikanec in šest predstavnikov Liste za Trst, socialist se je vzdržal, dva misovca in šest krščanskih demokratov, ki so se takoj izrekli proti odložitvi seje na poznejši datum, pa so seveda glasovali proti.
Pred začetkom volitev novega predsednika je komunistična svetovalka Diana De Petris - De Rosa predložila resolucijo, v kateri izraža željo, da bi si najprej svetovalci izmenjali mnenja in stališča, predstavili programe ter šele nato prešli na osrednjo točko dnevnega reda, to je na volitve predsednika. V primeru pa, da bi se razprava nadaljevala pozno v noč, je bilo iz resolucije KPI razvidno, da bi volitve odložili na poznejši daturruJ^oj se oglasil svetovalec LPT Caratti, češ da ni pametno odlagati glasovanja, saj mesto predsednika rajonskega sveta konec koncev ni pomembno. Razvila se je polemika med vsemi strankami in pralo je tudi do glasovanja resolucij, kjer so z 12 glasovi komunisti, krščanski demokrati, socialist in republikanec odločno zavrnili stališče LPT in misovcev. Potekla pa je še dobra ura, da so se duhovi pomirili ter da so predstavniki vsake stranke predstavili svoj program. Tako je krščanski demokrat Ferin na dolgo orisal dosedanje in bodoče delo na področju rajona ter izrazil željo, da bi se sodelovanje ne omejilo le na politične stranke, ampak da bi si za reševanje problemov rajona prizadevali vsi prebivalci, ki so jim ta vprašanja pri srcu. Izredno dobro razčlembo problemov rajona in njihovo stvarno reševanje je podala komunistka De Rosa, ki je v prvi vrsti poudarila šolstvo in kulturo ter podčrtala pomembno vlogo, ki jo vodi na tem področju Stalno slovensko gledališče. Predstavnica LPT Bertocchijeva pa je orisala stališče svoje skupine v tonu že znanih Cecovinijevih govorov. Poudarila je tako predvsem važnost čistoče, ker je ta neposredno povezana z zdravjem.
Po kratkem premoru so komunisti predlagali točen datum naslednje seje (s tem so se predstavniki LPT popolnoma strinjali), predstavniki KD pa so v resoluciji zahtevali takojšnje volitve predsednika. Prišlo je do ponovnih nasprotujočih si izjav in ugotavljanj, enotne sklepčnosti demokratičnih strank pa ni bilo. (kt)
Sv. Vid - Staro mesto
Na osnovi predhodnega dogovora med strankami ustavnega loka je skupščina rajonskega sveta za Sv. Vid - Staro mesto izvolila novega predsednika že na prvi umestitveni seji. Za njegovo izvolitev so bila potrebna tri glasovanja, ker niso stranke ustavnega loka na včerajšnji seji razpolagale z absolutno večino. Razmerje sil je namreč naslednje; KD 6 svetovalcev, KPI 3, PSI 1, PRI 1, Lista za Trst 7 in MSI 2; stranke ustavnega loka razpolagajo z 11 glasovi, vendar je bil na včerajšnji seji upravičeno odsoten svetovalec KD. V tretjem glasovanju, to je v balotaži, je bila tako izvoljena svetovalka republikanske stranke Chana Gitla Wolf z 10 glasovi, medtem ko jih je kandidat Liste za Trst Peinkhofer prejel 9 (zanj sta glasovala tudi že zvesta partnerja meščanske liste — svetovalca MSI).
Tudi v tem rajonskem svetu je torej prišlo do sporazuma med demokratičnimi strankami, ki so popolnoma osamile Listo za Trst in njene fašistične zaveznike. Na obširni in poglobljeni razpravi, v kateri so prišla na dan vsa pereča vprašanja tega rajona, s katerimi se bo moral novoizvoljeni svet čim prej spoprijeti, je prišla tako do izraza tista široka demokratična enotnost, ki smo jo zaman čakali v občinskem svetu. Programi vseh strank ustavnega loka so si bili v marsičem podobni in se med seboj dopolnjevali, program Liste za Trst, pa se ni dosti razlikoval od onega, ki ga je predložil župan Cecovini v občinskem svetu. Tako smo ponovno slišali nameček tehničnih zadev, v katerem ni manjkala že oguljena zahteva po čistejših cestah. Vsekakor pa so svetovalci demokratičnih strank v svojih posegih pozvali vse prisotne, da bi vsakdo prispeval s konstruktivnim delom, za skupen interes celotnega rajona.
Svetovalci demokratičnih strank so se v svojih posegih spom nili tudi novega vala nasilja, ki je v prejšnjih dneh zajel nekatera italijanska mesta, oskrunitev slovenskih spomenikov na Krasu pa so omenili le bežno. Vsekakor pa so javnost pozvali na čim širšo demokratično enotnost in na utrditev demokratičnih inštitucij. Potrdili so, da se mora delovanje rajonskega sveta odvijati v antifašističnem duhu, v skupnem interesu krajevnega prebivalstva.
Naj še omenimo, da so hoteli svetovalci Liste za Trst pred gla sovanjem zapustiti sejno dvorano, ko so videli, da so jih demokra tične stranke popolnoma osamile, vendar pa tega niso storili. Po izvolitvi je predsednica Chana Gitla Wolf še enkrat poudarila, da bi prišlo do čim širšega sodelovanja med vsemi, saj je v rajonu še veliko odprtih in nujnih problemov, zaradi česar bo podpora vsakogar zelo zaželena, (a.s.)
Ob koncu navajamo v pregled imena in stranko predsednikov rajonskih svetov:
Zahodni Kras: Slavoljub Štoka (KPI)
Vzhodni Kras: Karel Grgič (SSk)
Rojan - Greta - Barkovlje: predsednika še niso izvolili Kolonja - Škorklja: Gianfranco Benci (KD)
Novo mesto - Nova mitnica: Sergio Trauner (PLI)
Sv. Vid - Staro mesto: Chana Gitla Wo!f (PRI)
Stara mitnica: predsednika še niso izvolili Sv. Ivan - Lonjer: Mario De Pretiš (KD)
Kjadin - Rocol: predsednika še niso izvolili Sv. Jakob: Silvano Mincusch (KPI)
Skedenj - čarbola: Salvatore Cannone (KD)
Sv. Ana - Sv. Sergij: Luciano Hlacia (KD)
Rajonski sveti za Rojan - Greto - Barkovlje, Staro mitnico in Kjadin - Rocol se bodo verjetno sestali že prihodnji teden, da izvolijo predsednika.
Ogorčenje in protesti vse slovenske javnosti
Slovenska prosvetna zveza
Slovenska prosvetna zveza in vsa vanjo včlanjena društva izražajo ob ponovni oskrumbi spomenika bazoviškim junakom ter oskrumbi spomenikov na Padričah, v Križu in Bošketu najodločnejši protest ter zaskrbljenost. Skrunjenje naših spomenikov je direkten napad na našo narodnostno skupnost, na njeno bistvo, na njeno preteklost in na njen sedanji in nadaljnji obstoj. Preveč je naš narod žrtvoval, da bi si sedaj pustil odvzeti, kar je dosegel za ceno velikih žrtev in velikega trpljenja.
Stopnjevanje fašističnega izzivanja in nasilja se uokvirja v jasno strategijo tistih sil, ki bi rade zaustavile proces popuščanja napetosti v tem delu sveta ter miroljubnega sožitja in plodnega sodelovanja med tu živečima narodnostima ter sosednjimi narodi in državami. Prav zato je naloga vseh demokratičnih sil, da enotno in odločno odgovorijo na ta huda izzivanja. Trstu Je treba zagotoviti vse pogoje za njegovo vsestransko skladno rast, predvsem pa je treba popolnoma o-samiti vse tiste sile, ki se tej rasti ter miroljubnemu sožitju upirajo. Slovenska prosvetna zveza se ob tem obrača tudi na pristojne oblasti z zahtevo, da 1 ončno izsledijo in zgledno kaznujejo krivce gnusnih napadov.
Zavodni svet v Dolini
Zavodni svet srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini zbran na svoji redni seji, 28. 9. 1978 najostreje obsoja najnovejše podlo dejanje fašističnih prenapetežev pri oskrunitvi štirih spomenikov padlim v NOB. Ugotavlja, da je slednja in niz prejšnjih provokacij naperjena proti sožitju med tukaj živečima narodoma in proti dobrim odnosom med Italijo in Jugoslavijo, ki so z osimskim sporazumom odprli nove perspektive sodelovanja in večjo angažiranost pri reševanju problemov narodnostnih manjšin, zahteva od pristojnih oblasti, da pokažejo večjo zavzetost pri iskanju krivcev, da le-te kaznujejo in s tem preprečijo ponavljanje fašističnega nasilja v deželnem in državnem obsegu, obe nem pa poziva vse demokratične sile k aktivni budnosti proti takim in podobnim akcijam fašističnega škva-drizma.
Slovenski dijaki
Dijaki znanstvenega liceja, klasičnega liceja in trgovskega zavoda v Trstu, ztpr^ni na enournem zboro-: vanju dne 29. t.tn„ smo enotno obsodili škvadristične napade na spo-v BfftoviCl1J>adričah in v
terih ideali so v nas še vedno živi.
Zborovanju so prisostvovali tudi profesorji, kateri so skupno z dijaki izrazili svoje stališče glede teh vandalskih dejanj, in zahtevali od pristojnih oblasti, da fašistične razbijače izsledijo in primerno kaznujejo. Poleg tega dijaki pozivamo vso slovensko in italijansko demokratično mladino, da proti takim provokacijam odločno nastopi in da se pridruži vsej napredni javnosti v boju proti nazadnjaškim in reakcionarnim silam.
• • *
Dijaki in dijakinje državnega u-čiteljišča «A. M. Slomšek« s priključeno vzgojiteljsko šolo izražajo protest nad fašističnim dejanjem in sicer nad ponovno oskrunitvijo naših spomenikov. Ta stalna vanda-listična dejanja žalijo narodno in protifašistično zavest. Pozivamo pristojne oblasti, da čimprej kaznujejo krivce, ki stalno delujejo proti mirnemu sožitju med slovenskim in italijanskim demokratičnim ljudstvom.
Zamejski skavti
Tržaški člani in članice Slovenske zamejske skavtske organizacije čutimo dolžnost, da ob nezaslišanem stopnjevanju nasilnih dejanj po naših vaseh javno izrazimo svoje o-gorčenje in svojo obsodbo. Uničevanje spomenikov slovenskim junakom, ki so padli za pravice in svobodo našega naroda ter za demokratično ureditev in bratsko sožitje med narodi, se gotovo vključuje v hude, temne načrte, o čemer priča še najzgovorneje izbrana pot nasilja in teptanja najglobljih čustev. Ob tem je zaskrbljujoče destvo, da hudodelci to počenjajo povsem ne moteno.
Zavedati pa se morajo, da so sami, ker so njihovi načrti v nasprotju z voljo vseh demokratov, kot se je pokazalo v številnih dokumentih ob nedavnem poškodovanju bazoviškega spomenika ter ob velikem e-notnem zborovanju prav tam v nedeljo, ki se ga je udeležilo tudi naše uradno zastopstvo.
VČERAJ V SPREMSTVU STARŠEV IN UČNEGA OSEBJA
Cvetje rojanskih osnovnošolcev na oskrunjeni spomenik v Bazovici
Postanek ob grobu štirih junakov na pokopališču pri Sv. Ani
DANES OPOLNOČI
Premakniti kazalce za 60 minut nazaj!
Danes ob polnoči bomo morali premakniti kazalce na uri za 60 minut nazaj, ker bo prenehala poletna ura. S tem bomo praktično nadoknadili uro spanja, ki smo jo izgubili v noči od 27. na 28. maj, ko je poletna ura stopila v veljavo.
Ta sprememba bo kot vsako leto povzročila nekatere nevšečnosti, v prvi vrsti čakanje vlakov na postajah, da se prilagodijo novemu voznemu redu, ki bo stopil v veljavo danes ob polnoči. Za vsak primer, da ne bo presenečenj, objavljamo na 4. strani zimski vozni red vlakov.
S ptenehanjem poletne ure se bo v ponedeljek spremenil tudi popoldanski delovni čas trgovin, ki bodo odprti od 15.30 do 19.30.
Še letos bodo poimenovali osnovno šolo v Rojanu po štirih bazoviških junakih. To bo pomembna svečanost., ne le za Rojančane, ampak za vso našo zamejsko javnost in za vse antifašiste. Prav v teh dneh doživljamo kruto fašistično gonjo in zato čutimo še bolj pomen tega poimenovanja. Prav včeraj, potem ko je v nočnih urah bila na bazov-ski gmajni zopet prisotna črna roka, so se rojanski učenci, njihove učiteljice in starši podali k spomeniku Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, da bi si pobliže ogledali spomenik, ki priča o žrtvovanju štirih mladih fantov. Vendar niso stali pred lepim, z venci okrašenim spomenikom, pač pa pred surovo oskrunjenim spomenikom.
Po bežnem ogledu, so se učenci postavili k spomeniku in v tišini, dostojno poslušali besede, ki jih je za to priložnost izrekla predstavnica združenja staršev. V uvodnih besedah je Vida Jagodic dejala, da je to dolžnost rojanskih učencev, da se "poklonijo spominu štirih junakov, po katerih bo v kratkem šola poimenovana. Nato je v nadaljevanju rekla, in tu je govorila v i-menu vseh rojanskih staršev:
«Z ogorčenjem in zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so fašistične sile ponovno oskrunile ta spomenik in druge sprminske plošče na našem ozemlju! Še vedno upamo, da je to dejanje le izraz peščice skrajnežev, ki jih mora demokratična slovenska in italijanska družba v celoti
niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiioiHHiiiiHiiiiHiiiHnmiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiioMoooiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiniinOmiiiHIHiiiiiiin
MOTNO GLEDIŠČE DEŽELE IN SINDIKA TOV
Področni načrt CIPI za ladjedelstvo je v sedanjem konceptu nesprejemljiv
Sindikati zavračajo predvsem predpostavko o krčenju zaposlene delovne sile - Vprašanje bodo ponovno načeli in poglobili na II. konferenci v državnih udeležbah, ki bo 6. oktobra v Neaplju
javno obsoditi. Upravne in policijske oblasti pa jih morajo razkrinkali in kaznovati ter tako preprečiti vandalska dejanja! Nočemo in ne bomo dovolili, da bi se za nas in za naše otroke vrnili časi narodnostne nestrpnosti in, da bi bile zaman vse žrtve posebno pa še vaša mlada življenja Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič in življenja vseh ostalih, ki so padli kasneje, tja do NOB.«
Za njo je spregovoril dr. Vladimir Turina, ki je preprosto podal kratko zgodovino štirih junakov, trpljenje našega zatiranega naroda v dobi fašizma od spreminjanja priimkov pa vse do požiga Narodnega doma. Nadalje je dejal naj bodo učenci ponosni, ker zahajajo v slovensko šolo, katero smo si pridobili tudi s krvjo štirih bazoviških junakov, ter naj bodo ponosni, da se bo njihova šola imenovala po njih.
Nato so učenci osnovne šole iz Rojana zapeli pod vodstvom učiteljice Bianke Frr.ndolič pesmi »Gozdič je že zelen« ter uporno »Puntarsko«. Za tem sta dva učenca položila venec k oskrunjenemu spomeniku, dve predstavnici staršev pa šop nageljnov. S tem so se rojanski učenci, njihove učiteljice in starši poklonili spominu bazoviših junakov.
Z bazovske gmajne so se z avtobusom podali tudi na pokopališče
Zavedamo se, da so te oskrunitve, ki se Iz leta v leto ponavljajo, žalitev spomina na padle v NOB, ka-
aiiiiitMiiMHHMimMHimiiiiimiHiimiiiMiiiiimiiHi'
Dr. Frane Tončič 85-letnik
Starosta slovenskih tržaških odvetnikov dr. Frane Tončič je dočakal visoko starost 85 let. Ob njegovi osemdesetletnici smo v našem dnevniku v izčrpnem razgovoru z njim prehodili njegovo življenjsko pot od rojstva v Hrušici pri Podgradu do takratnih dni. Sprehod po tej poti je obenem pomenil sprehod po težki, često tudi trnovi poti narodno zavednega tržaškega Slovenca - intelektualca, ki se je z vsem srcem in razumom opredelil za narodnostni boj proti ,ašizmu za svobodo slovenskega primorskega človeka. Zato se je dr. Tončič tudi ob osvoboditvi, ki jo je dočakal po vsem trpljenju v zaporih, vključil v obnovljeno življenje in bil tudi v novih razmerah mož na mestu, tako kot pravni branilec naših partizanskih in protifašističnih borcev pred angloameriškimi sodišči, kot družbenopolitični delavec na pravnem, javnem in kulturnem področju. S svojo ravno osebnostjo, s svojo simpatičnostjo in vedrostjo, s kateri je prenašal udarce življenja, si je pridobil naklonjenost in spoštovanje vse n:.": zamejske slovenske javnosti in tudi italijanskih demokratov. Mi j, Primorskem dnevniku pa mu dolgujemo spoštovanje in priznanje tudi za pomoč, ki nam jo je pogosto nudil s svojimi mladostnimi časnikarskimi izkušnjami in s ojim. pravnimi nasveti.
K vsemu, kar smo zapisali ob njegovi osemdesetletnici, bi težko dodali v tem .renutku še kaj bistveno novega. Pač in to z vso iskrenostjo: s čestitkami tudi željo, da bi čimprej okreval in se vrnil med nas čil in nasmejan, (j.k.)
NO^u etežčdne uprayy»fr» bjl
včera.i napovedani sestanek med člani IV. stalne komisije deželne skupščine, ki .je pristojna za vprašanja industrije in ki jo vodi komunist Zorzenon, in predstavniki tovarniških svetov tržaških in trži-ške ladjedelnice ter sindikalne zveze delavcev kovinopredelovalne stroke FIM-FIOM-UILM. Seji je prisostvoval tudi odbornik za industrijo in trgovino D. Rinaldi.
Na dnevnem redu je bila razprava o področnem načrtu za preos-novo italijanskega ladjedelstva, ki ga je pripravil Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CI Pl. Predstavniki sindikalne zveze so poudarili, da je načrt nesprejemljiv tako na vsedržavni kakor tudi na krajevni deželni ravni, in sicer predvsem zaradi tega, ker je v njem praktično predvideno skrčenje lad jedel ske proizvodnje in zmanjšanje števila zaposlenih delovnih moči za 3.000 enot. Načrt CI Pl določa sicer vsoto 800 milijard za posodobitev ladjedelnic, ta sredstva pa nikakor ne zadostujejo za dejansko usposobitev obstoječih o-bratov. Načrt gre nadalje mimo novih smernic za preureditev la-djedelske industrije v okviru EGS, ki izhajajo iz znanega načrta «D’A-vignon«, kar ponovno postavlja Italijo v položaj, da bo morala kot edina med članicami evropske deveterice zmanjšati svoje proizvodne zmogljivosti na tem področju.
V krajevnem merilu, bi izvajanje načrta ČIPI — ki predvideva med drugim postopno krčenje delo\ne sile s tem, da bi delavce, ki odha jajo v pokoj, do leta 1983 ne nadomeščali z mlado delovno silo ^ — pomenilo usoden udarec za tržiško ladjedelnico Italcantieri in za Trza ški arzenal Sv. Marko v Trstu V tem zadnjem obratu bo do leta 1983 odšlo v pokoj okrog 500 delavcev tako da bi jih ostalo na delovnem mestu le še okrog 1.000, medtem ko bi moral obrat nasprotno raz polagati z 2.000 delavci.
Področni načrt CIPI za ladjedelstvo — so zaključili sindikalisti — je treba zato temeljito predelati u-postevaječ predloge in zahteve sindikalnih organizacij. Zato se je treba resno pripraviti na napovedano II. konferenco o državnih u-deležbah, ki bo v Neapliu 6. oktobra.
Člani deželne komisije in odbornik Rinaldi so povsem soglašali s stališči sindikalnih predstavnikov prizadetih delavcev. V zvezi s konferenco v Neaplju je odbornik za-
fr
gotovil, da se je bodo udeležili tudi zastopniki deželnega odbora in stalne komisije za industrijska vprašanja.
Ob koncu sestanka, ki je trajal dobre tri ure, so predstavniki tovarniških svetov in sindikalne zveze FLM -FIOM-UILM izrazili svoje zadovoljstvo s potekom seje, na kateri je prišlo do realistične izmenjave mnenj in do enotnih gledišč kar zadeva napovedano preosnovo državnega ladjedelstva v Italiji in na območju dežele
ve in specifično ' gbb-* ki običajno bogato uspevajo 'na' našem Krasu. Razstavljene primerke gob so člani društva včeraj nabrali na območju celotne tržaške pokrajine in tudi v smrekovih ter brezovih gozdičih onstran meje. Ta mikološka razstava je vsekakor znanstveno . ani-miva, predvsem pa poučna za vse gobarske sladokusce, (sb)
Uslužbenci RTV Ljubljana danes gostje našega ZTT
Danes bo v Dolini prijateljsko srečanje med uslužbenci ZTT in RTV Ljubljana, ki se bodo v jutranjih urah pomerili med seboj v vrsti športnih panog, popoldne pa bodo posvetili družabnosti. Gostje se bodo kasneje udeležili tudi partizanskega praznika v Dolini ter v večernih urah priprav na jutrišnjo kraško ohcet.
Uslužbenci obeh podjetij se tokrat srečujejo že tretjič. Prvo srečanje je bilo v Bazovici, drugo pa v Ljubljani.
Dan?s in jutri razstava svežih gob na Opčinah
V Prosvetnerr domu na Opčinah bo danes zjutraj ob 9. uri otvoritev razstave svežih gob, ki jo prireja slovenska gobarska družina. Razstava, ki a odprta nepretrgoma do 19. ure tako danes kot jutri, spada v okvir hvalevrednih pobud za boljše spoznavanje nai
Protestna izjava mladinskih gibanj
ZKMI, ZSMI in Gioventu Aclist* so v zvezi s krvavimi dogodki v Rimu in Turinu, v katerih sta i»' gubila življenje mladenič in tehnik avtomobilske tovarne Lancia, sestavili včeraj protestno izjavo, v kateri odločno obsojajo zločinski dejanji, ki imata jasen namen, ustvariti ozračje napetosti in s tem onemogočiti državljanom, da aktivno sledijo političnim dogajanjem v državi.
ZKMI, ZSMI in Gioventu Aclista pozivajo vse slovenske in italijanske mladeniče, naj se skupaj z delavci bojujejo proti reakcionarnim silam, posebno v tem trenutku, ko so tudi v našem mestu izbruhnila nasilna in vandalska početja, v prvi vrsti oskrunitev spomenikov padlim in napad na sedež slovenskih organizacij.
k Sv. Ani h šiča, Miloša
grobu- Bidovca, in Valenčiča, .(i
Maru-
(miiji)
PD SLAVEC - Rlcmanje
vabi vaščane na javni sestanek, k| bo v torek, 3. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Razpravljali bomo o temi:
POLOŽAJ SLOVENCEV V SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU
Uvodne misli bo podal tajnik SKGZ Dušan Udovič.
Vabljeni!
ŽALOVANJE OB SMRTI PAPEŽA
Danes ne bo pouka
Minister za šolstvo Pedini je včeraj odločil, da v znak žalovanja za papežem Janezom Pavlom I. danes ne bo pouka v državnih šolah vseh vrst in stopenj.
lllimmilllllHIMIIIHIMIIMHmttllHMimilllinMtaMItlMIIIItllHIIIMIHIIHIItllllllllillllllllllllllllllllllllllllillltl
OB NENADNI SMRTI JANEZA PAVLA I.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
KAPLAN DUŠAN JAKOMIN 0 LIKU POKOJNEGA PAPEŽA
Zastave na pol droga In sožalne brzojavke predstavnikov tržaških oblasti
Tržaške vernike je globoko pre-1 ne vlade Comelli in predsednik de-
Pojasnilo pokrajine o zastrupitvi otrok
Tiskovni urad tržaške pokrajine je včeraj objavil pojasnilo v zvez1 z vestjo o zastrupitvi 23 otrok v otroškem vrtcu v komprenzoriju psihiatrične bolnišnice. Tržaška pokrajina je že uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke te množične zastrupitve in je ugotovila, da je tud« osebje občutilo simptome lažje zastrupitve, pa ne bolniki in otroci v ustanovi ANFFaS, čeprav so vsl jedli kosilo skuhano v osrednji kuhinji psihiatrične bolnišnice.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 30. septembra
fT JELKA
Sonce' vzide ob 6.01 in zatone °® 17.48 — Dolžina dneva 11.47 — Luna vzide ob 3.57 in zatone ob 17. m1' Jutri, NEDELJA, 1. oktobra SEVER
Vreme včeraj: naj višja temperatur* 17,1 stopinje, najnižja 12,8, ob 13■ uri 17,1 stopinje, zračni pritisk 1012.' mb rahlo pada, vlaga 70-odstotna, ve" ter 8 km na uro jugovzhodnik, morje skoraj mimo. temperatura morja 18,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. septembra 1978 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa 1® 12 oseb.
RODILI SO SE: Alessandra Bovo. Fabio Cavalli, Caterina Gerolami 10 Deborah Sincovich.
UMRLI SO: 78-letna Petronilla Pic-ciome vd. De Grazia, 78-letni Antonio Filippi, 77-letna Maria Lenarduzzi v<1-Majer, 62-letna Ada Gibin vd. Cre-pa!di, 73-letna Caterina Demdich pof’ Pilat, 71-letni Michele di Palo, 51-let' ni Elio Sergi, 65-letni Luigi Gram zotto, 47-letna Laura Pettirosso Vecchiet, 37-letni Marino Cesar, letna Siria Petruzzi por. Filippu — letni Giuseppe Bandeu.
tresla nepričakovana vest o nenadni smrti papeža Janeza Pavla I. Vest se je razširila po mestu v jutranjih urah in že ob 8. uri so na vseh javnih poslopjih izobesili zastavo na pol droga v znak žalovanja. Cerkve so se polnile vernikov, ki so hoteli s svojo prisotnostjo počastiti spomin pokojnega papeža. Tudi predstavniki tržaških oblasti so naslovili sožalne brzojavke cerkvenim oblastem, predsednik dežel
Ob 85. rojstnem dnevu želimo
dr. FRANETU TONČIČU čimprejšnje okrevanje.
Njegovi prijatelji
POZIV NARODNIM NOŠAM Lastnice narodnih noš prosimo, da se v čim večjem številu udeležijo letošnje kraške obče-ti, ki bo jutri, L oktobra.
Zborno mesto je ob 9.45 pri re-pentabrski cerkvi.
če katera narodna noša nima prevoznega sredstva, in se zaradi tega ne bi mogla udeležiti ohceti, naj to javi na telefonsko številko 60261. Zadruga »Naš Kras« bo v takem primero sku šala v okviru možnosti poskrbe ti za prevoz do Repentabra.
Kraška ohcet
DANES V REPENTABRSKI OBČINI:
Ob 19.00 — Prevoz bale s Cola v Repen (Kraška hiša)
Ob 20.30 — Nastop folklorne skupine «Stu ledi«
Ob 21.00 — Ples z narodno-zabavnim ansamblom »LOJZE FURLAN«
JUTRI, V NEDELJO, 1. OKTOBRA:
Ob 9.30 — Poročni sprevod narodnih noš in novoporočen-cev s Cola k cerkvi na Repentabor Ob 10.00 — Poroka pred repentabrsko cerkvijo Ob 11.00 — Tradicionalna zakuska za narodne noše v restavraciji »FURLAN« na Repentabru Ob 11.30 — Sprevod narodnih noš z Repentabra v Kraško hišo v Repen
Ob 16.30 - Otvoritev plesa na trgu v Velikem Repnu, na katerem bo igral narodno - zabavni ansambel «LOJZE SLAK« s svojimi pevci Ples bo trajal do 23.30
želnega sveta Pittoni kardinalu Vil-lotu, pokrajinski tajnik KD Rinaldi pa tržaškemu škofu Bellomiju.
Ob vesti o smrti Janeza Pavla I. smo zaprosili škedenjskega kaplana Dušana Jakomina, naj v nekaj besedah oriše lik pokojnega papeža. »Mi, zamejski Slovenci,« je dejal Jakomin, »smo bili veseli izvolitve beneškega patriarha Lucianija za papeža, ker je naše probleme poznal. Bil je seznanjen z vsemi vprašanji slovenskih vernikov tako v tržaški, kot tudi v goriški in v videmski škofiji. Zato žalujemo za njim ne le kot verniki, ampak tudi kot narodnostna skupnost.«
»Če pa gledamo na kratko papeško obdobje Janeza Pavla I. s splošnega gledišča naše družbe, moram najprej poudariti, da živimo v veliki napetosti, v socialni in politični napetosti, ko se družba zapira egoistično sama vase, v svoje ideje. Prav zato je javnost z veseljem, z radostjo videla v papežu preprostega človeka: preprostega in obenem globokega, ki je govoril kot katerikoli župnik, a z veliko izobrazbo, z veliko srčno kulturo, ki je po; vezana s humanostjo. In današnji človek, prepoln problemov, je zelo dovzeten za preprost nasmeh, za izraz prisrčnosti. To želim povedati o papežu Janezu Pavlu I. Vse, kar bi dodal, bi bilo odveč. Rečem naj le, da je z Janezom Pavlom I. cerkev pokazala, kakšna mora biti danes, blizu preprostemu človeku. Za nas duhovnike in, konec koncev, za vsakega človeka, je bil v teh človeških odnosih pokojni papež velik učitelj.« (br)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio Ul Zorutti 19, Ul. Bonomea 93.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.301 Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Fran-čiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Fr®0' čiška) 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU2B* Nočna služba za zavarovance lNA in ENPAS od 22. do 7. ure: tel«1, št. 732-627	h
V predprazničnih in prazničnih dne dnevna in nočna služba deluje n®’ pretrgoma od 7. ure dneva Po Pra^n,< ku. To velja za zavarovance INA*" INADEL, ENPAS. Dnevni poziv w telefonski številki 68-441, nočni P* 04 številki 732-627.
OBVESTILO
IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA
RAZNAŠANJE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA J ROJANU, ROCOLU IN V SREDIŠČU MESTA. INTERESENT
NAJ SE JAVIJO NA UPRAV} PRIMORSKEGA DNEVNIKA AjJ PO TELEFONU NA ŠTEV. 79467»
V spomin na Miloša Kodriča ruje N. K. 5.000 lir za Gl**** matico.
Do nedelje, I. oktobra 1978 v VELIKEM REPNU in nn COLU
VIL Kraška ohcet
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Danes, 30. t.m., ob 20. uri
DARIO FO
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ
(Settimo: ruba un po’ meno) komedija v dveh dejanjih
Prevod
Scena
Kostumi
Glasba
Pantomima
REŽIJA
Borut Trekman Dorian Sokolič Ružiča Ncnadovic Sokolič
Aleksander Vodopivec Andres Valdes
JOŽE BABIC
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Sezona 1978 - 79
ERIKA VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
Prevod	Lelja Reharjeva
Scena	Demetrij Ccj
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Aleksander Vodopivec
Koreografija	Janez Mejač
REŽIJA	MARIO URŠIČ
V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN*
V BOLJUNCU
V torek, 3. oktobra 1978, ob 11. uri PREMIERA;
v sredo, 4. oktobra 1978. ob 11. uri PONOVITEV.
Izleti
Društvena gostilna - Opčine priredi izlet v nedeljo, 8. oktobra, v Montebelluno. Informacije in prijave — Ivan Ravber, Narodna ulica 160, tel. 212475
Združenje Union priredi 8. oktobra izlet na Krško - Kostanjevico z ogledom «Forme vive». Informacije na sedežu združenj Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
NA POBUDO P.D. L0NJER - KATINARA IN Š.D. ADRIA
Z družabnim večerom odprtje novih društvenih prostorov
Jutri na dvorišču društvene gostilne praznik grozdja
Drevi bodo predstavniki prosvetnega društva Lonjer Katinara in člani športnega društva Adria odprli v Lonjer ju nove društvene prostore v lokalih bivše gostilne «Pri Županovi*, ki jih je. lastnik Mirko Čok odstopil domačim organizacijam, da bi se v njih razširilo' že tako razvejano društveno delovanje. Ob tej priložnosti bodo društveni delavci priredili družabni večer, na katerega so povabljeni vsi, ki so prispevali, da je lahko prišlo do te realizacije, ki je že letos zelo pripomogla k uspeli poletni sezpni.sajj sta društvi imeli že več prireditev. Istočasno pa bodo drevi v Lonjerju otvorili razstavo slik domačina Mirka Čoka, ki pa sedaj že vrsto let prebiva v Portorožu in se je z odhodom v pokoj ves posvetil slikarskemu delu.
Jutri pa bo na dvorišču društve-
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA,. Sezona 1978 - 79
MIROSLAV KRLEŽA
LEDA
ob 85-lctnici avtorjevega rojstva
Prevod Scena Kostumi
Glasba
I-ektor
REŽIJA
Fran Ajbreht ing, arh. Niko Matul Ružiča Nenadovič -Sokolič
Aleksander Vodopivec Ana Mlakar VLADO ŠTEFANČIČ
V	petek,	6.	oktobra	1978,	ob
20.30 ABONMA RED A - premierski;
v	soboto.	7	oktobra	1978,	ob
20.30 ABONMA RED B — prva sobota Po premieri;
v nedeljo 8. oktobra 1978, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja	po	premieri;
v	sredo,	11.	oktobra	1978,	ob
20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo;
v četrtek, 12. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSIH
RAZPISUJE
nova n um
A B O N MA
:- {tŠ.TTjf-----------
za sezono 1978-79
Vrsta abonmajev v Trstu
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
VPISOVANJE ABONENTOV ŠE DANES, 30. SEPT. OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, ULICA PETRONIO 4.
BANCA DI.CREDITO Dl TRIESTE TR2A.ŠKA KREDITNA BANKA
S. P; A. ' V . ‘ 'V
TR9T ULICA F. FILZI 1G -	,'3?	61*448
TEČAJI VALUT V MILANU
DNE 29. 9. 1978
Ameriški dolar	820,—
F unt šterling	1620,-
švicarski frank	525.-
Francoski frank	186.—
Belgijski frank	25.-
Nemška marka	416.—
Avstrijski šiling	57.50
Kanadski dolar	670,-
Holandski florint	380,-
Danska krona	145.—
Švedska krona	182,—
Norveška krona	153.—
Drahma	19,—
Dinar	39.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
ŠVAB KORADO — Assicurazioni Generali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14 Tel. 61034-5.
PODJETJE išče skladišče od 150 do 200 kv.m v mestu, predmestju ali bližnji okolici. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
ANICA HROVATIN - prodajalka rož, obvešča vse svoje prijatelje in kliente, da se je preselila s prodajo v pokriti trg v Ul. Car-■ ducci 36
CARLI VIRGILIO sporoča vsem pri jateljem m znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74. AR 1300 75. 1500 C 66. tali-nus 1300 73. 128 71. 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084.
Šolske vesti
ne gostilne praznik grozdja, na katerem bodo domači vinogradniki razstavljali najlepše grozde, ki so jih nabrali pred trgatvijo v svojih vinogradih'.' Lastniki najlepših grozdov bodo tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami, ki jim bodo prišle prav pri opravljanju raznih del v vinogradih in v kleteh. Nagrajevanje bo popoldne ob 16. uri, ko bo (Udi nastopil s krajšim koncertom moški pevski zbor Primorec iz Trebč, nakar bo sledila prosta zabava ob zvokih bande «rabbiose» iz.' Boljunca.
Zjutraj bo na sporedu najprej ko-fesgrska, dirka veteranov, nato pa nagrajevanje zmagovalcev. Praznik se bo odvijal ob vsakem vremenu, saj. so,-prireditelji pripravili velik pokrit proktor, kjer se bodo udeleženci zadržali tudi v primeru dežja ob vinu in klobasah na ražnju.
R. Pečar .
Predstavniki denarnih zavodov na Koroškem
Na vabilo Zveze slovenskih zadrug iz Celovca odpotuje danes na Koroško številna delegacija denarnih zavodov iz Trsta in Gorice ter Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Gre za zelo popolno pred stavništvo slovenskih denarnih zavodov saj ga sestavljajo predstavniki Tržaške kreditne banke, Hranilnic in posojilnic z Opčin, iz Doberdoba in Sovodenj ter Kmečke banke iz Gorice.
Do obiska je prišlo na pobudo Krožka absolventov slovenske trgovske akademije. Delegacija si bo na Koroškem ogledala posamezne poslovalnice, ki so včlanjene v Zvezo- slovenskih zadrug, ter ob tej priliki imela številne razgovore s predstavniki Zveze in posameznih članic za izmenjavo izkušenj, pojasnjevanje okoliščin, v katerih u-stanove delujejo tako v Italiji kot v Avstriji in za iskanje možnosti tesnejšega medsebojnega sodelovanja v gospodarskem področju, (kv)
Danes v Zgoniku umestitev župnika
Danes ob 19. uri bodo v Zgoniku s priložnostno slovesnostjo sprejeli in Umestili novega župnika Vojka Makuca, goriškega rojaka. Napovedan je prihod tudi goriškega nadškofa Cocolina, ker zgeniška fara spada pod goriško škofijo, (bs)
---------------------• ......
BA^EJ^A ŠOLA SSG • v,TRSTU
Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1978 ■ 79
šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga.
V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učenk, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje.
Pouk se bo pričel 9. oktobra. '* ./	,.
Vpisovanje še danes, 30. septembra v upravi, SSG v Kulturnem domu od 8. do 14. ure.
Gledališča
Prva vaja otroškega pevskega zbora Clasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta ho v ponedeljek. 2. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Kdor želi peti v mladinskem pevskem zboru Glasbene matice, se lahko javi v ponedeljek. 2. oktobra, ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Otroški pevski zbor »Kraški slavček* iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo vajo v torek, 3. oktobra, ob 14.30.
Kino
Ariston 17.00 «Antonio Gramsci, i giomi del carcere*. Režija Lino Del Fra. Riccardo Cucciolla, Paolo Bo-nacelli, Nimsy Farmer, Lea Mas-sari.
Ritz 16.30 «Zio Adolfo in arte Ftt-hrer*. A. Celentano.
Eden 16.00 »Lalbero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi.
Krnice 16.30 »Formula I febbre del-la velocita*. Sydne Rome, Niki Lau-da. Mario Andretti, James Hunt, Ronnie Peterson in drugi.
Mignon 16.00 «Heidi».
Nazionalc 15.00 «Mazinga contro gli UFO Robot*. Risanke.
Graltacieln 16.00—22.10 «Andremo tut-ti in paradiso*. Barvni film.
Excelsior 16.00 «11 magnate greco*. A. Quinn, J. Bissel.
Cristallo 16.30 «Cosi come sei*. M. Mastroianni, N. Kioski. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00—22.00 «Excita-tion star*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.30 «Easy Rider* P. Fonda. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Ridendo e Pet zabavnih prizorov*, ri. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitnl 16.00 «Goodbye amore mio». Barvni film.
Vitlorio Vencto 17.00 «Concerto con delitto*. P. Falk.
Idrale 16.30 »Agente, Newinann». G. Peppard.	..	,
Volta 16.00 «La grande avventura*. Robert F. Logan.
scherzando. G. Bramie-
TEATRO ŠTABI LE
- Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti so v prodaji abonmaji za gledališko- sezono 1978-79 (potrditev reda «stalni» do 5. oktobra).
VIDEMSKI SPORAZUM O MALOOBMEJNEM PROMETU
ZASTAVE NA POL DROGA
Znatno razširjeno obmejno področje v duhu večjega medsebojnega sodelovanja ° “rw”
Mešana delovna komisija je z uspehom zaključila tridnevno delo - Enostavnejše izdajanje obmejnih prepustnic in olajšave za obmejno prebivalstvo
Tridnevno zasedanje mešane delovne komisije, ki je preučevala tekst videmskega sporazuma o obmejnem prometu in tudi vanj vnesla precej popravkov in dopolnil, se je zaključilo s precejšnjim uspehom. Predsednika delegacij Tone Poljšak in dr. Renzo Rota sta hotela poudariti, je rečeno v tiskovnem poročilu, da je do tako velikih in hitrih rezultatov prišlo zaradi prijateljskega vzdušja, ki vlada na jugoslovansko-italijanski meji. Vprašanja se sproti in zelo odprto rešujejo in beograjska ter rimska vlada bosta podprli vse pobude za še tesnejše sodelovanje na prijateljskem, kulturnem, športnem in vseh drugih področjih v obmejnem pasu.
Kot smo že poročali, je komisija pričela z delom v torek zjutraj; v njej so bili zastopniki raznih ministrstev in ustanov iz obeh držav. Komisija je delala brez prestanka tri dni in delo zaključila v četrtek pozno zvečer. Predsednika komisij sta podpisala protokol. Osnutek precej prenovljenega sporazuma gre sedaj v dokončno odobritev rimski in beograjski vladi.
Ob podpisu osnutka sporazuma sta bila prisotna tudi goriški župan Pasquale De Simone in predsednik novogoriške občinske skupščine Jože šušmelj.
V novem tekstu sporazuma je zelo veliko olajšav. Iz tiskovnega poročila posnemamo, da bo olajšan postopek za izdajo obmejnih prepustnic; te bodo veljale pet in ne več samo tri leta; podaljšan bo čas bivanja na sosednem področju; izboljšani so za obmejno prebival stvo carinski in valutni predpisi. Poleg tega, kar je zelo važno, obmejno področje, v katerem bo moč dobiti prepustnice in se bo seveda rpoč kretati, bo precej razširjeno. Doslej je veljala omejitev desetkilometrskega pasu, z izjemo nekate rih področij v bivši coni B v Istri, sedaj bodo ta desetkilometrski pas razširili in področja zaokrožili. Tudi o tem je bil dosežen sporazum, a o razsežnosti področja in o krajih, ki bodo sem spadali, v tiskovnem sporočilu ni govora. Razumljivo je. da morata prizadeti yladi dati svoj dokončni pristanek.
den pričeli s sestanki, na katerih bodo preučili vsa odprta vprašanja. Pokrajino bosta na teli sestankih zastopala odbornika za zdravstvo Gal-las in za osebje Fabbro.
Davčni kodeks obvezen tudi pri zaposlovanju gospodinjskega osebja
INPS opozarja vse tiste, ki zaposlujejo gospodinjske pomočnice (ali pomočnike), da morajo ob priliki izplačila ustreznih socialnih prispevkov za obdobje julij-september (rok za izplačilo zapade 10. oktobra) pristojni oblasti predložiti tudi številko lastnega davčnega kodeksa, in to v smislu zakona št. 467 z dne 4. avgusta letos. To lahko opravijo s pomočjo posebne poštne ' položnice ; takšne položnice je oskrbel seveda INPS. Prizadeti bi morali položnice prejeti neposredno na dom, če pa bi jih ne dobili do 2. oktobra, naj jih • sami dvignejo na sedežih tega zavoda.
INPS priporoča zainteresiranim, naj bodo pri izpolnitvi obrazcev kar najbolj natančni, posebno še seveda, kolikor zadeva davčni kodeks. Kdor bi namreč pri navedbi davčne številke kaj pogrešil, bo podvržen globi v višini 50.000 lir, in to za vsako zaposleno delovno moč.
Če dotični nima davčnega kodeksa, se mora zanj nemudoma obrniti na zadevne finančne oblasti, v poštni položnici pa naj zabeleži začasno davčno številko; vendar bo moral dokončno številko nujno navesti ob naslednjem izplačilu socialnih prispevkov. In še: kdor v oktobru ni dolžan izplačati socialnega prispevka (recimo, ker nima nikogar v službi), naj davčni kodeks sporoči pač tedaj, ko bo imel to obveznost.
Spored prireditev v okviru «trži-škega septembra* bo pričo papeževe smrti dokaj okrnjen. Tako bo npr. jutri, v nedeljo, v programu samo netekmovalni pohod «marcia-longa* s startom in prihodom na Trgu Repubblica. Priredi ga Pro loco, udeleži pa se ga lahko vsakdo.
Izjava goriškega nadškofa msgr. Pielra (.oec lina Sožalje goriškega župana - Danes ni pouka v šolah
Tudi na Goriškem je vest o ne nadni smrti papeža Janeza Pavla I. bila sredi pogovorov ljudi včeraj ves dan. Nihče ni pričakoval tako nepričakovane smrti po glavarja katoliške cerkve, ki je bil razmeroma mlad in komaj ustoličen. Na vseh državnih in občinskih uradih so takoj razobesili zastave na pol droga, zvonilo je v vseh cerkvah že navsezgodaj.
Goriški nadškof msgr. Pietro Co-colin je izjavil, da je papeževa smrt globoko prizadela vse katoliške vernike. V njegovem delovnem programu, ki ga je predstavil kardinalom takoj po izvolitvi sredi letošnjega avgusta, je rečeno v sporočilu nadškofa, so bila prisotna najvažnejša vprašanja, ki zanimajo katoliško Cerkev.
V vseh župnijah bo, po navodilu nadškofa, tudi danes in jutri so-žalno potrjevanje zvonov ob 7., 12. in 19. uri. V nedel jo naj se nov sod vršijo žalne maše. V goriški stolnici bo žalna maša jutri ob 19. uri.
Nadškof Cocolin je poslal kardinalu Villotu sožalno brzojavko v imenu goriških vernikov, poleg tega pa je dal razobesiti žalni lepak.
Goriški župan Pasquale De Simone je nadškofu poslal v imenu vsega prebivalstva pismo z izrazi sožalja.
V	znak žalovanja ne bo danes po navodilu prosvetnega ministrstva, pouka v šolah.
V	začetku sinočnje seje občinskega sveta je župan Pasquale De Simone orisal lik pokojnega papeža Janeza Pavla I. in izrazil sožalje vseh občanov. Župan je nato prekinil sejo. Ta bo v ponedeljek ob 18.30.
Jutri. 1. oktobra, prične veljati v Tržiču zimski vozni red avtobusov. Prišlo bo tudi do nekaterih posta-jališčnih in linijskih sprememb, a določene proge bodo okrepljene. Nadrobna pojasnila prejmejo občani v trgovinah in tobakarnah.
OB ODPRTJU PROSTOROM KONZORCIJA COPEGO
Združevanje moči na gospodarskem polju je nujna potreba zamejskega gospodarstva
Na otvoritvi so bili številni gostjo h Gorico, Trsta in Nove Gorice Po pozdravu predsednika Danila Nanuta so spregovorili še Pasquale De Simone, Viljem Nanut in dr. Antonio Starano
Koncerti
Jutri oh 16. uri bo na sedežu Avtonomne letovišč,arske in turistične u-stanove v Sesljanu nastopil tambu-raški ansambel «G. Verdi* iz Tržiča. Izvajali bodo Vivaldijeva, Beethovnova, Schubertova, Bachova, Sartorije-va, Gounodova in von Naeglova dela.
V ponedeljek ob 20.30 bo v okviru «Glasbenega septembra 1978» v cerkvi sv. Silvestra nastopil organist Ser-gio Paolini, znani glasbenik iz Grbina. ki se že dolga leta uveljavlja med najbolj priznane italijanske organiste mlade generacije.
Jutri, 1. oktobra bo v barkovljanskem društvu
PRAZNIK KALAMAROV
Postregli vas bomo s svežimi ribami in z domačo kapljico. Na sporedu bo tudi loterija. Začetek ob 16. uri.
Vljudno vabljeni!
Razstave
V galeriji Rena vecia, Ul. Donota 20, razstavlja svoja dela znani tržaški likovni mojster Deziderij Švara. Razstava bo odprta do 12. oktobra.
Tržaški slovenski slikar Stano Žerjal je pripravil novo razstavo, ki jo bo odprl jutri, v nedeljo. 1. oktobra, ob 10. uri v galeriji «Tavolozza d'oro» na Puecherjevem trgu. Razstava bo trajala do 10. oktobra.
Potovalni urad AURORA
obvešča, da je na razpolago še giekaj prostorov za potovanje na Poljsko od 15- do 20. oktobra in v, Moskvo im,Leningrad od 2. do i 9. novembra 1978.
Na pokrajini sestanek med odborom in sindikati
V četrtek zvečer so se člani ožjega pokrajinskega odbora sestali z delegacijo uslužbencev goriške psihiatrične bolnišnice in sindikata krajevnih uslužbencev. Sindikat je zahteval razgovor z novim odborom, da bi razčistili številna odprta vprašanja, ki jih ni rešila v poldrugem letu komisarska uprava. Poleg tega pa so sindikati protestirali proti dejstvu, da je ravnateljstvo bolnišnice ravnalo z uslužbenci, ne da bi spoštovalo o-snovna načela sindikalnih sporazumov. Uprava se ni doslej pozanimala za aplikacijo zakona št. 180/78, ki določa, da morajo priti tudi psihiatrične bolnišnice v sklop splošnih bolnišnic.
Po izčrpnem prikazu položaja, so se domenili, da bodo prihodnji te-
liiiiilMiinuniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMfiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiMiiii
ŽUPAN MAIANI NA POGOVORU S TOVARNIŠKIM SVETOM
Skrb tržiške občinske uprave za ladjedelnico
V zadnjih dveh letih število zaposlenih padlo za 1.500
Nova (levičarska) občinska uprava v Tržiču si prizadeva, da bi vzpostavila čim globlje in tvoroej-še odnose s krajevnimi gospodarskimi organizmi od raznih ustanov in zavodov do podjetij in tovarn, in to z vrsto informativnih sestankov.
Prvo takšno snidenje .je bilo včeraj. Socialistični župan Maiani se je sešel s predstavniki tovarniškega sveta ladjedelnice Italcantieri ter se tako lahko temeljiteje seznanil z nič kaj obetavnim položajem tamkajšnjega delavstva.
Tajnik Parenzan je med pozdravnimi besedami izrazil zadovoljstvo spričo tovrstne politike občinske u-prave, nato pa prešel k podrobnemu orisu razmer v ITC. Te so dokaj zaskrbljive, sicer predvsem v luči najnovejšega načrta medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje (CIPI) o ladjedelništvu v Italiji. Ta načrta grozi namreč ladjedelnicam s skrčenjem obsega ladijskih naročil, z druge strani pa z znižanjem zaposlitvene ravni; zadevna nevarnost preti kajpak tudi tržiškem obratu, kjer je število zaposlenih v poslednjih dveh ietih upadlo kar za kakih 1.500. Paren zan se je zavzel za smotrnejšo ter učinkovitejšo politiko na tem dejav-nostnem področju, zlasti pa za ve čjo konkurenčnost tržiškega. kot tudi drugih ladjedelnic v Italiji na sproti tujini.
Župan Maiani je zagotovil tovarniškemu svetu čimprejšnje posrrdo vanje občinske uprave pri pris*o,j nih oblasteh za izhod iz krize, kar je njegove sogovornike seveda navdalo z zadovoljstvom: tembolj še, ker je Maiani pajavil, da se zastopnik tržiške občine udeleži vse državnega zasedanja o ladjedelni štvu. ki bo 5. in 6. oktobra v Neaplju.
Od jutri zimski voznil red vlakov
Jutri, 1. oktobra, prične veljati zimski vozni red vlakov. Navajamo novi urnik prihodov oziroma odhodov z goriške železniške postaje na progah za Trst, Videm in Novo Gorico. Oznaka L pomeni krajevni, D brzi in E ekspresni vlak.
TRST
Odhodi iz Gorice: 0.03 (L), 5.45 (L - samo ob delavnikih), 6.20 iL), 7.15 (D - samo ob delavnikih), 7.49 (L), 8.18 (D), 9.35 (D - samo ob delavnikih). 11.09 (L), 13.27 (D).
14.05	(L), 15.32 (D), 17.01 (L>, 18.27 (L), 18.58 (E), 19.51 (L), 21.21 (L), 22,08 (D).
Prihodi v Gorico: 6.16 (L), 6.51 (D), 7.13 (L), 8.01 (D), 11.06 (L).
13.05	(D), 14.02 (L), 14.43 (D). 15.29 (L), 17.47 (L), 18.13 (D - samo ob delavnikih), 18.56 (L). 20.03 (D),
21.10	(L), 21.33 (D), 24.00 (L). VIDEM
Odhodi iz Gorice: 0.04 (L), 6.21 (L). 6.53 (D), 7.16 (L), 8.04 (D).
11.10	(L), 13.06 (D). 14.06 (L), 14.44 (D), 15.33 (L), 17.51 (L),' 18.15 (D -samo ob delavnikih), 19.01 (L), 20.05 (D), 20.11 (L), 2134 (D).
Prihodi v Gorico: 002 (L), 5.43 (L - samo ob delavnikih), 6.19 (L), 7.14 (D samo ob delavnikih), 7.48 (L), 8.16 (D), 9.33 (D samo ob delavnikih), 1107 (L). 13.25 (D), 14.03 (L), 15.31 'D). 16.50 (L). 18.26 (L), 18.57 (E), 19.49 (L), 21.20 (L). 22.07 (D).
NOVA GORICA
Odhodi iz Gorice: 8.50 (L), 14.45 (L). ’
Prihodi v Gorico: 10.43 (L), 16.33 (L). .
Gornji vozni red bo v veljavi do 26. maja < 1979.
Ob veliki udeležbi gospodarstve nikov in predstavnikov javnega življenja' z obeh strani državne meje so včeraj dopoldne otvorili v Kraški ulici v Štandrežu sedež ored kratkim ustanovljenega konzorcija goriških gospodarskih operaterjev COPEGO v katerem so združeni nekateri slovenski gospodarstveniki. Svečane otvoritve so se udeležili med drugimi predsednik Deželnega slovenskega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina s podpredsednikom Viljemom Nanutom in sodelavci, predsednik gospodarskega od bora pri SKGZ dr. Darij Cupin, predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič, goriški župan Pasquale De Simone in podpredsednik izvršnega sveta občine Nova Gorica inž. Lucijan Vuga, konzul SFRJ v Trstu Lojze Kante, zastopnik trgovinske zbornice in direktor goriške zveze trgovcev dr. Antonio Scara no, zastopnik pokrajinske uprave odbornik dr. Gallas, predsednik štandreške rajonske konzulte Valter Reščič, vrsta gospodarskih opera terjev iz Gorice in Nove Gorice.
Prostore je blagoslovil domači župnik Žorž, zatem je trak nred vhodom v pisarno prerezala Miloj ka Morel - Pintar. Predsednik konzorcija Danilo Nanut je v zgoščenih besedah prikazal namene, ki so privedli slovenske gospodarstvenike, da so združili svoje moči in na tak način bodo skupno nastopili tako v odnosu do tukajšnjih Gospodarskih faktorjev kot do onih v Sloveniji. Namen konzorcija je razvoj trgovine, zastopstev transoorta. za varovanja, gostinstva, itd. Možno sti razvoja je veliko in kot je oou daril Nanut tudi novi odnosi na dr žavni meji obetajo veliko.
Za njim so spregovorili še goriški župan Pasquale De Simone, podpredsednik DSGZ Viljem Nanut in direktor goriške zveze trgovcev dr. Antonio Scarano. Župan je pou daril, da je treba pozdraviti take skupinske pobude, to tudi ker prav v tem času Gorica razvija svoie nove stike s sosedno Slovenijo. Vi liem Nanut je dejal, da gleda SD GZ pozitivno na take pobude in da je prav združenie tisto, ki jih podpira. saj se bodo le na tak način slovenski zamejski gospodarstveniki ugodneje predstavili na domačem področju kot v inozemstvu, še zlasti v matični domovini. Tudi dr.
Scarano je poudaril važno vlogo, ki jo ima Gorica v mednarodni trgovini.
Važno za sobne in stanovanjske najemnike
Goriški gasilci so imeli včeraj v Koprivnem še kar precej opravka z neprisebno žensko starosti 35 do 38 let. Gre za Angelo Tofful, ki je hotela skočiti z okna. Ognjegasci so potrebovali celo urq, da so se lahko povzpeli do nje in jo ponesli na varno. Nesrečnico so sprejeli v pokrajinsko psihiatrično bolnišnico, kjer je sicer že večkrat bila.
V Novi Gorici srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
V Novi Gorici bo danes in jutri eolmočno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov», ki ga prirejata Z KO Slovenije in Z KO Nova Gorica. Udeleženci in povabljenci se bodo zbrali v hotelu Park ob 14. uri, ob IH. uri bo tam okrogla miza, ob 20. uri pa v Komorni dvorani Primorskega dramskega gledališča literarni večer in podelitev priznanj. Jutri bodo udeleženci srečanja obiskan v dopoldanskih urah Gradnikovo domačijo v Medani, zatem bodo šli na trgatev na eno briških kmetij v Kozani.
Na srečanju sodelujejo Oriona Beniefič iz Izole, Milan Bufon iz Trsta, Franc Koren s Križne gore -Cola, Milanka Laketič iz Idrije, Breda Medvešček iz Kanala, Vida Mo-krin iz Nove Gorice, Uroš Mozetič iz Dornberka. Suzi Pertot iz Trsta, Nives Prelc iz Gradišča - Sežane, Zorko Škvor iz Ankarana. Žirijo so sestavljali Franci Černigoj iz Ajdovščine. Darko Komac iz Nove Gorice, Blaž Ogorevc iz Ljubljane,
Bogdan Butkovič razstavlja v «H Torchio>
Bogdan Butkovič, sovodenjski rojak-, ki se ukvarja s slikarstvom, bo jutri odprl v galeriji II Torchio v Mamelijevi ulici svojo osebno razstavo. Otvoritev bo ob 10.30, odprta bo do 14. oktobra.
Izleti
SPD v Gorici priredi v nedeljo, 15. oktobra, zaključni jesenski družinski izlet v sončno Istro (Koper. Poreč. Rovinj) .Vpis do zasedbe prostorov na sedežu v Ul. Malta 2. Izlet bo združen s srečolovom.
Kino
Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse, ki oddajajo v najem sobe in stanovanja, da poteče danes, 30. septembra, zadnji rok za predložitev pristojnemu uradu EPT (Ul. Mazzini 20) seznam maksimalnih cen za posamezno sobo in cen za ma-rebitno prehrano, ki jih nameravajo uveljavljati v prihodnjem letu. Prijava mora iti sestavljena na o-brazcu, ki ga zainteresirani dvignejo na sedežu EPT.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna Alta salute, Ul. Callisto Cosulich, tel. 72480.
Gorica
CORSO 17.00-22.00 «Zio Adolfo in arte fuehrer*. Adriano Celentano in Ainanda Lear. Scopecolor . MODERNISS1MO 16.45-22.00 «Non c'e problema*. Miou-Miou in Bernard Nemez. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Crazy Horse*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Erotika.
VERDI 17.15—22.00 »Primo amor*». Ugo Tognazzi in Ornella Muti.
Tržič
PRINCIPE 18.00 - 22.00 »American Graffiti*.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Giulia*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Gusar iz Jamajke*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 20.00 »Prvič ljubezen*. Francoski film.
DESKLE 19.30 «Nasilje v Neaplju*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes bo ves dan in ponoči v Gorici dežurna lekarna Baldini »Al Giardino*. Korzo Verdi 57, tel. 2879.
SIALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMA V GORICI
ZA SEZONO 1978/79
Cene abonmajev za sedem predstav
I.	sedeži
II.	sedeži Mladina
12 500 lir (^arte 10.000 lir (parter 7.(HM) lir
in balkon) in balkon)
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 17. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PR(\SVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2. TEL. 24 95 TER V KATOLIŠKEM DOMU. DREVORED XX. SEPTEMBRA 85. TEL. 81-120
DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TELEFONSKO ŠE DANES.
ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
Kakor smo že pisali, so se v četrtek zvečer v Repnu pri Škabarju zbrali skoraj vsi fantje iz Brega ter s Krasa, da bi delali družbo ženinu I>olinčanu Stojanu Praši ju, ki se bo v nedeljo na letošnji «kraški ohceti* poročil z Gizelo Dose od Domja, ki se je poslovila od dedih stanu* na Colu v gostilni «Pod Tabrom*. Vtem ko je fante zabavala boljunska godba na pihala, so se dekleta morala zadovoljiti s harmoniko
iiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiittiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiinniiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiimimivuimifiiiaitiiiiuMii
NmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimauiiifimvnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
Dolinski in mačkoljanski 50-letniki
so skupno proslavili svoj jubilej
Pred tednom dni, v soboto, 24. t.m., je 19 Dolinčanov in Mačko-ljanov slavilo svojo 50-letnico. Niso se vsi rodili istega dne, toda istega leta. In zato so ta življenjski jubilej skupno praznovali in to na zares lep in vse hvale vreden način. V soboto so se slavljenci — deset moških in devet žensk — iz Doline in Mačkolj, ki so se rodili 1928. leta, zbrali zgodaj zjutraj pred spomenikom, ki spominja na dolinski tabor in pred spomenikom padlim Dolinčanom in počastili spomin padlih z vencem in minuto molka, Tu jih je pozdravil tudi dolinski župan Edvin Švab. S posebnim avtobusom so slavljenci nato odpotovali v Gonars, kjer so obiskali tamkajšnjo kostnico slovenskih žrtev fašizma, nakar so potovanje nadaljevali in sicer v Rezijo, da bi se pobliže spoznali s kraji in l%zijSkimi Slovenci.
Od 19 slavljencev, ki so na
M
na>
sta dva bivša partizana, vsi o-stali pa so kot mladinci sodelovali ali kot kurirji oziroma kurirke ali kakorkoli v času NOB v boju za osvoboditev.
zgl.^en
icin slavili življenjski jubilej,
Pogovori o davkih
POMOTE V PRVI DA VCNI PRIJA VI BODO ODPUSTILI
Vsi davčni zakoni predvidevajo stroge kazni za vsak najmanjši prekršek v prijavnem postopku, tudi če gre za zgolj formalne pomote. Prijava 740 omogoča na stotine pomot, ki prav nič ne vplivajo na resničnost in verodostojnost prijavljenega dohodka in s tem na obdavčitev. Dejstvo je, da lahko po zakonskih določbah finančna uprava naprti na splošno najmanj 50 tisoč lir kazni za vsako ugotovljeno pomoto ali opustitev. Čudno je, da so člani parlamenta vseh strank brez kakršnegakoli pomisleka ob času odobrili take kaznovalne določbe, ki lahko prizadenejo milijone davčnih obve-zancev kot da bi bil vsak davčni prijavitelj najpopolnejši računalni stroj.
Finančno ministrstvo je imelo toliko časa, da je izdelalo točne in popolne statistike za prvo prijavo, ki smo jo vložili leta 1975 za dohodke iz leta 1974. Ker je v kupu «kršilcev> tako rekoč lahko vsakdo izmed nas, ki je pogosto s težavo sestavil svojo prvo, reformsko prijavo, bomo povzeli podatke, ki jih je že pred časom posredovala finančna uprava.
Leta 1975 se je nabralo v davčnih uradih v vsej državi 10 milijonov 162 tisoč obrazcev 740. Od
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiaiiiiiiiiMiiiMiiHiiiminiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiumnmiiaiiiiiiiiiMuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOZNI RED VLAKOV
TRST - BENETKE - BOLOGNA RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi:
4.30	D Benetke
6.05 R Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brign. (preko Me-ster) (*)
6.25 L Portogruaro (nadaljuje do S. Donaja do 22.12., od 8.1. do 12.4. in od 18.4.79 dalje) razen ob praznikih in od
23.12.78	do 1.1.79
6.50 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). Spalni vagoni Moskva - Rim (1); Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim in Zagreb - Rim, 2. razred Zagreb - Benetke
8.00 E Benetke
8.30	E (Benetke Express) Benetke
9.20 R Benetke - Rim (.*)
10.50 L Portogruaro - Benetke 13.00 D Behetke - Milan - Turin
13.40	L Portogruaro
14.40	E Benetke
17.10 E Benetke - Bologna - Rim -Neapelj - Reggio Calabfia -Catania (pogradi 2. razreda Trst * Reggio Calabria; po gradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Catania) od 1.10. do 14.10, od
15.12.78	do 7.L79 in od 12.4. do 21.4.79 (2)
M estre (brez Vmesnih postaj) ■ - Milan - Genova (razen 25.12.78 in 1.1.79) (*) Portogruaro - Benetke Portogruaro (razen ob praznikih)
(Simplon Express) Benetke -Rim - Milah - Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. raz reda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke - Pariz; pogradi 2. razreda Beograd -Pariz, Zagreb - Pariz, Be netke - Pariz)
19.23 L Portogruaro 20.26 D Benetke - Bologna - Lecoe (preko Mester) (pogradi 2. razreda Trst - Lecce)
22.12 D Benetke - Milan Turin Genova Ventimiglia - Mar selile (pogradi 1. in 2. razreda Trst Turin, spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Genova)
Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1 in 2. razreda Trst -. Rim)
Prihodi :
12 D Benetke
15 L Portogruaro (razen ob praznikih)
0 L Portogruaro 15 D Marseille - Ventimiglia - Genova - Turin * Milan - Me-
17.25 R
17.37 L 18.05 L
18.54 E
22.25 E
11.05 R
12.15 E 13.07 E
stre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst)
7.45 E Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) 9.15 D Benetke
10.09 E (Simplon Express) Pariz-Domodossola - Milan - Rim
-	Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Beograd in Pariz - Zagreb) -Lecce - Bologna (pogradi 2. razreda Lecce - Trst) (Rialto) MiLan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (razen 25. dec. 1978 in
1.1.79)	(*)
Benetke
Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Palermo - Trst; spalni vagoni 1. in 2. razreda Catania - Trst) od 1.10. do 15.10., od 16.12.78 do 8.1. 1979 in od 13.4. do 22.4.79
13.42	D Milan - (preko Mester) Be-
netke
13.55 L Cervignano (razen ob praznikih in od 23. dec. 1978 do
1.1.79)
15.17 D Benetke
17.44 D TUrirl - Milan - Benetke 18.30 R Firence - Bologna - Benetke (*) ,
19.05 D (Benetke Express) Benetke. Spalni vagoni Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Atene in Bžnetke
-	Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Sofia (3), Benetke - Istanbul (4) in Benetke - Skopje (5)
19.16 L Portogruaro 20.07 D Benetke - Portogruaro (razen ob praznikih)
20.43	R Rim - Mestre (*)
21.00	R Genova - Milan - Mestre (*)
23.00	L Benetke
23.37 E Turin Milan - Rim - Benetke. Spalni vagoni Rim -NJoskva (6)
(*) Samo 1. razred in posebna rezervacija
(1)	Ne vozi ob sredah in petkih
(2)	Vozi od 15.10. do 14 12 1978, od 8.1. do 11.4 1979 in od 22.4 do 26.5 1979 samo za Benetke, razen ob sobotah in ob praznikih.
(3)	Vozi ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah-
(4)	Vozi ob ponedeljkih, sredah in sobotah.
(5)	Vozi ob sobotah.
(6)	Ne vozi ob četrtkih in sobotah.
TRST - OPČINE - LJUBLJANA -BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - VARŠAVA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi:
10.29 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb - Beograd (pogradi 2. razreda Pariz - Beograd in Pariz -Zagreb;
13.50	L Opčine - Ljubljana (razen
ob nedeljah)
16.50	D Opčine - Ljubljana (razen
ob nedeljah)
18.35 D Opčine - Ljubljana (razen ob nedeljah)
19.05	D Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Beograd (pogradi 2. razreda Trst - Beograd). Vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah; razen v dneh 1. in 3.11., 8. in 26.12. 1978, 25.4 in 1.5.79
20.05	E (Benetke Express) Opčine -
Ljubljana - Beograd - Skopje - Atene - Sofija - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke - Sofija, samo ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Benetke - Atene; pogradi 2. razreda Benetke - Istanbul, samo ob ponedeljkih, sredah in sobotah; pogradi 2. razreda Benetke - Skopje, samo ob sobotah)
20.20 L Opčine
23.52 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Budimpešta - Moskva. Spalni vagoni Rim - Moskva ob ponedeljkih, torkih, sredah, petkih in nedeljah
Prihodi :
5.00 D Moskva - Budimpešta - Za greb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva Rim, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah)
6.20 D Beograd - Zagreb - Ljubija na - Opčine (ob torkih, sre dah, četrtkih, petkih in sobotah; razen 1. in 3.11., 8. in 26.12.78, 25.4 in 1.5.79; pogradi 2. razreda Beograd
-	Trst)
8.05 E (Benetke Express) Istanbul
-	Atene Sofija - Beograd Skopje Ljubljana Opčine (pogradi 2. razreda Atene -Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd
-	Benetke; pogradi 2. raz reda Sofija - Benetke, ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah; pogradi 2. razreda Istanbul - Benetke, ob
sredah, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Skopje -Benetke, ob sobotah)
9.10 D Ljubljana - Opčine (razen ob nedeljah)
13.35	L Ljubljana - Opčine (razen
ob nedeljah)
16.38 D Ljubljana - Opčine (razen ob nedeljah)
18.35	E (Simplon Express) Beograd
- Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Zagreb - Pariz in Beograd ■ Pariz)
21.30 L Opčine
TRST - VIDEM - TRBIŽ - DUNAJ - SALZBURG - MUNCHEN Odhodi:
5.25 L Videm
6.12 D Videm - Trbiž (lokalni od Vidma do Trbiža)
6.18	L Videm
7.15 D Videm - Trbiž - Dunaj 10.08 L Videm
12.25 D Videm - Trbiž (lokalni od Vidma do Trbiža)
13.05	L Videm - Carnia
14.05	D Videm
14.30	L Videm
16.45 L Videm - Trbiž
17.30	D Videm - Benetke (razen ob
praznikih)
17.58 L Videm
19.18	D Videm 20.15 L Videm
20.52 D (Italijansko avstrijski ex-press) Videm - Trbiž - Dunaj - Salzburg - Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Dunaj)
23.00 L Videm
0.50 L
6.45	L 7.26 L 7.57 D
8.46	L 9.00 D
10.15 D 12.03 L
14.05	D
15.05	L 16.10 D 17.59 L 19.25 L 19.38 E 20.52 L
22.20 L 22.50 D
Prihodi :
Videm
Videm (razen ob praznikih) Videm
Benetke - Videm (razen ob praznikih)
Videm
(Avstrijsko-italijanski ex-press) Miinchen - Salzburg -Dunaj - Trbiž - Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj - Trst)
Videm (razen ob praznikih)
Trbiž Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Trbiž - Videm Pordenon - Videm (ob sobotah in praznikih odhaja iz Vidma)
Videm
Dunaj - Trbiž * Videm
teh jih je polovica in sicer okoli 5 milijonov 200 tisoč vsebovala po eno ali več pomot. Vseh pomot je bilo nič manj kot 8 milijonov 900 tisoč, to se pravi, po 1,8 pomote na prijavo.
Največ pomot (1.470,000) se je nanašalo na zgrešene navedbe zneskov davčnih popustov. Skoraj prav tolikokrat (1.460.000) so si prijavitelji prisodili popuste, ki jim niso pritikali. V 690.000 primerih niso bili dohodki točno vnešeni v okvir «N» na koncu prijave. Že na prvih straneh je bilo 480.000 nezadostnih ali zgrešenih osebnih podatkov.
Če bi se finančna uprava držala predpisov (zakon je zakon, pravijo) bi pri tolikih pomotah kar na lahko nabrali za 445 milijard lir glob!
Kaj bo šele pri prijavi v naslednjih letih, ko so prijavne o-brazce stalno spreminjali in ko so uvedli še samoobdavčenje, najprej na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) in končno-'-Arfldvek" za krajevne ustanove (ILOR)?
Finančno ministrstvo'je 'uvidelo, da je takšno stanje nevzdržno. Zaradi tega je resorni minister napovedal ukrep, ki naj bi omogočil odpust vsekakor pretiranih kazni za pomote, ki so jih prijavitelji v prvem letu prijave zagrešili prav gotovo le v dobri veri. Seveda še ni dano vedeti, kakšen značaj bo ta oprostitev imela, vsekakor gre za vprašanje, ki je velike važnosti tudi za primere v naslednjih letih. Po našem mnenju bi morali izdati splošno zakonsko določilo, ki bi davčnemu aparatu dalo možnost, da avtomatično popravlja pomote, ki nastajajo ob tako množičnih operacijah
Davčna številka tudi na prijavah INPS
Pravkar je izšel zakon, ki predpisuje, da delodajalci navedejo na formularjih za prijave prispevkov zavarovalnemu zavodu INPS svojo davčno številko skupno z zaporedno številko (matricola), ki jo i-majo v imeniku pri zbornici za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo.
Davčno številko bodo morali že z vplačilom za oktober navesti na formularjih tudi vsi tisti, ki plačujejo predpisane prispevke za hišno osebje (hišne pomočnice, vratarji, vrtnarji, šoferji itd.). Kot znano, delodajalci tem delovnim kategorijam ne odtegujejo nobene davščine, ki jo zaradi tega morajo prizadeti sami plačati, če njihovi dohodki presegajo mejo neobdavčliivosti, ki je lani znašala 1.620.000 lir. Vse kaže, da nameravajo pri teh kategorijah povečati nadzorstvo, predvsem da bi preprečili številne zlorabe, med katerimi je tudi lažno zaposlovanje. Ugotovili so na primer »delodajalca*, ki je najel in zavaroval hkrati kar 40 hišnih pomočnic, seveda proti plačilu primerne «pro-vizije», ki so mu jo dajali zavarovanci. Sploh je bilo tovrstno zaposlovanje najlažja pot, da bi dosegli invalidsko pokojnino. Vsaj do danes pa zavod takih nepravilnih zavarovanj ni preganjal in se je omejil le na razveljavljanje prispevkov.
Kakor vedno so sankcije za o-pustitev davčne številke na prijavnih formularjih izredno visoke, za vsakega nameščenca, ki je naštet v prijavi, znašajo 50 tisoč lir. V vladnem dekretu je bila predvidena še višja globa in sicer kar 100 tisoč lir. Ko pa so vladni zakonski dekret spremenili v zakon, je parlament to globo zmanjšal na polovico. Menda so zakonodajalci uvideli, da morebitni kršitelji predpisane obveze niso samomorilci in da je opustitev le posledica neznania (kar se bo prav go tovo zgodilo na področju zaposlovanja hišnih sodelavcev) ali drugih če ne upravičenih vsaj opravičljivih vzrokov. V sodobni za konodaji se prvi prekršek administrativno ne kaznuje, ali pa je zadevna globa znatno znižana.
St. Oblak
I. G. Kovačiča
«Jama»
v italijanskem prevodu
Zagrebški «Dnevi kulture dežele Lombardije» so uspeli in organizatorji tega povratnega srečanja se lahko pohvalijo, da so se vsi njihovi načrti uresničili, V okviru te kulturne izmenjave med ekonomskim, in kulturnim središčem Hrvatske in lombardij-sko metropolo, je bil tudi dogodek, z dne 25. septembra v zagrebškem Središču za kulturo in informacije. Gre za predstavitev italijanske izdaje r]ame-» Ivana Gorana Kovačiča v prevodu Maria De Michelija.
Italijanski književnik in kulturni delavec Mario De Micheli je bil med zdanjo vojno na Hrvaškem, kamor so 'ga1' postali kot italijanskega vojaka, toda kmalu je spoznal, da mu med okupatorsko vojsko ni mesta in je prešel v partizansko vojsko. Tudi po vojni je nekaj časa ostal še na Hrvaškem, da se je dodobra spoznal s srbohrvaščino in z jugoslovansko kulturo nasploh. V zvezi s svojim prevodom «Jame* je De Micheli povedal:
iJamo» sem hotel prevesti že 1948. leta, ko sem dobil v roke prvo izdajo te pesnitve, ki sta jo ilustrirala Zlatko Priča in Kdo Murtič. Tedaj sem obstal ob njunih izrednih risbah, ki so tako sugestivno dopolnjevale ta tako močan spev. Izdaja pa je dajala bralcu še močnejši vtis, ker je bilo vse to tiskano v skromni partizanski tiskarni. Tedaj sem prevedel v italijanščino poldrugi spev, nakar sem občepel, ker nisem vedel kako nadaljevati, kako najti pravo kadenco, ki bi jo mogel v prevodu uporabiti. «Jama» je namreč zelo kompaktna, strnjena strukturalno trdna in zato izjemno težka za prevajanje in zato ni nič čudnega, če sem občepel. Ko na sem se pred dvema letoma srečal z nekaterimi kulturnimi delavci na srečanju Zagrebčanov in Lombardij-cev, sem bil tako rekoč izzvan, da se ponovno lotim dela. Tudi zaradi lega, ker je bila prva povojna izdaja «Jame» tiskana v Bariju in smo zalo bili tako rekoč vezani.»
Ko je govoril o težavah pri prevajanju, je italijanski književnik podčrtal dejstvo, da vsako literarno delo v prevodu nekaj izgubi od svoje veljavnosti teh vrednot pri prevodu «Jame» je tudi mehanični ritem ali če hočemo mehanična zvočnost rime, ki se pojavlja v vsaki poeziji kot njena sekundarna vrednota. Toda stvarna vrednost poezije je neodvisna od te kadence in mnenja sem da v kolikor ima neka pesnitev več intelektualne in emotivne vsebine, jo je lažje prevesti, ker so to tiste splošno ljudske vrednote, ki so razumljive vsem in vsakomur na vseh zemljepisnih področjih.»
De Michelijev prevod rJame» so natisnili prav v zvezi z letošnjimi «Dnevi kulture pokrajine Lombardije», ki so se vršili v Zagrebu pod pokroviteljstvom dežele Lombardije ter republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Hrvaške. Delo je ilustriralo 12 italijanskih sodobnih likovnih umetnikov.
Čeprav je veliko več hrvaških literarnih del prevedenih v italijanščino kot slovenskih, kot tudi imajo Hrvati veliko več italijanskih del v svojem prevodu, kot jih imamo Slovenci, je prijetno zabeležiti takšno vest ko tako lepo služi za medsebojno spoznavanje posebno ko gre za delo kakršno je «Jama* Ivana Gorana Kovačiča, torej delo. ki prav gotovo sodi med vrhunska literarna ali bolje pesniška dela iz novejše hrvaške literature.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.25 Vremenska slika
13.30 DNEVNIK
18.20	8. mednarodni festival Jazz v Alassiu
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	MIHAEL STROGOV (CARSKI SEL) — 8. nadalj.
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	TISOČ IN ENA NOČ Smo že proti koncu. Gozd. ki ga RAI daje na voljo zmagovalni ekipi, bo tokrat dedeljen na koncu igre, ki so si jo zamislili Gigante, Perani in Turchetti in ki jo bodo oddajali iz Neaplja. V oddaji je doslej sodelovalo 20 mest s prav tolikerih italijanskih področij in kakor kaže statistika, je oddaja imela razmeroma veliko občinstva.
21.55	Moški in ženski spol
Belo, črno, sivo — Tretje in zadnje nadaljevanje Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30 Zgodovina jazza
VRNITEV K AFRIKI
14.55	Svetovno prvenstvo v od-bojJci
FINALNA SREČANJA ZA 3. IN 4. MESTO
18.15 Dobrodošla Caterina
Glasbeni program s Caterino Valente
19.05 Izžrebanje loterije
19.10 Dnevnik 2 - DREBBLING SOBOTNI ŠPORTNI DOGODKI
Ob koncu Vremenska slika
19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 SPAZIO 1999
ZAČARANI PLANET Četrta epizoda druge serije filmov, ki sta si jih zamislila Gerry in Sylvia Anderson Med nekim raziskovanjem po vesolju dve vesoljski ladji, ki sta odpluli z oporišča lune Alpha, naletita na neki čuden planet. Eden izmed pilotov teh ladij obstane in planet nekako vpliva na računske stroje in navede pilote in ostale ljudi na ladjah, da mislijo, da je to idealni svet. John Konig se upira tej vabi, vendar je brez moči proti vsem sopotnikom, ki so sklenili, da se preselijo na začarani planet. Po dolgih naporih pa mu vendarle uspe jih prepričati.
21.35	Sončnica
Po rotnSn ifG^ula' Knid^j a Italijanski in madžarski u-metniki so. napravili, konro-diiKdijski film. Gre“ž^«Sdft-čnico» — film, ki so ga iz-
delali po romanu Gyula Krudyja, ki je umrl leta 1933.
Gre za zgodbo podeželskega don Juana. Toda to je le navidezna zgodba, kajti sicer gre za zgodbo propadlega človeka, ki se bojuje, da bi iz pravega zornega kota gledal na pojav smrti in življenja. Med italijanskimi i-gralci, ki nastopajo v filmu, so tudi Paola Pitagora, Mario Maranzana in'Carla Ro-manelli.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 POROČILA
9.05 Profesor Baltazar — risani film
9.15 čarobna žoga 9.30 Trinajstletniki
10.00	Pisani svet
10.35	Dve družini, standard in mi dokumentarec
11.15	A. Newman: šopek z bodečo žico — nadaljevanka
16.30	Vaterpolo:
JADRAN — PRIMORJE
17.30	Posebna oddaja pred svetovnim prvenstvom v košarki
18.30	OZBORNIK
18.40	Saša — mladinski film 20.10 Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	W. S. Maugham:
KOLAČI IN PIVO - nadalj.
21.55	Moda za vas
22.05	TV ŽEHTNIK
22.50	DNEVNIK
23.05	CHARLIE BUBBLES celovečerni film
Film pripoveduje zgodbo o uspešnem pisatelju, igra sam Albert Finney, ki se vrača v kraje svojega otroštva, da bi jih znova doživel. Enako pomembna je zgodba pisateljevega trenutnega življenja .čeprav je poročen, se je zapletel v ljubezensko razmerje s svojo tajnico. Igra jo Liza Minnelli, za katero je bila to prva filmska vloga.
Koper
20.30	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Hondo:
«POKER ZA BARTONA* film
22.30	Tam Linova balada Celovečerni film, v katerem igrata Ava Gardner in Jan McShane.
' Zagreb
18.45	Noč iz pajčevine otroška predstava
19.45	TRIJE POD ISTO STREHO humoristična oddaja
21.00 RAHELA — celovečerni film
22.55	Festival zabavne glasbe v Splitu
23.50	šahovski komentar
ŠVIGA
17.40	Košarka 20.43 Risani filmi
21.45	REŠIL" TE BOM
film Alfreda Hitchcocka
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.05	Prijateljsko iz studia; 9.05 Z vseh koncev sveta; 9.30 Naš horoskop; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Letošnje zborovsko tekmovanje C. A. Seghizzi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Kje so tiste stezice; 15.35 Glasba z malih in velikih zaslonov; 16.30 Mojstri jazza; 17.05 Slavni orkestri; 17.30 Glasbena panorama;
18.05	«Matija Vertovc - Prosveti-telj* - rad. igra; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12 05 Glasba po željah; 14.00 Gor in dol po klancih; 14.10 Plošče; 14.33 Slovenski ansambli; 15.32 Relax v glasbi; 15.45 Igra orkester Borghesi; 16.00 Orkester The Beaufort String; 16.15 Z nami je . . .; 16.45 Edig Galletti; 17.00 Pisal nam je . . .;
17.05	-Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Zabavna glasba; 18.00 Ob šestih popoldne; 18.45 Zabavne popevke; 19.00 Vročih sto kilovatov; 19.3C Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni weekend; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.00,	7.20, 8.50 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.05 Humoreske, dogodki, pesmi in drugo; 10.30 Program z Gisello Pagano in Eliom Pandolfijem; 11.30 O deželi Furlaniji - Julijski krajini;
12.05	Glasbeno govorni humoristični spored; 13.35 Glasbena oddaja z Landom Fiorinijem; 14.05 Zgodbe belih, rdečih in duhovitih; 14.30 Problemi, nameni in pridobitve za bodočnost Evrope; 15.00 Deželne oddaje; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.40 Zlata doba; 18.25 Schubert in Italija; 19.20 Nabožna oddaja; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Zdravniški kotiček; 20.30 Ko ljudje pojejo - Ljudske pesmi;
21.05	Splošni poziv; 21.54 Program z Enzom Jannaccijem; 22.30 Glasbena panorama; 23.05 Lahko noč iz ...
RADIO 2
7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 16.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00, 7.55 Glasba in nasveti; 8.45 Praktična pot v birokraciji; 9.32 Tristan in Izolda - nadaljevanka; 10.12 Pre^ izkušajo se diletanti; 11.00 Pesmi za vsakogar; 11.55 Zborovosko petje; 12.10 Deželni programi; 13.40 Najlepše strani glasbenega gledališča; 15 00 Opereta včeraj in danes: 15.30 Gospodarska oddaja; 15.45 Veliki variete - Domenico Modugno; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.55 Glasbeno govorni spored.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00. 15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9 08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mladina poje; 11.4* Turistični napotki; 12.03 Štirje valčki za klavih; 12.40 Mi pojemo; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 15.05 Od arije do arije; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Vedre melodije; 16.45 S knjižnega trga; 19.05 Poletni di-vertimento; 20.35 Lahko noč o-troci; 20.45 Ansambel Jožeta Priv-ška; 22.30 - 24.00 Oddaja za naše izseljence.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Svoj poslovni načrt zaupajte le zanesljivi osebi. Skušajte še bolj utrditi svojo voljo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V nekom kar vre od zavisti, ker ste srečnejši od njega. Nepričakovan obisk. .
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Za nalog', ki vam bo zaupana, se morate temeljito pripraviti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Znašli se boste v škripcih med dano obljubo in pogoji za njeno izpolnitev. Prijeten dogodek v družini ali družbi.
LEV (od 22.7. do 22.8.) Nepričakovana pomoč v obliki večjo vsote. Tudi v ljubezni bo šlo vse gladko.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Brez večjega napora boste dosegli to, kar si že dolgo želite. Prijeten izlet s prijatelji.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne postajajte oholi zaradi uspehov, ki niso le vaši. Izboljšani čustveni odnosi.
ŠKORPIJON	(od	24.10.	do	W
11.) Z vašim	načrtom ne	bo	»e
nič. Čakajte, da razmere dozove-Pozornost, ki je niste pričakovali-STRELEC (od 23.11. do 20.120 Breznačelnost	vam	nikoli	ne	b°
mogla koristiti. Prijetno srečanje proti večeru.	, ,
KOZOROG (od 21.12. do 20.17 Eden izmed vaših tekmecev van skuša podstaviti nogo. Nezažele prepir.	M
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) vlagajte denarja v poslovne skuse, katerih uspeh ni gotov- ( drago osebo bodite bolj iskreni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Verjetno se boste morali opreti na vphvn ga znanca, če boste hoteli MB*" Ijati načrt. Zdravje dobro.
Sožitje v obojno korist
Intervju s krščansko-demokratskim senatorjem Adolfom Sartijem, predsednikom komisije italijanskega parlamenta za uresničevanje osimske pogodbe
OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA
RIM, 28. septembra — Tretjega oktobra poteče rok, ko mora italijanska vlada Izdati -Zakonske dekrete za Izpolnitev osimskega sporazuma. Posvetovalni organ vlade za ta vprašanja je parlamentarna komisija, ki je nedavno obiskala Trst, kjer se je pogovarjala s predstavniki tamkajšnjih političnih sil, med drugimi tudi z delegacijo slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je parlamentarce seznanila z zahtevo po globalni zaščiti Slovencev v treh pokrajinah Furlanije-Julijske krajine. Delo komisije Je vodil krščansko-demokratski senator Adolfu Sarti, ki je prejšnji teden poročal ministrskemu predsedniku Gluliu Andreottiju. Na senatorja smo se obrnili z nekaj vprašanji v zvezi z uresničevanjem osimskega sporazuma v Italiji. Adolfo Sarti, vodja za kulturo pri krščansko-demokratski stranki in član centralnega izvršnega odbora, je bil v četrti in peti Morovi vladi minister za turizem in prireditve. Zdaj je član zunanjepolitične komisije senata, parlamentarne komisije za delovanje radia In televizije in predsednik krščansko-demokratske skupine in skupine neodvisnih v evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Meje, ki zbližujejo
V senatu ste bili poročevalec ob ratifikaciji osimskega sporazuma. Kakšen je, po vašem mnenju, pomen tega sporazuma za sosednji državi in za Evropo?
S formalnega vidika pomeni osimski sporazum konec vojne med Italijo in Jugoslavijo. Meje so postale dokončne in varne, toda za zbliževanje, ne za ločevanje dveh držav, ki odklanjata vsakovrstne težnje po nadvladi in izražata pripravljenost za sodelovanje. V kronološkem smislu je Osimo prvi pozitivni in dobesedni odgovor na helsinške sporazume o miru in varnosti v Evropi.
Z metodo skupnega iskanja in dogovarjanja smo odpravili sporne točke, izhajajoč iz stanja, ozko vzeto, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Pri tem smo se držali načel iz takoimenovane prve helsinške košare. Izpolnili smo seveda tudi drugo in tretjo košaro (gospodarsko sodelovanje, človekove pravice) in to je razvidno iz smotrov osimskega sporazuma. Ne vem, koliko drugih držav lahko pokaže toliko. Glede na napetosti, ki še vedno vladajo v Sredozemlju, je osimski sporazum in vse, kar iz njega izhaja, izraz logike miru in nasprotje napetosti.
Osimski sporazum ni samo statičen dogovor, temveč predstavlja osnovo za še bogatejše sodelovanje med sosednjima državama, še poseb-no ob meji. Kakšne prednosti izvirajo iz sporazuma?
Meja, ki jo določa Osimo, ne loči le dveh držav, temveč dve skupnosti z različno notranjo ureditvijo in različno mednarodno usmeritvijo. Italija se neposredno sooča s pogumnim in plemenitim narodom, ki se je odločil s svojo »aktivno flev^Sčeno-stjo« za odločujočo vlogo pri krepitvi miru in varnosti na svetu. Ni, naključje, da je bil ptav v Beogradu prvi sestanek po helsinški konfe- j renči, ki se je ukvarjal s pregledom uresničevanja skle-1
pov evropske konference. Italija se predstavlja na vzhodni meji k°t država, ki ne računa zgolj na lastno socialno, politično in gospodarsko zaledje, temveč na skupnost devetih držav, ki štejejo skupaj nad 300 milijonov Evropejcev. Ti narodi so povezani v okviru evropske gospodarske skupnosti, ki bo leta 1979 ustoličena tudi z neposredno ljudsko inve-stituro, se pravi z neposrednimi in splošnimi volitvami. Z drugimi besedami naša resničnost (govorim o Italiji, a tudi o Jugoslaviji) bo imela vedno večjo politično in gospodarsko težo, in kot se govori, kmalu tudi monetarno. Skupna evropska valuta bo namreč prvi cilj evropskega parlamenta.
Soglasje in konkretna volja
Zato menim, da noben Jugoslovan ne more podcenjevati potencialne perspektive, ki se odpira za naši državi v takšnem kontekstu. Glede tega pa bi bil rad zelo jasen. Rekel sem, da je osimski sporazum zbrisal vse sledi ideološke tekme med podpisnicama pogodbe. Zavzemamo se, da bi se ideološko vsiljevanje, ki smo ga vrgli skozi vrata, ne vrnilo skozi okno. Sicer pa ne gre za prevlado enega od dveh gospodarsko-političnih sistemov nad drugim. Sistema bosta živela v sožitju, soočala se bosta v neposredni bližini meje ali okobal čez mejo med dvema državama, ki ju predstavljata. Sicer ni treba, da bi drug drugega spreobračali. Veliko stvari Jahko opravimo skupaj, v skupnem interesu. Sporazum je glede tega jasen.
Ob svojem obisku v Trstu, kjer sem bil kot predsednik parlamentarne komisije za uresničevanje Osima,, sem naletel na soglasje, korifcmrio
ščati vodni in hidroenergetski kapital, razmišljati moramo o sodelovanju med pristanišči severnega Jadrana, potrebno bo zgraditi vodno
pot med Tržičem, Gorico in Ljubljano, da bi povezali Jadransko morje s plovno mrežo srednje Evrope in Omega morja, dokončati moramo povezavo med avtomobilskimi cestami in končno, skupaj moramo definirati jamstvo na področju varstva okolja.
A. SARTI — »O mednarodnih pogodbah ne odločajo lokalni referendumi.«
Foto: arhiv Dela
Za uresničitev sporazuma so potrebne vladne odločitve. Kakšno je mnenje komisije glede naslednjih vprašanj: slovenske manjšine v Italiji, gospodarskega sodelovanja in razvoja Trsta?
»Ne zapravljamo časa«
Komisija, ki sem ji predsedoval, je zaključila delo in povedala mnenje, tako kot nam Je določil zakon, o vseh vladnih dekretih za izvajanje osimske pogodbe in sporazumov, ki so, kot je znano, njen sestavni del. Predsednik Andreotti mi je zagotovil, da bodo dekreti izdani do roka, 3. oktobra. Naše mnenje glede vprašanj, ki mi jih zastavljate, je naslednje (mnenja sq bila izražena ria 'podlagi velike večine in včasih tudi soglasno, kar je velikega pomena, če se ve, da so bile v komisiji proporcionalno zastopane vse italijanske politične sile):
Več strojev na vas
Na Kitajskem bodo na podeželju gradili industrijske obrate — Zgledno okrožje Vushih — Zanimanje za izkušnje
PEKING, 28. septembra (Tanjug) — Vedno večja mehanizacija kmetijstva bo prinesla kitajski vasi za 200 milijonov »presežka zaposlenih«. Namesto sedanjih 300 milijonov delavcev (na vasi živi vsega skupaj več kot 600 milijonov ljudi) bo za kmetijstvo zadoščalo »samo« 100 milijonov. Kaj storiti z dvakrat tolikšnim številom kmetovalcev, je vprašanje, o katerem kitajski načrtovalci razmišljajo že zdaj.
tako poudarja danes 2etn Min 2i Bao v uvodniku na prvi strani — »industrializirati vas« in razviti industrijske obrate v občinah in proizvodnih brigadah. Bolj preprosto povedano, preobrazba kitajske družbe poteka ravno obratno kot v drugih državah, kjer so se ljudje s podeželja selili v mesta.
Na Kitajskem ni material, nih možnosti, da bi 200 milijonov ljudi zaposlili v industriji in naselili v mestih, ugotavlja danes kitajski dnevnik in opozarja na novi »vzor za zgled« nacionalnih razmer.
Gre za okrožje Vushih, kjer industrijska (državna) pod jetja uspešno sodelujejo z obrati v vaških komunah in brigadah. To sodelovanje temelji na delitvi proizvodnih programov (komunalna, oziroma kakor jim tukaj pravijo, kolektivna podjetja izdelujejo preprostejše stvari in rezervne dele), zatem na prepuščanju proizvodnje tistih izdelkov, ki ne zahtevajo posebno visoke tehnične ravni, na pripravljalnih delih in izdelavi polizdelkov komunalnim podjetjem in v zvezi s tem na prepuščanju dela strojnega parka.
Zaradi argumentiranih materialnih rezultatov poslovanja, ki so bili koristni tako za državna podjetja kot za kolektivne obrate, so podobne primere že razglasih za »uspel poskus«. Kot ugotavljajo, naj bi mu v ne prav daljnjl prihodnosti sledila »selitev« nekaterih predelovalnih panog v občine, v katerih bo orga. nizirana finalizacija proizvod, nje.
Zdaj nam postaja bolj jasno, zakaj se Kitajska tako zelo zanima za izkušnje jugoslovanskih industrijsko kmetijskih kombinatov. To
zanimanje Je pred nedavnim pokazal tudi predsednik Hua Kuo-feng, ki se je po vrnitvi v Peking osebno zavzel za to, da mora posebna kmetijska delegacija »na kraju samem« proučiti jugoslovanske izkušnje. Poleg tega nameravajo več deset milijonom kitajskih kmetovalcev prikazati doku-mentarrU film o kmetijskem kombinatu »Beograd«.
Na Kitajskem je trenutno približno milijon industrijskih obratov, ki so last 50.000 ljudskih komun. V posameznih komunah dosegajo takšni obrati tudi do 5 milijonov dolarjev vrednosti letne proizvodnje. Največji del teh sredstev porabijo za nakup nove kmetijske mehanizacije, kot dodatni vir akumulacije za industrijo in seveda tudi za dodaten zaslužek kme-tov-delavcev.
Doslej so se ti obrati razvijali v glavnem stihijsko, kar je pripeljalo do njihove razdrobljenosti v proizvodnji, nizke produktivnosti Itd. Sedanji program široke kooperacije z državnimi industrijskimi podjetji naj bi bil način za odpravljanje teh slabosti.
V zvezi s temi spremembami, ki so že v teku, je pomembno tudi vprašanje prenašanja lastništva nad proizvodnimi sredstvi. Očitna je težnja, da se okrepi kolektivna last (komun In proizvodnih brigad), 'kar pa ne pomeni, da bodo državna industrij, ska podjetja na slabšem (nasprotno, prav ta naj bi organizirala moderno in množično proizvodnjo). Pa vendar, s prenosom dela indu strije v komune — kot kaže to ne vključuje samo predelovalne industrije, ampak tudi proizvodnjo kmetijskih strojev -- se bo krepil drugi sektor lastništva, komunalni
oziroma kolektivni, kar je pomembno za razumevanje procesa v današnji Kitajski.
•	Slovenska manjšina v Italiji: seznanili smo se s hvalevredno namero vlade, da spoštuje 8. člen pogodbe. Očitno je, da slovenski manjšini v Trstu nj mogoče zagotoviti manjših pravic kot so bile predvidene v londonskem memorandumu Iz leta 1954. Razumemo skrb, ki so nam jo v Trstu izrazili predstavniki vseh Slovencev. Od nas so zahtevali splošno zaščito, se pravi ne samo za Slovence v nekdanji coni A, temveč vsega slovenskega prebivalstva, ki živi v Furla-niji-Julijski krajini. Predsednika Andreottija sem prosil, naj umakne vladni dekret, čeprav cenim njegovo tanko-vestnost glede zakonskega dekreta. Zdaj je potrebno pospešiti delo druge komisije (ki deluje v vladni palači); ta mora opredeliti globalno zaščito slovenske manjšine. Videli boste, da ne zapravljamo časa.
»Lista za Trst« in Osimo
•	Prosta industrijska cona: z zadovoljstvom moram povedati, da v Trstu in okolici nismo našli načelnih ugovorov zamisli o skupni jugoslovansko-italijanski industrijski dejavnosti. Industrijska cona predstavlja originalno prekretnico v odnosih med državama, njeno delovanje je v interesu obeh gospodarstev in seveda posebej v interesu Trsta. Ugovori, kot veste, zadevajo zgolj lego industrijske cone. Gre za objektivno skrb, kajti menim, da niti Italija niti Ju-goslavija ne želita bistveno spremeniti lokalnega ekološkega in etničnega okvira Seveda, lokacija še ni do končno izbrana. Moja komi sija tudi ni imela tega name na. To je naloga mešane ju goslovansko-ltalijanske komi. sije, ki proučuje možnosti uresničitve. Omejili smo se na to, da smo deželi Furla-niji-Julijski krajini dodelili 64 milijard lir za predhodna dela. Izpolnjevanje osimskega duha je zagotovljeno s sklicevanjem na gospodarski sporazum in z izdajo samega dekreta, ki izrecno govori o prosti industrijski coni. Ponavljam: dialog še ni zaključen, proučiti je treba vse njegove posledice, na katere osimski pogajalci seveda niso mogli računati.
Menite, da bodo vplivale na vlado nekatere tržaške, lokalne politične sile, ki nasprotujejo Izvrševanju vseh klavzul sporazuma? Alt brf izvrševanje dekretov zaradi teh sil otežkočeno?
Moja komisija se je odločila resno proučiti lokalne potrebe že pred občinskimi volitvami ,v Trstu. Vendar smo potem čakali, da ne bi vplivali z našim obiskom na volitve, katerih cilj, tega ne smemo pozabiti, je bil upravljanje mesta in ne osimski sporazum. Naša ustava izključuje možnost lokalnih ali nacionalnih referendumov o mednarodnih pogodbah. Volitve so zdaj mimo in lahko smo se v miru posvetovali, da bi izoblikovali verodostojno mnenje o dekretih.
JANKO TEDEŠKO
Po glasovanju v knesetu
En odgovor, a še več vprašanj
Izraelski parlament Je včeraj ob zori s 84 glasovi »za«, 19 »proti« in 17 vzdržanimi potrdil sporazume, ki jih je sklenil premier Begin v Čamp Davidu. Resolucija, ki so jo sprejeli poslanci, eksplicitno navaja, da bodo evakuirali izraelska naselja na Sinaju in omogočili vrnitev, prejšnjih prebivalcev. Izrael je tako, kot je bilo mogoče pričakovati, odprl pot za pogajanja o sklenitvi mirovnega sporazuma z Egiptom.
Za zdaj še ni znano, kakšna je struktura cddanih glasov glede na strankarsko pripadnost. Vemo pa, da ločnica glede tega vprašanja ni potekala med strankami, ampak preko njih in verjetno je celo, da je glasovalo proti sporazumom več poslancev iz Beginovega tabora kot pa iz opozicije. To bo nedvomno deloma vplivalo na Beginova bodoča stališča, čeprav se zdi, da bo Begin poslej ukrepal v arabsko-izraelskem konfliktu morda bolj s stališč nacionalne politike, ta pa presega interese strank, ki ga podpirajo.
V kratkem se bodo potemtakem začela konkretna mirovna pogajanja med Izraelom in Egiptom. Sklenitev miru bo verjetno vplivala na izraelsko Javnost in politične kroge na dva načina. Na eni strani bo nedvomno občutiti olajšanje, ker bo »nevtralizirana« največja in vojaško najmočnejša arabska država, kar je bila vedno prva Izraelska prioriteta. Na drugi strani pa se bodo verjetno mnogi Izraelci znašli v notranjih dilemah — z izhodiščnimi načeli za sklenitev mina z Egiptom je namreč Izrael odstopil od svoje koncepcije varnih, vojaško hranljivih meja in se zadovoljil z mednarodnimi jamstvi. Vprašanje je torej, ali ne bo občutek negotovosti, ki se očitno meša z zadovoljstvom, izrazil v ostrejših stališčih glede ostalih zasedenih ozemelj. Nekaj tega daje slutiti tudi Beginov govor med debato v knesetu, v katerem je poudaril, da na zahodnem bregu Jordana v Gazi ne bo nastala palestinska država, da se Izrael ne bo pogajal s PLO in da Jeruzalema ne bodo vrnili Arabcem.
Toda to so že vprašanja nekoliko bolj <)ddaljene prihodnosti. Trenutno Je z glasovanjem v knesetu potrjeno, da bo mir med Izraelom in Egiptom v obdobju, ki se odpira, ena konstanta za analizo položaja, Druga konstanta pa je, da »fronta odločnosti«, ki zajema in združuje Sadatove nasprotnike, nima sredstev za svojo politiko in da se zdaj trudi, da bi si izbolj šala pozicije ter uredila in okrepila svoje vrste. Vsa kršna vojna z Izraelom Je brez Egipta nemogoča Sirski predsednik Asad, ki je ključna osebnost »fron te odločnosti«, se tega očitno zaveda. Kljub ostrim be sedam na rovaš egiptovskega predsednika in sporazu mov iz Čamp Davida Damask trenutno položaj ne za ostruje, ampak poskuša predvsem prepričati Jordan skega in saudskega kralja, da bi ohranila vsaj nevtral no stlišče do »okvira za mir« iz Čamp Davida, če se že ne bosta pridružila Sadatovim kritikom.
Zdi se, da Sirci doslej v tej akciji niso bili povsem neuspešni, oziroma, da Jim objektivni položaj ni čisto nenaklonjen. Saudska Arabija sicer ne kaže namena, da bi se frontalno postavila proti Egiptu — nasprotno, prej se zdi, da ga ne bo ovirala pri uresničevanju njegovih načrtov in veliko presenečenje bi bilo, če bi mu odtegnili vojaško pomoč — vendar pa silejkoprej vztraja pri oceni, da sporazumi iz Čamp Davida niso ustrezna formula za celovito rešitev krize na Bližnjem vzhodu. To je stališče, k! ga podpira tudi Kuvajt.
Jordanski kralj Husein pa je bil v intervjuju, ki ga je dal po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Vanceom, še bolj ekspliciten. »To, kar izhaja iz splošnega okvira (sporazufnov v Čamp Davidu) je figov list za Beginov načrt.
Ne glede na to, kaj si Jordanski in saudski kralj mislita in kaj v resnici nameravata, je jasno, da je vprašanje njunih nadaljnjih opredelitev še odprto. To najbrž ne bo moglo spremeniti dejstva, da bosta Egipt in Izrael podpisala mirovni sporazum.' Lahko $a'ta nejasnost, če se bo nadaljevala, nekoliko razširi manevrski prostor fronte zavračanja, posebno še, ker je pričakovati, da ise bo preko Sadatovih nasprotnikov poskušala vključiti v igro tudi Moskva. Vendar je slej-koprej videti, da lahko vse to okrepi pozicije Sirije in PLO — kajti gre predvsem zanju — na morebitnih pogajanjih, ne pa vojaško.
Ob vsem tem pa ostaja še ena velika neznanka — Libanon. Mala vojna med sirskimi mirovnimi silami in krščansko desnico Je bila s Čamp Davidom le prekinjena, nikakor pa ne odločena. Maroniti so zdaj v kočljivem položaju, ker vedo, da bi v primeru ureditve položaja na Bližnjem vzhodu postal njihov problem manj pomemben. To jih na prvi pogled sili v sporazumevanje s Sirci. Toda ali tudi Damask ocenjuje položaj tako — kajti zdi se, da za tako eskalacijo v Libanonu, ki bi porušila načela globalno ravnotežje sil, v tem trenutku ne more biti zainteresirana — ali pa morda sirski politični planerji sklepajo, da v tem trenutku ne bo nihče drastično reagiral, če bodo maroni-te potisnili ob zid, kar morebiti nakazujem obnovljeni srditi spopadi v Bejrutu?	ANDREJ NOVAK
Vse poletje daleč od zemlje
Vesolje čaka dojenčka
Kovaljonok in Ivančenkov sta »osumljena«, da vadita za devetmesečni polet — Prosti sta le sobota in nedelja
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, septembra — Ko sta poletela z Bajkonura v vesolje, je bila v Sovjetski zvezi še pomlad. Krožila sta okrog zemlje vse poletje in po stotih dneh poleta pričakala v svojem vesoljskem domu »Saljutu-6« jesen. Morda bosta pričakala tudi prvi sneg. Vesoljca Kovaljonok in Ivančenkov sta v vesolju že skoraj tretjino leta. Tako dolgo, da so celo resni znanstveniki na zahodu začeli napovedovati, da se ZSSR pripravlja na 9-mesečni polet, med katerim bi se v vesolju rodil prvi otrok ...
Tako je pred kratkim napovedal profesor Kaminsky, direktor slovitega zahodno-nemškega observatorija v Bo-chumu, »ZSSR se očitno pripravlja na znanstveni eksperiment,« je rekel cenjeni vesoljski strokovnjak, »med katerim bi se rodil v vesolju prvi Zemljan«. Doktor medicinskih ved prof. Gurovski, ki je zadolžen za zdravstveno plat vesoljskih poletov, sicer trdi, da so takšne napovedi za zdaj še prezgodnje, da pa »ne izključuje tega, da bo napočil dan, ko bo prvemu državljanu Zemlje v rojstnem listu pisalo: kroj roistva: vesolje« ...
V breztežnost izvaljene prepelice
Sicer pa se ZSSR na rojstvo v vesolju vendarle pripravlja. V bližnji prihodnosti bodo namreč izvedli eksperiment »inkubator«: na umetnem satelitu bodo izstrelili v vesolje jajca japonske prepelice, vlogo koklje pa bo Igral poseben avtomat, kakršne uporabljajo na perutni-
narskih farmah. Polet bodo preračunali tako, da se bodo takoj po pristanku sputnika izvalile iz jajc mlade prepelice, katerih embrionalni razvoj naj bi torej potekal v pogojih breztežnosti.
To hi bil nekakšen uvod v prvo »vesoljsko rojstvo«. To-da preden bi se v ZSSR odločili za tako dolg polet, kot je potreben za rojstvo otroka, bi morali razrešiti še vrsto drugih problemov, opozarja prof. dr. Gurovski. Čedalje daljši vesoljski poleti, ki jih zdaj uresničujejo, naj bi služili ravno v ta namen.
Prvo takšno ne do konca raziskano vprašanje je tako Imenovano »odtekanje kalcija« iz kosti v času dolgega vesoljskega poleta: še zlasti so to opazili med 96-dnevnim poletom Romanenka in Gre-čka, ki se je končal marca letos. Drugo zapleteno vprašanje je odpornost organizma proti bolezni: po daljšem poletu se odpornost pri vesolj oih občutno spremeni, tako da so po vrnitvi na zem-
ljo neodporni tudi proti boleznim, ki jih navadni Zemljani zlahka prenašajo,
Kovaljonok in Ivančenkov sta tako v resnici »poskusna kunoa« dolgih vesoljskih poletov. Sicer pa je njun program poleta precej drugačen od prejšnjega rekordnega po-leta Romanenka In GrečJca: medtem ko sta imela ta dva med poletom le en prost dan, imata Ivančenkov ln Kovaljonok običajen petdnevni delov-ni teden, s prosto soboto in nedeljo. Več > jima dovolijo spanja in hkrati ju več zaposlujejo s telovadnimi vajami in medicinskimi pregledi.
Njun polet na laboratoriju »Saljut-6«, ki zda) kroži okrog Zemlje že dobro leto dni, pa je tudi bolj nasičen kot vsi poprejšnji. V dobrih stotih dnevih poleta sta se na njun laboratorij pripeli dve ladji »Progres«, enkrat sta se sprehodila po vesolju in enkrat prestavila svojo ladjo z enega laboratorija na drugega.
Nenehni obiski
Dva tedna po njuni izstre. Utvi z Bajkonura sta se jima v laboratoriju pridružila sovjetski vesoljec Klimuk in prvi poljski kozmonavt Herma-szewski, ki sta letela v »Sa-ljutu-6« teden dni. Po njun! vrnitvi na Zemljo se je 9. julija pripela na laboratorij tovorna ladja »Progres?« z gorivom in dodatno hrano ter opremo, letela pa je s »Sa-
Skrbi po blaginji
Zaradi zastoja v črpanju nafte, padca dolarja ter manjšega povpraševanja po manganu Gabon zabredel v težave
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI, 26. septembra — Vzdevka, ki so ju vrsto let pritikali zaliodnoafriški državi Gabon — »afriški Kuvajt« in »afriški el Dorado« — počasi bledita. Dežela, ki meri dobrih 267.000 kvadratnih kilometrov in ima okoli pol milijona prebivalcev, je po petih letih konjunkture začela bresti v nedramallčno, a dovolj hudo gospodarsko nazadovanje.
Gabon ima nafto, v proizvodnji je četrti v Afriki Ima mangan, z njim je tretji na svetu. Ima tudi veliko uranovega oksida. In Šime pragozdove, polne dragocenega tropskega lesa.
Po letu 1973 — dotlej je dežela tolkla stalni trgovinski primanjkljaj — je skok cen surovin, ki jih premore, zlasti še nafte, tako rekoč čez noč prinesel valutno mano.
Bruto družbeni proizvod Je bil leta 1973	161 milijard
CFA frankov, čez dve leti pa je dosegel vrtoglavih 440 milijard. Spričo redke naseljenosti je dohodek na prebivalca s 1-960 dolarji zavzel drugo mesto v Afriki, takoj za Libijo, a pred Južno Afriko.
V Gabonu črpajo nafto iz morskega dna. Dobri dve tretjini proračunskih dohodkov navrže črno zlato. Toda črpanje se je po vrhu, doseženem pred tremi leti, ustalilo in zaloge se postopoma praznijo. Napovedi strokovnjakov niso nič kaj rožnate, če bi črpali tako izdatno kot doslej, bodo podvodna nahajališča sredi osemdesetih let prazna. Francoska naftna družba ELF, ki ima v rokah devet desetin vrtin nafte v Gabonu, za zdaj ni našla novih nahajališč. Ker smola ne pride nikoli sama, je tudi padec ameriškega dolarja skrčil dohodek državne blagajne.
Gabon je resda tretji svetovni proizvajalec mangana, kovine, ki je nujno potrebna za specialne litine, toda odjemalci — zahodna jeklarska industrija — zavoljo lastnih težav ne segajo več po manganu tako vneto kot prejšnja leta.
Pri uranovem oksidu so
svetovne cene še zmerom ugodne, toda s 1-000 tonami letno dohodek ne more bistveno spremeniti na bolje splošne podobe.
Posek lesa, ki je pred 15 leti znesel štiri petine vrednosti izvoza, Je zdaj zdrknil na desetino. Razen tega povpraševanje po žlahtnem tropskem lesu po svetu na splošno peša. Predvsem pa iz jugovzhodne Azije prodajajo tak les za dve petini ceneje, kot ga prodaja Gabon.
Vrtoglavi skok dohodka, ki ga je bil deležen Gabon po letu 1973, je zbudil neznanske apetite, tuje in domače.
Celo predsednik Omar Bon-go je ondan povzdignil glas zoper »nebrzdani kapitalizem«, vendar mu kritiki očitajo, da je bil ta protest bolj platonične narave in da je doslej storil toliko kot nič, da bi zavrl tisto, kar imenujejo francosko neokolo-nialdstično nadvlado in v njenem okrilju razmah domače jare gospode, hlepeče po vilah, mercedesih in drugem luksuznem uvoznem blagu.
Da se nekaterim v deželi dobro godi, kritiki v dokaz navajajo, da je Gabon s pol milijona prebivalcev na 20. mestu uvoznikov francoskega šampanjca. Skratka, sistem omogoča rast parazitske, v bistvu neproduktivne, pretežno posredniške nove bur-žoazije.
Zdaj, ko gredo zlata leta h kraju In številni obljubljeni razvojni načrti niso uresničeni, navajanj nekateri viri, da Je odtok bogastva iz dežele večji kot, recimo, francoska uradna pomoč in pomoč, dobljena iz drugih virov. Gre za izvoz dobička multinacio-
nalniih družb, za nakazila v Gabonu zaposlenih tujcev in za odplačilo kreditov. Pariški »Le Monde« je ondan zapisal, da priteče lz Gabona letno v Francijo okoti 20 milijard CFA frankov v primerjavi z desetimi milijardami, ki so poprečno letno naložene lz Francije v, to deželo.
Revija »New Afričan« piše: »Francoski kapital in osebje zasedata malone vse ključne položaje v zasebnem sektorju in sta hkrati dobro zastopana tako v državnem aparatu kot v šoistvu.« Temu sledi primerjava: če bi Nigerija imela enak odstotek tujcev, zaposlenih pri sebi, kot Gabon, bi jih bilo kar 350.000.
Kot je bilo že rečeno, Francija nadzoruje 90 odstotkov naftne industrije, razen tega pa še malone dve tretjini pridobivanja urana in dobro tretjino rudnikov mangana. Gabon uvaža 60 odstotkov vsega blaga lz Francije in pošilja tja dve tretjini svojega izvoza.
Po nekaterih virih sodeč znaša celotna zadolžitev Gabona kakih 566 milijard CFA frankov, od česar je piri dobrih 145 milijardah plačilo že zapadlo. To se dogaja, ko narašča primanjkljaj v plačilni bilanci; ta naj bi letos dosegel 50 milijard CFA frankov.
Zato se ni čuditi, če je zdaj glavno geslo predsednika Omarja Bonga in ministrov — varčnost. Kritiki Bongove vlade navajajo, da večina prebivalstva že itak mora hočeš nočeš spoštovati to geslo. Mezdni delavci ln nižji uslužbenci po mestih so na udaru inflacije in zamrznjenih plač, kmetje pa so bili v letih povprečne blaginje prej ko slej zapostavljeni, čeprav štiri petine prebivalstva še zmerom živi od kmetijstva — a vseeno dežela pridela komaj šestino vseh najnujnejših živil. -
J02E ŠIRCELJ
Pogrešani v megli

Kljub popuščanju vojaška in policijske represije v Argentini še vedno ljudje izgin jajo čez noč — Podatkov ni
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
BUENOS AIRES, 26. septembra — Problem izginulih oziroma pogrešanih ljudi je v Argentini še vedno skrivnosten, to vprašanje je zavito v gosto meglo nejasnosti in o tem se tudi ne piše ali javno razpravlja. Hunta je pred kratkim objavila, da pogrešajo »samo še 520 ljudi,« ki so izginili v poltretjem letu, torej po marčnem državnem udaru 1976.
ljutom-6« kar celih 24 dni. Vmes sta Ivančenkov in Kovaljonok 29. julija za dobri dve uri splavala Iz laborato-rija ter na njegovem zunanjem »oklepu« zamenjala nekatere merilne naprave.
Nato se je 10. avgusta pripela na »Saljut-6« nova tovorna ladja »Progres3« in letela skupaj z njim 11 dni. Konec avgusta sta prišla na laboratorij za teden dni nova gosta z Zemlje, sovjetski vesoljec Bikovski ter prvi kozmonavt NDR Jahn. Po njuni vrnitvi sta Kovaljonok ln Ivančenkov 7. septembra pre-stavila svojo vesoljsko ladjo: zlezla sta vanjo, jo odpela od agregata odseka ter splavala z njo k drugemu, prehodnemu odseku, na katerem sta jo ponovno pritrdila.
Vesoljca se, kot poročajo, dobro počutita in nadaljujeta z znanstvenimi poskusi. Doslej sta dobila v posebnih napravah že 30 snovi, ki Jih je v zemeljskih pogojih zelo težko alt nemogoče pridobivati, potrebni pa so v elektroniki in laserski tehniki Hkrati sta kot prva človeka opazovala popolni lunin mrk v vesolju: Luna je bila, kot sta sporočila, popolnoma rde. ča. Vesoljca tudi pridno o-pazuieta Zemljo in |o fotografirata: dobila sta že 18.000 fotografskih posnetkov Zemlje. Najbolj jima je prirasel k srcu Bajkah po pristanku bosta šla obvezno, tako pravita, k temu sibirskemu biseru.
In naposled sta Ivančenkov ln Kovaljonok prva vesoljca, ki v vesoljski breztežnosti proslavljata rojstni dan: 27 septembra se Ivančenkovu izpolni v vesolju 38 let. Slavic je sicer drugačno kot na Zemlji, predvsem nimata šam oa-nica. A tudi vesoljske tube j jima omogočajo orecei do-| brot... TIT DOBERŠEK
Vladnim ocenam seveda le malokdo verjame, saj neuradno ocenjujejo, da Je v tem času izginilo veliko več ljudi, po zatrjevanju Amne-sty International, naj bi vojaški režim v tem času zaprl okrog 15.000 ljudi, med njimi pa Je veliko takih, ki jih označujejo kot izginule oziroma pogrešane.
Vendar poskuša hunta tudi glede tega problema Izboljšati in popraviti svojo podobo v svetu, v največji meri zaradi ameriškega pritiska na hunto, saj ZDA pogojujejo gospodarsko in finančno pomoč Argentini s spoštovanjem človekovih pravic v deželi, oziroma s popuščanjem notranje represije. Hunta je zaradi tega že večkrat pokazala »dobro voljo« in izpusti-la celo vrsto sindikalnih voditeljev, pred nedavnim pa je policija objavila, da so »našli« več kot dvesto pogrešanih ljudi, seveda pa ni bilo niti besedice povedanega o tem, kje so jih »našli«, in zakaj so ti ljudje izginili. Tako je policija po dveh letih izpustila iz zapora voditelja sindikata bančnih uslužbencev Juana Esquerra, voditelja sindikata gradbenih delavcev Rogelia Papagna, medtem ko so enega izmed voditeljev generalne konde-deracije dela (CGT) Lorenza Miguela premestili lz zapora v hišni pripor. Najbrž ni treba posebej dodajati, da proti tem niso uvedli nobenega sodnega postopka, ampak so lih preprosto zaprli z izgovorom, da so se ukvarjali s politično ali subverzivno dejavnostjo.
Značilno Je, da se niti sindikati, od peronistične generalne konfederacije dela, prek skupine 25. skupine 5, pa do nacionalne delavske komisije ne belijo glav s problemom izginulih sidikalnih voditeljev generalne konfe-ietno tudi zaradi tega ne, ker imajo preveč opravka z zglalevanjem notranjih trenj v posameznih sindikalnih or-ganizacijah ln z reševanjem sporov med organizacijami. Ravno sredi septembra so se začeli pogovori o združitvi skupine 25 organizacij z nacionalno delavsko komisijo (Comision Nacional del Tra-
bajo), s komisijo za uprav, ljanje in delo (Comision de Gestion y Trabajo) ln s skupino 5, v kateri so sindikalne organizacije taksistov, rudar, jev, delavcev v papirni in tekstilni industriji ter organizacija poštnih delavcev.
Možnosti za združitev so v resnici minimalne, saj so samo znotraj skupine 25 velike načelne razlike, o čemer govori že podatek, da delujejo v skupini različne struje: od vertikalistov, ki se zavzemajo za slepo pokorščino sindikalnemu vrhu, do ant.ivertikaltstov. privr. žencev delavske participacije oziroma soodločanja v podjetjih, pa do tako imenovane neodvisne struje. Po dragi strani se sindikalne organizacije razlikujejo tudi glede tega. ali naj brezpogojno podpirajo politiko vojaške hunte, ali pa naj to podporo pogojujejo z Izboljševanjem socialnega in ekonomskega položaja delavcev, na katere pade največje breme podražitev hrane.
Ce se povrnemo k problemu izginulih oziroma pogrešanih ljudi, potem le treba dodati, da tudi vlada in policija po vsej verjetnosti nimata pravih podatkov o tem, koliko ljudi je izginilo v poltretjem letu. Razlog Je docela preprost, kajti »sumlji-ve« ljudi zapira ne samo navadna policija, ampak tudi karabinjerji, nato pa tudi vojaške policije posameznih
Berite
rodov vojske, ki že zaradi medsebojnega rivalstva ne navajajo podatkov o tem, koliko ljudi so zaprli.
Dejstvo pa je, da ljudje tu-dl še sedaj, ko je vendarle čutiti določeno mero popuščanja vojaške in policijske represije, izginjajo dobesedno prek noči, da nihče ne ve zakaj, sorodniki pa tudi ničesar ne zvedo o njihovi usodi, dokler se morebiti snet ne polavito na prosto, sti. nekateri pa izginejo za vedno. V Buenos Airesu so že pred dvema letoma izginili trije sinovi jugoslovanskih izseljencev, policija pa je šele po večkratnem posredovanju našeea veleposlaništva za dva sporočila, v katerem zaporu sta, za tretjega pa se še zdaj ne ve, kje je, prav tako na polici ia molči tudi o vzrokih za aretacijo.
Po ocenah argentinskega novinarskega združenja je v poltretiem letu vojaške hunte izginilo več kot dvajset domačih novinarjev, za večino niih se ie izgubila vsaka sled in tudi ni znano, ali so • še živi ali ne in ali se bodo snloh kdai nojavlli na prostosti. Združenje pravnikov in odvetnikov je pred kratkim prek mednarodnega pravniškega ždmženia v 2e-nevi sporočilo, da je v Ar-gentinl v zadnjih letih Izginilo okrog 30 pravnikov in odvetnikov. Tudi o njihovi usodi ni nič znanega. Vrhovno sodišče je resda izdalo sporočilo, da so vse te aretacije protizakonite, kar pa stvari ni niti za tas spremenilo. Hunta in policija o izginulih še naprej vztrajno molčita, kljub pogostim protestnim shodom sorodnikov izginulih in pogrešanih.
AVGUST PUDGAR
PRIMORSKI
DNEVNIK
'■m*
PRIMORSKI DNEVNIK
Švicarski podjetniki v Sloveniji
Koristni poslovni odnosi med Kolinsko in švicarskimi družbami
LJUBLJANA, 28. septembra — Predsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan je danes sprejel na delovni pogovor predsednike treh svetovno znanih proizvajalcev prehrambenih izdelkov, in sicer švicarske družbe Nestle —Vevey Lossela, družbe CCP Europe-Knorr Švica Kneipa in avstrijske družbe Centromint — E. Haas, Schafelnerja s sodelavci, ki so se kot poslovni partnerji udeležili proslave ob 70-letnici Kolinske. Razgovorov o nadaljnjem sodelovanju med Kolinsko in omenjenimi družbami sta se udeležila tudi predstavnika Kolinske Igor Predovič in Vladimir Cešnovar.
V razgovoru so bili konkretizirani nekateri dogovori, ki so bili sprejeti ob nedavnem obisku slovenske gospodarske delegacije v Švici. Dosedanje poslovne odnose med Kolinsko in omenjenimi družbami so ocenili kot zelo pozitivne z željo po krepitvi nadaljnjega sodelovanja, ki naj bi se razširilo z uvedbo višjih oblik sodelovanja z novimi projekti ipd., s čimer naj bi prispevali tudi k postopnem zmanjšanju našega zunanjetrgovinskega primanjkljaja s Švico. Pri tem ne gre samo za povečan izvoz naših proizvodov na zahtevno švicarsko tržišče, temveč tudi za skupne nastope na tržiščih tretjih držav, posebno na tržiščih de-■žel v razvoju.
Razen o možnostih povečanega izvoza proizvodov Kolinske v Švico je bilo govora tudi o plasiranju polfinalnih oziroma finalnih izdelkov Kolinske na tržišča držav, kjer imajo omenjene firme podobne oblike sodelovanja kot s Kolinsko ter o skupnih in enakopravnih nastopih na tržiščih, kjer doslej ni bilo tega sodelovanja.
frfT.-v
mm




te
Lekarna, starejša od dubrovniške
Redovniki pavlinci, ki so leta 1663 prevzeli grad Olimje pri Podčetrtku, so za seboj zapustili globoko sled. V gradu, ki so ga preoblikovali v samostan, so osnovali lekarno, za katero trdijo strokovnjaki, da je najstarejša v Evropi, celo nekaj let starejša od najstarejše — dubrovniške. Samostanu so v de. setih letih prizidali še cerkev, ki je tudi svojevrsten spomenik, 'saj se ponaša med ostalim z enim naj-večjih in najbogatejših zlatih baročnih oltarjev daleč naokoli.
Pa še nekaj besed o naj-starejši evropski lekarni. Zc pred dvema stoletjema so se pavlinci v popolnosti oprijeli izreka izraelskega filozofa Siraiia, da razumen mož, če ,|e bolan. ne zavrača zdravil, ki rastejo iz zemlje.
Tako so v pritličju okroglega grajskega stolpa spremenili prostor v lekarno in kot kaže ena stenskih risb, verjetno tudi sami gojili nekateie zdravilne rastline, Vodnik, ki vas danes popelje po tej najstarejši lekarni v Ev ropi, vam rad razloži pomen in vsebino slik, ki pokrivajo strop in stene vse do tal. Od opreme je ostal le možnar, v kotnem so pavlinci trli posušene korenine in druge dele zdravilnih rastlin, ter dva, trije kosi pohištva.
»Premalo je znana ta iz. redna zanimivost,« pravi vodnik, sicer kmet, Prane Jakopina, ki je letos popeljal v olimsko lekarno že preko dva tisoč obiskovali ev. Kot sam pravi, so med rednimi gosti tujci vseh narodnosti.
V. S. Foto:
zaplatil
| ....ov™11
Okus po pritisku
Brazilski režim razglasil po litične reforme, ki pa imajo grenak priokus - Vojska ostaja glavni razsodnik v deželi
OD DOPISNIKA TANJUGA
BRASILIA, 25. septembra — Deset let po letu 1968, ko je vojaški režim odpravil ustavna poroštva ter državljanske in politične svoboščine, je sedanja vojaška vlada razglasila politične reforme, ki naj bi pomenile prvo, čeprav samo rahlo popuščanje pritiska. Reforme Je sprejel parlament in bodo začele veljata 1. januarja.
Zaradi notranjih trenj, kd so izraz politično-gospodar-skega razvoja države, iin zunanjih pritiskov, ki jih prinaša s seboj sprememba odnosov na celini, je brazilski režim že pred dvema letoma začel iskati izhod iz politične slepe ulice, v kateri se je znašel, ko se je poskušal prilagoditi novim »demokratičnim« tokovom, prihajajočim iz Carterjevega Wasbimgtona. Po eni strani je Carter dejal, da so »vojaški režimi in militaristični slog upravljanja postali dejavnik nestabilnosti na ameriški celini«, po drugi strani pa se je brazilski vojaški režim na notranjem področju po naftni krizi znašel sredi gospodarske recesije in stagnacije ter hkrati izgubil dobro ime pri domačem kapitalu, kateremu se je prikupil med nekajletnim »gospodarskim čudežem«.
Zdi se, da je nova brazilska formula, pri kateri gre za nekakšno sožitje demokracije in vojaške uprave, če je kaj takega sploh mogoče, poskus prilagajanja, ki je brez dvoma omejen.
Režimski sveženj reform formalno odpravlja sistem upravljanja z vojaškimi de-kreti in brazilski »politični Damoklov meč« — zloglasni institucionalni akt št. 5. Ta akt ima samo dva paragrafa, sprejeli pa so ga leta 1968, da bi zatrli nemire, gverilsko gibanje in množične stavke. Vojaške vlade so ga uporabljale kot svojevrstno »ustavo«.
Akt št. 5 je predsedniku omogočal, da je kazensko preganjal ljudi, ki so »zabredli v politične delikte«, in jim sodil, da je razpuščal parlament, sprejemal in razveljavljal zakone, upokojil javne uslužbence in častnike ter odvzemal mandate »neposlušnim« politikom. Skupaj s tem dekretom so se zdaj se. suli tudi drugi ukrepi in zakoni, ki so bili tako ali drugače povezani z njim.
Ce bi ostalo pni tem, bi mogoče - lahko1 -rekli/' da ‘je Brazilija končno zakoračila v normalne ^litifrj^.Jpfcpv^.,
Glede na to, da pomeni raz. veljavitev akta št. 5 v praksi toliko kot demontažo režima saj bo ta izgubil svoj edini in najučinkovitejši mehani zem za izvajanje pritiska in za upravljanje države, pa so režimski reformatorji, zbrani okrog predsednika Ernesta Geisla, vnaprej zožili meje popuščanja, kajti vojska — naj bo še tako nezadovoljna zaradi neuspeha svojega modela ali »revolucije«, kot tukaj imenujejo puč iz leta 1964 — ni pripravljena, da bi takoj prepustila vse poli. tične uzde civilni politični oligarhiji.
Po drugi strani pa ne samo režimu, temveč politični oligarhiji sploh, grozi naraščajoča politična zavest ljudstva, posebno delavcev iz velikih industrijskih centrov, katerih uspešne stavke v začetku letošnjega leta so bile politični dogodek brez primere v zgodovini režima. Zato se je režim odločil, da se bo zavaroval z ustavnimi mehanizmi, ki naj bi »jamčili za ureditev in državo«. V ustavo so vključili izredno In obsedno stanje, ki daje predsedniku praktično enake pravice kot akt št. 5, medtem ko strogi delovni zakoni in odnosi kakor tudi pravičnejša prerazdelitev osebnega dohodka še čakajo na »boljše čase«,
Ce upoštevamo, da je bilo na popuščanje, obljubljeno že leta 1964, po udaru, treba čakati skoraj petnajst let,
.ahko rečemo, da se ljudstvu in delavcem dnevi še ne bodo tako kmalu, ^jasnili. V nasprotnem primeru bi se mo-ral režim sam razveljaviti, kar se ni doslej še nikoli zgodilo.
Ce primerjamo sveženj reform z aktom št, 5 in odmislimo uradna demokratična gesla, vidimo, da se od njega loči samo po pravni razporeditvi in dejstvu, da ima šef odslej ustavno pravico, kar zadeva kazenski pregon, sodne obravnave in sprejemanje zakonov, uvajanje cenzure in odvzemanje mandatov — vendar »samo« tedaj, če razglasi izredno stanje.
Z drugimi besedami, režimu se je posrečilo, da se je legaliziral. Tako je bila ustvarjena nova oblika mili. taristične uprave, v kateri je od prej ostalo pravilo, da se šefi režima občasno zamenjavajo, zdaj pa so oboroženi z ustavnimi mehanizmi, ki jamčijo kontinuiteto režima.
Edina pomembna koncesija, če je to sploh koncesija, je dejstvo, da so politiki, seveda tisti iz sedanjega vrha, dobili pravico, da se preraz-vrst.ijo v več strank, ker sta sedanji dve tako ali tako napol mrtvi in razbiti na več frakcij. Tako se eden od najstarejših vojaških režimov Južne Amerike (dlje se je na oblasti obdržal samo Stroes-sner v Paragvaju) postopoma vključuje v nove celinske tokove.
Vendar ima nova brazilska demokracija nekoliko grenak priokus pritiska. Vojska ostaja glavni razsodnik, če ne v prvih političnih vrstah, pa na najpomembnejših poveljniških položajih.
SLOBODAN CASULE
MjtiiiiiMiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimttutiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii»iii>|
I DOPISUJTE V	I
I	PRIMORSKI	I
|	DNEVNIK
JlllllUHUlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIliUHIIH^tlUIIIIIIIIII.IMjlllllllllllllllllllll..
IZBOR IZ DELA
Razmišljale ob »Kravjem balu«
Bohinjski sir, toda iz Ljutomera
Bohinjski sir ima eksistenčne težave - Zaradi nestrokovnega dela in neprimernih pogojev je šlo lepo število hlobcev sira v nič - Kako bo v bodoče?


’ J • . s‘v x x»x- s s	nv 7 + ’x V < 7.	? 7»
RADOVLJICA, septembra — Pred približno letom dni je začelo čudno zaudarjali v bohinjskem kotu. Smrdelo pa je zaradi slavnega bohinjskega sira, ki ga je bilo najbrž tudi samega sebe sram, da je še zmeraj okičan a staro slavo.
Na kratko:	poizvedbe so
kasneje pc-kazale, da so v Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas zaradi nepravilnega dela in neprimernih pogojev dela morali dati v predelavo okoli pet ton sira, da so ga okoli 200 kilogramov prodali svojim kooperantom (sir je bil neprimeren za človeške želodce), okoli šest ton pa so ga morali vreči stran. Nekaj so se ga znebili tako, da so ga zmetali med molčeče strmine Jelovice. Da je bučalo, so pravili.
Vsak jedec sira mora imeti potrdilo
Vse pa kaže, da tudi tako draga šola Kmetijske zadruge ni ničesar naučila, kajti tudi letos je bilo nekaj ton sira »oporečnega«, ki so ga
morali dati v nadaljnjo predelavo — pri vsakem kilogramu pa imajo približno 15 dinarjev izgube.
Zaradi neprimernih pogojev za delo, predvsem sanitarnih, je inšpekcija lani v novembru mlekarno v Srednji vasi zaprla, po nekaterih izboljšavah pa spet odprla. Ko pa jim je razneslo kotel za paro, ki je potrebna za ogrevanje cevi oziroma pasterizacijo ter seveda za primerno pomivanje, so mlekarno zaprli zadružniki sami. Kotel so kupovali nekaj mesecev — šlo je za približno 600.000 dinarjev — in če bo šlo vse po sreči, bo v oktobru vendarle pričel delati.
Ker je bila mlekarna zapr-ta, kmetje pa niso imeli kam z mlekom, se je inšpekcija omehčala in dovolila začasno
izdelavo sira ementalca v sirarnah na Koprivniku in v Srednji vasi, ki sta bili pred tem že zaprti, zorenje in skladiščenje pa v mlekarni v Srednji vasi.
Ker izdelava sirov v teh sirarnah ni nadzirana, je sredi julija veterinarska inšpek cija zapisala, da mora vsak hleb sira, ki gre v prodajo iz Srednje vasi, imeti za spremstvo potrdilo, da je na osnovi pregledov moč vanj ugrizniti brez strahu.
Največ sira, skoraj vsega, so naredili na Koprivniku, iz mleka koprivniških In gorju-ških krav. »Tehnologija« je še iz časov Marije Terezije, sir pa ne. Pa čeprav so bili na Koprivniku včasih »kra sni« siri, kot je dejal nekdo, ki se ubada s sirom že 30 let. Zaradi prepočasne izdelave,
zaradi mleka, ki ni več z »naravne paše«, zaradi sto drugih vzrokov, ki bi jih še lahko našteli razni (ne) strokovnjaki.
In kdo »krije« poslovanje s sirom, ki razen debelih let 1975 in 1976, prinaša v zaključne račune zgolj luknje? Sirarna dela od 1. 1976. To sta žaga in mizarstvo, kjer bi se morali resneje vprašati, zakaj pogovori o poslovno tehničnem sodelovanju — bodisi s K2K Kranj, bodisi s Ljutomerom — nikakor ne pripelje do dogovora. Za dokončanje proizvodne linije bi rabili 4 milijone dinarjev. In da ne bi bilo več tako, kot se je zgodilo pred dnevi v neki radovljiški trgovini, kjer so na vprašanje, če imajo kaj bohinjskega sira, odgovorili: »Ja, pa ne zares bohinjskega. Pravimo mu bohinjski, drugače pa je iz Ljutomera.«
VLASTA PELC
JE PRAVI ALI NE? — Pričujoči posnetek je z nedavnega »Kravjega bala« v Bohinju, kjer je bilo moč za* gristi v pravi bohinjski sir. Kaj pa sicer? Je sir: ki nam ga v trgovinah ponujajo kot bohinjski, tudi resnično romal iz bohinjskega kota? V prenekateri prodajalni postrežejo tudi z odkritim odgovorom, da ga z Bohinjem druži le ime in da je sicer kar lepo iz Ljutomera.	Foto: V. F.
Kirurški podvig na filmu
Poseg kitajskih kirurgov bo oživel novinar Frane Jurič
SPLIT, 26. septembra (Tanjug) — Humani poseg bolnišnice So Du Juan v Pekingu, er so jugoslovanskemu ornarju Branku Kalabriču •išili odtrgano stopalo, bo nalu zaživel na filmskem aku. Novinar in publicist :ane Jurič je pravkar končal enarij, namenjen za kratko etražni film z naslovom doji prijatelji iz Kitajske«. To edinstveno operacijo so oravili pred štirimi leti, pre ij po nesreči, ki Jo je 19-let-i član posadke ladje »Moša ijade«, last splitske »Jadran ce svobodne plovbe«, doživel pristanišču Cin Kva Tao alabrič je odtlej v rednih :ikih s pekinškimi zdravniki, i se jim ima zahvaliti za ne-sbično pomoč in uspelo ope-
,/Topljenje" človeškega sala brez kemičnih pripomočkov
Dr. Anton Medved, fiziater portoroškega Palacea, je letos »odplahnil« več kot tri tone človeškega sala — Hujšanje brez lakote — Zbadanje se obnese
PORTOROŽ, septembra — »Letos sem odplahnil že več kot tri tqne človeškega sala,« pravi povsem enostavno dr. Anton Medved, fiziater hotela Palače v Portorožu. In pri tem dodaja, da nikoli rte posega po nobenih kemičnih pripomočkih. Kar zadeva zdravila, so to med drugim peclji češenj, lasje koruze, Ustje breze ...
O tem, da sintetična zdravila vse bolj škodujejo ljudem, ve povedati portoroški zagovornik zeli dokaj zgovorno:
»Res je, da so moji bolniki v večini iz zahodne Evrope, da je med njimi največ zahodnih Nemcev... Njim socialno zavarovanje plačuje »utrjevanje«, oziroma krepitev zdravja v zdravilišču. In hotel »Palače« je eno izmed redkih jugoslovanskih zdravilišč, ki jih nemško socialno
Iskane, škatle*
Rabljeni avtomobili že dražji od novih — Kragujevčani so pravi mojstri
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 26. septembra — V Beogradu in drugih svbskih mestih so cene stariii avtomobilov presegle cene novih. Kaže, da je to posledica tega, da domača avtomobilska industrija ne more tešiti vedno večje lakote po štirih kolesih.
Ce obiščeš sejem rabljenih avtomobilov v Beogradu, na primer opaziš, da je »lada«, ki ima za seboj tisoč kilometrov, sicer na prodaj, da pa je treba zanjo odšteti de set tisoč do 15 tisoč dinar-jev več kot za ono iz izložbe. V Beogradu pa se vse več lastnikov avtomobilov odloča za takšne kupčije. In če se povrh lahko še pohvalijo z dobrimi zvezami z avtomobilskimi hišami, to pomeni, da lahko pri dveh takihle kupčijah zaslužijo skoraj za novega tička.
Tudi oni malce starejši avtomobili »precej dajo nase«. Fičko, iz leta 1967 stane kar devet tisoč dinarjev, na pol razpadla »zastava 101« pa 38 tisočakov. Dobro gredo v prodajo tudi golfi. V Beo-
gradu in drugih srbskih krajih rojeni trgovci odkrivajo vedno nove možnosti. To, kar se dogaja ha trgu z zelenjavo in sadjem in kar tam počno prekupčevalci s kupci, je nedolžna šala v pri-merjavi s kupčijami, ki. jih sklepajo z avtomobili.
Neki beograjski mehanik in avtoklepar se je na primer specializiral za popravljanje avtomobilov, ki naj bi šli v prodaje; Nastopil je celo na televiziji, kjer je govoril o tem, da zna naipe sto pločevine vgraditi v vozilo tudi lepenko V nekaterih srbskih mestih imajo glavno besedo pri prodati rabljenih avtomobilov Kra gujevčani. Ponavadi proda Jajo vozila iz tega in lan skega leta.
zavarovanje priznava ... No, pri populaciji iz zahodne Evrope, predvsem pri mlajši, je vse bolj očitno, da si z sintetičnimi zdravili napravi toliko škode, da morajo po zdravje k nam . .. Prevelike in nekontrolirane doze pomiril, /uspavalnih praškov in raznih zdravil proti glavobolom puščajo posledice. In ] zato jim moj način zdravljenja dene še posebno dobro ...«
»Recepti so tukaj,« je- rekel prepričljivo in odprl najnižji predal svoje mize. »Seveda jih. pišem, kadar je to najbolj nujno, sicer pa je v navadi, da vse bolnike napotim v lekarno po zdravila, ki niso šla skozi nobeno kemično tovarno. Predpisujem mešanice zdravilnih čajev, preparate Medexa . Med čaji največkrat predpisujem tovarniške ali pa izdelke izolskega zeliščarja Tomažinčiča. To so čaji za pospešeno odvajanje vode. Ljudje se vse manj gibljejo in vse bolj posegajo po mesu, odvajajo premalo vode in od tod izvira mnogo slabih počutij ...
Pred leti je portoroški »Palače« slovel po tem, da je tu moč' uporabiti - za zdravje predvsem tisto, kar ponuja morje. Danes slovi po vsej Evropi po natančnih vbodih, s katerimi zdravnik, ki je svoje znanje pridobil na številnih tečajih v tujini, odpravlja kup nevšečnosti:
Zlati, srebrni in jekleni vbodi
»Akupunktura se zelo obnese. Toda samo zbadanje brez vseh ostalih terapij, tu jih uporabljamo celo vrsto, od /seh vrst oblog, masaž do telovadbe, ne pomaga povsem ...« . je rekel portoroški zdravnik in razgrnil vrsto škatel z z'at'mi, srebrnimi in jeklenimi iglami. Takih, ki
vzbujajo »strah«, dolgih nekaj centimetrov, do čisto drobnih, ki jih je komaj moč opaziti. Velike zabada v zadnjico, najmanjše v obraz, ob vsehvbodih pa paše na liste imena čajnih mešanic.
Nekaj let nazaj je bilo najboljše »zdravilo«, s katerim je dr. Anton Medved dosegal velike uspehe — gerovital. Znani romunski preparat je bilo treba seveda kupovati v tujini. Posamezniku to ni težko, težje pa je portoroški lekarni.
Gerovital in apikompleks
»Bolezni, s katerimi se najpogosteje srečujemo, so razne menagerske bolezni, impotenca, frigidnost, glavoboli ... in predvsem — debelost. Da bi lahko uredil človeški organizem, -se vedno najprej lotim, odvajanja blata in vode. Večina bolnikov, ki prihaja k meni, tega nima urejeno. Potlej so na vrsti diete in naravni preparati,« pravi in našteva vrsto zanimivih podrobnosti ter razgrne podatke o primerjavi med učinkovanjem gerovita-la in apikompleksa:
»Tu sem imel 30 Fincev iste starostne skupine z isto diagnozo. 2e prej sem opazil, da apikompleks deduje zelo dobro. Prav na Fincih pa sem se hotel prepričati, ali lahko s tem medenim preparatom zamenjam gerovital. Izid poskusnega boja je — neodločen.
Z obeml preparati sem dosegel povsem enakovredne rezultate. In seveda sedaj rale segam po domačem kot po tujem preparatu, razen tega pa natančno zasledujem ,tudi učinke drugih preparatov, ki so sestavljeni iz medu in pridelkov čebeljega panja.«
Uspehe metod, ki jih upo-
rablja dr. Anton Medved, se da preveriti na veliko načinov. Toda najlaže in vsem najbolj razumljiv je pogled na tehtnico. Glede na težo bolezni so uspehi portoroškega zdravnika na drugih področjih, kjer seveda prav tako izključno uporablja akupunkturo in želi, veliko bolj zanimivi za strokovnjake, toda hujšanje brez kemije in lakote je poneslo glas o portoroškem zdravljenju daleč v Evropo:
»Metoda je takšna, kot pri vseh drugih boleznih, Z akupunkturo naredim nekaj, nekaj s čaji, ostalo z masažami, dieto in gibanjem,« pravi in razlaga:
10 dni — 15 kilogramov manj
»S samo akupunkturo dosežem, da želodec noče več toliko hrane. Ljudje, ki kljub temu jedo več kot zmorejo, bruhajo. V desetih dneh s samo akupunkturo dosežem pri večini ljudi, da skujšajo od petih do osmih kilogramov. Ce pa pijejo čaje za odvajanje vode, v glavnem jih sestavljajo brezovo listje, peclji češenj in lasje od koruze, v mešanici Tomažinčiča so še druge zeli, iz podobnih zeli je tudi uvi in kitajski čaj za odvajanje, pa dosežem v desetih dneh zmanjšanje teže do 15 kilogramov. Toda žal ne prav pri vseh. Nekaterim, ti so zelo redki, a so, ni moč priti do »živega« z akupunkturo. Pri tem naj poudarim. da nikoli ne uporabljam lesaxa in drugih diuretikov, ki povzročajo preveč negativnih stranskih telesnih in psihičnih učinkov. Seveda tudi pomirjam s čaji, a to pri tem načinu hujšanja sploh ni nujno. Saj zaradi akupunkture bolniki niso lačni, pa tudi hrana, ki jo jedo, je povsem običajna. Hujšajo zato, ker jedo količinsko in s tem kalorijsko malo in ker jim pomagam odvajati vodo...«
JOŽE VETROVEC
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
30. septembra 1978
ODBOJKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Danes in jutri zadnji boji
Italija ima le minimalne možnosti za osvojitev katere izmed kolajn
Svetovno odbojkarsko prvenstvo Je prišlo do odločilnih razpletov. Potem ko je bil v četrtek posvet evropske odbojkarske konfederacije in včeraj kongres mednarodne zveze FIVB, o čemer bomo še poročali, bodo danes in jutri odbojkarji spet stopili v areno, ko bo šlo za podelitev kolajn in končni vrstni red na tem 9. svetovnem prvenstvu. V Rimu igrajo reprezentance, ki se potegujejo za uvrstitev od 1. do 12. mesta, v Benetkah pa od 13. do 24. mesta.
Kot smo že poročali so ostale v boju za kolajne naslednje štiri države: SZ, Italija, Kuba in Južna Koreja. Če so v tej elitni družbi SZ, Kuba in Južna Koreja bolj ali manj pričakovano, pa pomeni uvrstitev Italije med štiri najboljše na svetu veliko presenečenje. Po našem mnenju pa bodo «azzurri» izredno težko posegli v boj za katerokoli odličje, saj so ostali tekmeci resnično boljši in jih bo izredno težko presenetiti. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da prevladuje mnenje pri številnih rimskih gledalcih (in tudi nekaterih, ki so blizu odbojkarski reprezentanci), da lahko domačini o-svojijo eno od kolajn. Vsi trenerji, kot tudi novinarji, zbrani v Rimu dajejo veliko prednost Sovjetski zvezi, ki je doslej pokazala najbolj zanesljivo igro brez nihanj, večjih napak in tudi slabosti. Vrsta trener-jp Platonova je resnično nezadržen stroj, ki enakomerno melje, pa ni važno kdo je na drugi strani mre-ž/\ Na najhujšega tekmeca bodo slej ko prej naleteli pri Kubancih, ki so zadnje čase napravili izredno kakovosten skok. Tako kot se je zgodilo pri ženskah, ko so nepričakovano, toda zasluženo osvojile svetovni naslov, r.i rečeno, da se kaj takega ne zgodi tudi pri moških. Tudi v primeru, da se Kubi ne bi posrečilo stopiti na tem prvenstvu na najvišjo stopnico, je napravila izreden napredek. Prepričani pa smo, da se varovanci trenerja Herrere ne bodo vdali kar tako. Reprezentanca Južne Koreje je pokazala na tem prvenstvu prav gotovo najlepšo odbojko. Če je njena igra izredno lepa za oči in privlačna za gledalce, pa ni vedno najbolj učinkovita.
Njene kombinacije v napadu so prava odbojkarska poslastica, toda ne vedno najbolj nezadržne, če je na drugi strani dober blc':. V obrambi pobere prav vse, toda proti Sovjetski zvezi in Kubi je veliko na s'abšem v bloku in napadu in to predvsem glede telesne višine svo-
DANAŠNJI SPORED
RIM
Za vrstni red od 1. do 12.
mesto:
9.00 Bolgarija - Mehika
11.00	LR Kitajska - ČSSR
14.30	NDR - Japonska
16.30	Brazilija - Poljska
19.00	Ilalija - Kuba
21.00	SZ - Koreja
BENETKE
Za končni vrstni red od 13. do 24. mesta:
9.C0 Egipt - Argentina
11.00	Venezuela - Tunizija
14.30	Kanada - Finska 16 30 ZDA - Belgija
19.00	Francija - Romunija
21.00	Madžarska - Nizozemska
jih igralcev. Njen desničar Kirn Ho-čol je pravo odkritje 9. svetovnega prvenstva. Po našem mnenju so Korejci kandidati za bronasto kolajno.
V drugi jakostni skupini, ki se bo potegovala za končni vrstni red od 5. do 8. mesta so svetovni prva-
ki Poljaki, Brazilija, LR Kitajska in Češkoslovaška. Če pomeni za Poljake to velik neuspeh, pa ne moremo istega reči za ostale tri zastopnike. Najbolj zadovoljni so Kitajci, ki so pokazali v zadnjih nastopih izreden napredek, kar pomeni, da jih bo težko ugnati, čeprav zadnja leta nimajo veliko nastopov na mednarodnih turnirjih in s tem izkušenj v mednarodni konkurenci. Odbojkarji češkoslovaške so napravili za pomlajeno šesterko korak naprej in ni rečeno, da ne bodo ostali prav oni na petem mestu tega prvenstva. Za končni vrstni red od 9. do 12. mesta pa se bodo potegovale Bolgarija, Nemška demokratična republika, Japonska in Mehika. Za prve tri reprezentance je to velik neuspeh, ne glede na to, na katerem mestu bodo obtičale. Vrsta Mehike pa na boljši razplet res ni mogla računati.
Ostalih dvanajst reprezentanc bo odigralo finalne tekme v Benetkah. Za vrstni red od 13. do 16. mesta se bodo spoprijele Francija, Madžarska, Romunija in Nizozemska. Nekoliko manjše možnosti ima Ni-
zozemska, ostali trije tekmeci pa so izenačeni.
Posamezne skupine za vrstni red od 1. do 4. mesta igrajo: SZ, Italija, Kuba, Južni Koreja; za vrstni red od 6. do 8. mesta:,LR Kitajska, Brazilija, Poljska in Češkoslovaška; za vrstni red od 9. do 12. mesta: Bolgarija, Nemška demokratična republika, Japonska in Mehika; za vrstni red od 13. do 16. mesta: Francija, Nizozemska, Madžarska, Romunija; za vrstni red od 17. do 20. mesta: Kanada, Belgija, ZDA in Finska, in končno za vrstni red od 21. do 24. mesta: Egipt, Tunizija, Venezuela in Argentina.
Delovanje ZSŠDI
Poziv športnikom
ZSŠDI poziva vse telesnokuiturne delavce in športnike, da se v športnih dresih jutri ob 11.30 udeležijo v Križu protestnega antifašističnega shoda in tako izpričajo svojo obsodbo skrunilnih dejanj fašističnih skrajnežev.
V četrtek zvečer je bilo v društveni gostilni pri Eziotu zelo lepo in prisrčno srečanje med najemnikom gostilne in nogometaši ŠD Breg. Ezio Fontanot, ki ima v najemu društveno gostilno, je že vrsto let velik prijatelj športnikov. Sam je športnik, saj vsako leto nastopa s svojo ekipo na nogometnem turnirju 4+4, ki ga prireja v poletnem času ŠD Breg. V četrtek je namreč Ezio podaril nogometašem Brega 30 lepih in okusno izdelanih torb modre barve z belim napisom, ki se glasi na eni strani Sociale - Društvena - Ezio - Dolina, na. drugi strani pa ŠD Breg S.S. Nato je sledila zakuska in večer je potekal v prisrčnem in športnem vzdušju. Na sliki: predsednik Brega Silvano Klabjan zadovoljen prejema torbo od Ezia
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 30. septembra 1978
NOGOMET
KADETI
15.00	v Dolini
Breg - Domio
• » •
15.00	na Proseku
Primorje - S. Marco * • *
15.00	na Opčinah
Opicina S. Caffe - Primorec CICIBANI
16.00	v Dolini
Breg - Primorje
JUTRI
NEDELJA, 1. oktobra 1978
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, Campanelle
Campaneile - Breg * * •
15.00	na Proseku
Primorje - Sovrana * * *
15.00	v Trebčah
Primorec - Libertas • # *
15.00	v Bazovici
Gaja - Zaule

KOLESARSTVO
6. POKAL ADRIE
Marušič starta na prvo mesto
Trenutno vodi s tremi točkami pred Jurado
Osrednja točka jutrišnjih kolesarskih manifestacij, katerih se bo u-deležila Adria, bo dirka za 6. pokal Adrie, ki' jo prirejajo lonjerski kolesarski delavci ob zaključku tekmovalne sezone za cikloamaterje kategorij C in D na 57 kilometrov dolgi progi s startom ob 10. uri v Bazovici.
Proga pa je naslednja: Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Božje polje, Gabrovec, nato pet krogov na progi Gabrovec, Zgonik, Salež, Bajta, Gabrovec, nato pa Božje polje. Prosek, Opčine, Trebče, Padriče, Bazovica, kjer bo končni cilj v višini pokopališča na pokrajinski cesti. Dirka velja istočasno tudi kot tretja preizkušnja za dodelitev naslova najboljšega za veliko nagrado Adrie 1978. Po prvih dveh vožnjah (12. pokal Lonjerja in 2. trofeja Lorenzi - Močilnik) vodi na skupni lestvici član Adrie Marušič s tremi točkami prednosti pred Jurado, merraft ki) vje bolj oddaljen Zerial. Skupno pa vodi krepko Adria pred ekipo Cremcaf-fč in Italcantierijem. Na vsak način pa bo jutrišnja dirka zanimiva predvsem zaradi boja med Jurado in Marušičem za osvojitev naslova najboljšega. Lonjerski kolesar ima realne možnosti za osvojitev zmage, saj razpolaga z odlično ekipo, ki je že obljubila, da bo dirkala le zanj. Sedaj je odvisno le od Marušiča, kako se bo vse skupaj izteklo. Bonanno, Cerasari, Ferluga, Macarol, Poropat in Verginella (lanskoletni zmagovalec dirke za pokal Adrie) nimajo velikih možnosti za dobro uvrstitev na skupni lestvici, merijo pa na visoka mesta na jutrišnji dirki, ki jim ne bi smela uiti. Po dirki bo okrog dvanajste ure nagrajevanje pred društveno gostilno v Lonjerju. tako za zmagovalce dirke kot za končnega zmagovalca nagrade Adrie.
Med juniorji pa bo Sandro Čok nastopil jutri ob 13. uri v Canevi (PN) na 112 kilometrov dolgi in naporni dirki, ki predvideva v finalu dvakratni vzpon na grad v Canevi Upajmo, da bo mlademu lonjerskemu kolesarju tudi tokrat uspelo uvrstiti se med najboljše, tako da bi dostojno zaključil letošnjo nadvse pozitivho sezono.
Med amaterji pa bosta Petelin in Godnič nastopila jutri ob 13. uri pri Trevisu. Jutrišnji nastop jima bo služil kot odlična priprava za deželno amatersko prvenstvo, ki bo v torek ob 12.30 na 153 kilometrov dolgi progi v San Danieleju del Friuli. Lonjerska vozača računata na dobre uvrstitve, predvsem pa Godnič, medtem ko ni Petelin kljub
nastopam še popolnoma okreval po hudi nesreči, ki jo je imel junija v Venetu in ki je pomenila praktično konec njegovega letošnjega tekmovanja.
R. Pečar
NAMIZNI TENIS
V AMSTERDAMU
Miličeva zmagala
V prvem kolu druge jakostne skupine evropskega pokala narodov je v Amsterdamu italijanska namiznoteniška reprezentanca premagala Nizozemsko s tesnim izidom 4:3. Za «azzurre» je bil dvakrat uspešen Stefano Bosi, tretjo zmago pa je osvojila dvojica Bosi - Costantini. Odločilno točko za Italijo je izbojevala igralka Krasa Sonja Milič, ki je premagala domačinko Van Cruiss z 2:1.
Torej bltellffio "Še en pomemben uspeh za' sTOVettSko zastopnico na mednarodnem, prizorišču.
(-bs)
JADRANJE
. PO REGATI ČUPE
Danes nagrajevanje
Pred dnevi smo že poročali o regati, ki jo je v Sesljanu organiziral SPK Čupa. Ker bodo drevi nagradili najboljše udeležence tega tekmovanja priobčujemo še podrobnejše izide s tega tekmovanja.
Rezultati prve regate (po časih)
Jadrnice
Kuret S.	1.09'03”
Guštin B.	1.09’41”
Sedmak F.	1.09’41”
Starc D.	1.12*13”
Malalan M.	1.13’57”
Jagodic D. Sossi V.	1.18'58”
	1.22’38”
Drasič F.	1.25’52”
Volpi I.	1.26’02”
Starc M.	1.29'39”
Optimist Starc D.	1.38’20”
Ban T.	1.41*37”
FABIA in GIUSEPPE
sta si danes izbrala skupno pot. Uspehov in sreče jima želi
ŠD BREG
Kabinati
Bensi D.,	1.35 04’*
Glavina Š.	1.51*07”
ZavadlalT.	1.54'56”
Cantelli M.	1.5832”
Malalan D.	2.1017”
j Kosmina N.	2.10’23”
Zandomenj A.	2.18'54”
Križnič A.	2.34'51”
Nanut - Culot	2.35'55”
Skupni rezultati prve	in druge re-
gate (po točkah)	
Jadrnice	
Omara - jole 0	6
Jastreb - 470"*	10
Pedro - 470	11,4
Snipe - barbanera	16
Cefizelj - laser	18
Biba - zef	24
Briškola - FJ	24,7
Komar - FJ	27,7
Sirena - FJ	29
Zef Volpi - zef	30
Zef Stfeif V *žef	30
Delfin : 470	32
Kabinati	
Dolina 2 - brooks	8,7
Kajtimar - S 30	12
Paola lil. - meteor	13,7
Teloh - Meteor	14
Comet 9.10 - VV.D.L.	15
Ona - S 30	21,7
Ossioj - star	22
Jura - S 30	26
Rosalba - tucano	26,7
Vihar - cutter	28
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Za naše ekipe naporno kolo
Jutri bo startalo v naši deželi tudi letošnje prvenstvo 3. amaterske lige
2. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali pare tretjega kola. Ker bomo danes ponoči premaknili kazalce ure za 60 minut nazaj.in se bomo tako vrnili k sonč-pi uri, se bodo jutrišnje tekme pričele uro prej, in sicer ob 15. uri.
Za naše enajsterice se obeta jutri precej naporen zavrtljaj, saj vseh pet ekip igra oroti solidnim nasprotnikom. Vrh tega pa morajo naše e-najsterice braniti nepremagljivost. Do sedaj namreč nobena od naših ekip ni okusila še grenkobe poraza.
Campanelle — Breg
Brežani gredo v goste k solidni ekipi Campanell, katero trenira bivši nogometaš Brega Ottavio Vatta. Že v lanski sezoni, ko so bili predstavniki Campanell novinci lige je enajsterica žela lepe uspehe, saj je delila tretje mesto z Opicino. Tudi letos so se predstavniki Campanell (do sedaj) dobro izkazali. Prejšnjo nedeljo so celo presenetljivo premagali Costalurigo in s tem jasno potrdili, da ne hafneraVMjo^mti v letošnjem prvenstvu odigrati podrejene vloge. V glavnem je struktura Campanell ista kot lani, seveda, vsi imajo nekaj izkušenj več, zato je razumljivo, da se ta ekipa prišteva msd favorite prvenstva.
Brežani se vsega tega dobro zavedajo in zato vedo, da jih čaka jutri naporna naloga. Vsekakor vlada v taboru Brega optimizem, kajti vsi imajo zaupanje v enajsterico, ki (če-
TENIS
PRIJATELJSKO SREČANJE
Jutri Triglav pri Gaji
Med Kranjčani bo igralo več zelo dobrih igralcev
Letošnja agonistična sezona teniške sekcije športnega združenja Gaja gre počasi h koncu. V teh dneh pa mogoče dosega svoj višek.
Prejšnjo nedeljo se je zaključil notranji turnir namenjen samo članom, ki je trajal tri dni, od petka do nedelje. Organizacijsko je zelo lepo uspel, pravih presenečenj pa ni bilo. Zmagal je Boris Košuta, ki se je v finalu srečal s Fučko in ga premagal s 7:6 in 6:3. V polfinalu je Košuta izločil Hiršmana s 6:1, 6:4, Fučka pa Norbeda s 6:1, 6:1. Mlada Čorbo in Kalc sta pokazala velik napredek, za višje uvrstitve pa nista imela ne dovolj mo-
či, ne potrebnih izkušenj.
V nedeljo bodo Gajini igralci i-meli v gosteh igralce teniškega kluba Triglav iz Kranja. Za to prijateljsko srečanje vlada veliko zanimanje, saj igrajo za Triglav nekateri izmed najboljših igralcev v Sloveniji. Naj spomnimo, da bo v nedeljo verjetno prisoten na Padri-čah tudi kranjčan Žnidar, ki je premočno zmagal na lanskoletnem mednarodnem turnirju. Za Gajo bodo nastopili naslednji igralci: Košuta, Podobnik, Hiršman, Fučka, Kralj, Rudež, Čorbo in Kalc.
Pričetek srečanj bo ob 10. uri.
L. V.
prav v zadnjem derbiju proti Gaji ni izpolnila pričakovanj) zna jutri presenetiti. Točka bi vsekakor za Breg predstavljala že lep uspeh.
Primorje — Sovrana
Po slabem nastopu z Zaulami navijači Primorja za jutri čakajo soliden nastop proseške enajsterice. Samo z učinkovito igro lahko Primorje nadigra solidno Sovrano, to je enajsterico, ki je letos novinec lige. Kljub temu pa je Sovrana ena izmed ekip, ki odločno starta na prestop v višjo ligo in sodeč po nogometaših, ki jih ima na razpolago, ji lahko tudi uspe priti do tega podviga. V lanski sezoni so namreč Tržačani z lahkoto zmagali v svoji skupini in letos s prestopom v 2. AL nabavili še štiri izkušene nogometaše, to so Ravalico, Marchio, Vido-nis in Paro vel. Skratka, enajsterica, ki res ne bi smela (glede nogometašev) imeti problemov.
Primorje čaka. toraj taika preizkušnja, predvsem ker je ekipa v tej sezoni jasno)flpk^^;i daji primanjkuje spretni strelec, \ zadnjih dneh se sicer ra Proseku šušlja o pristopu v vrste '"'rimarja dobrega strelca, vendar do sedaj ni novosti in zato bo Primorje jutri v običajni postavi skušalo presenetiti kvor hrano ekipo Sovrane.
Primorec — Libertas
Po zmagi nad Aurisino je morala v trebenskem taboru izredno visoka in to je zelo pomembno, če pomislimo, da Primorec sprejme jutri v gošte ekipo Libertasa, katera morda do sedaj ni izpolnila pričakovanj. Tržačani pa ostanejo še vedno v skupini ekip, ki računajo na prestop. Trebenci pa nikakor ne mislijo igrati podrejene vloge, čeprav vedo, da bodo našli pri nasprotniku močan cdpor. Delitev točk bi vsekakor bolj zadovoljila Tržačane kot pa domačine, ki odločno jurišajo na celotni izkupiček.
Gaja — Zaule
Presenetljiva Gaja nadaljuje svoje prvenstvo z zbiranjem remijev. Za jutrišnji neof"p, seveda, navijači Gaje računajo na več kot eno točko. Zaule namreč ne bi smele delati Gaji velikih problemov. Tržačane (kot so pokazali prejšnjo nedeljo proti Primorju) bi prišteli med šibkejše ekipe te skupin". Edino o-rožje, ki ga imajo, je odločna igra. Obramba je ranljiva, na sredini i-grišča ima glavno besedo zveza Ru-pini. V napadu pa nimajo predstav niki Zauel spretnega strelca in zato mislimo, da (če bo padriško-gropajska enajsterica zaigrala učinkovito) lahko odnese tudi celotni
izkupiček, saj bo tokrat krstni nastop v vrstah Gaje opravil bivši član Brega Bržan.
Opicina — Zarja
Na papirju se predvideva dokaj zanimiv dvoboj. Obe ekipi sta prejšnjo nedeljo slavili zmago in se tako povzpeli na sam vrh lestvice. Opicina, sodeč po zadnjih govoricah, ni še dokončno uredila svoje vrste. Vodstvo si namreč prizadeva, da bi nakupilo še dva solidna nogometaša in s tem bi openski klub odločno startal na končno zmago. Prav zaradi teg Opicina v pričakovanju ojačenj ne namerava zapravljati točk in tudi jutri računa na obe točki.
Bazovci se togi zavedajo in seveda nameravajo odločno odgovoriti. Čeprav so predvidevanja v korist Opicine, delitev točk ne bi predstavljala velikega presenečenja.
-	3. AMATERSKA LIGA
V	naši deželi bo jutri start tudi ■tega prvenstva, za katero se je prijavilo 162 ekip, kar pomeni, da se bo jutri 2 000 nogometašem amaterjem 2. Al., pridružilo še drugih 2.000, kar pomeni, da bo jutri na igriščih naše dežele igralo kar 4,000 nogometašev amaterjev.
Na Tržaškem so 23 vpisanih ekip razdelili v dve skupini. Obe naši e-najsterici, to je Kras in Vesna, bosta igrali v skupini N. Naši ekipi nista imeli veliko sreče pri razporeditvi skupin, saj se v skupini N od 11 ekip kar pet ekip poteguje za končno zmago.
V	prvem nastopu bo Vesna sprejela v goste prav ekipo, ki računa na visoko uvrstitev, to je Esperio SL. Če pa bodo Križani odločno zaigrali, znajo prekrižati račune Tržačanom in če jim to uspe je povsem pozitivno, saj pregovor pravi, da kdor dobro starta tudi dobro konča prvenstvo.
Lažjo nalogo, izgleda, bo imel Kras, ki gre k novincu lige Esp. S. Giovanni, to je ekipi, ki praktično nadomsstuje lansko Esp. Pio XII. Za Kras bi točk? predstavljala žo soliden nastop.
B. R.
Danes se poročita
FABIA MENEGHETTI in
GIUSEPPE MA URO
Veliko ljubezni in razumevanja ter številno športno družino jima želi
ŠD BREG
15.00	na Opčinah
Opicina - Zarja
* • •
15.00	v Gradišču Itala S. Marco - Juventina 3. AMATERSKA LIGA
15.00	v Farri
Pro Farra - Mladost
* * *
15.00	v Krminu
Brazzanese - Sovodnje
• » •
10.30	na Proseku
Esperia S. Giovanni - Kras
15.00	v Križu
Vesna - Esperia S. Luigi NARAŠČAJNIKI
9.30	v Medeji Mcdea - Sovodnje
• • •
9.30	v Krminu
Cormonese - Juventina * » «
10.00	v Bazovici
Zarja - Giari/zole
ZAČETNIKI
11.00	v Gradišču
Itala S. Marco - Juventina • « *
8.45	v Trstu, Vrdelska cesta Soncini B - Primorje
• « •
10.45	v Dolini
Breg - Clrurbola
NAJMLAJŠI
9.30	na Opčinah
Zaule - Primorje « * «
10.00	v Miljah
Fortitudo - Primorec * * •
9.00	v Dolini Breg - Giarizzole
11.30	v Trstu, Ul. Libertas - Kras
Flavia
9.00	v Križu
Vesna - Olimpija
TENIS
10.00	na Padričah
Gaja - Triglav
KOLESARSTVO
CIKLOAMATERJI
10.00	v Bazovici 6. pokal Adrie
JUNIORJI
13.00	v Canevi (PN) Nastopa tudi Adria
AMATERJI
13.00	pri Trevisu Nastopa tudi Adria
OBVESTILA
ŠD Polet
obvešča, da bodo treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem dimu na Opčinah.
Najmlajši, ki bi radi gojili ml-nibasket, se lahko neposredno vpišejo ob urah treningov.
• « •
SPK C,upa
vabi udeležence regat, člane In prijatelje društva na nagrajevanje prvouvrščenih posadk, ki bo v okviru družabnega večera jutri, 30. septembra, ob 20. uri v gostilni Bella riva v "rojnici.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
X
1
X
X
2
1
2
1
X
X
1
Bologna - Inter	1	X
Catanzaro - Atalanta	1
Lazio - Juventus	X 2
Milan - Avellino	1
Napoli - Ascoli	1	X
Perugia - LR Vicenza 1X2 Torino - Fiorentina	1X2
Verona - Roma	1
Bari - Spal	X
Genoa - Cagliari	1	X
Palermo - Pescara	1
Triestina - Mantova	1
Teramo - Reggina	X
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
4.
Tedaj se je Selan zagledal v njiju in že kar ljubosumno prisluškoval njunemu klepetanju. Gledal ju je precej časa; nazadnje se je nasmehnil, kakor da ga je obšla rahla hudobija in dejal: «Vi, mladi gospod ali tovariš, ali kako naj vam rečem —» Kolman se je zagledal vanj in se nasmehnil:
«Po navadi sem tovariš —». Oni je nadaljeval: »Kupe je zadremal, vi pa — vidi se, da ste heroj našega časa. Opominjam vas — gospa ali tovarišica, ki nama sedi nasproti in ki je sicer zelo ljubka, prikupna, očarljiva in tako dalje — se mi zdi, je poročena. Mislite na to, da se bližamo Ljubljani. Izrabite priložnost, na postaji pa pazite, da ne bi kdo obračunaval z vami.« Kolman se je smehljal. Ozrl se je po Dani, ki se je tudi smehljala. Bila sta v zadregi. Preden pa je Kolman utegnil odgovoriti, se je že oglasil iz kota s svojimi .korekturami« gospod Ogrinec in pokazal, da ni spal; rekel je Selanu;
«Kot starejši gospod in še poročen ste nevljudni. Povrhu je ženska, ki vas moti, ker daje drugim prednost, enostavno vdova in se torej temu mlademu gospodu ni
treba bati, da bi bil našeškan, njej pa ne bo treba, da bi mu ob slovesu skrivaj odzdravljala z očmi.« Selana je očitno presenetilo. Ozrl se je po Ogrincu, nato po Dani in rekel Ogrincu v tem presenečenju-.
“Mislil sem, da dremate. Vi pa najbrž kar tako... skoz priprte veke opazujete ljudi. — Od kod poznate damo?«
«Od tistega trenutka kot vi,» je odvrnil Ogrinec. «In najbrž se zadnjič vidiva. Vlakovno srečanje ali križanje — kakor hočete.«
«Po čem sklepate, da je vdova?« Selan ni mogel verjeti.
»Po vedenju, obrazu in drugih okoliščinah,« je zavlekel Ogrinec.
Selan se je čutil premaganega. Dani je bil videl prstan na roki, po prtljagi pa je sklepal, da vozi s kme tov prehrano, torej je mati. f^o resnosti in njeni zadržanosti je sklepal, da ima moža. Zato Ogrincu ni vedel kaj odgovoriti, šele čez čas je dejal, a kakor da še vedno dvomi: »Morda pa je ločenka, kaj menite? Zakaj bi morala biti prav vdova?«
Ogrinec je odvrnil malomarno, skoraj zdolgočaseno-»Ni lepo, da se tako pogovarjava o človeku, ki je navzoč. Nalašč me izzivate. — Rekel sem, da je vdova. Čudno, da tega ne pogruntate, ko se sicer delate tako imenitnega! — Načina, kako se to odkrije, vam seveda ne izdam Lahko hi zlorabili...« Ogrinec se je hudobno nasmi hal in se ozrl po Dani. Selan je menil:
•Jasnovidec ste; priznam, da ste me posekali. — Mogoče ste še kaj več dognali o njej?« Ogrinec je zdaj res skoraj postal jezen. Dejal je:
•Babje ste radovedni. Nazadnje me boste še vpra-
šali, če ji bo mladi gospod pomagal nesti kovček, in tako dalje, da ne bom v neskončnost našteval. Ker sicer — to vas obhaja ves čas, — bi se ji vi ponudili za kavalirja. Seveda samo do gneče pred izhodom, ker tam vas čaka vaša stroga žena, ki je še vedno dovolj ljubosumna, da bi vam lahko ves večer brala levite. — Ce vas mika, kako bo, se postavite k izhodu. Videli boste, da ji bo ta mladi gospod res pomagal. In še boste videli, da jo zunaj čakajo otroci z vozičkom. — Kaj ne, gospa, da vas res pridejo čakat?« se je zdaj z vljudnim nasmeškom obrnil k Dani. «Pa oprostite, da vas sprašujem o tem, zgolj v dušno pomirjenje tega starejšega gospoda, a tudi tega mladega...«
Tokrat je bila Dana sama še bolj presenečena kot onadva. Kakor jo je veselilo Ogrinčevo in Selanovo medsebojno zbadanje in je vselej prisluhnila, kadar sta se zgrabila, je zdaj samo strmela vanj. Svojih čustev do tega človeka ni mogla opredeliti Zdaj ji je bil všeč, zdaj spet jo je z nečim odbijal. — Njegovo vprašanje jo je začudilo tudi iz drugih vzrokov, ki pa zdaj ni utegnila razmišljati o njih. Kakor otrok je odkrito priznala:
«Da, čakajo me...« To je bolj dahnila, kot rekla.
«Z vozičkom,« je oni bolj ugotavljal, kakor spraševal, in to s čudno neizprosnostjo. Nehote se je ozrla po Kolmanu nasproti sebi, kar Ogrincu ni ušlo. Videla je, da Kolmana vse to ne samo preseneča, temveč tudi mika. Zdelo se je, da se Dana obotavlja. Tedaj se je nepričakovano odločila in z isto neizprosnostjo,' s kakršno je on spraševal, celo z izzivalnostjo je rekla:
«Da, z vozičkom... Hočete še kaj?«
Oglasila se je bradavičasta gospa Anžlovarjeva in
razžaljena jezno rekla: «Da vas ni sram! Tako surovi ste! Ne morete pustiti tujega človeka pri miru? Kakšna olika! In kaj potem, če je vdova? Kaj, če ima otroke in če jo čakajo z vozičkom ali z avtomobilom? To je njena stvar! Kakšna brezobraznost!«
“Brezobraznost je hrvatizem, gospa,« je mirno odvrnil dremajoči Ogrinec; pri tem se ji je vljudno priklonil. «Neolikanost, nevljudnost — se reče po naše. Vem, da je tako. Sicer pa — bodite brez skrbi. Mlada gospa mi ne bo zamerila. Saj je nikakor ni sram, da ima otroke. Poglejte, kako se je založila! Za možička? Za otroke seveda. Dobra mati je. Morda ji je teže, kakor |e bilo kateremukoli nas. — Kar pa se tiče olike — ves čas se pasete ob njunem kramljanju. Gotovo vas mika, kaj bo iz tega. Nič posebnega, gospa No, brez zamere. Ce sem malce zbadljiv* ni rečeno, da sem že hudoben!«
Anžlovarjeva je zardela in se še bertj razjezila, ker ji je očital, da se pase ob njunem kramljanju. Vendar se je obrnila k oknu, da se ne bi spustila na spolzka tla prepira s tem tujim, jedkim, a iznajdljivim človekom.
Zgovorni, Selan se je za čas zavil v molk in premišljal, ali naj kaj pove ali molči Bil je zares presenečen. Hotel je šalo, takšno za vlak, kjer nikogar ne žališ in pustiš človeka z njegovim zasebnim življenjem pri miru. V tem razkritju je bilo nekaj krutega, trdega. Zdaj si je ogledoval Dano z drugačnimi očmi, s spoštovanjem. Ni bila več samo ženska, ki ugaja moškemu in bi izrabil potovanje, da bi se spoznal z njo, se zgovoril za sestanek, nazadnje pa jo po ljubezenskem igračkanju pustil. Nenadoma so mu vstali nekje v megleni daljavi njeni otroci, kakor da jo hočejo braniti.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. 79 46 72 {4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija <DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3.50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Uubljana. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlani|e-Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drualh dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
30. septembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
a j ^	zaloZnikov FIEG 's
VEST 0 PAPEŽEVI SMRTI POVSOD GLOBOKO ODJEKNILA
VELIKA ZGUBA ZA VSE LJUDI SVETA KI SE BORIJO ZA MIR IN PRAVIČNOST
Govor predsednika Ingraa v poslanski zbornici - Brzojavke voditeljev političnih strank - Titovo sožalje
RIM — Smrt papeža Janeza Pavla I. je toliko bolj boleče odjeknila v svetu, ko pa je njegova izvolitev pred enim mesecem prižgala toliko upov. V tako kratkem času se je papež priljubil vsem s svojim smehljajem, s svojo preprosto domačnostjo. Čeprav je imel premalo časa na razpolago, da bi vtisnil cerkvi svoj pečat, pa je vendar že s svojimi javnimi nastopi začrtal Bovo podobo cerkve, ki se ne opira ra oblast, ampak na evangelij.
To so misli, ki jih odražajo komentarji ob nenadni papeževi smrti in na tisoče brzojavk z vsega sveta, ki so že včeraj dospele v Vatikan. Prostor nam dopušča samo, da omenimo nekatere izmed najbolj pomembnih, začenši z Italijo, kjer je seveda smrt papeža Lucianija povzročila toliko večje obžalovanje. Poslanska zbornica in senat sta včeraj prekinila zasedanje in se poklonila spominu pokojnega papeža. Predsednik poslanske zbornice In-
CARTER
BO POSREDOVAL TUDI ZA LIBANON
BEJRUT — V libanonskem glavnem mestu so se zadnje dni obnovili siloviti spopadi med sirskimi četami, ki so v deželi v okviru arabskih mirovnih sil ter kristjansko desnico. Zatišje, ki je zavladalo, ko so bila v Čamp Davidu v teku pogajanja med Izraelom in Egiptom, tako dokazuje, da je vsaka stran v bistvu čakala le na izid teh pogovorov. Sedaj pa kaže. da se bo libanonska vprašanja lotil sam ameriški predsednik. Morda opogumljen zaradi uspeha, ki ga je zabeležil pri predsedovanju med Kairom in Tel Avivom, je na predsinočnji tiskovni konferenci poudaril, da je potrebna e-notna pobuda za sklicanje konference vseh zainteresiranih strani, zlasti še libanonskega prebivalstva in raznih drugih skupnosti, ki tam prebivajo. Carter je joudaril, da bi bilo tre ba izdelati nov zemljevid za Li banon, čeprav se je izrekel proti vsaki razdelitvi dežele. Zlasti Sirija in Izrael bi morala v prvi vrsti orispevati, da se v Libanon povrne mir, tem naporom pa bi se morale pridružiti še Egipt, Saudska Arabija. Francija in ZDA. Ta nepričakovana Carterjeva pobuda pa ima morda še drug namen, in sicer, da pritegne Sirijo, ki je ostro zavrnila sporazume iz Čamp Davida, da sede za isto mizo z Izraelom.
Medtem je v Izrael dopotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika Alfred Atherton. Po pogovorih s telavivskimi voditelji se bo danes in jutri sestal s palestinskimi voditelji iz Cisjordanije in Gaze ter jih skušal pridobiti za nadaljnja pogajanja o miru na Bližnjem vzhodu. Kot so poudarili, se ne bo sestal s predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine. dokler ta ne bo priznala Izraela. Prav kar zadeva Palestince, je ameriški državni tajnik Vanče v govoru na glavni skupščini Združenih narodov naglasil, da jim je treba zagotoviti pravico do gospodarskega in političnega udejstvovanja. V tem okviru bo treba tudi najti primerno rešitev za vse tiste Palestince, ki ne žive v Cisiordaniji in Gazi, kjer bi morala prenehati izraelska zasedba. To pa ne predvideva ustanovitve samostojne palestinske države, ampak le neko »u-stanovo*, ki bi odgovarjala za samoupravljanje.
Kar pa zadeva neposredna pogajanja med Izraelom in E giptom, ki bi morala pripeljati do podpisu mirovnega sporazuma. je včeraj egiptovsko poluradno glasilo «A1 Abram* zapisalo, da se bodo pričela že prihodnjega 10. oktobra.
v teh nekaj tednih pokazali njegovi govori in kontakti: smehljaj, ki je šel v korist celotnega človeštva. To p i je dediščina, ki velja prav toliko kot dolgo papeževanje.* Predstavniki vseh političnih strank so poslali kardinalu Villotu sožalne brzojavke. Tajnik KD Zaccagnini je v svoji brzojavki ugotovil, kako je znal papež s svojim preprostim dialogom vzbuditi v ljudeh privrženost evangeljskim vrednotam, ki so toliko potrebne svetu, kj je videti nesposoben, da spet najde pot omika nega sožitja. Za KPI sta tajnik Berlinguer in predsednik Longo izrazila globoko sožalje. Tajnik PSI Craxi je kard. Villotu pisal, da je bil papež Luciani človek, ki je vlil mnogim zaupanje v možnost skupnega' prizadevanja vernih in nevernih proti krivicam in za napredek vseh ljudi. To je zguba za vse omikane ljudi, je komentiral bivši predsednik republike Saragat, saj so s papežem Janezom Pavlom zgubili nenadomestljivega borca za pravičnost in mir. Sožalne brzojavke so poslali tudi tajnik PRI La Malfa, tajnik PSDI Romita in predsednik skupine neodvisne levice v senatu Anderlini.
Med reakcijami iz tujine naj o-menimo, da je jugoslovanski predsednik Tito poslal kard. Villotu brzojavko, v kateri izraža obžalovanje, da je prezgodnja smrt prekinila visoko poslanstvo papeža v korist miru, razumevanja in sodelovanja med narodi in državami. A-meriški predsednik Carter je dejal, da je s papeževo smrtjo vsak človek nekaj izgubil, dodal pa je, da si je Janez Pavel I. v nekaj tednih pridobil simpatije vsega sveta.
Vest o papeževi smrti je globoko odjeknila tudi v New Yorku, kjer je v teku zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je izjavil, da pomeni papeževa smrt veliko izgubo ne samo za katoliško cerkev, ampak za vse, ki si v našem nemirnem svetu prizadevajo za mir in pravičnost, (trn)
za zunanjo politiko Miloš Minic je včeraj sprejel člana portugalskega sveta revolucije Mela Anlunesa. ki je sodeloval na okrogli mizi *so-cializem in dežele v razvoju* v Cavtatu. V daljšem prijateljskem pogovoru sta oba izrazila želje za nadaljnji razvoj jugoslovansko portugalskih odnosov in sodelovanja. Pogovarjala pa sta se tudi o nekaterih notranjih vprašanjih in aktualnih problemih iz mednarodnih odnosov.
Venezuelski obrambni minister v Rimu
IZ PROTESTA PROTI SOMOZI
Odstopil predstavnik Nikarague pri OZN
NEW YORK — Namestnik pred stavnika Nikarague pri Združenih narodih, Enrique Paguaga Fer-nandez, se .je včeraj odrekel diplomatskemu zastopništvu svoje države. Fernandez, ki pripada konservativni stranki, .je svoj korak ute meljil z dejstvom, da ne more več zastopati režima in njenega voditelja, ki sta z bombardiranjem vasi in mest ter nedolžnega prebival stva zakrivila nepojmljiv genocid nad lastnim narodom.
S svoje strani pa sta predsednika Kolumbije in Venezuele naslovila Združenim narodom pismo, v katerem zahtevata takojšen poseg sve tovne organizacije, da se zaustavi in prepreči val nasilja v tej latinskoameriški državi.
RIM — Venezuelski obrambni minister Fcrnando Paredes Bello, ki se mudi na obisku v Italiji, .je imel včeraj razgovor z ministrskim predsednikom Andreottijem, čeprav tega niso uradno potrdili, kaže da je glavni namen ministrovega obiska nakup italijanskih vojnih letal «MB 339». To domnevo potrjuje dejstvo, da ie minister obiskal vojaško letališče v Pratici di Mare, kjer naj bi si ogledal vaje z omenjenimi letali. Paredes Bello je tudi že imel daljši razgovor z italijanskim o-brambrrim ministrom Ruffinijem.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Na razstavišču pri Montebclu
Danes odprtje razstave
«EXP0M0DEL m
Na razstavišču pri Montebelu bodo danes dopoldne ob 10. uri odprli razstavo modelarstva «EXPO MODEL 78». Zaradi smrti papeža Janeza Pavla I. bo otvoritev brez vsake slovesnosti. Povabljence in goste bodo ob vstopu na razstavišče pozdravili predsednik in ravnatelj velesejma dr. Toresella in dr. Linassi ter ravnatelj tržaškega odseka organizacije International Pla-stic Modellers Society D’Agostino.
Razstava, s katero je združen 2. mednarodni natečaj za najlepše razstavljene modele, zavzema okrog 2000 kv. metrov površine v paviljonih E in F. S svojimi izdelki nastopa večje število razstavljavcev iz naše dežele in iz drugih središč v Italiji, zlasti iz ! eh Benečij. Vsega skupaj si bomo na letošnji prireditvi lahko ogledali okrog 2000 modelov, k čemur je treba dodati razne primerke vojaških vozil in opreme, ki sta jih za to prilJžnost dali na razpolago italijansko letalstvo in vojska. Kot spremno prireditev so letos pripravili razstavo del, ki jih vojaštvo v tržaški pokrajini ustvarja v svojern prostem času, Organizatorji so nadalje razpisali risarski natečaj za dijake ni žjih srednjih šol, in sicer na temo «Modelarstvo*.
Obisk razstave EXPOMODF,L 78 je možen vsak delavnik od 9.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Vstopnina znaša 1000 lir. Razstava bo odprta do 8. oktobra.
V miljskem Verdiju dan posvečen problemom prevozov
Danes ob 9.30 bo v miljski kinodvorani Verdi deželr.o zborovanje o prevozih, ki mu bo predsedoval deželni tajnik KPI Antonino Cuf-faro. Glavna govornika pa bosta Fulvio Bergomas in senator Ales-sandro Carri, ki je odgovoren za vsedržavno komisija o prevozih pri KPI.
V istih prostorih pa se bo drevi oo 20. uri pričel festival Unita, ki ga pripravljajo nameščenci in delavci konzorcija za prevoze ACT.
Zaključen simpozij o Rilkejevem odnosu do slovanskega sveta
Včeraj se je v prostorih devinskega gradu zaključil simpozij o Rilkejevem odnosu do slovanskega sveta. Prof. Zdenko Škreb je prebral referat prof. Viktorja Žmega-ča, ki se simpozija ni mogel osebno udeležiti. Žmegačev referat je obravnaval nekatere posebnosti Rilkeievega pesniškega jezika. Včeraj je odpadlo tudi predavanje prof. Franca Zadravca, ki bi moral po predvidenem programu govoriti o Rilkejevih odmevih v Kosovelovem pesništvu. Včerajšnjemu branju referata prof. Žmegača je sledila diskusija, ki jo je vodil znani tržaški germanist Claudio Magris. O celotnem simpoziju, ki ga je priredil kulturni center, bomo še poročali.
K.IFH JE BIL 1878. LETA TABOIL
DANES V DOLINI PARTIZANSKO SREČANJE
Odkritje plošče Ivanu Sancinu-Jovu
PO MRZLIČNIH POSVETOVANJIH S STRANKAMI IN SINDIKATI
Danes bo v Dolini, na prostoru, kjer je bil leta 1878 tabor in kjer stoji spomenik padlim v NOB, slovesnost, ko bodo spominsko obeležje ponovno predali svojemu namenu. Kot smo že pisali, so domačini, na pobudo VZPI - ANPI iz Doline, u-redili in okrasili okolje, tako da bo primeren okvir glavnemu praznovanju, ki bo 20. in 21. oktobra.
Današnja slovesnost se bo pričela ob 16. uri. Prisotne bo najprej pozdravil predsednik VZPI - ANPI Dolina Drago Slavec, sledilo bo polaganje vencev, nato recitacije, ki so jih pripravili dolinski taborniki, slednjič pa bo zbor osnovne šole P. Voranc zapel dve partizanski pesmi. Glavni govor bo imel bivši župan občine Dolina Dušan Lovriha. Na spomeniku padlim bo odkritje plošče prvoborcu Ivanu Sancinu - Jovu iz Doline, nato bosta godba na pihala Breg in zbor Valentin Vodnik zaključila program s skupnim nastopom.
Namesto običajne zakuske, so se Dohnčani odločili, da za to posebno priložnost postrežejo gostom s partizanskim golažem.
Organizatorjem bo seveda v največje zadoščenje in najlepše plačilo za trud, obilna udeležba: obenem pa obveščajo, da bo v primeru slabega vremena slovesnost vseeno potekala na Taborju, za prigrizek pa se bodo preselili v občinsko telovadnico. (ris)
strijskih okulističnih znanstvenikov. Uvodni govor je včeraj imel direktor okulistične klinike tržaške univerze prof. Brancato. Govorili so še rektor tržaške univerze prof. de Ferra, ravnatelj fakultete za medicino in kirurgijo prof. Feruglio, nadzornik za zdravstvo dr. Bevilac-qua, predsednik italijanske oftalmološke družbe prof. Maione, občinski odbornik za zdravstvo dr. Galazzi. prof. Strgar iz Ljubljane in prof. Hanselma.ver iz Avstrije.
Po uvodnih govorih so začeli z deli simpozija. Najprej je predaval odv. Kervin, nato pa še nekateri drugi, nakar je prof. Brancato zaključil prvi dan simpozija. Simpozij se bo nadaljeval danes ob 8.30.
Vlada bo morda še danes odobrila proračun in prvi obrok «triletke»
Seja je trajala pozno v noč in se nadaljuje danes dopoldne Pomen linančnoga zakona o krčenju izdatkov javne uprave
Minic sprejel Antunesa
BEOGRAD — Član predsedstva ZKJ in predsednik zveznega sveta
RIM — Po celem včerajšnjem dnevu pravega »maratona* srečanj bo vlada verjetno še danes odobrila proračun za leto 1979,. «programsko poročilo* za isto leto (se pravi prvi obrok «triletke») ter finančni zakon o krčenju javnih izdatkov. Andreotti je vse te ukrepe moral predložiti v odobritev najprej strankam vladne večine, nato pa sindikatom. Šele ob sedmih zvečer se je vlada sestala in se lotila sklepov. Pri tem je razpored srečanj bil v prvih jutranjih urah vprašljiv zaradi nepričakovane vesti o papeževi smrti, vendar je vlada sklenila, da ne bo prekinila dela v znak žalovanja. To pa predvsem zato, ker zakon določa rok 30. septembra. Ob desetih so v palačo Chigi vstopili predstavniki petih strank vladne večine: tu So o-stali tri ure. Andreottiju so prižgali zeleno luč. kljub kritikam in pripombam glede predloženih ukrepov. Socialisti so namreč izjavili, da «ni še jasno, kakšen je odnos med odpovedmi in načrtnim razvojem*. Komunisti so izrazili resne pomisleke glede sposobnosti vlade, da bo zares uresničila obljubljene investicije, čeprav ima sedaj sredstva na razpolago. Zadovoljen je bil le demokristjan Ferrari Aggradi, med-
HCRRIČAK0VANPOVRATCKII SKRIVALIŠČA V TUJINI
tem ko se republikanci boje, da bo docela sporazumeti, vendar je težko ta vprašanja ločiti od ^stalili.
«triletka». premila in da postopoma izgublja nujno strogost. Na koncu pa sp večinski partnerji vendarle sprejeli sklep, naj vlada ukrepa.
Da bodo pogajanja še težavna in (jo!ga, dokazuje tudi molk ameriškega predstavnika Vancea, ki ni ho-
• IaI nnirinoninm /lofl rmKonO 1711)1/0
KPI o sporazumu med zavarovalnicami za industrijsko cono
Državni proračun vsebuje letosi tel novinarjem dati nobene izjave.
nekaj povsem novega: po odobritvi.• Kct poudarjajo v krogih Pentago
v parlamentu javna uprava ne bo
grao je v kratkem nagovoru poudaril predvsem, da je papež želel nadaljevati po poti svojih predhodnikov Janeza XXIII. in Pavla VI., kot je dokazal že pri izbiri imena. Spomnil Se je človečnosti, ki je prevevala papeževe poslanice, imediatne-ga stika s preprostimi ljudmi in njegovega odklanjanja zunanjega bleska. Predvsem pa se je spomnil njegovega- nasmejanega obraza, ki je
4 #• J a » :	m	Iff, , ' vl it*	l/lK/\!zn
takoj po njegovi izvolitvi globoko ganil vse ljudi in ne samo vernike.
Predsednik poslanske zbornice pa ni mogel mirne ugotovitve, da je papež Luciani umrl v trenutku, ko »e v Italiji znova razrašča spirala nasilja: prav za se je spomnil tu d: dveh žrtev nasilja, ki sta padli pod terorističnimi streli v Turinu in v Rimu, in se poklonil tudi njune mu spominu.
»Številni papeži - je dejal v krat kem televizijskem intervjuju pred sednik vlade Andreotti — ostanejo v zgodovini zaradi važnil’ dokumen tov, zaradi zelo pomembnih enci klik. Od tega *apeža bo ostal sme hljaj. ki je bil poln vsebine, kot so
Bivši ravnatelj «Italcassc» se je izročil karabinjerjem
Giuseppe Arcaini, ki ga je sodstvo iskalo ie 20 mesecev, je za sedaj v bolnišnici, ker je baje hudo bolan
RIM — Giuseppe Arcaini, bivši generalni ravnatelj družbe «Italcas-se», proti kateremu je sodstvo izdalo že 2, februarja lani zaporni nalog zaradi izkoriščanja javnega položaja v osebne namene, se je včeraj sam izročil italijanskim obla stem, potem ko je bil dolgo časa skrit v tujini. Za sedaj še ni znano, kje se je mož skrival celih dvajset mesecev, kaže pa, da se je pripeljal z rešilnim avtom direktno iz tujine v Bergamo, k jelšo ga čakali krabinjerji, ki jih je že prej obvestil Arcaini.jev odvet nik Enzo Gaito. Kot se pogostoma dogaja v takih primerih, se je Ar-caiiu za sedaj izognil zaporu, saj so. ga sami karabinjerji pospremili v bolnišnico. Po izjavah odv. Gai-ta naj bi bilo zdravstveno stanje 78 letnega Arcainija izredno slabo. Mož naj bi sploh ne mogel uživati hrane in pijače ter bi ga zato morali umetno hraniti, kar je seveda možno le v bolnišnici.
Bjvšega generalnega ravnatelja »Italcasse* obtožujejo, da je samovoljno. brez posvetovanja z u pravnim svetom družbe, podeljeval na desetine milijard »prispevkov* raznim družbam ali zasebnikom, poleg tega pa je tudi sam in brez vsakršnega nadzorstva upravljal »črni sklad* okrog 75 milijard lir, iz katerega je črpal za razne daja tve v politične namene.
Ko je preiskovalni sodnik dr. Piz-zuti izdal proti njemu zaporni nalog (tudi na osnovi obširnega poročila «Bance dTtalia*) in so ga karabinjerji šli aretirat na dom, je bil Arcaini že na varnem v tujini. Sprva so njegovi sodelavci trdili, da je moral nujno na neko službeno potovanje, kmalu pa je postalo jasno, da je Arcaini zbežal, da bi se izognil aretaciji. Seveda ostaja še brez odgovora vprašanje, kako je mož pravočasno zvedel za sklepe sodnih oblasti, (tm)
ZADNJA VEST
smela trositi denarja brez zakon ske osnove. Skratka, nad proračunom bo imel parlament polno nadzorstvo.
Seveda bo javna uprava imela sredstva v dotaciji, mnogi pa se boje, da jih ne bo znala pravilno u-smerjati. V takem primeru bo država povsem ohromljena.
Vendar pa s srečanjem izvedencev vladne večine ni bilo še konca An-dreottijevih muk. Na vrsti so bili sindikati, katere je moral prepriča; ti, naj sprejmejo z zaprtimi očmi prvi obrok »triletke*. Sindikalisti so predsedniku vlade odkrito povedali, da ne verjamejo obljubam o večjem zaposlovanju. Vlada namreč obljublja, da se bo narodni dohodek leta 1979 zvišal za 4,5 odst., kar naj bi zagotovilo rahlo zvišanje delovnih mest. Toda predvidevanja so bila že letos zgrešena, saj je vlada računala na porast narodnega dohodka za 3 odstotke, v resnici pa je dosegla šele dva. V primeru podobne razlike med oceno in stvarnostjo za prihodnje leto pa bi nova delovna mesta povsem odpadla. Vlada je tudi dokazala, trdijo sindikalisti, da ni znala potrositi niti prebitka plačilne bilance.
«Nikjer ni jamstev za zaposlovanjem pravijo sindikalisti. «Manjka stvaren načrt investicij v sektorju državnih soudeležb. Račun o višjili investicijah na Jugu pa dokazuje, d gre samo za prilagajanje prejšnjih dotacij stopnji razvrednotenja denarja.* In šc se sprašujejo: »Čemu vlada ne zviša svojih razpoložljivosti z učinkovitim bojem proti davčnim utajam?* Lama je na primer izjavil, ko je zapuščal palačo Chigi: «Temu načrtu še ne moremo verjeti. V njem manjka stvarnosti.* Van ni in Macario sta mu potrdila.
Kljub temu pa je Andreottiju u-spelo doseči to, kar je želel. Odo brili so mu reformo pokojninskega sistema, medtem ko obveze za pri hadnje leto ostajajo meglene, še neobvezujoče.
Zdelo se je. da bo šlo vse po olju. ko so na samem začetku vladne seje odkrili, da je proračun nekrit za nekaj sto milijard lir. Kaj storiti? Izdatkov javne uprave ni več mogoče krčiti, odprto ostaja torej le vprašanje novih davščin, kar naj bi vlada sklenila in sporočila javnosti kar se da previdno in obzirno.
MINO FUCCILLO
Tik pred zaključkom redakcije je prišla vest, da je Giuseppe Arcaini umrl.
Poplave v Indiji
KALKUTA - Velike poplave so že drugi dan zaporedoma popolno ma paralizirale življenje v zahodni Bengaliji. Vode še vedno naraščajo in več kot deset milijonov ljudi je v resni nevarnosti. V Kalkuti je voda popolnoma zalila celotno mesto in obstaja hud problem užitne vode Oblasti so zahtevale zadostilo količino cepiva proti kole*,, saj se poraja problem epidemij.
na, naj bi se strani razhajali pred-
vsem ob vprašanju števila in jakosti jedrskih poskusov in novih raket. Znano je namreč, da so Američani zelo zaskrbljeni zaradi napredka, ki ga je pri tem zabeležila Sovjetska zveza, ki razpolaga z zelo močnimi in preciznimi raketami.
O rezultatih svojih pogovorov bosta Vanče in Gromiko danes poročala ameriškemu predsedniku, ki je prav med zadnjo tiskovno konferenco načel, tudi vprašanje pogajanj «Salt 2» in izrazil voljo ZDA, da se pogajanja zaključijo že letos, če je SZ pripravljena na kompromis.
Tržaška federacija KPI je natisnila letak, v katerem z odobravanjem pozdravlja podpis sporazuma med italijanskimi zavarovalnicami (Generali, RAS, Lloyd Adriatico, SASA) in neko jugoslovansko druž bo. Sporazum bo reševal zavarovalne probleme, ki bodo nastali ob uresničitvi ir poslovanju industrijske cone. ki jo predvideva osimski sporazum.
Pozitivno je tudi dejstvo, pripominjajo komunisti, da so k sporazumu pristopili tudi taki tržaški krogi, kot na primer Lloyd Adria tico, ki so do včeraj-»nasprotovali osimskemu sporazumu, italijansko jugoslovanskemu sporazumu in in dustrijski coni na Krftšu, danes pa pristopajo k pobudi, ki jim daje nove možnosti zaslužka. Tržaški komunisti poudarjajo, da je sedaj potrebna doslednost, saj je nedopustno. da določeni krogi z eno roko segajo po denarju, ki jim ga daje osimski sporazum, z drugo pa finančno, politično in moralno podpirajo ljudi, ki se z nacionalističnih in šovinističnih stališč protivijo sporazumu o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo.
ASTI — Smrtna žrtev ob nenadni eksploziji v Astiju. Žrtev je 42-letni Primo Pescardona, lastnik javnega lokala «Dixi», ki je hotel fotografirati bombo, ki jo je pravkar našel ob vhodu v lokal. Bomba je bila tempirana, ob eksploziji pa je bil Pescardona pri priči mrtev.
Prvi dan simpozija o preprečevanju očesnih bolezni
Včeraj se je v konferenčni dvorani hotela Palače Adriatico v Gr-ljanu pričel mednarodni simpozij o preprečevanju očesnih bolezni, ki spada v okvir srečanj »Alpe-Adria*. Simpozija se udeležuje nad 150 i talijanskih, jugoslovanskih in av
Jutri zjutraj openski tramvaj ne bo vozil
Pokrajinski konzorcij za prevoze sporoča, da jutri zjutraj openski tramvaj ne bo vozil, ker bodo morali na progi št. 2 opraviti nekatera vzdrževalna dela; nadomeščali ga bodo avtobusi. Tramvaj bo spet vozil od 13.22 z Opčin in od 13.56 s Trga Oberdan.
Deziderij Švara zopet razstavlja
Po štirih letih se je tržaški slovenski slikar Deziderij Švara ponovno predstavil domačemu občinstvu. Medtem je razstavljal drugod, tudi v Gorici in v Kočevju. Tokrat je v galeriji Rena vecia v Ul. Do-nota dal na ogled kakih 20 svojih najnovejših in zares novih del. Vendar novih bolj na videz, kajti Švara še vedno upodablja morje in čolne na njem ter hiše oziroma pročelja hiš. In prav tako je ostal Švara zvest akrilu, todo sedaj u-porablja močnejše in bolj žive barve. In vendar so sedania švarova dela druoačna od prejšnjih. Sicer pa prepuščamo oceno strokovni kritiki. Švarova sedanja razstava bo trajala do 10. t.m. in zasluži vso pozornost, (ju)
Nagrajevanje natečaja «Trst v cvetju»
• Jutri bo ob 10. uri v cerkvi v Ul. Giustinelli maša rimskokatoliške veroizpovedi v nemškem jeziku.
Danes ob 11.30 bo na Gradu sv. Justa nagrajevanje natečaja «Trst v cvetju», ki ga je organizirala avtonomna letoviščarska in turistična ustanova.
Natečaj je trajal od 1. maja do 15. septembra letos in je bil razdeljen v tri kategorije: v kategorijo «A» so spadali zunanji okrasi hiš. t.j. balkoni, terase, okenske police, v kategorijo «B» razne javne ustanove in prodajalne časopisov, v kategorijo «C» pa izložbe trgovin, razen cvetličarn.
0 «7.drnženje Union« obvešča, da je tradicionalni praznik grozdja, ki bi se moral vršiti 30. 9. in 1. 10. v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju, prenešen na soboto, 7. 10., in nedeljo, 8. 10.

DEŽELNA ZVEZA TRGOVINSKIH ZBORNIC
Potrebni so tesnejši stiki z Gospodarsko zbornico SRS
Te dni se je v Trstu sestal vodilni svet deželnega združenja trgovinskih zbornic. Na seji, ki jo je vodil predsednik dr. D. Lupieri, so o-bravnavali vrsto tekočih vprašanj, med temi zlasti vprašanje napovedane ustanovitve pokrajinskih kon zorcijev za jamstvo nad posojili za obrtniška podjetja (po deželnem zakonu štev.,,.30. 4» letošnjega leta). Prisotni so soglašali z nujnostjo, da je treba konzorcije .uresničit) v čim krajšem času. Pri tem bodo sodelo-. vale tudi trgovinske zbornice, ki pa nimajo finančnih sredstev za to, da bi lahko prevzele to novo nalogo. Na seji so zato sklenili zahtevati od deželne uprave primerno finančno podporo.
Predstavniki štirih trgovinskih zbornic so vzeli v pretres tudi vprašanje ladjedelskih obratov v deželi Furlaniji - Julijski krajini in še zlasti miliskega obrata. Ladjedelnica v Miljah razpolaga trenutno z nekaj novimi naročili, kar pa nikakor ne zagotavlja rednega obratovanja ladjedelnice na srednji in daljši rok. Združenje trgovinskih zbornic bo zato nastopilo z zahtevo po zagotovitvi nadaljnjih naročil temu obratu, za kar naj se čimprej zavzamejo pristojni organi v Rimu.
Na seji so nadalje obravnavali problem sodelovanja deželnih podjetij na raznili sejemskih prireditvah v Furlaniji - Julijski krajini in v tujih državah. Končnu so vzeli v pretres problem sodelovanja deželnih trgovinskih zbornic s sorodnimi organizacijami v tujini, pri čemer
so poudarili potrebo po vzpostavitvi tesnejših stikov zlasti z Gospodarsko zbornico SR Slovenije v Ljubljani.
Danes se poročita
GIUSEPPE MAURO FABIA MENEGHETTI
Obilo sreče in zadovoljstva jima želi
PD »'ranče Prešeren
GIUSEPPE MAURO in
FABIA MENEGHETTI
se danes poročita.
Mnogo srečnih trenutkov v skupnem življenju jima želi
Vzajemna pomoč
Tovariša
GIUSEPPE MAURO in
FABIA MENEGHETTI
stopata danes na skupno življenjsko pot.
Sekcija PCl-KPi občine Dolina jima čestita in želi vse najboljše.
.........................................mi,...........iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim........................................................................................................................
Jutri v Križu enotna protestna manifestacija
(Nadaljevanje s 1. strani)
POGAJANJA uSAI.T 2»
Med SZ in ZDA šc veliko odprtih vprašanj
NEW YORK — Po predvčerajšnjem sestanku med sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in a-meriškim državnim tajnikom Van-ceom je nekoliko splahnelo upanje, da bode ZDA in SZ že letos podpisale drugo pogodbo tako imenovano «Salt 2», o omejevanju strateškega orožja. Po štiriurnerh pogovoru s svojim am*eriškim kolegom je Gromiko dejal, da obstajajo še številna vprašanja, o katerih se niso mogli sporazumeti ali vsaj ne
no s predstavniki Odbora za proslavo bazoviških žrtev, organizacije ANPI ter profesorskih zborov in dijaštva slovenskih višjih srednjih šol v Trstu ponovno poudarili zahtevo po izsleditvi in primernem kaznovanju krivcev ter po ustrezni zaščiti ogroženih spominskih obeležij.
Številno delegacijo so sprejeli prefekt dr. Marrosu, kvestor dr. Guidi in načelnik karabinjerjev polk. Vannucchi. Prefekt je izrazil obžalovanje, da se v zadnjem času ponovno stopnjujejo vandalska dejanja naperjena proti slovenskim spomenikom in ustanovam, najnovejši nočni podvig pa je po njegovem mnenju delo manjše skupine mladih prenapetežev, za katerimi pa so to pot ostale določene sledi Policija je aretirala štiri osebe, za katere meni, da bi bile lahko s >-udeležene pri vandalskih početjih na Krasu in v Bošketu. preiskava p . se nadaljuje, saj si organi javne reda živo prizadevajo, da bi dokončno razčistili to vprašanje.
Predstavniki prizadetih slovenskih vasi so vzeli na znanje prefektova zagotovila, da bo poskrbel za razsvetljavo in stalno straženje spomenika na bozoviški gmajni, zahte vali pa so, naj pristojni organi prevzamejo te ukrepe takoj, že na slednjo noč, ne da bi čakali na pristanek občine kar zadeva razsvetljavo in na dovoljenje iz Rima, kar zadeva striženje spomenika z mladimi policisti,i ki obiskujejo šolo javne varnhšti pri Sv. Iva nu. Mimo tega pa so agenti javne varnosti dolžni — so še poudarili — da vsestransko okrepijo nadzorstvo nad dobro znanimi prevratniškimi legli v mestu, ki so prav gotovo izhodišča za vandalske »rai-
de», kakršnim smo priča v zadnjem času. Prefektova zagotovila so se le delno uresničila. Na bazovsko gmajno so sicer prišli tehniki, da bi napeljali razsvetljavo, a se iz tehničnih razlogov to ni dalo izvesti že včeraj in bodo zato razsvetljavo uredili danes. Zato pa so spomenik bazoviškim junakom vso noč obsevali žarometi policijskih vozil. O tem sta namreč na sinočnji seji v Bazovici poročala poročnik in marešalo karabinjerjev.
Med drugim so v Bazoviškem domu sinoči prebrali odgovor predsedstva republike na brzojavko, ki so jo predsedniku Pertiniju prejšnji teden naslovile naše organizacije. V odgovoru je rečeno, da je predsedstvo seznanilo o teh zahtevali ministrskega predsednika in notranje ministrstvo.
Fašistični podli podvigi so včeraj odjeknili tudi v raznih političnih in upravnih krogili našega mesta. Slovenska senatorka Jelka Gerbec je poslala notranjemu ministru brzojavko, v kateri ga seznanja z vandalsko oskrunitvijo spomenikov po slovenskih vaseh in zahteva nujne in takojšnje ukrepe.
Predsednik deželnega sveta Arnal-do Pittoni je po ponovnih oskrunitvah obeležij in spomenikov, ki spo minjajo na padle v odporniškem gibanju in v boju proti fašizmu in na cizmu odposlal telegram združenju ANPI VZPI, v katerem je med drugim rečeno, da so ti dogodki dovolj zgovorni dokazi, ki imajo za cilj vzpostavitev vzdušja napetosti v na šem mestu.
Deželna skupščina, je še poudarjeno v telegramu, je dolžna, d; po novno odločno obsodi škvadristična dejanja in si istočasno želi, da bi se izsledili in- izročili sodnim obla stem tako pobudniki kot izvajalci novega vala nasilja, i
Tudi predsednik pokrajine Ghersi je v imenu pokrajinskega odbora o-stro obsodil vandalske pohode in podčrtal, da bi se morali takoj zatreti ti zaskrbljujoči dogodki.
Prepričan sem, je dejal Ghersi, da se bodo organi javne varnosti na primeren način spoprijeli s tem valom fašističnega rovarjenja, ki hoče prizadeti simbole odporniškega gibanja in skaliti mirno sožitje ter v krajevnem prebivalstvu ustvariti nezaupanje. Predsednik Ghersi je še pristavil, da je treba krivce takoj izslediti in zagotoviti primerno zaščito, da bi se taki dogodki ne ponavljali.
Sekcija VZPI devinsko - nabrežin-ske občine sklicuje za danes, ob 19. uri na svojem sedežu izredno sejo, posvečeno položaju, ki je nastal ob najnovejšem izbruhu fašističnega vandalizma na Tržaškem. Na^ njej bo tudi govor o tem, kako zaščititi pridobitve narodnoosvobodilne borbe v občini Devin - Nabrežina.
Demokratična
(Nadaljevanje s 1. strani)
ment, ki so ga zbrali preiskovalci, je pričevanje komunističnega aktivista Luciana Ludovisija, ki je skupaj z Zinijem in Di Blasiom bral časopis pred komunistično sekcijo. Fant, ki je še pod šokom, pa je vedel povedati le, da sta napadalca pobegnila z belim motornim kolesom in da je bil e -n od njiju zakrinkan. Tudi zaradi medle razsvetljave drugega ni videl v obraz in ga ni znal opisati.
Očetovstvo nad podlim zločinom si je včeraj v prvih jutranjih urah s te-'efonskitri sporočilom nekemu rimskemu listu prevzele skupina N Alt («Nuclei armaii rivoluzionaii*), U
razito škvadristična formacija, ki je odgovorna za kopico podobnih a-tentatov. Med drugim so njeni pripadniki lani ranili levičarskega študenta Massima Di Pillo in urednika zasebne radijske postaje »CittA 1’utura* Roberta La Spado. Dinamika teli atentatov je bila na las podobna četrtkovi: terorista sta na žrtvi streljala z motornega kolesa in ngto (x>begnila.
Končno gre poudariti, da se je včeraj po večurni operaciji za spoznanje zboljšalo zdravstveno stanje Vincenza Di Blasia, kateremu so fašistične krogle presekale arterijo. Zdravniki pa si kljub temu še vedno pridržujejo prognozo, saj je fant izgubil veliko krvi in je zaradi tega zelo šibak, (vt)
• Papež
(Nadalje „nj. s 1. strani)
15. in 20. dnevom po pogrebu. Daši se v enem mesecu položaj v cerkvi ni
spremenil in bodo torej pri volitvah ila
papeža najbrž obveljala načela, ki so privedla do izvolitve Albina Lucianija (da naj bo Italijan in naj bo predvsem dušni pastir), so nekateri kardinali, po tragični smrti novoizvoljenega papeža poudarili, da bo moral Lucianiju naslediti človek, ki bo telesno kos vsem naporom, ki jih zahteva vodstvo Vatikana. Marsikdo pa je tudi poudaril, da bo naslednika treba tudi razbremeniti nekaterih upravnih obveznosti.
Pontifikat Janeza Pavla I. je bil med najkrajšimi v dvatisočletni zgodovini katoliške cerkve in najkrajši v tem stoletju. Najkrajše je bilo papeževanje Štefana II., ki je u; mrl 20. marca 752. leta le šest dni po izvolitvi. Ker ni bil ustoličen ra 1'aneža niepnvo ime sploh ni zapi-_^.iu v. puptsiu knjigi, (vt).