(it. m) fi «f to Afltor ooio— i iiit, ci mat « ■ * • v TOME, i. t. jy A. (L % • Najveftjl Velja m vse toco. P«! M..................1.00 b Rnr York eelo Wto..n 6.00 oik Wto ..» 740 GLAS_ NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki Tb« Largest Slovenian Daily 1 in Um United lUUi. limed every day except Sunday« and legal Holidays. ■V 76,000 TELEFON: 387« 00RTLANDT. Entered m Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 147. — STEV. 147. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 23, 1920. — SREDA, 23. JUNIJA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVm. PREISKUŠNJA LLOYD STAVKA ŽELEZNIČARJEV GE0R6E-0VE MOČI WILSON SE NE BRIGA __I _ Angle*.ki ministrski predsednik se Razsodišče bo kmalo začelo soditi, mora pripraviti na napad glede v philadelphijskem okraju stavka Mezopotamije in Male Azije. nad tisoč kron London, Anglija, 22. junija. — Washington, I>. C., 22. junija, politiko ministrskega predsedni- Tajnik Payne, ki je po .svojem ku Lloyd George a na konferenci stranskem poklicu železniški u-v Boulogne je treba čitati v zvezi pravitelj je predložil v današnji z njegovim nastopom pred poslan- kabinetni seji predsedniku j>oro-»>ko zbornico v sredo. Tam ga bo-'cilo glede železničarske stavke, do vprašali, zakaj je pričel op i;- Delavski ta.inik Wilson je izja-»< ati starodavno tradicijo blago- vil, da sc je položaj zadnje dni hotnega »nglcikkeg« imperijalizma. zi.atno izboljšal ter da posredovanje vlade najbrže ne bo potrebno. — Kabinetni rlani so mnenja, da so vse vladne odredbe nepotrebne, ker ima razsodišče vso polno- m oč. Le v slučaj«, da bi se položaj jako poslabšal, bi posegla vlada vmes. V Beli hiši s * vsi zanašajo na uradnike žclezmčarskih organizacij, ki si na vse kriplje prizadevajo končati stavko. Philadelphia, Pa., 22. junija. — PenuKvIvanska železnica je izdali danes obvestilo, v katerem pravi, da je pri nji zastavkalo 1180 uslužbencev, Splošno se govori, da s« bo danes vrnilo toliko ljudi na delo, da promet nc bo čisto nič trpel. New Haven, Conn., 22 junija. Štrajkarji izjavljajo, da je za-šttajkalo luknj 400 premikačev. Cc je to resnica, potem so vsi pre-iriRači na štrajku. 1'uijski uradniki so pozvali delavce, naj sc vrnejo na delo, češ, di» bo razsodišče, katerega je ptedsednik Wilson pooblastil, podalo svojo razsodbo. VATIKAN ZOPTE ZASTOPAN V fiVICI. l/dat ki za Mezopotamijo iu Malo Azijo bodo predmet debate ter bodo predstavljali težišče sklepa. ki bo največjih posledic za cesarstvo in za celi svet. Splošno prevladuje v Londonu nkziranje. da *e imperijalizem v takem obsegu kot ga predlaga armad m preračun, ne izplača, Radi-kalei izjavljajo, da ta unpcrijali-z< tn hi n ti dobrohoten. V zvezi s tetn se je stavilo predlog, naj sledi Anglija vzgledu ameriške i/olm-ij«*, razven če bi konferenca v Boulogne potrdila potrebo za h te v Lloyd George a. Polo/aj jc najboljše označil Daily Kxpresa, ki je z ozirom na sklep angleškega kabineta, da p<«dpira Perzijo proti boijšcvi-kom, izjavil naslednje: — <'e bo Mr. Lloyd George' osi rajal pri svojem dosedanjem t« ku, Im» prisiljen ločiti sc odsvo-j li vernih prijateljev. Politika < urzona ignorira meje. so stavljene naši denarnici iu naši molki *li. To svarilo sc smatra za značilni«, ker prihaja od moža. namreč » »rila Beaverbrook, o kateiem se irlasi, da jc imel veliko opravka z imenovanjem Lloyd Georges na mesto ministrskega predsednika in ki jc vodil boj proti razsipnim ixdstkem Austen CIiMinherlaina. < Mm lačen je, ki je prišlo po vojni., je oropalo »»tare imperija!i*te vseli strank ujik imperijalizma ter preti sedaj oropati jih tudi bogastva in sile, kar pomenja, da bo stala ganga definitivno izginila * pozorniee angleškega javnega življenja Politika, da drži Anglija Mezopotamijo v »prič o možnega bodočega razvoja petrolejskih vrelcev t« r bombažne kulture, ni bila deli /na nobene obrambe iz vrst Tory- časopisja kot je tiaprimcr Morning Post in to ]M>Iitiko se napada ostro iz vseh drugih virov in prav pwebno to, da se dovoli Grkom nanovo raztrgati turški položaj. To je prva resnična nevarnost, k preti vlad» Lloyd George a, kajti str v dni njegovi najbolj ostri} klopi, kjer je bil deležen dosedaj kritiki prihajajo z umjonističnih š«» vedno neomejene podpore. Premislile dobro, komu boste vročili donor zo poslati v stori kri j oli po zo vožojo listke. Sedaj iivimo v času negotovosti in tlorabe, vsak skuia postat) hitro bogst, ne slede ns svojega bližnjega. Razni sgentje in zakot ti bsnkirji rsstejo povsod, kskor gobe po dežju. V teh Časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za preke starim iskuienira in premožnim trrdkam; kako bo pa malin reizkušenim začetnikom mogoč« izpolniti avoje neutemeljene obljo be, j« veliko vprašan)« Naše denarne pošilja t ve ee sadnji čas po novi rvezi in na nov način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanes Ijivo izplačujejo. Včeraj »bo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po sle dečih eenak: 300 kron____ $4 50 1,000 kron----$ 14 80 400 kron ____ $6 00 5,000 kron----$ 74.00, 500 kron ____ $7.00 10,000 kron----$148.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej. Mi isčuuamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v reke. Denar nam j« podat! najbolj po Domestic Money Order, ali pa Vow York Bank Draft. Tvrdka Frank Iskitr, S3 Oortlaadt It, How York, N. f. Bern, Švica, 22. junija. — Švicarski zvezni svet je dal svoje dovoljenje za to. da se v Švici zopet ustanovi papeško nuncijatu-ro. Vatikan ni imel od leta 1874 naprej nobenega zastopstva v Švici. MOČAN POTRES V OKOLICI LOB ANGELES Los Angeles, Ca , 22. junija. — Preiskava .Škode, katero je po v/ročil v pretekli noči potres, je |>okazala, da je deset milj od tukaj ležeči kralj Inglevvood veliko bolj trpel kot pa se je sprva domnevalo. 21 trgovskih poslopij je bilo popolnoma porušenih in tudi razsvetljevalne naprave so bile uničene. ABESINSKO GIBANJE Izgred je dovedel do poizvedovanja glede abesinskega gibanja. — Policija je zaslišala voditelje. BAHAVOST JE IMELA ZA POSLEDICO SMRT DEMOKRATIČNA KONVENCIJA TEKOM PREJŠNJEFA ZBOROVANJA VIŠEK NOROSTI BOLJŠEVIŠKE ČETE PREKORAČILE DNJEPER Ameriška zakonodaj alska modrost poganja vedno lepše cvetove. — _ Kaj hočejo ženske. |scvjetne čete pode Poljake pred reboj. — Poljski napad na Polotsk Znana odvetnica, Amy Wren, je odbit. — Boji pri Uszi. pripovedovala Surise klubu na: _ zborovanju, ki se je vršilo včeraj v kavarni Boulevard, da je mogoče takozvano nemoralnost ženske- brez ž i ga dela odstraniti s tem, da sprej- Moskve naznan me zakonodaja postavo, s katero ki prekora bi se prepovedovalo možkim mu- t er da njihovo gibanje izvan- Chicago, III., 22. junija. — Obenem z R. J. Jonas-om, o katerem trdi policija, da je beli voditelj organizacije, ki se zavzema za po-vratek črncev v Abesinijo, je policija zaslišala sedem črncev, ki so bili aretirani v zvezi z izgredi, tekom katerih sta bila ubita dva bela človeka, dočim je bilo veliko število črncev ranjenih. Zasliševanje je imelo za predmet takozva-ni "Star Order of Ethiopia", to jc reda. kojega člani so se baje vdeležili izgredov. Policija je še vedno iskala Joseph Fernosa, o katerem se glasi, dr. nosi priimek *4 veliki Abesi-nec" ter njegovega sina. Soglasno s poročilom sta bila ona tudi voditelja parade, oblečena v fantastične obleke. Jonas je izjavil, da je posvaril pretekli teden zvezne uradnike glede nameravane parade ter rekel, da je pričakovati spopadov, da pa se ni nikdo brigal za to svarilo. Nekemu Reddinjru, ki je bil tudi aretiran, so odvzeli pamflete, v katerih pojasnjujejo egipčanske skrivnosti. Te pamflete je imel skrite pod svojo obleko. Te pamflete je obdržala policija v dokaz njegovega delovanja, da razširi ta skrivnostni red med črnci. Številne organizacije črncev so danes sprejele resolucije, v katerih se obsoja Jonasa kot belega voditelja, ki je odgovoren za povzročanje nemirov med črnim pre bivalstvom. Glasi se. da ni bil izgred posledica plemenskega čustvovanja, temveč radikalne propagande, pri kateri niso imeli boljši črnci nobenega opravka. Jonas je bil baje v nedeljo glavni govornik na nekem shodu, na katerem se je pozvalo župana iz jChicaga, naj postane predsedniški Novi nemški ministrski predsednik (kandidat na tiketu tretje stranke, skuša sedaj izbrati svoj kabinet ki bo deiežna R]asov celokupnega ter ustanoviti trajno vlado. itskega in c.nie?a prebivalstva dc_ žele. Policija je. konfiseirala Neki španski restavrater katerega so imenovali "španskega kralja", je postal žrtev obiskovalca. FEHRENBAGH V URADU Berlin, Nemčija. 22. junija. — London, Anglija. 21. junija. diti se na cestah po osmi uri zve" redno napreduje. čer. < Ali ste že stlišali kaj takega.) na ti- I'radna izjava glede imenovanja soče pamfletov, tikajočih se abe-parlamentarca Konstantina Fell-jsinsk<»ga gibanja. C nekem takem Abe-,000.000 ičiio uradno poročilo iz renbaeha na mesto nemškega mi- pjlmfletu se je trdilo, da je* v A aznanja, da so boljševi- nisfr^ga predsednika je uvedla smiji armada? broječa 4000, 'ačili pri Rečnici I)nje- kometa, kl mož, ki je pripravljen zavzeti Poljaki so .se morali umakniti do Knorsta. Vroč poljski napad bo oživotvorjen najbrž v teku na" slednjih 48 ur. V novi vladnih krogih se izjavlja, da bo dobil kabinet zadostno zaupnico, kajti slednja je potrebna, da ne bo stopil — Jaz sein sita. da se me ime-jjnžno od Polotska je bil olbit. pred konferenco v Spa. ki sse bo nuje vedno "nezdravo" in "ne-! Varšava, Poljska. 21. junija. —| vršila naslednji mesec, z manda-moralno", je rekla Miss Wren, {Tradno se naznanja, da sc vrše | tom. o katerem bi se lahko dvomi-potem ko je povdarjaia, da so na Usza fronti vroči boji. lo. ženske bolj sposobne za nočno de- Praga, čehoslovaška, 20. junija. | izjava voditelja Nemške Ijud-lo kot pa so mozki _ Odločno ho- S(,m je dosp,.lo VO(, zastopniUov \ kft st k k} . rekel da ge bo cem nastopiti proti trditvi, da so --------- ^ ženske, ki delajo nemoralične. Ali naj pustimo svoje očete, sinove in -V- " ,__. . jr.ki, ki so se nahajali v Sibiriji, republikansko vladno brate po osmi uri zvečer na ce" ' stil — Do ved i mo do tega, da bodo sprejeli postavo, ki prepoveduje možkim biti po osmi uri zvečer cesti, da napravimo na ta se za črnce v Združenih državph. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIftKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na italjanskih delavskih organizacij. I gibal na tleh ustave, sprejete v j Notranjskem, po ozemlju, ki je Kot znano, so vsi čehoslovaški vo-j Weimar in da se b<> zavzemal za Msedeno po italjanski armadi j.-ki. ki so se nahajali v Sibiriji, [ republikansko vladno obliko, je vc.eraj smo račlinaii za pošiija. na pot. proti domu. V slučaju, da j odstranila oviro, k., se je zoper- Lye italjanskih lir po Bledečih bo vlada Italjanom obljubila, da Javljala koaliciji klerikalcev se teh vojakov ne bo nikdar po-[demokratov. Tozadevna izjava je lje služevala v bojih proti Rusom, se!l>re<,°j Prožnega značaja, vendar .^Ibodo lahko vrnili preko Trsta v pa so ^ sprejelo pod pogojem, svet varni in za ženske, ki delajo. Neka druga govornica pa je izjavila : — I>okler bodo imeli možki glavno besedo, bodo neprestan** uveljavljali "crazy" postave. (To je res, a še stokrat slabše bi bilo, če bi imele ženske glavno besedo. To razvidno že iz tega, kar zahtevajo v predidočem.) BRZIPARNIX "REGINA" (Lloyd Sabando proga) odpluje r Genovo dne 17. julija. Cena do Trsta vštevii vojni davek IW^O, do LjuUjase vštevii vojni davek 180.00. Kdor iell s tem paraikom ndob-^c-e, no in bno potovati naj nam takoj pile ta tofadevono pojasnilo. a "vermut", da pa sta bila popolnoma trezna. Soglasno s policijo je Gabin, ki je bil zelo dostopen človek, "zelo dobro čutil" ter hotel pokazati tujcu svoje dragoceno stanovanje, v katerem se je nato odigrala žalo-igra. Umorjeni restavrater je bil velik, postaven človek ter finančno zelo uspešen. Bil je star nekako 35 let ter doma iz Cornna, španska. V Ameriki je živel že dvaj-set let. Radi svoje dobrodušnosti je imel dosti prijateljev, ne le med Spanci, temveč tudi med drugimi ljudmi. Naslov španskega kralja! si je pridobil s tem, da je bil ved* no pripravljen pomagati, če jO prišel k njemu kak rojak, ki se jei nahajal v stiskah. To je potrdil tudi njegov odvetnik, Mark Alter, ki je dal umorjenemu najboljše izpričevalo. Gabin se jc ho-< te1 naslednji dan odpeljati s svojo ženo v Newark, a ko je prišla slednja, da ga pokliče, ga je našle. mrtvega. , -- iVA-S^ I I I I vV^ GLAS NAEODA, 23. JTN. 19» "GLAS NAHODA" B*d«U •VAB NAHODA Nikakor pa ne srre tukaj samo za pridobitev dežel. Za temi akcijami tiči več, ne gr_* za podonavsko gospodarsko zvezo, ki bi imela pomen, pre pač le za Habsbtirgovee, ki mislijo, da bodo potom o-grske reakcije zavladali najprej tam in potem osnovali nekakšno novo avstro-ogrsko državo. Pri tem podjetju pa bi njih akcijo kar rajbolj podpirale notranje zmede, ki bi utegnile nastati. Če Ogrska skuša pridobiti Slovake, Sedmograško in Banata, če sprejema tuje državljane v belo vojsko, dasi je podpisala mir, ki to prepoveduje, zavaja s tem tuje državljane k veleizdaji i npripravlja krvavo meščansko vojno, ne ogroža s tem in z načrtom o ustanovitvi hab^bur-še monarhije samo Avstrijo, nego tudi vse druge prizadete sosednje države. To je zločin, zakaj ogrski krvavi jarm pozna ves svet. Stvar se ne trče le Avstrije, ki ji je enteuta prepovedala oboroževanje Tiče se vseh sosednjih držav, zlasti pa se tiče napredka. Nikakor si namreč ne moremo misliti, da bi smela ogrska reakcija delati, kar bi hotela, ker bi to pomenilo največje zlo za Evropo. Vse delo reakcije vodijo antisemiti in "rimljani". Torej največji so-ražniki delavstva, razvoja in napredka. Kdor pa to pospešuje, je največji sovražnik Evrope, nje duševni in materijalni morilec. Ahil v politiki. — Napotil se bom na svoj dom v Californiji, — je rekel senator Hiram Johnson, — ila sedim na sprednji verandi ter se oziram navzdol v zaliv. — Nobena javna izjava ni bila še tako mogočna izza časa, ko je William I*. Bullitt izjavil, da bo odšel na Rivijero, sedel tam na p sku ter gledal, kako gre svet k vragu. Na ta način se obnašajo nekateri veilki ljudje, kadar so poraženi. Ahil je čepel v tsvojrm šotoru ter ga :n bilo mogoče pregovoriti, čeprav je izven šotor« ostalo ozidje Tro.ie nezavzeto >kosi deset let. Senator Johnson pa je dodal še nekaj k tej izjavi. On je napreden v vsakem ozir:i. — Popolnoma sem izčistil svojega duha vsake politike. Mogoče Lom podal izjavo, ko born sedel nekaj časa tam. Beseda "mogoče ' je veliko preslaba, da bi zadovoljila pričakovanja celega naroda. Porodil se je mučen dvom. Če bo duh političnega gladijatorja popolnoma očiščen vsake politike, kaj bo ostalo.' Ali sploh ki) j T Brez dvoma se bodo pojavile besede in mogoče pret-nje, — prav kot so prihajale iz šotora tesalskega mirnaidona. Kaj pa, . e 1m> svet tedaj razkril prav kot je sedaj, da nima senator Johnson "sploh ničesar povedati ali izjaviti"? Jugoslavia irredenta. O j te ročne granate! Na praznik Vm-boboda popoldne sta šla 171etni Masten in 14-letni Cijan iz So vod en j k Soči ter našega naroda. Njegova izvaja uja so bila sprejeta od ogromne množice z velikanskim navdušenjem. Dirigentje so svojo nalogo metala v vodo ročne granate (pe- izvršili prav mojstersko. Ravno tarde), ki so se v roki prižgane!tako se ne more preJivaliti teh na- ših pevcev in pevk, ki so s svojimi lepimi glasovi pokazali vso krasoto, obenem pa tudi vse umeva-nje narodnega čustva naših pesmi. v vodi razpočile in tako pokonče-vale ribe. Enemu izmed imenovanih je italjauska ročna petarda v roki razpočila in oba razmesarila. Žalostni stariši so pobirali raztre-l ^ šene ude svojih sinov in jih v ro-| Iz Idrije, kali prenesli domov, odkoder sol Boj za gospodarski obstanek bili ob ogromni vdeležbi ljudstva sili tudi prebivalce idrijskega položeni k večnemu počitku na sodnega okraja, da se primerno V svrho so vodil janskem pokopališču. Iz Vrtojbe. J«* »a Poškodovana nedolžnost sovjetov-j M. Krasin, sovjei-ki odposlanec, ki se mudi sedaj v Londonu, bljubil, da ne bo govoril v javnosti in da ne bo dovolil nikakih ikarskih interview, ov. Taka samozatajevalna odredba pa je vidri i preveč »»kruta z;; boljševika in v sled tega je M. Krasin izčistil svojo dušo v kolonah nekega francoskega lista. V njegovi izjavi je komaj najti kako stvar, ki bi bila nova. Povedal je staro povest o neupravičenem napadn Poljske na boljševiške armade ter je izjavil, tla niso slednje nikda" nameravale vprizoriti napada na Poljsko in da želi sovjetska vlada novi Poljski vse dobro m da je pripravljena sklenili z njo mir. To je vsebovano tudi v Proklamaeiji na poljski narod, katero so b djševiki objavili pretekli mesec. V liko preje pa je pisfjl Lenin gotovim francoskim tovarišem pustno. Datirano je bilo z dnem 1. septembra 1019 ter se je glasilo takole: — Še vedno obstaja za pad na fronta, ki ima na mapi našo revolu-rijornarne strategije le važnost tretje vrste. Poljsko plemstvo, žlah-ta, pridobiva začasne uspehe roparskih tolp. Mi lahko opazujemo to začasno napredovanje slabotnih poljskih čet ne da bi se preveč vznemirjali. Ko bomo enkrat obračunali z Denikinom, — in ta dan M bliža, s.' bomo vrgli na to fronto z velikanskimi rezervami. V tem tiči jasen doka/, nameravane ofenzive od strani rdeče armade, o kateri so Poljaki vedno trdili, da vedo. da se bo pričela ter so vprizotili ofenzivo v namenil, da (»slabšajo ta napad. Razventega pa .je prišel pred kratkim v posest londonskega Times neki bolj-seviski dokument, v i.uterem se glasi, da se je poslalo velikanske svote denarja na Poljsko, v ozadje poljskih armad, v namenu, da se paralizira vojaško gibanje Poljakov. Vsprieo znanih (Vjstev ne morejo ti protesti bol j še v i kov nikogar premotiti. Lenin lahko sklene mirovno pogodbo s Poljsko ali s Perzijo, vendar pa nima niti najmanjšega namena držati se take pogodbe, kakorhitro bo prenehala odgovarjati njegovim neposrednim laincuom. Natančen dokaz tega je vsebovan v majskem manifestu, katerega je izdal amsterdamski urad komunistične intcrnaeijonale, to j<- organizacija, ki je pod neposredno kontrolo Moskve. V tem manifestu se je glasilo* — Kaj pomeni ro: — Mir z Rusijo? Ali obstaja taka stvar kot mir med sovjetsko republiko in svetovnim kapitalom Ne, resnični niir je nemogoč pod i apitalizmom. Resnični mir za Rusijo pomenja v.inago svetovne revol.ieije in ničesar drugega. Vspričo takih odkritih priznanj se izraz žaljen, nt dolžnosti prav malo pristoja sovjetom. Miren opazovalec ne mor- viaeti niti zaljenja, niti nedolžnosti. • . 9 organizirajo. v svriio intenzivnejšega obdelovanja zemlje, posebno pri vrtnarstvu in sadjar- Peter Zgaga Johnstown, Pa., 20. junija. — Jakob Fagon, majner v South Oreensburgu, domači vrtnar in kokošjerejec izjavlja, da je čisto po naključju razkril, kako je treba proizvajati jajca, ki so redilna i:i opojna. Neki njegov prijatelj je bil uporabil par funtov rozin, lio-teč napraviti zdravilo, namenjeno A* prvi vrsti v blagor želodca. Ko sc rozine izfermentirale ter dale. od sebe po osemnajstem amendment ti prepovedan sad, jih je vrgel na jard, kjer so skočile nanje Fagonove kokoši. Ta nova pijača je izvrstno delovala. Vsa izležena jajca so vsebovala po pet procentov alkohola. Ker je Fagon dober Amerikanee in ne more trpeti kršenja ameriške ustave, je sklenil kokoši za kazen poklati, ker so tako nesramno kršile Volsteadovo postavo. • . v — Jaz popolnoma nič ne vem, kaj bo napravila konvencija v Sail Franeiscu — pravi predsednik Wilson. Vse bo pa storil, kar bo v njegovi moči, da bo konvencija poslovala po njegovih željah. • . * Cvetke iz sodne dvorane. , 44 On me je prijel za vrat, jaz se mu pa nisem mogel ubraniti, vsled česar sem ga vrgel na tla ter ga parkrat dregnil z nožem, da bi lažje pričakal pomoči". iugoBlmmufika Ustanovljena L 1898 ICatoL Sffrturta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Predsednik: MlHAEi BOVANS«*,OM»OH PORENTA. Box 17«, BI. Box 251, Conemangh. Pa. Diamond. Wah. Podpredsed.: LOUIS BAJLANT, Box 100, Pear Aren«, Lorain, O. Fajafk :* JOSEPH PISHLEK, By, Minnesota. Blagajnik: OSO. Ll BROZICH, By, Blaga Jat* neizplačanih amrtnln: LOUIS OOSTSLLO, Salida. Colo. Kljub temu, -da nam vojna ni stvu, se snuje v Idriji "*Vrtnar-pustila niti ene hiše ne hleva v ko-Jsko in sadjarsko društvo*'. To lička j dobrem stanu, so vendar^ naj bi imelo poseben namen, v naši ljudje skoraj vsi doma. Po vsem idrijskem sodnem okraju tri in več družin tiči skupaj v eni'tako z dejanji kakor s poukom baraki. In kaj bi ne! Ljubezen do J pospeševati razvoj vrtnarstva in rodne grude! Toda še ne vidimo tudi sadjarstva. Med posestniki in roke. ki bi hotela začeti z izdatnim delom obnovitve, kar je razdejala vojna sila; ni je usmiljene roke, ki hi z resno voljo lečila krvave rane. zadane prejšnjemu, vsaj razmeroma gmotnemu blagostanju. Od vseh strani se nam ponuja prilika za zidanje hiš pod nerazumljivimi pogoji; ali kdo prijatelji vrtnarstva ter sadjarstva vlada precejšnje zanimanje: v prav kratkem času je pri pri- '"Malo pred določenim časom se je deklica na mostu seznanila z nekim popolnoma neznanim možkim". * * • "Jaz sem ubogi čevljar brez šil in kopit". "Jaz se nisem vlačila z mežki-mi naokrog, nisem prelomila za- pravi jalnem odboru pri javilo j konske zvestobe, ampak sem po- svoj pristop k društvu že nad 60 oseb. IJrezdvomno bo pa še marsi-kak posestnik ali prijatelj vrtnarstva in sadjarstva prijavil svoj pristop k prepotrebnemu društvu zmore plačevati Obresti?! Večina«. priliki društvenega vstanovne del, ki jih je vojaško ženijski urad ga občnega zbora, začel, jih končuje domače podjetje. Stavbinska zaveza, ki obstoji iz Spor med Avstrijo in Ogrsko. Ogrska ne oborožil je proti Jugoslaviji nego tudi in menda zlasti proti Avstriji. Avstrija -e čuti zaradi tega ogrožna glede na mir in svobodo. Odkai je zmagala na Ogrskem protirevolueilj-i, steza neprestano svoje kremplje v Avstrijo. Mogotci v Budimpeštf ne podiljtfjo tja !«• častnike in policiste, hoteč zavesti svoj policijski sistem v Avstrijo, nego organizira ro|»e in umore s strupom ter celo bele garde, ki najbi napadle republiko. Že takoj izpočetka protire-volm-ije je stopilo onogo avstrijskih častnikov v Horthvjevo armado, od katerih so n. kateri to storili zaradi kruha, velika večina j« pa pri tem imela politični namen. lioj proti ogrskim boljševikom jim je bila le dobra i rilika da zopet začno boj za obnovitev habsburške vojaške monarhije, llorthv je od začetka jemal v službo le posamezne avstrijsk" častnike, danes gre pa, že dalje in zbira ob zahodni ogrski meji tele častniške bataljone in jih vežba, dočim drain monarhisticni častniki zbirajo na Dunaju in po držav? črnorume-ne letfije. Avstrijska vlada je zaradi teh dogodkov stropo klicala ogako vlado na odgovor. Ogrska je podpis* »a mir v Neuillyu. Vlada je pa brez moči, odločuje časi n iit v o, ki je po protirevolueiji prišlo do moti. To oblast nore ohraniti le, če je bojevita na zunaj. In v resniei Ogrl Uomaj čakajo trenutka, da zopet osvoje tiste zemlje, ki jim jih je vzel mir. Zahteva zaae Slovake, mtrigira v Ilrvataki ter agitira na Sedmogra-fckem. V prvi vrati pa nameravajo napasti Avstrijo, ker je ta naj »Ubotneja« »gaedg. petoriee zidarjev. lei>o napreduje. I^e glavno težkoeo dela les. Gosiiodarska zadtuga za goriško okolico s sedežem v Vrtojbi .zopet deluje. Kmetje smo odvisni od naše samopomoči, od naseda lastnega dela, skupnega, organiziranega in d i se rpl in i ranega. Posameznik nič ne zmore, ne prej. še manj pa v teh časih. Posebno hvalo smo dolžni županu iz Sent And reža in dr. Medveščeku, ki nam gresta na roko, podano na oltčnem zboru v &t. Andrežu. Štiri vojasška pokopališča imamo, ki so zdaj vsa ograjena z betonskim zidom. Saj je bil čas enkrat za to. Tudi civilna pokopališča vidimo povsod kolikor toliko i Narodna poroka, /.opet ograjena in popravi jena. J Ob priliki poroke Antona Tiri-Naše pokopališče pa nam nudi res ha, posestnika na Šentviški gori, žalosten pogled. Ob ograjnem zi- z Justino Kičič s Pečin dne 19. du ni znamenja, grobovi so raz-^maja so darovali zavedni narodni riti. Nekega dne iščem grob svo- gosti za šolsko družbo "Šolski jega raznega, očeta, pokopanega1 doni*' v Gorici svoto 115 lir. v začetku vojne na tihem brez Is Črnega Vrha nad Idrijo. Dne 18. maja je v L/omeh št. 17 izdihnil svojo blago dušo cerkveni ključar in posestnik Gašper Rudolf v 6S. letu svoje starosti. Ves vnet za napredek v župniji je vstanovil pred 22. leti Kmetijsko društvo, katero še danes dobro uspeva, posojilnici pa je bil 25 let odbornik in najboljši svetovalec Sam dober gospodar je rad pomagal z modrim svetom tudi drugim. Vsled svojega vzglednega značaja je bil spoštovan ne le pri svojih rojakih, ki so ga v obilnem številu spremili k zadnjemu počitku, temveč tudi daleč na o koli. Dva sinova sta ga predišla; padla sta na bojnem 'polju. rronenja, ki ni bilo dovoljeno, da mu vsaj zdaj postavim primeren spomenik. Vidim tam konja, ki se pase, tam prašiča, ki se valja na Obletnica vojne. V nedeljo 23. maja so Goričani obhajali petletnico, odkar je lta lija napovedala Avstriji vojno. In svežem grobu dekleta in odnašaj seveda, ker v vojni "kroglica pri-cvetliee. Ko najdem imenovani leti in fantič o kol' zleti'', zato se grob, vidim ob njem na pol podrt je ta slavnost obhajala tudi s ple-križ in k njemu privezano kozo,! som, kjer se je goriški svet na teki se pase. Ogorčen obstanem injlovadnem trgu vrtel tako, da ga se na prsi udarim, rekoč: Ko bi v njegovi vrtoglavosti «$e sram ni Dr. J08. V. OKAHEK, 843 m Ohio Street, N. EL, Plttahargh. Pa. LEONARD 8LABODNTK, Bas Ely, Minnesota. JOHN BVPNIK, & B. Bok 24, Bzpoct Pa. JOHN PJLAUTZ Jr„ 482-7th Art, Oft* 1 timet, Midi. JOHN MOVEBN, 624-2n4 Ave, Doleti^ Minnesota. MATT. POGORELO, T W. Martteoa M* Cblcaco, HL JOHN GODŽE, Ely, Mlnneaota. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenna M Bo. Chicago, 111. IVAN YAROO A, S126 Natrona Alley, Pittsburgh* Pa. RUDOLF P BIRD AN, 002« 0t GUM Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEO, 4104 Waahlngtoj St, Denver, Cola GREGOR HRESCAK, 407 == 8th Art, Johnstown. Pa. Jednotlno glasilo i "GLAS NARODA' Vaa stvari tfkaJotSe aa uradnih aadev kake« tudi denarna pofilljatev naj sa poBUJaJo na glavnega tajnika. Tse pritožbe na] se pobijajo na predsednika porotnega odbora. ProSnje sa sprejem norih Članov in sploh vsa adrav* __sprl«evsla ae naj poftiljajo na vrhovnega sdrsvnlka. Jngoalovanska Katoliška Jednota ae priporoča vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. Y blagajni ima okrog 9300,000. (trlstotisoG dolarjev). BolnlSklh podpor, od* ikodnln, in posmrtnln je izplačala ie nad poldrugi mil Jon dolarjev. Jednota Meje okrog 8 tisoč rednih članov (ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah* Tam, kjer jih Ae nI. priporočamo vstanovltev novih. Kdor Seli postati član naj ae zglasl pri UJniku bllisega drnStva JSKJ. Za vstanovltev novih drnfitev pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnfitvo se lahko vsanovl a 8 dani ali članicam! Važno za vse ravnanja vsem, ki potujejo v našo (S1IS) državo." moja želja bila — moč! Županstvo in mero7 Broadway, New York City. DOPIS. Premcičenje političnega urada iz Tržiča v Červinjan. Dne 5. junija se je premestil civilni komisarijat za polit, okraj tržiški iz Tržiča v Červinjan.' Cenjeni gospod:— \nieriski Rdeči Križ vas naproša. da kot društveni predsednik ali tajnik prečitate na seji svojega društva sledečo objavo: VSEM ORGANIZACIJAM, DRUŠTVOM IN POEDINCEM NA ZNANJE IN RAVNANJE. Kakor se nam poroča, je v Ze-dinjenih državah na miljone kronskih bankovcev bivše avstro-ogrske monarhije —.ožigosanih in neožigosanih, kolkovanih in nekolkovanih —, katere brezvestni a:gentje vsi I ližejo ljudem v nakup. Hodijo baje celo po naselbinah od hiše do hiše, da se izne-bijo svojih b rez v redn os 111 i h kronskih bankovcev proti plačilu trdo zasluženih ameriških dolarjev. Mnogi 1 j ml je, ki so se v svoji nevednosti dali omamiti, so prišli o!) svoj denar. Tragičen je slučaj onih priseljencev, ki, vrnivši se v stari kraj z listnico, polno kronskih bankovcev, misleč, da imajo s seboj malo bogatijo, so našli prekasno, da so bili spravljeni ob vse svoje prihranke. Opozarjamo torej vse ljudi, naj se varujejo proti vsem onimjvemo kako uporabiti, tvrdkam ali posameznikom, ki jih j Tem potom naj nekoliko opi-nagovarjajo k nakupu bodisi semenj, ki ga je priredil kon- katerih kronskih bankovcev biv-|ecm zadnjega meseca Waterloo še avstro-ogrske monarhije, naj klub v prid S. D. Doma. Tri dni bodo isti ožigosani in kolekovani'je številno občinstvo polnilo velik ali pa ne. j prostor. Da je bila vdeležba veli- Da nimajo kronski bankovci v ka, je razvidno iz tega. da se je Jugoslaviji nikake vrednosti, do- nabralo tisoč štiristo šestdeset dokazuje aledeča objava poslani- larjev. Ta svota bo veliko pripo-štva kraljevine Srbov, Hrvatov in mogla k stavbi, katero že nestrp-Slovencev v Washingtonu, D. C..'no priča kujemo. Prisrčna hvala od dne 14. junija 1920 pod V. Br. vsem, ki s«» to priredili in hvala 413: j vsem darovalcem. Nastopale so "Po naredbi ministrstva finan-'razne godbe, govorniki itd. c i je se zopet opozarjajo vsi naši' Vstanovil«. -e je pevsko dru-(jugoslovanski) državljani, kateri *tvo« ki l>° občinstvu pri vsaki potujejo v našo (S11S) državo.1 priliki na razpolago, naj ne kupujejo nikakih kron-. Jakob Grošelj, skill noveanic (kron v gotovini).! ni žigosanih, ni nežigosanih, ni- Letina na Madžarskem, markiranih, ker one nimajo v na-; Madžarska vlada razglaša, da ši državi nikake vrednosti. !Jc letos pričakovati silno bogate "V zvezi z vsemi prejšnjimi žctvc» tako da po žetvi dovoli Collinwood, Ohio. \/. nase naselbine ni bilo že dolgo časa ničesar poročanega. Morda jc vzrok tega splošna zado-voljnost s sedanjo draginjo 111 z visokimi plačami. katere res ne — Kam pride tisti fant — je govoril lcatehet — ki vrže knof v cerkveno puščico, nikel pa obdrži v žepu? — V kinemotograf — se oglasi mali razposajenee. Telefonske žice so se našle ponekod po rezane ali društvih. Bodisi pevske toeke ka-jpretngariv?. Goriški magistrat sva-kor tudi ijfre so uspele sijajno. J ri pred takim početjem in opozar-Naravnost dovršen je pa bil go-ja 11a kazenske zakone, po kate-vor učitelja Paljka. Vera v samih! rih bo kaznovan, kogar bi se pri »cb? io del« — to vaj bo program takem dela zasačilo, LISTNICA UREDNIŠTVA. F. M. v M.f Pa. — Resnica je da je Cosulich proga povišala ceno za vse parnike. Vozni listek do Trsta za III. razred $120.00. za parnik "President Wilson" za 111. razred $125.00; vozni listek za II. razred $200.00, za parnik "President Wilson" za II. razred .$215.00. Poleg navedene cene ima vsak potnik plačati $5 za vojni davek. BOMB BAMtem SK VA ''OMUL _±_ navodili opominjajo se vsi zainte-resovani državljani, naj ne kupujejo kron ob odhodu v našo (SHS) državo, ker bi od tega. ker so kronske novčauiee izven obrata, imeli le škodo." Pri tej priliki opozarjamo vsej one, ki se vračajo v stari kraj. tudi na sledečo objavo poslaništva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 15. junija 1920 št. 191«) : "Ministrstvo finaneije je osno-: valo državne menjalnice za me-( njavo dolarjev našim (jugoslo-. vanskim) emigrantom, ki se vra-| čajo iz Amerike. Te menjalnice se^ nahajajo v sledečih obmejnih mestih: Kotor, Dubrovnik. Metko- vič, Split, Maribor, &pilje. Ljub-' Ijana 111 Sarajevo. One menjajo J ameriške bankovce pr> najug^d-' T tOB>ine^m borznem knrzn. J I "To se javlja radi znanja in splošni promet z živili. Žetev bo 2—tedne poprej kot druga leta. IŠČEM DRVARJE za delati drva 11a najlepšem kraju. Dobra voda. čista kampa. Plača ifci od kvarta vsakesa drugega. Katerega veseli, naj s? oglasi ali pa takoj pride. — I^ouis Prebev šek, R. F. D. Collesburg. Pa. (23-24—6) ROJAKI V CAMBRIA COUNTY IN OKOLICI POZOR! Vsem onim. ki žele ilot.iti svojce iz starega jiraja ali ako žell-j«> }M»torati v stari kraj, sporočani da izdelujem v s«? v to potrebne listine za izposlovanje^ ].otniških dovoljenj, kot se zahteva po tozadevnih zakonih. Obrnite se zaupno na: ANDREW VIDRICH 636 Main St. hlMrtniiu, Pa. ..-H '- . Svetovno gibanje za povratek papeževih privilegijev. tdredba papeia Benedikta, ki d ovoljuje katoliškim vladarjem ob-„ iskati italjanakega kralja, predstavlja, del načrta. Poroča Arnold Prince. ik (Konec.) Nekoč je italjanski kralj Hum-'no v novem povelju papeža Hene-rl obiskal avstrijskega tesarja tiikta XV., da ostranja vse ovire Vane Jožefa, a čeprav no vlatla- obiskovanja italijanskega kralja med obema deželama prijatelj" f od strani katoliških vladarjev, po_ i> odnaaaji, ni Franc .Jožef vrnil navija povelje ob istem času tudi »hiška v Kimu. Oporčenje mditega ikoro dovedlo do vojne med bemu naroda 'in v resnici bi iz-ruhtiila vojna, če bi Nemčija ne poaredovala. Ob neki dnigi priliki je hotel portugalski kralj Carlo« otriakati Ilnmberta, svojega sorodnika ter tem omalovaževati povelje pa. pe/.a a src li pota je bil ustavljen valed poročila, da so portugalski klerikalci pripravljeni r.družrti se republikanci, če bi ustrajal še j^adalje pri svojem namenu. Bel-»ijnki, španski in *aški kralj ko prorili t.h dovoljenje, da smejo ob" iskati italijanskega kralja, a ga niso dobili. Ta izvanredni položaj je trajal petdeset let, a koncem vojne ter vspričo želje po vseli delih sveta, da se napravi konec nesporazumom in bojem, je napočil tudi v tem ozirti nov dan. Papež je razveljavil prepoved ter se glasi, da bo španski kralj prvi, ki se bo poslulU te prilike ter napravil obisk v Rimu. Kaj pa hoče s tem papež prav" /aprav doseči? Ne brodovja ladij za svojo neodvisno uporabo, kot so pred kratkim trdili nekateri časnikarski p<>-ročcvalei. Tudi ne povratka sve' t orne sile v takem obsegu kot so namigavali nekateri ekstremisti. temveč pravico, da lahko postopa bolj neodvisno s svojim svečeni-itvom in narodom. Trkom vojne je bil zaposlen papež z d«»bri>del-nini »lelnm ter je neprestano za. j minal za olajšanje trpljenja. ka-,(lijnk in 22 lit ni šofer Edvard Ko-tero je prinesla vojna. Vsled Ljubljančan Ves dan pozno ga skuša mogoče uveljaviti nov v noč trajajoča razprava je od- njegovo ustrajanje pri zahtevi po posvetni sili, čeprav ne pove, da kakšnih meja naj gre ta posvetna sila. — fcaksno je stališče članov italijanskega parlamenta z ozirom na najnovejšo eneikliko papeža, je razvidno iz naslednjega sporoči* la iz Rima : — Papeževa eneiklika je vzbudila največje zanimanje. Nekate ri senatorji nameravajo spraviti eelo stvar preti parlament ter celo dvigniti vprašanje revizije Garancijske postave, ki je bila prejeta leta 1H71. Cilj teh senatorjev je otvoriti pot do popolne sprave med Sveto stolico ter italijansko državo. — Znano je, da je bila opuščena ideja dejanskega povratka posvetne sile in eelo ideja, da se vrne papežu ozek kos ozemlja do Sredozemskega morja in da naj bi se določilo status papeža potom mednarodnega dogovora. Italijanska vlada pa je izjavila, da bi bi" lo to vmešavanje v notranje zadeve Italije in to je tudi vzrok, tla ni prišla eela zadeva pred mi-rovno konferenco v Parizu. Belgijski kralj in lord French, poveljnik angleških armad. v Na posetih v Cehoslovaški. ^ Tešinsko v Šleziji. V Moravski Ostravi smo. ial na svojih, ali na tujih tleh. "Črno kraljestvo"— tako ime- Isto vprašanje je pri poljskem nujejo Moravsko Ostravo in nje- delavcu. Poljaki očit-»io Čehom no okolico. Pod zemljo leže o- da so priseljenci, Čel pa trdijo, gromui zakladi prem«»ga, vse me- da so to njih zgodovinska tla. Od sto je podkopauo in na tisoče de-'obeh strani se navaja statistika, lavcev dviga iz zemeljskih globo-j Glavna stvar ju seveda gospodar-čin črni diamant, ki je danes g«»-jsko vprašanje. liilna sila u še-ra tehničn.^ga na-. Tešinsko je prava zakladnica . „ , predka. O« i < *sta pa se vrste premoga. Naravnih krasot v teh:Ja Pretl vojno' ker takrat stal neskončne .urue, ki delajo ne- krajih ni. Vsa okolica je zakajena kromP,r 6 vjnarjev. sedaj 6 K. prestal! * J* dimom; zdi se ti, da leži v zraku Pa da Je k™niPlr v naaih k™- Vitkovue o mesto zase, treba nekaj težkega, tla so ilovnata in Leto in pol se. že gospodari samostojna Jugoslavija — agrarna država. In vendar gre preko nas težka prehranjevalna kriza. Da bi nam manjkalo delikatesnih stvari, nič zato prvič niso za navadne želodce, drugih jih nasplošno ne pridelujemo doma. Ampak hudo jc in žalostno, da pri nas, ki se bahamo, da smo žitnica srednje Evrope manjka kruha in moke. j Cene za to so že take, tla človeka kurja polt obliva, ko je treba šteti za kilo prahu tako težke ka-once. Bogamo, saj 10 do IS K • n iza vsakega špas! — Sladkor — tiho, to ni za nas! — Meso — tiho. pravim! Skratka vse je tekom zadnjih par mesecev silno poskočilo. Pa pustimo, te boljše stvari — saj imamo anketo za pobijanje draginje!.... Poglejmo si raje — krompir. Dolge mesece ni bilo te siva rice nikjer dobiti kvečjein le še pri producentu. Treba pa je bilo poleg ponižne prošnje tudi znatne svote. ked cena mu je bila 5 in 6 kron. Pet do šest kron za kilo krompirja!! Kaj pomeni ta cena ' To dokazuje, tla je i kmet smatral krono vredno 1—2 vinar- / A Manj dela za vsakega. 1 ir-' a cr;»*t" i;> /a^.li drv. ne miniti ~ rjosi;;! premog, ne prenašati pepela. it'c ?:tj. New Perfection Oil I'ooU ^tove i-j prcslirbuie pripraven ogenj. l-.i -;ori samo tedaj, ko ga potrtoujete. Ta pripravna moderna per je izkazala svojo vrednost :?,rii^a ugodnost. Na vrhu vam tla New Perfect ion Yotftii grelec vročo vodo. Pr'de jati ga je lahko hitro in ugodno. Vprašajte svojega prodajalca. STANDARD OIL CO. OF NEW YORKj^j* M^BEREEGTION * l»okrita s črnimi sajami. Življenje češkega ljudstva v teh krajih jc bi bilo nekaj ur, da bi jih prehodili. Tu Nt* dviga dimnik za dimnikom. ogromna poslopja stoje'popisal ''hard iz Bezkidov'Pe-oj.oli njih, peči t«»i>e železo, kla-jter liezruč; tu sem so prihajali diva bije j«., stroji se vrte, vse se^skat kruha tisoči in tisoči in so giblje, živi. ustvarja. Vitkovice so propadali v kraljestvu tujega nio- Zastrupljevalec pred sodiščem loha. Tešinsko jc del Hlezije, ki jc bila svoj čas slovanska; počasi so Nemci kolonizirali zemljo ob bile prej nemški zavod in so po-nemčevale vso okolico. Z se«lanjem ntaliseu 1 . . . .. , , . mlatli lVrko izvršil umor svojega papeža in on je izjavil glede tega . , ... znanca in dijaka 2. razretla real- naslednje: .. . 4 - Leta IHTI je italijanska via" m Antona Bntine.- tla sestavila takozvano Garaneij- !>ohI*'P P° dolarjih, katere je sko postavo, ponudila zavarovanje But.na. je dal neposredni po- lastnine in osebe papeža ter od-|vod. mlademu, nežnemu Perkotu, Škoti ni no za izgubo or^mlja ter * >' jc skoval naklep odstraniti Bu-dohotlkov, i/.virajočih iz tega. Te postave pa Pij IX. ni sprejel, na Jcmelju, tla je bilo zajetje države |%rivično in tla ni bil italijanski parlament v stanu dati jamstva, katerih bi kak naslednji parlament ne razveljavil. — Ozemlje Vatikanske palače ter Castel Oandolfa se je proglasilo kot last Svete st«»lice ter k«»t ekstrateritorijalno z oziroma na Italijo. To je bilo tie facto in prin* cipijclno priznanje posvetne moči papcia in to tudi opravičuje na-ziranje slednjega, tla bo vla«la. ki je priznala toliko, priznala se več. — Ker je italijanska vlada priznala, tla je papež upravičen do izvrševanja takti posvetne kot tega dejanja. Iz pred-življenja omenja, tla je hodil spr v« od leta 1914 v realko. 4. razred jc dvakrat ponavljal s slabim u spehom. Oče ga je dal leta 1919 jeseni na pripravljalni tečaj m teljišča v Ljubljani. V pustnem čiisii se j«* seznanil najprvo s Ko-bšo, ki ga je usodni teden tri dni zaporedoma zlorabljal v svoje pohotne namene. Bil je na raznih zabavah, tako na planinskem plesu v "Narodnem domu" in pozneje v š*rn»onu,\ Z Butino je bil ne zadnji zabavi. Tri «lni pr*-d dejanjem je s Kolešo popival in njega tudi njegovo narodno prepričanje. Sedaj jc boj dolx>jevan. Ostalo je še mnogo tujcev, t«»da vlada je prešla v narodne roke. Severno «»«l Ostra ve sc razširja Tešinsko. Ako se peljete čez most, pridete v Poljsko Ostravo. Ves kraj je industrijalcu. Zato so se tu naselili 1'elii, Poljaki iu Nemci. Cehi stoje na svojih zgodovinskih pravicah in zahtevajo Tešinsko zase. Poljaki trdijo, da je to njihova narodna zemlja. I>o«»a««|dedne d.tžele od Avstrije, oziroma ljudstvo pravi, da govori "šlou-j^ 0'eiške. Ostalo je samo Tešinsko. ki je bilo prideljeno češkemu nov so pripadle te kneževine k češkemu kraljestvu, ki jc od te dobe tvorilo zgodovinsko eeloto (Češko, ilorava, Slezija). Preko Slezije st> segali Cehi do lirani-borskega in Ilusiti so po ti poti prišli do Severnega morja. Po belogorski bitki so se v teh krajih naselili preganjani češki bratje, ki so tu vstanovil i tudi svoja kulturna središča. V sedem- jih toliko, da ga še pokrmiti ne morejo. Danes padajo cele znloir * tega blaga na trg po 2 K za kilogram. ''Balkan1' ga ponuja, kolikor ga kdo hoče po 1 K 90 vin. Kje je ležal do sedaj ? Mesece in mesece jo moralo ljudstvo plačevati pretirano oderuške cene za ta najvatlnejši poljski pridelek, oziroma ga je stradalo. a een ni zmoglo. V svoji ne-nasieenosti po denarju so ga raje zadržavali vsedotlej, tla je pričel kliti in gniti. nego da bi ga privoščili'po pošteni ceni ljudem, jpo širni Ameriki, naznani njegov pravi naslov, dobi deset dolarjev nagrad.*. Moj naslov: Anthony Troha. P. o. B«»x 222, i Km nop« d is. Ala. I". S. America. (2-1-24—fi t Tako početje je vse graje vredne in zasluži rtvizijc verižniškega urada. Na vladi pa se čudi jo, o«l-koder ljutisk.i nezadovoljnost... Interesantno pa je, kaj si misli s t«-m SLS, oziroma duhovniki, ki tako radi zagovarjajo kmeta in njegove vrline in — njegovo ubo- la govori "slon sko". Boj med Čehi in Poljaki se je tu bil že več desetletij, večinoma na korist Nemcev, ki so si medtem utrdili sv«»je kolonije. Pariška konferenca je za Tešinsko odločila plebiscit (ljudsko glasovanje). Obe stranki sta razvili živahno agitacijo. Zgodilo se je že več žalostnih slučajev, prišlo je d«» pobojev in umorov, tako da so morale ententne čete zasesti te kraje. Ententni vojaki so plačani v valuti ententnih držav. letni vojni je Prusija odtrgala te slvo- Pa ta cena krompirja ni bila samo za obsovraženega meščana, ampak se jo je približno vračuna- kraljestvu. Leta 1S."»8. je dal avstrijski cesar ta kraj k«it češki kralj nadvojvodu Albrehtu. Tešinsko je bilo torej vedno priznano kot državnopravni del Češke. Tudi prebivalstvo je bilo po veliki večini češko, zadnja leta pa je bilo ponemčeno. D«> leta 184S. se ne govori ti Poljakih v teh krajih, danes pa tvorijo večino. Statistika navaja leta 1910.: Cehov 11 ."">.604, Nemcev 76.!>16. Po- valo kot plačilo kmetu — delav eu. bajtarju, dninarju. Kmet to-j rej računa krono po vinarju, je. torej vzdignil ceno blaga od 50 do 100 krat. delavca pa plača kvečjemu 10- do 15 krat toliko kot pred vojno. Izjeme so redke. Leji list za zgodovino! mi življenja liani vsem priljubljeni NEŽI TURŠIČ MILLER, podomačc Podraževi. Kanjka je bila (loma iz fare! Sodražica pri Ribnici. V Ameriko j je prišla preti 22. leti. Stara jc bila 61 l«'t. Spadala je v organi-zacijo L. C. B. A. St. Joseph: Branch ^4!). Uu.rla je na opera-! eiji na ledvicah dne aprila; 1920. Lahka ji bodi ameriška zemlja! Žalujoči ostali: John Turšič Miller, s«»prog. Frances, Angela, Mary, Rosie. I Agnes iu Olga, hčere. But te, Mont., 13. jun. 1!»2'">. žr.jim izvajal razna nečista dejanja. Bil je popolnoma zmeden, in drugih prijateljskih držav Ohtoiolli Perko> priznavajoč, ka-kažej«» prijateljskih odnofiajev do ^ ^^ m UM>dne?a dm nač. cinika vla«le, k, mu je sovra- ^ kj„r m jo JJ pojesti popreje s strihninom politi penasti povitek, da bi umrl. končuje svoj zagovor: "Ce bi ne bil vodil takega nesrečnega življenja. gotovo bi ne storil takega dejanja. Stal sem popolnoma pod njegovim vplivom. Zadnje dni sem bil duševno popolnoma oslabljen. Soobtoženi Edvard Košela priznava svoje orgije in nečista de žna. Obstajala je resnična potreba formalne prepovedi, tla bi obiskovali katoliški kralji italijanskega kralja v Rimu, kajti katoliški kralji sami ho priznali neprimernost takih obiskov. Skozi petdeset let ni vsled tega noben katoliški kralj obiskal italijanskega kralja v Rimu, čeprav je nekoč portugalski kralj dal izraza tvojemu namenn. da bo storil to. Načelniki dežel kot Francija in j, nja, zagovarja pa se, da je k fe-NVmčijn, ki »o imele prijateljske mu r0jstva nagnjen in da ne odnošaje m Sveto stolico. so ponavadi obiskovali papeža in italijanskega kralja po naprej določenem ns/rtu, kot da obiščejo dva medsebojno neodvisna »suverena. Se" le potem, ko je Francija razveljavila ktmkordat, ki veljal sto let, j« franeoski predsednik Lonbet obiskal italijanskega kralja brez' more nič za to napako. Koleša da lje priznava, da je izposloval pri mestnem fizikatu za Perka "do-pu.stnico za dobavo strupa". Perko je potem 3 p strihnina kupil za 7f» K pri Kancu. Zaslišane priče so potrdile nekatere okolnosti. a plačati jih morajo Cehi in Po-J1 Jakov Toda statistika ni ljaki: n a ta način so vojaki si-| pov4i(.m zanesljiva, ker se vsi jajno plačani. Kjer se prepirata."šlonzaki" (šlezijci) ne smatra-dva. tretji se veseli. Obe stranki jf> 2a se pritožujeti, da ententna komi-j ^ ^ ne ^^ ^ sija ni nepristranska. Agitatorjr ^ ^ ^ Bohumin so neprestano na delu: obe stran- ^^ Qderbt,r } in Jablunkov ki imata upanje na zn,ag«>. C e«ka na slova-ko kor bi jim sicer komisija za jilebiseit v Moravski ost | Ostravi izdaja vsak dan poročilo d«»godkih. Sovraštvo je na obeh straneh v«-liko. zašlo je tudi med mase: češki delavec s«* tu bori za svoja tla. kajti premc«gokopi lira-nij«» v sebi Še za sttt let premoga, in sedaj je vprašanje, ali bo de- Du na j ski otroci v tujini. Občimki urad za higijeno na Dunaju je objavil statistični izkaz. iz katerega je razvidno, da je bil«, dozdaj 6J tis«»č iu 665 dunajskih otrok na prehrani v ino-enistvu. ena edina zveza preko Bratislave (prej Požun). Spor je torej zelo resen. Meseca julija bo plebiscit. Sedanji dogodki z a pus te mnogo narodne mržnje na obeli straneh. Dr. Ivan Lah. dijaka višje obrne šole teden duijbc in duševno ne visoko iiitcligen popreje izpraševal o učinkovanju co. — raznih strupov. Priča mu je vse pod robno raašožil. Priča Crša Mani in Ivan Po-ix-nta opišeta dogodke pred Port ntovo hišo v Radeekega vasi, ko st je tam zgrudil mladi Butina v strašnih bolečinah. Priča vsenči-liški profesor dr. Mihael Opeka slikovito opisuje trpljenje Buti-nc. Prišel je mimo, ko je Butina ležal pred hišo Porente. Butina se j« tresel po vsem životn. Sprva je imel vtis, da ga je vrgla božjast. Prosil je, da ga odneso v hišo. Odnesli so ga na posteljo, kjer gi je potem izpovedal. Nato je ob-vtstil stražnico na Dolenjskem kolodvoru, od koder so telefonirali nn rešilno postajo. Ostale priče Lovro Perko, viSji šolski nadzornik Engelbert Gangl. prof. Orejrorin, prof. Berle in prof Lenarčič opisujejo mladega Per- Dijak Vekoslav Wnnderle je o-voljenja paprf» Pija X. in da bi pi«! Perkot« kot neresnega^ ki nI pri tem slednjega. I bil zmožen pametnih razgovorov, ka in njegov značaj. Splošno po- Ceprav j« najbolj zna^U-1 omenil je, da je Perko njega kpt vdarjajo kritičnost prehodne do- sti rje izvedenci podajo po kon čanem zaslišanju prič svoje izve-dtniško mnenje. Dr. Tičar in dr. Žerko o vzrokili nasilne smrti Bu-tine, dr. Tičar in ing. II. Turk o kemični preiskavi in nje uspehih slednjič dr. A. Šerko in dr. Goštl o duševni zmožnosti obtoženca Perka. Zadnja izvedenca povdar-jeta, da je Perko kazenskoprav r.o odgovoren za izvršeno dejanje Porotniki so slednjič soglasno potrdili krivdo Perka glede za-vratnega roparskega umora, toda z 10 "ne" proti 2 "da" zanikali Perkovo krivdo glede homosek sualnosti. Potrdili pa so dalje so glasno, da je Edvard Koleša kriv hudodelstva nečistosti zoper na revo. Obsojena sta bila Bogomir Perko na osem let težke ječe za radi hudodelstva zavra t nega umora. Edvard Koleša pa na dve leti težke ječe zaradi nečistosti zoper wr»vo. POZDRAVI IZ NEW Y0KKA. I "redno se podam ' Leopoldiiia pozdravljam vse ojake in rojakinje sirom Amerike. posebno pa St. Mekarja tam d«»li v Georgiji. Na svidenje v starem kraju! — Janez Janež. • • • Predno se p«>dam na parnik Leopoblinapozdravljam vse znance in prijatelje, posebno pa mojega partnerja Janeza Veberja. Janez Poje, Babinopolje. ' • • Predno se podam na široko morje, lepo pozdravljam, svojega brata Jožefa But kovic, njegovo ženo in celo družino v Pittsburgh u, Pa., brata Janeza v Cleve-landu, Ohio, gospo Marijo Bole in moža Rudolfa ter vse ostale prijatelje in znance. Želim vam obilo sreče, sebi pa srečno pot. Z Bogom in na veselo svidenje v stari domovini! — Vincenc Butkovič, Leskovec pri Krškem, Dolenjsko. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam prijateljem in znancem. t. '.) j>ri 31 edvodah i na Kranjskem. Tukaj v Ameriki je bila ravno na isl i dan «lcset let.. Bila j«* ves čas članica Slov. Del' Podp. Zveze, pri kateri je bila zavarovana za Jr"250.00. Prav iskreno se zahvaljujem vsem sobratoin. prijateljem iu znancem, ki s.o >e tako obilno vtle-ležili pogreba, posebno ])a dru-' stvo št. 44 SDPZ. v Cliff Mine.j Pa. P«»kojna je bila dobra mati in vsem ljudem priljubljena. Tukaj zapušča žalujočega soprf^ra, 4 otroke iu 'i brate, v stari donio-, i -ii» vini pa očeta in «'n«**;a brata. l»og ji daj počivat v miru v ameriški zemlji! žalujoči ostali: John Košenina, soprog. Mary, Anthonia, John in Annie, otroci. R. F. D. 1, Box :{6. 6akdale. Pa. JTliA. podoniače Doberšekov iz Križcčc vasi. Studenicc, štajt^r-sko. Pred vojno se je nahajal v Belgium, \Vis., pred nekaj časom pa v Clevelandu, Ohio. Ako kateri cenjenih čitateljev zna njegov naslov. «ga prosim, da mi ga pošlje, za kar mu bom prav hvaležen, v slučaju pa. da sam čita te vrstice, želim, da se mi nemudoma javi, ker poročati nm imam nekaj novic, tikajo-čih s«' njegovega d«»ma v .Jugoslaviji. — Frank Černčič. Box S, Grafton, Wis. (19-25—6; _ _ ___________ Suho Grozdje importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 6153 Cherry Street New York, N. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. Kdiui starokrajski SLOVENSKI ZDRAVNIK v Pennsylvaniji Dr. M. Milojevič l»r«>j«» vojaški »lravnik in večletni »travnik deželne holnišni- ce v t; niileu i;a Štajerskem. Ii: — Wood Street PITTSIH Klill, P.\. L10Y0 SABAUDQ Slatc SIr»—t Vru Vork Prihodnje odolutje iz New Yorka parnik na dva viiaka llVA,iS.\ li-fTAMA** 17. 'lilija. I z d 3 j j o ie direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Juqoslaviil. Brezplačno vino vsem potnikom tretieqa razreda. POMOČ Oslabelost vale«! pretežkepi dela, izdelan ost. okoreli sklepi in miSicc, sl&bototi hrbet, pretegnjeaje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomoči s takojšnjo uporabo fi Prijatelja v potrebi" Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več hrez njega. Ham rt en faia>Etpeller je, in v -nvfte varstvo je opremljen z nafto tvorni&ko znamko sidrom ^ Ce zavojček te tvorniftke znamke, ni pristen in ga zavrnite. So m 70 centov ▼ vseh lekarnah ali pa pri P. AD. RfCHTER ft CO., 326-330 Broadway. New Yark # ANZE PITOV AU 83 tNadaljevanje.) — O, naj le pridejo, naj le pridejo, — je vzkliknila kraljiea divjim veseljem. — Lept-jra sprejema bodo deležni tukaj. — čakajte, madauia. — je odvrnil Gilbert, — in pazite se, kajti ne bodo prišli sami. — S kom bodo prišli T —. Prišli bodo v spremstvu »Ivaj^t tisoče v mož narodne garde — Narodu** jrarde, — je rekla kraljica, — kaj pa je to? — O, madama. — je rekel Gilbert. — ne govorite tako zanič-Ijivo o napravi, ki bo postala nekega dne inoč, iu bo vezala iu raz-vezsvala. ^ — Dvajset tisoč in oz, — je rekel kralj. — Ej, gospod moj, — je rekla kraljica. — Tukaj imate deset tisoč »no/, ki so prav toliko vredni kot sto tisoč upornikov. Le pokličite jih. Dvajset tisoč lopovov bo sprejelo tukaj zasluženo kazen in ves revolueijonariu izmeček bi bil že pred osmimi dnevi poražen, če bo le eno uro čul mene. Gilbert je žalostno zmajal z glavo ter rekel: — O madama. kako zelo se motite, ali kako zelo motijo drugi vas. Le mislite si državljansko vojno, izzvano od kraljice. Le ena je ljica,_da bi tolkli ijudi, ki vam ropajo dedščino vaših otrok in ki hočejo razbiti krono iraneije na vaši glavi t _Kaj naj odgovorim? — je rekel Ludovik XVI. mirno. Ali raj odgovorim z ne? 1'otem bom vzbudil pri vas zopet viharje, ki me motijo v mojem življenju. Vi ste v stann sovražiti. Tem boljše za vas. Vi ste tudi v stanu biti krivična in tega vam ne očitam, kajti to je izvrstna lastnost pri vladarjih. — Ali mogoče mislite, da sem krivična proti revoluciji? Govorite. — Pri moji veri da. — Vi pravite da, gospod, vi pravite da? — če bi bil navadna meščanka, moja draga Antonijeta, potem bi ne govorili tako kot sedaj. — To pa ravno n-sem. — Raditega vam oprostim. To pa še ne pomen ja, da odobravam vaše nazore. Ne, niad^ma. udajte se. Na prestol Francije smo prišli v trenutku viharja. Imeti moramo moč, da potisnemo naprej s kodami oboroženi voz. ki sc imenuje revolucija iu te moči nimamo. C Dalje prihodnjič.) French Line MHMMIE KKMLE TMKATUITIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE CAFAVETTE SAVOIE LORRAINE TOURAINE Dr. Lončar o 24. a Piše naj človek takrat, ako ima kaj povedati drugim v pouk in pojasnilo, v svarilo ali bodrilo. Posebno velja to za kritične dobe, ko je jasno spoznanje edina garancija za pravilno rešitev. Vsako zavedno potvarjanje dejanskega položaja je vir daljnim zablodam ki postanejo lahko usodne. S tega stališča pišem o vzrokih in posle-'dicah dogodkov z dno 24. aprila zlasti na naslov tistih, ki so pri tem (prizadeti, najsi bodo politično na desnici ali levici, proletarci ali storila to in vzela je s seboj v grob grdi priimek "Tujka"'. . . ... — Izzvana od mene? Gos»|hm1 moj, kako razumete to? Ali sem/ _ J jaz brez izzivanja streljala proti Kastili? _ , j _ F madama, — je rekel kralj, — mesto da svetujete k nasi- P° V°JB1 z nosnimi gospodarskimi posledicami, kakor draginja m ve | Grozote vojne na eni strani, a na drugi strani kaotične razmere Iju, hvetujte najprvo k pameti. — Slabosti __ t ujte, Antonijeta, — je rekel kralj, — prihod dvajset tisoč rižništvo — vse to je ustvarjalo iu ustvarja v množicah koprnenje po socijalnem preobratu, ki je v svojem bistvu utemeljeno. Gre le za to, kdo naj izvaja preobrat in kako: ali z diktaturo organizirane mož semkaj, katere bo treba obstreljevati s kartečami, to vendar ni proletarijata, t. j. pri nas industrijskega delavstva, ali z demo kracijo vseh produktivnih slojev, ki prihajajo pri tem v poštev, t. j delavstva, kmetstva in intelektualcev. nobena malenkost. Nato pa se je obrnil proti Gilbertu ter rekel: — Nadaljujte, gospmi. Prihranite kralju 111 sebi boj. ki se bo potovo unel, — je re- To razpoloženje za magično rešitev iz vseh sedanjih stisk sc skriva v pojmu komunizma, ki bi v splošnem recimo dobesednem smi- kel doktor. — II nož i ca hoče k kralju a mi jo dajmo prehiteti in slu kot nekakšna skupnost v gospodarstvu ne mogel iizivati takega kritij naj pride k mm žici. Kralj naj nudi dokaz previdnosti in poli-l <-dpora, ako bi ne bilo vse odvisno od tega, kako daleč naj gre ta 11 čnega duha. Teh dvajset tiso«* mož, lahko ujame kralja, a boljše bi,skupno*t i" kdo naj jo izvaja ter kako. In tu pomenja danes komu bilo, če bi kralj ujel teli dvajset tisoč mož, kajti predstavljajo na- ,,izem v Prvi vrst» rusko metodo, ki je oziroma naj bi bila drugim ro(j __vzor za posnemanje. Kralj je napravil prizrlavalno kretnjo, ki ni ušla Antonijeti. j Gotovo je tudi, da je mnogim komunizem sfamo geslo, ki naj o — Nesrečnež. — jt rekla proti Gilbertu, — ali ne veste, kaj bilznačuje nasprotstvo do socijalne demokracije kot politične stranke pomeujala navzočnost kralja v Parizu pod pogejem, katerega stav--ali pojedinih njenih voditeljev. Dosleden komunist n. pr. bi se ne l.iate? To bi ponienjalo: — .Jaz odobravam vse, kar ste storili. Jaz o-'smel udeleževati občinskih volitev in se dati voliti celo za župana dobravam, da ste pobijali moje Švicarje. Prav ste imeli, ki ste mo- kakor je to bilo na Hrvaškem, dokler ne preuredi družbe po svo rili moje < astmke in opustoševali moje glavno mesto. Prav ste sto- .jih načelih Tudi komunizem stopa s tem praktično na tla današnje lili, da ste me vrgla s prestola. Ilvala vam, gospoda moja, hvala..'^a družabnega reda, ki ga sicer pobija, torej dela isto, kakor soci Za niči ji v smeh >«• je pojavil na ustnicah Marije Antonijete. |Jall"» demokrat, proti kateremu se bori. — Ne. madama. — je odvrnil Gilvetrt, — vaše veličanstvo sc ^ Kakor vsajsa ideja, tako se mora tudi komunizem podvreč moti. To ne pomenja nič drugega kot naslednje: — Bolest naroda, je zgodovinskemu razvoja. Kako naglo se menjajo nazori, navajam za gotovi meri upravič ila .laz sem odpustil, jaz sem glavar in kralj, dokaz 11. številko slovenskega komunističnega glasila "Rdeči pra Ja/ stojim na čelu »vvolucije kot se je neko«*' stavil Henrik 111. na por" z dne 15. uiaja 1., kjer sc v uvodniku že povdarja, da je raz i elo Lige V h š t generali so moji častniki. Vaše Narodne gade so mo- redni boj v raznih dtžavah na raznih stopnjah razvoja iu da bi bila ji vojaki Vaš«' oblasti moje poslovodje. Mesto da me ženete, sledite vsaka akcija obsojen« na neuspeh, ako bi pravilno ne uvaževala po meni. Velikost mojeg;. koraka bo zopet dokazala, da sem kralj Fran-1litično gospodarskega stanja in moči borečik se razredov. Cisto do c je ter naslednik Kaiula Velikega. jbro! Ta programatični članek ne govori več o diktaturi proletarija —- Prav ima, — /e rekel kralj žalostno. Ua, pač pa označuje kot skrajni eilj proletarsko demokracijo. To b — O, je vzkl'l.nila kraljica. — Prosim vas, ne poslušajte te-#bilo pravilno v tolike, ako se misli s tem gospodarska demokracija človeka, to je vyš sovražnik. | l;jer naj vlada soeijalna organizacija produkcije in konsuma na po Madama, — .ie rekel iiilbcrt, — njegovo veličanstvo vam bo l«gi dela, a ne diktstuie industrijskega delavstva, ki je pri nas za samo povedalo, haj misli o mojih besedah. Jaz mislim, gospod, da ste bili dosedaj edini, ki si je upal govoriti resnico, — je odvrnil kralj. — Resnico! — Jc vzkliknila kraljica, kaj, gospod T enkrat v ogromni manjšini. Zakaj drugače nadomestimo eno nasilj z drugim, dasi je cilj soeijalizma vendar ta, da uniči gospodstvo ene ga razreda nad drugim Razredni boj namreč ne pomenja podjar O, kaj mi pravite tu- J ml jvn ja nasprotnika, ampak tvori le sredstvo za demokratizacijo človeške družbe; saj i ako so nas učili leta 1916 tudi ustanovitelj — l>a, madama. — je rekel Gilbert, — in verujte mi, da je ta * Demokracijedanašnji komunisti. V svojem bistvu obsega ome iesni< a v t« ai trenutka edina plamenica, koje luč lahko prepreči, da','je,1i programatični članek teoretično kot raison detre komunistič se prestol in kraljestvo ne zvrneta v prepad. Ko je rekel to, sc je Gilbert globoko priUonil pred kraljieo. Štirinajsto poglavje. # . '•j* 7 ODLOČITEV. Prvikrat je bila —'deti kraljica globoko ginjena. Ali je bil vzrok tr^a pametni irovor doktorja ali pa njegova ponižnost? Kralj je vstal z odločnim izrazom. ne stranke neizprosen razredni boj, t. j. odklanjanje misterijalizma Komunizem se morebiti smatra od neuke mase za nekaj nove ga, dasi je star, ker jc socijalizem vedno poiSienjal neko skupnost in je bil časih bolj. časih manj revolucijonaren v soglasju z vsem političnim in gospodarskim razvojem in držav. Gre pač le za mejo mec cbsolutno in relativno skupnostjo ter za metodo akcije. Pod firmo komunizma se hočejo danes uveljaviti tudi tisti, ki i imajo nobenih političnih ciljev v smislu socijalne organizacije produkcije in konzuma, ampak svoje osebne cilje, ker mislijo, da se imetje kar razdeli in zavlada skupnost v vulgarnem pomenu te be Ker pa ni bil vajen storiti kaj. ne da bi se preje posvetoval s sede. Pod to firmo se zatekajo tudi protinarodni in protidržavni ele kraljico , je rekel — Madatna, ali odobravate.___ — Moram pač, gospod moj, — je odvrnila Marija Antonijeta. inenti — skratka: vse, kar hoče v kalnem ribariti, ker nima idejno ničesar skupnega niti s socijalizmom, niti s komunizmom. Idejam se pot ne da zapreti in tako je zašel komunizem tudi na — Jaz ne zahtevam od vas odrekanja, madama, — je rekel Slovensko, ko se je lnl že prej pajavil na Hrvatskeh, v Bosni in kralj nestrpno. — Jaz zahtevam od vas prepričanje, ki utrjuje Srbiji. Spor se je kazt.1 kot nasprotstvo desničarjev in levičarjev moje. j ter se je sukal glavno okrog misterijalizma. * Na pragu svetovne vojne sta zadela socijalistično gibanje na — O. vi zahtevate od mene prepričanje? Če je stvar taka, potem sem prepričana. — O čem ? Slovenskem dva občutna udarca: najprej smrt dr. Dermote in po tem odhod Etbina Kristana v Ameriko. Oba sta bila aktivna poli O tem, da je prišel trenutek ki bo napravil iz monarhije naj-!tika in, kar je glavno, moža znanja in značaja. Vsled nedostatka de bolj obžalovanja vreden in najbolj poniževalen stan, kar jih je naj- lavcev hi moglo biti delo deljeno; vsak intelektualec je bil dobroti na svetu. jdosel. In začelo se a politično kolebanje nekaterih "mladinov" in — O, — je rekel kralj. — vi pretiravate. Obžalovanja vreden, to "starinovT\ Velika misel o snovanju Jugoslavije, zaradi katere je hočem priznati, a poniževalen, to je nemogoče. j bilo prišlo najprej do nesporazumi jen ja, je sicer združila začasno — Gospod moj, od kraljev, vaših pradedov, vam je bila izro- v«*s socijalističui proletariat j toda zopet ga je razdružil miuisteri čena žalostna dedščira, — je rekla Marija Antonijeta temno. Ijalizem. — Da. — je rekLudovik XVI., — dedščina, katero žalibog. Stališče domokracije in parlamentarizma ne izključuje ministe delite vi z menoj. jrijalizma v gotovih časih in v gotove namene, nasprotno ga logično — Ali dovolite, gospod, — je rekel Gilbert, ki je čutil v dnu vsebuje, ako ne delamc politike z glavo skozi zid ter* smo iskreni na svojega srca sočutje s temi padlimi veličinami. — Ne mislim, da ima sproti sebi in drugim. Ne vem, s kakšno pravico bi mogel načelno vaše veličastvo vzrok videti bodočnost v tako temnih barvali. De- odrekati socijalizmu vstop v vlado tisti komunizem, ki pozneje sebi •potična monarhija ie prehnehala obstajati in pričela se ustavna, j dovoljuje dostop k županstvu — oboje seveda v kapitalistični drža — Kj, gospod moj. — je rekel kralj. — Ali sem mogoče jaz mož, vi! Eno je pri tem nevarno, to namreč, da kri in oblast opajata, ka katerega potrebuje Krmi«-i j a, da ustanovi tako vlado ? — Zakaj ne. veličanstvo? — je rekla kraljica, katero po nekoliko porple besede Gilbvrta. — Madama. — jc rekel kralj. — jaz sem človek dobrega razuma ter tudi poučen človek. Jasno vidim, mesto da bi videl megleno in vem natančno česar m! ni treba vedeti, da vladam tej deželi. Od dneva naprej, ko se me vrže z nedotakljivosti absolutnega vladarja, — od dneva naprej, ko se razkrije v meni navadnega človeka, izgubim ... 1. julija ..1 3. julija ... 10. julija ... 13. julija ZASTAVE Bcgalijc in vse društvene potrebščin?. Garantirano delo in lila go. Izdeluje po zmernih cenah vas rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA. H Kri parnlkl a ttlrtml in dvema vijakoma. Po—bul saatopnlk Jugoetovaneke vlade ko Pričakal potnika ob prihodu nafti h par nlkov v Haveu tor jih točno odprem ||. kamor oo namenjeni. Parnlkl Prancooko Črto oo traneporttraii tokom vojno na tlaočo čohooiovatklh vojakov brez voo n »priliko. Za ilfkarto In cono vproiajto v RU2BIRI PISARNI, 19 Stati St,, K. Y. G. on pa pri lokalni* egentlh. Cosulich črta Direktno potovanja v Da-brovnik (Graven) in Tnt BELVEDERE .. PRES. WILSON 13. julijo 27. julija Potom llotkov. Izdanih sa voo krajo v JupoelavlJI In Srbiji Raikoln« turodnootl pt oo—. dm-sena In tretje** raareda Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. 4 Went Mew ¥« Sedaj ali nikoli! Brez dvoma je to vaša najboljša in zadnja prilika da^napravite denar s svojimi možgani, namesto s svojimi rokami. Ali bi naložili deset dolarjev za deset zaporednih tednov, če bi se vam nudila prilika pomnožiti svoj kapital? Mi vam nudimo dobro pot za delati denar in za štediti denar v bodočnosti. Prej ali slej se boste odrekli svojemu ročnemu delu in tedaj se mora* te poslužiti svojih prihrankov za mirno življe* nje. Mi vam damo priliko, da se udeležite trgo* vine, ki se v sedanjosti najbolj izplača. Ne vstavljajte se! Hitite! Pošljite nam takoj samo deset dolarjev in mi vam bomo po* slali vse podrobnosti. 6e ne soglašate z m^im predlogom, vam bomo poslali vaš denar nazaj. Pošljite svoj denar še danes in pišite na: Dr. A* S. Gondos, Trustee 706 Central Savings Bank Bldg. Denver, Colo. Kje se nahajajo moj oče JAKOB KOK? Doma so iz Vranskega na -Štajerskem in v Ameriki bi vajn že okolu 16 let. Od začetka so bili v Franteuaeu, Kansas, in okolici G let, od tedaj pa ni več slikati o njih, tako da ne vem, so-li še živi ali mrtvi. Jaz mlajši sin bi sc rad šel rokodelstva učiti, pa pri tej sedanji draginji ne zmorejo moja mati, ki so jih oče v pomanjkanju pustili in se potepi ne več spomnili na nas. da bi nama vsaj potrebno obleko napravili. Se\e je težavno za našo mater, ker je starejši brat bolj bolchen. Oče so stari 40 let. srednje postave, ruja-ve»a in okroglega o k raza ter so bili pri Avstrijsko-Slovenskem Bol. Podp. Društvu v Fronte-naeu. Kansas, in pri društvu sv. Barbare ravnotani. Prosimo cenjene rojake iu društvenike sirom Amerike, če bi bilo kateremu kaj znano o mojem očetu, da bi blagovolil naznaniti na naslov; Klizabcta Kok. Tošova. pošta Vransko pri Celju, Slovenija, Jugoslavia. (22-23—6) Nuga-Tone Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. Kje sta moj brat MIKO ZELKO, ali kakor ga tu kličejo Nick Seiko, doma iz vasi Griblje pri Črnomlju, in JOHN SKUBE, doma iz vasi Gorenjce, 1'ara Adiešiče. Prvi je v Združenih državah že 30 let in drugi pa 26. Prvi je bil nekje na Elv Minn., drugi pa v St. Louisu. Mo., in potem v Kansas City, Kansas. Prosim rojake, če kdo ve, da tni poroča, ali naj se pa sama oglasita na: Jurij Zelko.J Griblje št. 1, pošta Gradac pri Črnomlju, Slovenia, Jugoslavia. (21-23—6) Proizvaja bogato rdečo kri, motne stanovitne živce, žlvl|en|a polne možice In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem poskušajte Nufca-Tone. in izprevideli boste, kako hitro ae boste čutili druKačnega človeka t Devet desetin človeških bolezni, kot izpehavanje, anamija, revmatične bolezni, Rlavobol, nevralgija, naprimer slabi tek. neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervozno*t. nespečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije. Vsak ud, vsako delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje življenje in delovanje. Živčna moč je poglavitna stvar za želodec, jetra,_ ledice, drol>, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone je najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj ? Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniku '- Nutra-Tone je bogat na železu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem. Nuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih strupene sestavine. Nič več vetrov in kolcanja. težke sape in pokritega jezika. Nič več bolečin in boleznil Nutca-Tone d»;» čudov..i tek, dobro prebavo, Btanovitne *.ivce te" zdravo okrepčujoče spanje. Nuga-Tone obogati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može, zdra-vejše in krasnejše ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokriti sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočili ga boste vsem svojim prijateljem. NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga-Tone j« en ($1.00) dolar za steklenico. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (SO) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko kupit« šest škatelj, šestmesečno zdravljenj* za pet ($5.00) dolarjev. Jemajts Nuga-Tone dvajset (20) dni. Cm niste zadovoljni z uspeha«, vrnit« preostanek zaeno s ikatlja ili ni vam bomo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml riziko. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni enaki garanciji. ______ KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. NATIONAL LARORATORY, S. 20, 537 So. Dearborn St., Chicago, tit. Gospodje:—Prosim, dobite priloženo..... Steklenic Nuga-Tone. Ime ................... .......za kar mi pošljite............. . Cesta in štv. ali R- F. D—.................... •Mesto................................Država vLI STE BOLNI? jat vam bom ozdravil. Ž« več kot trldesot M som zdravit vm bolezni. Koine, krvne, ilvCne, ieietfdne In revmatlxem tor vsakovrstno drug« bolezni. Lahko vam pokolom vod dokazil naših rojakov, katere eem ozdravil. Ja« eem ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne Čakajte. Pridite k meni prodno Jo prepozno. Ceno so tako, da Jih lahko vsakdo zmore. Pretakava brezplačna. Prof. Dr. H. O. BAII tPECIJALIIT Nasproti Sil thlTHPIKLD STREET urada. PITTtSUROH, PA. HAZHAMILO IN P&IPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak kur pravi "Dostojevski v "Zapiskih Iz mrtve«?* doma". Poudarjati je treba dejstvo, da je bilo slabo znamenje državotvornosti za obe največji parlamentarni skupini: demokrate in radikale«, ker se toliko časa nistn mogli zediniti m skupno delo. Posledica >ta l>ili strankarski vladi: najprej demokratska in potem radikalna. Pri prvi to obstruirali rad i kale i, pri drugi demokrati. Rad i kal ti so dali zgled, ki so ga demokrati ponesmali; vsaka skupi-ua je naravno potegnila za seboj tudi svoje zaveznike. Oboje je bilo vso navidezno mor, ki je bila tudi v prejšnih easih potrebna, da so proti parlamentarizmu. Moje osebno mnenje je bilo to, da bi bilo se kralji vzdržali na prestolu. Kaj potrebujejo d#nes Franeozi? Go-jtreba vsako strankarsko vlado, ki ni imela v zbornici "kToruroa", spodarja. .Jaz pa «'»uim zmožnim biti le «ee« Kaj potrebujejo-revo- premagati parlamentarno, t. j. z glasovanjem v zbornici, a ne z ob-lucijonarji? Mee. Jaz pa ne čutim v sebi moči, da bi se bil. Istrukeijo, oziroma s sabotiranjem. V tem oziru si nimata obe sku- — Vi ne črnite v sebi moči, da bi se bili, — je vzkliknila kra- pint ničesar očitati drog*ifoigi. -v _ _ - _ ^ ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mn gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost ae vam ie vnaprej zahvaljujemo. UpnnuitTD Qlae Naroda, ;—f f r , < 't 1X4/ \1K\1J.M ' 't '-.V«