Političen list za slovenski narod.
ft polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta $ gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
I
A&ročnino in oznanila (inserate) prejema imravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
isitev. 48.
7 Ljubljani, v torek 2^. februvarija 1893.
Letnik XXI.
Vabilo na naročbo.
S I. marcem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . B gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Slovenski liberalci in loža.
XVI.
(Konec.)
Zveza mej ložo in liberalizmom je tedaj dokazana; dokazano je tndi, da je liberalnem, v kolikor se pojavlja na Slovenskem, prav tako v službi framasonstva, kakor drugod po svetu. Bistvo njegovo je bilo uprav tako, ko se je prvič pojavil pri nas, njegova dela prejšnjih časov so bila deloma naših dnij — istorodna. Če bi kdo vkljub temu, da smo že v našem listu od 1. 1873 to povdarjali in neovrženo spričali, zahteval dokazov, ne ostanemo mu jih dolžni.
Liberalizem je loži v d i n j a n ; to je dejstvo, ki se ue d& več tajiti. Loža se igra v srcu narodov in kar jim je najdražjega in najsvetejšega zlorablja v svoji zvitosti v lastne namene. Kliče jim
gesla krasna in vzvišena, da se narodom zanje ogrejejo srca, a gesla brez reda, brez podlage, tako da je poslediea — strastven boj vseh z vsemi in pogin — milijonov ljudij. Narekavajim: za svobodo, za omiko, za narodnost, za pravico, za napredek, za svitlobo. Iu narodje, jedini v samo teh besedah so si v vsem drugem nasprotni!
Veliko je že doseglo framasonstvo po svetu; veliko tudi v naši Avstriji. Ze za časa Marije Terezije si je izbrala loža v torišče svojih peklenskih spletk naše cesarstvo. Od Josipa II. sem do naših dnij je delalo in še — dela. Kam je prišla Avstrija za ta čas, vemo vsi. Narodnostni boji, zatiranje nenemških narodov, verski boji, propad kmečkega stanu, izkoriščevanje delavcev, skoraj popolno uničenje malih obrtnikov in rastoči — židovski vpliv, javljajoč se poleg gmotnega izsesavanja Avstrije še posebno v nenravuosti in verski vnemar-nosti — bolj kriči, nego bi jih mogel uglušiti kak državni zbor z vsemi ministri vred, ali kaka veselica v slavo astavi — ali kak časniški članek. Evo, zvali ste hudobne duhove in — prišli so!--
Vprašajmo se pa, odkod to, da je moralo tudi čilo, zdravo, idejalao nadahneno Slovenstvo dajati loži v službo svoje pomočnike in jih še daje. Saj je liberalizem natori rodov slovenskih popolnoma nasproten in ložina načela, katerim služi liberalizem, so v vsem svojem obsegu — neslovenska. Odkod se tedaj razlaga to, da smo morali pisati članke »slovenski liberalci in loža?", da smo morali slovenskemu svetu dokazovati, kaj je namen in kje konec našega liberalstva. Ze začetkom smo dejali, da mi trdno zaupamo, da so naši liberalci n e v e d i v framasonski službi in to povdarjamo zopet. Toda odkod njihove ideje in njihov boj v framasonskem duhu?
Odgovarjamo na kratko! Te ideje, ki vodijo naše liberalce, jim je v glavo vtihotapilo — t u j s t v o in sicer jim j i h j e v t i h o t a p il tisti nestvor.ki se jim je po gimnazijah iu na vseučilišču vsiljeval kot — nemška kultura. »V deželi naši tujec gospodari" ne samo s svojim kapitalom, marveč tudi s svojimi idejami in žal ne najboljšimi. Ali želite dokazov? V pesništvu našem vlada Slovencu do duše zoperna bipohondrija brez srčnosti, brez življenja, medlo in skisano, da se gabi slovenskemu srcu, ki čuti v sebi še iskro junaštva, iskro moške vstrajnosti, ki je stoletja dičilt naše očete. Sinovi junakov smo in naj bi — zbabeli?
V	pripovednem slovstvu ni bolje. Slovenskega duha ne najdeš zlepa v njem. Zbab&ost in otožno jav-kanje brez svrhe in uzroka se druži, kakor vselej, z nasladnim vživanjem. Ni čuda! Nemška kultura gleda in teh patvorov. Umazani Heine s svojimi posnemovalci, brezverski, kruti, često brezsramni Goethe in vsi drugi, katere Nemci prištevajo klasikom 80 — učitelji ? I, kaj za Boga druzega so pa brali naši ljudje, kje so zajemali. Ali mej na-
< rodom, ali v Slovenstva velikih pesnikih in pisa-
" teljih?
Niti za lag; učili so se pri Nemcih in iz — Stritarja. Naša trditev je, ki je tu ne moremo natančneje razvijati, ki si jo pa iz prejšnjega vsak lahko sam razlaga, je namreč ta, da je Stritar s svojim tujim duhom zanesel vso gnilobo in lenobo, s katero se sedaj ponaša naše slovstveno delovanje.
V	tem, vemo, da si smo z mnogimi razboritimi možmi nasprotnega tabora popolnoma jedini.
In sicer, kaj se največ bere? Kje se najčešče zajemlje vsa modrost liberalna ž njenimi frazami in primojduševsko krepkimi izrazi vred? — Nobene skrivnosti ue izdajemo, če izjavljamo, da so nemški
LISTEK
II. Šolska podoba.
»Šest pripsvestij", srbski napisal Lazar Lszsrevie, poslovenil Ivan Novoselc.
(Dalje.)
Bilo, kakorkoli mu drago, vladika je prišel, in na& pop se je pogumno držal. Vladika je dal takoj pripraviti obed. Bilo ie veliko sveta, a naš pop, pravijo, sedel je na čelu. Kdo se hoče z nami I Po obedu, pripovedujejo, razišel se je svet malo po malo, a ostali so pri vladiki sami popovi.
Vladika izprašuje jednega za drugim, kako se sove, odkod je, kakšna mu je župnija itd. Povpraša tudi našega popa. Pripoveduje on vse, kako je, in hvali se z nami, hvala mu, kakor s svojo deco.
Na to pravijo, da je rekel 6veti vladika: .Ti si oče, najstarejši tukaj! Koliko let imaš?"
.Jaz," odgovori pop, „in narod računava, da mi je tako okoli sedemdeset."
»Lepa starost!" reče vladika. »Bog te poživi Že mnogo leti — A dopusti, kje si hodil v šolo?"
.Jaz sem se učil pri mojem očetu, kateri Je bil pop v starih Časih. Ko so ga pa ubili Turki, ostal sem jaz sirota in pobegnil sem v to vas, kjer me je potem oblast posvetila."
»A drugače, kakor praviš, nisi hodil v nobeno šolo?"
»V nobeno!"
»A znaš li pravilo službe, kakor se mora znati, in .obredoslovje'?"
»Jaz, oče vladika. kakor je rekel neki stari pop — Stojan: ,Kogar sem krstil, ni se poturčil; kogar sem poročil, ni se razstavil; a kogar pokopal, ni se povampiril."
Pop Dimitrij potegne našega popa za suknjo. Vladika se sladko nasmeje.
»Lepo, oče! Pravijo, da je rekel: .Hvala ti!' Takih tudi potrebujem!"
Ko so se potem razšli, a pop Dimitrij prime našega popa:
.Kako si to govoril pred njegovim presveščen-stvom?!"
»Kako pa bom?" odgovori naš pop. »Na dlako je vse tako! Še sem pozabil povedati mu, da sem tudi jednega Turka pokrstil, in glej, vsi ga poznate, pošten je kristijan in malo po malo ima zdaj gospodarstvo v vasi."
Ali vladiki se je naš pop priljubil, ker prvo nedeljo potem, komaj je pop podelil obhajilo, pri-drdra kočija rrrrl in postoji pred eerkvijo. Skoči oni, ki sedi s kočijašem, in poljubi popu roko.
.Pojdite," pravi, .pozdravil vas je gospod vladika in povabil na obed."
Vsede se pop v kočijo, pa tudi Marico vzame seboj. Ziblje se, brate, oni voz, rekel bi človek, zdaj
bode ven padel; a konja, kakor zmaja! Odkriva se ljudstvo, koder se pop vozi, a vsakemu je polno srce. Ni šala naš pop! Ali je tudi mož! Spodobilo bi se mu, da bi bil sam vladika!
Ko je pop prišel v mesto, pripoveduje Janko Radulov e, pri katerem mi sol kupujemo, in kateri ima hišo poleg vladičinega dvora, da je vladika izišel pred vrata in pomogel popu iz kočije, pa mu ni podal niti roke, ampak ga je v lice poljubil.
Marica takoj priskoči in poljubi vladiki roko, a on njo na čelo.
»Tvoja?" vpraša vladika.
»Božja, pa moja!" odgovori pop.
»Da je živa in zdrava!" reče vladika, gladeč
dete.
Podali eo se k mizi. Posadili so Marico poleg popa, pa jej visijo nožice doli, a sam vladika jo namešča. Potem vstopi neki star človek in prinese skledo z jestvinami, a Marica skoči in mu poljubi roko. Stričko ves porudeči.
Ko je stričko izišel, vladika podrega Marico ter jej reče:
»Temu stričku, hčerka, ni treba poljubiti roke. To je moj kuhar 1"
»Naj bode, oče vladika," reče pop. .Star mož ie! Tako sem jo jaz učil."
„Od tebe se, oče," reče vladika, »tudi star človek lahko česa nauči. A kako se zove mala?"
»Mariea!"
»Blagoslovljena bodi!"	(Dalj* sledi.)

liberalni in židovski časopisi tista Hipokrene našim liberalnim ekvilibristom. .Nova Preša" daja podlago in — misli; v njenih feljtonih je dobil marsikateri Slovenec — svoje versko prepričanje. Takih feljtonskih vernikov je žalibog vedno več; in žal, nobeden jim ne brani, ko se proglašajo kot jedino prave Slovence in ko nas pitajo z brezdomovinci, dasi so prvo znamenje slovenskega duha, živo krščansko vero zamenili z židovskimi lažmi in frazami.
Nemška kultura! Samo izrodki njeni dohajajo k nam. Krščanskega, v pravem duhu, resnici in pravici v službi pisauega slovstva nemškega naše liberalstvo ne pozna in noče poznati. Židovske pam-flete in nesramnosti bere in jih veruje in se vstali v njih; iz krščanskih nemških učenjakov in pesnikov se norčuje, dasi jim komaj ime pozoa. Ne pravimo, da se hodite k Nemcem učit, a to pravico pa imamo zahtevali, da izrodkov židovske brez-značajnosti ne bomo sprejemali od vaB, če nam jih prav ponujate pod naslovom — nemške kulture! Ta „ku 11ura" je neizmerno škodila narodu ; od nje nima ničesar, nego to, da bo kmalu izbacnen mej belotsko množico kot suženj tujstvu.
Kdor ima dobro voljo, nas umeje, zlobnej volji je zastonj dokazovati! Tujstva škodljivim vplivom velja naš boj, če se prav javljajo v domači besedi. Mi se kot Sloveni vdajemo samo jednemu vplivu, namreč jedino vplivu — vse oživljajočega, vseosrečujočega krščanstva! — —
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. februvarija.
Povišanje troškov za vojsko. Vojni minister je zahteval, da se vojni budget poviša za pet milijonov. Na ugovarjanje drugih ministrov je pa nekaj odjenjal. Vojni minister potrebuje denarja za zboljšanje brane vojakom, za preosnovo topništva in pa za povišanje prezenčnega stanja. Kakor se govori, je vojni minister privolil, da se zboljšanje hrane moštvu zopet odloži. Vojna uprava je že večkrat zahtevala zboljšanje hrane vojakom, ali vselej od- j stopi od te zahteve, da se jej le dovoli denar za puške | in tope. Na kake druge preosnove, kakor na uve- j denje dveletne aktivne službe, se pa še ne misli. , V tem oziru bode naša vojna uprava počakala, kako bode v Nemčiji, če se v Nemčiji dovoli dveletna aktivna služba in se dobro obnese, potem seveda se bode vpeljala tudi pri nas, vsaj se v Avstriji kaj radi ravnamo po Nemčiji, kar seveda ni vselej pravo, ker razmere v naši državi so precej drugačne, nego pa v Nemčiji. Povedati pa moramo, da se občno zagotavlja, da s povišanji za vojno še ne bode kmalu konec, temveč ima vojni minister šd jako mnogo načrtov, za katerih izvršitev bode zahteval denar v prihodnjih letih.
Ogersko. Ogri porabijo vsako priliko, da pokažejo svoje nasprotstvo proti skupni vojski. Tako se je jeden poslanec oglasil pri budgetu poljedelskega ministerstva, da naj bi se vojaki za ogerske j žrebčarije jemali iz ogerske deželne brambe, ne pa j iz skupne vojske. Se v žrebčarijah torej ogerski šo- j vinisti ne marajo trpeti ljudij, ki pripadajo k skupni j vojski. Minister deželne brambe je govorniku raz- j ložil, da bi v deželni brambi bilo težko dobiti sposobnih ljudij, in je posebno zaradi tega težava, ker deželni brambovci služijo le dve leti. V žrebčarijah je pa treba izurjenih ljudij in je torej potrebna triletna vojaška služba. — V parlamentarnih krogih se posebno pečajo z vprašanjem o povišanju poslanskih dnevnic. Ogerski poslanci dobivajo le po pet goldinarjev na dan, kar je gotovo premalo pri veliki draginji v Budimpešti. Mislilo se je na povišanje dijet že pred dvajsetimi leti, ali je zaradi finančnih težav tedaj vsa stvar bila zaspala. Ker so pa razmere vedno slabše in sedaj le premožnejši ljudje morejo biti poslanci, se vedno bolj spozuava potreba, da se poslancem plača zviša, in stvar se več dolgo odkladati ne more.
Izseljevanje iz Galicije v Rusijo bode sedaj ponehalo. Avstrijski veleposlanik v Peterburgu se je pritožil, da ljudi vabijo^ v Rusijo. Ruska vlada je na to takoj dala objaviti, da nikdo, ki se priseli v Rusijo, nima pričakovati, da bi dobil zastonj zemlje. Mejnim stražnikom je pa naročila, da naj zavrnejo vsakega, kdor bi hotel brez veljavnega potnega lista čez mejo. Več izseljencev so že zavrnili. Rusija je želji avstrijske vlade tem rajši ustregla, . er so jej gališki izseljenci že tako bili le v težavo.
V zapadnih gubernijab ni nič proste zemlje, da, še cel6 ruskim kmetom je že v več krajih manjka, v oddaljene vzhodne gubernije spravljati izseljence, je težavno. Zaradi slabih letin ima ruska vlada tudi že dovolj skrbi z lastnimi kmeti. Gališko namest-ništvo je pa že razglasilo po deželi naredbe ruske vlade, da prebivalstvo izve in neved^ ne pride v kake zadrege iu škodo.
Bančni škandal v Italiji. Tanlongo se je izjavil proti preiskovalnemu sodniku, da ga je senatorsko dostojanstvo Jako veliko stalo, kajti podkupiti je moral tri ministre. Imena podkupljenih ministrov bode pa izpovedal pri glavni obravnavi. Preiskavi se pa stavljajo mnoge težave. Poslanec De Zerbi, ki bi mogel največ izpovedati, je umrl. Vladni pristaši so se ga v zbornici po smrti pre-srčno spominjali. Drug za drugim so izražali svoje prepričanje, da je Zerbi bil poštenjak in bi bil gotovo dokazal svojo nedolžuost, da ga ni pobrala smrt. Tako so ga proslavljali, da se je poštenemu ; človeku kar gabilo. Videlo se je pa vsem tem poli-j tikom, da so jako veseli, da je Zerbi umrl, da pri ' sodišču proti njim ničesa izpovedati ne bode mogel, j Tudi državni uradnik Monzilli, katerega so bili za-< prli z Zerbijem, ne pride pred sodišče. Govori se, i da se mu meša v glavi, torej pride najbrž v blaz-| n co, kar je gotovo mnogim parlamentarcem tudi i prav. Marsikaka stvar ostane prikrita, ki bi se sicer ! bila razkrila, posebno ker preiskalni sodnik tudi ne | kaže posebne gorečnosti v preiskovanju.
Socijalno vojaško društvo v Belgiji. ; V Belgiji je socijalizem iu anarhizem tako razširjen, da se mnogi politiki bojd, da soeijalisti dobč večino, ako se vpelje občna volilna pravica. Belgijski soeijalisti so pa že dolgo delali na to, da socijalizem zanesč tudi v vojsko. Posebno so razširjevali svoje ideje mej vojaškimi novinci. Njih trud ni ostal brez vspeha. Po vojašnicah je že mnogo so-sijalnih demokratov. Te dni so zasledili v Tournee-ju vojaško socijalistično društvo, pri katerem so bili trije častniki in 42 vojakov. Udeležniki so narav; nost izpovedali, da bi ob času vstaje bili odrekli pokorščino. Sedaj seveda pridejo pred vojaško sodišče, ki bode proti njim seveda z vso strogostjo postopalo. Upanja pa vendar ni, da bi se s tem že socijalizem izruval iz vojske. Posebno skrb pa še to napravlja vladnim krogom, da so se socijalnih idej navzeli častniki. V njih dobili bi soeijalisti ob vstaji dobre voditelje. Dosedaj so se povsod zanašali na to, da socijalni prekucuhi ne bodo nič opravili, ker ne bodo imeli izvežbanih vodij v boju, ali sedaj je v Belgiji že ta nada splavala po vodi.
Irska predloga jako vznemirja angleške konservativce. Njim ne gre le za irske stvari same, temveč tudi za njih veljavo v Angliji. Sami v parlamentu nikakor ne dobč večine. V zadnji legisla-tivni dobi se je držala konservativna vlada jedino s tem, da so jo podpirali unijonistični liberalci. Poslednji se po svojih načelih bolj vjemajo z Glad-stonom nego z Salisburyjem, ako izvzamemo irsko predlogo. Pridružili so se konservativcem jedino zaradi tega, ker so nasprotniki irski avtonomiji. Da se irsko vprašanje vravna, bi ti politiki ne imeli nobenega povoda, podpirati konservativcev. Pridružili bi se liberalcem, ki bi imeli potem vsekako zagotovljeno večino v zbornici angleški. Pri taeih razmerah je pač lahko umljivo, zakaj da se upirajo konservativci tako irski predlogi. Njih jedino upanje je pa sedaj Ulster. Govori se, da konservativci Ulsterce nagovarjajo k uporu, ako bi sedanja vlada le doganjala rešitev irskega vprašanja. Več orožja se je bajč že iz Londona poslalo v Ulster. V aprila pojdejo najprvi konservativni vodje v Ulster hujskat protestantsko prebivalstvo proti irski avtonomiji. Slikali jim bodo v najživejših barvah, kako se jim bodo godilo, ako pridejo pod vlado katoliške duhovščine, ki bode po trditvi konservativcev jedina imela besedo na Irskem, ako se uvede deželna avtonomija.
Cerkveni letopis. Leon XIII. in Slovani.
(Qovoril pri papeževi slavnosti v rokodelskem domu dr. Vinko Gregorič.)
Veličasten prizor edinosti vseh narodov odpira se pred našim duševnim očesom! Z začudenjem gleda ves svet v Vatikan in spoznava, da je le od tod rešitev človeštva mogoča. Ta trenotek nehajo narodni prepiri, ena misel navdaja narode, misel ljubezni in otroške udanosti do sv. očeta, kateri
skrbi za vse narode jednako. Starček po letih, a mladenič pu duhu pripravlja leto za letom Leon XIII. temeljni kamen za novo poslopje človeškega reda in narodi strmč nad tem velikanskim delom. Dandanes postalo je narodno vprašanje akutno, vsak si razlaga po svoji človeški pameti reiitev tega vprašanja, zahajali so večinoma le na kriva pota. Kakor vseh idej človeštva, lotil se je tudi narodne ideje pogubo-nosni liberalizem. Odtujil je narode od prave poti, vcepil jim je krive nazore, da so iigubili iz očij svetlo »vezdo-voditeljico — sveto katoliško vero. Krščanska ideja, katera je edino zmožna, rešiti narodno vprašanje, stopila je v ozadje in goli mate-rijalizem poprijel se je narodov. Pest močnejšega velja, močnejši narod smatra za pravico, ugonobiti slabejšega in mu odrekati obstanek, narodi pozabili so temelj krščanske vere: „Ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega ko samega sebe."
Živimo v izvanrednem času. Svet topi se v morju divjih strasti), ljuti boj bije se med krščansko in protikrščansko idejo, in reči smem, da človeški red ni bil še nikdar v taki nevarnosti, ko ravno v naši dobi, ker se je svet odtujil od božje resnice in hoče po svoji človeški pameti rešiti socijalno in narodno vprašanje.
V tem izvanrednem času poslal je Bog tudi rešitelja, Jumen de coelo", luč z neba, katerega je videl v preroškem duhu že irski škof Malakija, Leona XIII. Od leta do leta gledajo razni narodi vedno bolj zaupljivo v krmarja ladije sv. Petra, da jih reši kakor barka Noe-tova vesoljnega potopa. Pa tudi ni tako oddaljenega dela sveta, ni ga naroda na zemlji, katerega bi on ne nosil v svojem srcu, kateremu bi on ne kazal svoje očetovske ljubezni.
To priča ta dan slavnosti, katere se vrše po vesoljnem katoliškem svetu, v borni vasi, kakor v mogočnem mestu, slavnosti, katere praznovati zamore edino le cerkev, ki je katoliška, ki šteje med svoje otroke vse narode sveta.
Opravičeno se navaja kot označilno za svetega očeta Leona XIII. njegov bistri pogled v prihod-njost, ki obsega vsa velikanska vprašanja civilizacije in krščanstva, in ki takoj najde tudi s čudovito modrostjo vsa potrebna sredstva v rešitev.
Iz Vatikana, kot središča katoliškega sveta, sveti se „luč z neba" vsem narodom.
Mej tem, ko pogajanja z vladami prinašajo zaželeni cerkveni mir, pripravlja sveti oče, kakor njegovi predniki na vzhoda, milijonom razkolnikom pot k katoliški edinosti. Ko rudeča nit vije se 9kozi vse njegovo delovanje edino le očetovska skrb, privesti človeštvo k časni in večni sreči. Predaleč bi me peljalo, ako bi hotel na tem mestu naštevati dobrote, katere je izkazal in katere še izkazuje vsaki dan sveti oče raznim narodom. Mnogoštevilne škofije in uadškofije po širnem svetu, mnogoštevilni znanstveni zavodi v vseh delih sveta so nam priča njegove očetovske ljubezni, so nam priča njegove vnetosti za pravo vedo iu omiko.
Slovenci smo veja na mogočnem deblu slovanskega rodu, kateri je po besedah sv. očeta prihranjen po božjem sklepu za posebne namene. Umestno je, da dandanes, ko slavi ves katoliški svet škofovske 501etnice sv. očeta, se ozremo nazaj v zgodovino, da spoznamo, kaj smo mi Slovani dolžni Rimu, kaj smo dolžni rimskim papežem. Iz Rima, kot središča kulture in edinosti, zasvetila je Slovanom prvikrat zvezda krščanstva in omike. V polovici 9. stoletja je bilo krščanstvo ob Dravi že močno razširjeno, a nova zarja boljše bodočnosti zasvetila se je slovanskim narodom, ko je previdnost božja vzbudila v svetih bratih Cirilu in Metodu prva slovanska aposteljna. Sveti Ciril izumel je nov slovanski pravopis ter prevel sveti evangelij in cerkveno berilo na slovanski jezik. Papež Hadrijan II. posvetil je sveta brata za škofa, toda Cirilu ni bilo dano, vživati to visoko čast; umrl je kmalu potem leta 868. Novo obzorje odprlo se je slovanskim narodom in seme svetih bratov jelo je poganjati kali. A sveti Metod je imel tudi nasprotnike, ki so ga tožili pri papežu Janezu VIII. Toda ta je potrdil vso njegovo delovanje, potrdil slovansko cerkveno pismo in s tem položil temeljni kamen krščanstvu in omiki na slovanski zemlji. S križem v roki ozna-njevala sta Slovanom sveto katoliško vero ter delovala složno za vse slovanske narode. A osoda bila je Slovanom nemila. Skrb rimskih papežev za edinost Slovanov ui bila vspešna. Ločili so se, verski razpor je razdvojil slovanski rod in s tem uničil za sto in stoletja slovansko edinost. Ponosni Carigrad
odcepil se je od katoliške cerkve, zaradi tega pa je padel v sužuost najljutejšemu sovražniku krščanstva in z njim zdihovali eo in še zdihujejo razna slovanska plemena stoletja pod kruto pestjo — Turbina. Oalomil se je od debla cerkvenega drevesa, padel je, ker ni hotel stali na trdni skali, na kateri je naš Zveličar sezidal svojo cerkev, padel je, ker je zavrgel katoliško vero, vero sv. Cirila in Metoda. Verski razkol je vir vseh bridkostij za slovanski rod.
Carigrad je pal, a Rim stoji trdno. Narodi so minoli, narodi so prišli, mogočna kraljestva so raz-pala, a Rim stoji in bo stal do konca sveta, kjer je Peter, tam je cerkev, in ta je nepremagljiva. In ravno tej nepremagljivi cerkvi, ravno rimskim papežem se ima zahvaliti vsa zapadna Evropa, se imamo zahvaliti tudi mi avstrijski Slovani, da nas je rešila suženjstva, kajti le Rim premagal je polu-mesec.	i
V teku časa prizadevali so se neumorno rimski papeži, pripeljati razkolne Slovane k verski edinosti. To delo očetovske ljubezni nadaljeval je sedanji vla-dajoči Leo XIII. in kot „monumentum aere pere-nius" svoje ljubezni do Slovanov izdal dne 23. sep-tembra 1880 krasno okrožnico „Grande munus". 1 Kaže nam sveti oče, katere dolžnosti imamo Slovani
j
-do svojih blagovestnikov, kako se moramo vedno njiju življenja spominjati, s kakim namenom naj jih posebno častimo in na pomoč kličemo, da naj dobrotno iz nebes blagovolita braniti slovanske narode, ter izprositi od Boga nekaterim stanovitnosti, drugim razsvitljenja, ter mogočni rod slovanski zjedi-niti v versko edinost, da jedna vez veže zopet vse : slovanske narode.	,
Kot znak njegove očetovske ljubezni ukazuje, da se ima spomin sv. Cirila in Metoda po vsem katoliškem svetu dne 5. julija vsacega leta cerkveno obhajati.
Ali ni naša dolžnost tedaj, vrniti to očetovsko skrb z otroško udanostjo in pokorščino do svete katoliške cerkve? »Kjer je Peter, tam je cerkev", bodi naše geslo in obljubimo tudi mi z besedami vladike Strossmajr-ja, dasi so časi žalostni in ljudje razdruženi in ločeni, slovesno zvestobo in večno udanost.
Misel, katera nas mora navdajati ta slovesni dan, ko tisoč in tisoč katoliških src močnejši bije, ko iskrene molitve kip£ v nebo k Vsegamogočnemu, da naj še dolgo vrsto let sveti „luč z ueba" katoliški cerkvi in človeštvu sploh, to misel, mora biti — Rim iu verska edinost vseh Slovanov.
Kakor je iz Rima izš<.l prvi žarek krščanstva slovanskim narodom in položil temelj edinosti., tako naj zopet »luč z neba" prežene needinost in iz-Rima prisije naj kmalu vsem Slovanom svetla zvezda verske in cerkvene edinosti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. februvarija.
' (Grof Hohenvvart) se je včpraj brzojavnim potom zahvalil odboru katoliško-političnega društva za čestitko, doposlano mu od odbora ob priliki njegovega 701etnega rojstnega dne, želeč katoliškemu-po-litičnemu društvu najlepših vspehov pri njegovem trudapolnem in blagodejnem delovanju.
(Proslava Leonovega petdesetletnega škofo-vanjo v Gorici) Poroča te nam: Čitali smo že v »Slovencu", kaj so naročili prevzvišeni nadvladika tem povodom. Dostavljam še, da so prevzvišeni naročili vsem cerkvenim predstojnikom, da darujejo dne 19. februvarija slovesno sv. mašo z molitvijo za papeža. V stolnici imeli so prevzvišeni poitifi-kalno sv. mašo. V soboto zvečer napovedovalo je polurno zvonenje izvanredni veseli dogodek. V nedeljo zvečer pa zaključevalo je zopet polurno zvonenje slavnostni dan. V goriški okolici poviševali so slavnost kresovi. Tudi pokanja topičev nismo pogrešali. — V nedeljo zvečer imelo je tukajšnje katoliško društvo akademično veselico Leonu v čast. Najvišji dostojanstveniki s prevzvišenim na čelu počastili so krasno opravljeno dvorano društva „Casino di Cura". Pri veselici se je sviralo, pelo in govorilo. Godba in petje očaralo je poslušalce. »Cavalleria Rusticana" marala se je ponavliati. Gospoda govornika, laški in slovenski, sta živo slikala blagodejno delavnost Leonovo v občo korist človeštva. Posebej omenjati nam je govor slovenski, kateri jn govoril mirenski župnik prečast. g. Lukežič. G. govornik načrtal je v kratkih a jedrnatih potezah skrb Leonovo za nesrečne sužnje, za Zamorce, Italijane,
Špance, Francoze, Angleže, Irce, Nemee, Ruse, Hrvate ia Slovence. Le nekatere misli o Slovencih. G. Govornik povdarjal je, da vejica Slovencev na mogočnem slovanskem deblu zamore poganjati, cvesti in obroditi le v zvezi s papeštvom. Slovesno in vele-resnično je zagotavljal, da kdor ruši vero in katoliško mišljenje Slovencev, ruši temelj obstanka Slovencem, koplje Slovencem grob. Nauzoči pritrjevali so govorniku pogosto t „dobro"-klici. Žel je zaslužno pohvalo. — Po veselici pričela se je bakljada in godba po mestu. Prevzvišenega so z godbo in bakljado spremljali po mestnih ulicah čez Travnik do rezidencije. Mesto je bilo z malimi izjemami — gotovo ne častnimi — lepo razsvetljeno. Posebno krasna razsvetljava bila je v nadškofovski palači in kapeli, v bogoslovnici in pri g. Baderju, svečarju. I malo semenišče pa samostani so se odlikovali. Splošno Gorica je jasno spričala, da spoštuje v Leonu namestnika Kristusovega. Godba ustavila se je pred nadškofovsko palačo in zasvirala cesarsko pesem. Ko je odsvirala, čuli smo „eviva"- in „živio"-klice, prevzvišeni so se zahvalili raz »balkon", godba je zasvirala koračnico in odšla po Gospodskej ulici. — »Corriere", židovsko glasilo, katero so prevzvišeni prepovedali čitati, se ne more dosti nalagati v številki od torka. Zakaj ? Ker židovskemu želodcu je neprebavljiv vsak katoliški pojav, ker se je pri veselici govorilo tudi slovensko, ker je mesto Gorica sklenilo čestitati sv. Očetu. — Slava častilcem Leona, Slava velikemu Leonu!
(Papeževa slavnost.) Kranjski vojaški veterani so izročili po prevzvišenem knezu in škofu nastopno čestitko sv. Očetu: Skupno krščanstvo spominja se v otročji udanosti osrečljivega praznovanja petdesetletnega škofovanja Vaše svetosti in s čutili pravega srčnega veselja stopi tudi kranjski vojaški veteranski kor v veliki krog Bogu udanih narodov vseh delov sveta, kateri se priklanja v ponižnosti namestniku našega Gospoda Jezusa Kristusa, Vaši svetosti, da izrazi iskrena voščila na ta redki in prevzvišeni praznik. Zvednost in modrost Vaše svetosti občuduje svet in očividno vlada Božja milost nad predragim življenjem Vaše svetosti v korist in srečo krščanstva, v zmago naše matere svete katoliške cerkve. Bog ohrani Vašo svetost v blagor človeštvu in razsvetli Človeški rod z duhom resnice, katero Vaša svetost v nebrojnih lepih okrožnicah r imenu našega Odrešenika Gospoda Jezusa Kristusa oznanja vesoljnemu svetu. V otročji udanosti namestniku našega Gospoda Jezusa Kristusa Vaši svetosti se podpiše vodstvo pod Najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. apostolskega Veličastva cesarja Fran Josipa I. stoječega kranjskega vojaškega veteranskega kora.
(Nemščina — državni jezik?)Iz Celovca, dne 26. februvarija. Res močno dvomimo, li še živimo v pravni državi, — kali! ? Zares; da bi ne živeli na Koroškem, kjer vlada brezmejno pravi pravcati nemški »I i b e r a 1 i z e m", bi nikoli ne verjeli, da se sploh more postepati kje na božjem sveto na tale način proti narodu, kojemu je v osnovnih postavah zajamčena narodna ravno-pravaost, kakor se postopa pri nas! V dokaz par suhih slučajev: Znani »pacifikator" g. c. kr. okr. glavar celovški baron Mac N e v i n se je že lani (kakor je »Slovenec" poročal) oslavil pri šolskem zapisovanju v Kotmarivasi. A i sedaj je zopet pokazal svoje pravo mišljenje. Kakor znano, je vrli narodni občinski zastop v Kotmarivasi sklenil, da bode odslej uradoval slovenski. Ko je nato do-poslal si. okrajnemu glavarstvu slovensko vlogo, zavrnil jo je g. okrajni glavar plemeniti baron Mac Nevin kar kategorično, češ, da mora občinski zastop uradovati nemški. Pozval je tudi vrlega g. župana M. Prosekarja pred-se »ad audiendum ver-bum" in sicer v n e d e 1 j o (!) dne 26. t. m. ob 10. uri zjutraj, da gosp. županu zbog tega ni bilo niti mogoče izvršiti krščanske dolžnosti. »Zaslišal" je župana na način, da je bilo misliti, da smo še davno pred I. 1848. Naložil je gosp. županu tudi kar »brevi manu" visoko denarno globo, da ga tako »vžene v kozji rog" ! — Drug slučaj, ki kaže, kako mrzi našim mogotcem vsaka slovenska beseda, godil seje v V e 1 i k o v c u. Neka ženska v Glo-basnici je vložila sloveusko vlogo na c. kr. deželni šolski svdt. A že c. kr. okr. šolski 8<čt v Velikovcu je vrnil vlogo, češ, da mora biti nemška. Dasi umejejo pri okrajnem glavarstvu veli-kovškem dobi o sloveuski, begajo na vse pretege ljudi radi narodnosti in slovenskim kmetom skozi ! duri in okna vsiljujejo svojo nemščino! A tudi
združenim zlobnim ter zvitim nakanam nasprotnikovim se ne udajmo, marveč — »svaka sila do vremena"!	—rn—
(Nesreča na vodi.) Iz Novega Mesta: 26. februvarija se je zgodila tu nesreča. Trije malo veseli možje so šli na Krko. Predrzno so stali v čolnu, majaje ga. Eden pade iz njega, druga dva za njim. Plavati so znali vsi, ali eden, neki Stepišnik iz Štajerske, nadzornik delavcev pri železnici, je utonil. Doslej ga še niso dobili.
(Iz Žirov.) Nenasitljiva »hripa" pobrala nam je vrlega učitelja g. Šmid-a. Bil je odkritosrčen, ljubeznjiv in značajen mož, zato ga bomo težko pozabili vsi, ki smo ga poznali. Zapustil je nepreskrbljeno vdovo in komaj leto starega sinka. Na smrt pripravil se je resno in prejel vse sv. zakramente za umirajoče, predno se je preselil v boljšo večnost, koder se zopet snidemo. — K nam vtihotapila se je »hripa" iz Idrije, kjer so nekateri delavci iz naše občine delali iu potem prihajali bolni domov. Najstrašnejše pojavila se je ta bolezen v j Novivasi, kjer je v hipu odvzela zavest trem svojim ! žrtvam. Prva izmed teh, 161etua Marija Bogataj, j čvrsto in zdravo dekle, izdihnila je svojo dušo v I treh urah, ne da bi se bila pred smrtjo še zavedla. ! Dalje mučila se je njena sestra Frančiška, pa za-| vedla se tudi ni več. Mati teb deklet pa je sicer 1 popolno oglušila, pa zavedla se je še pred smrtjo. Vseh bolnikov bilo je od 30—40. Zdaj pa, hvala Bogu, tudi ta šiba božja jeml|e sldvo!
(Iz Konjic) se nam piše: Sv. Oče blagovolili so milostljivo vsprejeti čestitko tukajšnjega katoliško-političnega društva. V nedeljo dne 26. februvarija poslali so č. g. prvomestniku društva po telegra-fičnem potu svoj apostolski blagoslov za njega in vse druge društvenike. — Laščine zmožnim p. n. čitateljem na ljubo dostavljamo brzojavko tukaj še v izvirnem jeziku. Glasi se: »II santo padre acco-gliendo le felicitazio ni deli unione cattolica poli-tica di Gonobiz (Konjice) e ringraziando imparte com affetto a loro e aila Signoria V. e apostolica benedizione. Card. Rampolla." V eni noči priromal je telegram celo nepoškodovan iz Rima pa v Konjice. Bog živi sv. očeta Leona XIII.! —o—
(Iz Šmartina pri Litiji), 25. februvarija: Tudi pri nas smo slovesno praznovali petdesetletni škofov jubilej Nj. svetosti papeža Leona XIII. s tridnevnico, v soboto, 18. t. m , s slovesnim zvonjenjem, 8 streljanjem iu razsvetljavo, po hribih in gričih pa s krasnimi kresovi, katerih je bilo videti od nas okoli dvajset:
(Iz-pred porotnega sodišča.) Včeraj so se pričele v Ljubljani porotne obravnave. Prvi je bil na vrsti na obtožni klopi črevliarski pomočnik J. Kri-gota, ki je 3. t. m. v gavarni pri Fischerju v Ljubljani z bajonetom zabdl svojega tovariša Mihlerja. Hudodelec ni tajil svojega zločina. Obsojen je na šest let v ječo, poostreno s postom in temnico
Telegrami.
Dunaj, 28. februvarija. Budgetni odsek je vsprejel resolucijo, katero je predlagal pododsek, ki pozivlje vlado, da vsaj polovico dovoljenega milijona za izredno podporo državnim uradnikom porabi v zboljšanje in vrejenje plač slugam in diurnistom. Finančni minister je izjavil, da je s tem zadovoljen in se nadeja, da se sedaj ne bodo slišale pritožbe o nepravičnostih pri razdeljenju te podpore. Vprašanje o zavarovanju za slučaj bolezni se že dolgo pretresava, ali sedaj so o tem komisijska posvetovanja pri dotičnih centralnih oblastvih. Da bi se z reformo uradniških plač tudi radikalno reformovalo diurniško vprašanje, vprašanje o plačah slug in njih pokojninah, to je pač odvisno od tega, da se reši vprašanje o pokritju. Vspre-jela se je tudi resolucija, ki pozivlje vlado, da predloži zakon o zboljšanju pokojnin državnih uradnikov, posebno preskrbovalnih i in odgojevalnih doneskov vdovam in sirotam.
Dunaj, 28. februvarija. Zbornica poslancev je vsprejela budgetno poglavje „Sol" z resolucijami, ki se tičejo olajšave dobivanja soli za gnojenje in pomnoženja solnih prodajalnic po kmetih. Potem se je vsprejel naslov „Tobak" in pa v vseh branjih načrt i zakona, da je od dobitkov v loteriji plačati i 15°/0 pristojbine.
Dunaj, 28. februvarija. Na postaji cesarja Franca Jožefa železnice Ziersdorf trčili
sta dva tovorna vlaka. Lokomotiva In sedem vagonov je poškodovanih. Jeden služujoč pri železnici je lahko, trije težko poškodovani.
Zagreb, 27. februvarija. Mlada meščanska ženska si je v blaznosti polila obleko s pe- | trolijem in jo potem zažgala. S hitro pomočjo ( so jo rešili.
Osek, 27. februvarija. Led je zajezil , Dravo pri oseškem mostu. Selo Eugenfalu je poplavljeno. Prebivalce so morali po noči premestiti. Škoda je znatna.
BudimpeSta, 27. februvarija. Povodenj je podrla železni most ogerske državne železnice mej Losonczom in Fulekom.
Bruselj, 27. februvarija. Po poročilih sta rezident katanski, baron Lippens, in njegov spremljevalec bila v Debruynu ob napadu Arabcev ubita.
Umrli so:
V bolnišnici:
25. februvarija. Ignacij Zaverl, dninar, 48 let, emphy-sema pulm.
86 februvarija. Marija Hitejc, gostija, 67 let. jetika. — Eduard Oehlhofer, nadučitelj, 24 let, jetika. — Ignacij Homer, gostao, 68 let, emphyseraa pulm.	_ '
Tujci.
26. februvarija.
Pri Maliču : Deutsch; Hafner; Werthheimer, Deutsch Leopold, Zerner, trgovci; Zeisler, potovalec, i Dunaja. — dr. Pardo, zdravnik, iz Trsta. — Žitnik iz Borovnice.
Pri Slonu: Basoh, trgovec, z Dunaja. — Patsehovskjr, trgovec, ii Lipsije. — Parman, generalmajor, iz Gradca. — dr. Temnikar, dr. Schmidinger, iz Kamnika. — Neuner iz Celovca. — Pintar, župnik, iz Stare Oselice. — Wester iz Otalisa. — Cbristl iz Žatca. — Perk, sod. pristav, iz Radovljice. — Stantich in Tiani iz Trsta. — Burghart iz Vidna. — Tančic iz Jelše. — Telban, in Hromeč, župnik, z Gorenjskega.
Pri Juinem kolodvoru: Ulčaker iz Trsta. — Goreč, župnik, iz Istre.
Pri avstrijskem eani: Razpotnik, učitelj, od Sv. Trojice. — Toman, nadučitelj, iz Moravč. — Zjuzzi, poslovodja. in Adler, potovalec, z Reke.
Pri bavarskem dvoru: Flanderka b soprogo iz Trebnjega. — Heidl, potovalee, iz Lindau-a.
Dijaške ustanove.
(Dalje.)
29. Martin Hočevarje v ih sedem dijaških ustanov za učence na ljudskih ali meščanskih šolah z nemškim učnim jezikom po 91 gld na leto. Pravico do teh imajo, dočim bo nemški učni jezik na ktški meščanski šoli, samo učenci te šrR in sicer v prvi vr ti otroci s krškega rolskega okraja, katerih stariši ne bivajo na Eiškem. Prezentacijsko pravo ima soproga ustanovnikova, gosja Josipina Hočevar.
SO. Val. Hočevarjev* ustanova v znesku 40 gld. 18 kr.. ni omejena na noben učni razred. Pravioo do nje imajo ustanovnikovi sorodniki, in da bi teh ne bilo, dijaki iz Krakovskega predmestja v Ljubljani. Prezentacijsko pravo pri-stoji škofijskemu ordinarijatu v Ljubljani.
31.	An t. Ilijašič v znesku 100 gld. 52 kr. za sorodnike, in da bi teh ne bilo, v obče za dijake na Kranjskem. Prezentacijsko pravo pristoji \sem šolskim vodjam v Ljubljani.
32.	Jožefa Jalen v znesku 51 gld. 68 kr. za sorodnike ustanovnice in soproga Šim. Jalena, in ko bi teh ne bilo
v obče dijaki lepega vedenja, katerih očetje so meščani, ( kmetje in rojeni Kranjci. Prezentacijsko pravo ima ljubljanski knezoikof.
33.	Marije J & m n i k ustanova v znesku 55 gld. in ni omejena na noben učni razred. Pravo do nje imajo »stanovalce sorodovin.i in ko bi teh ct bilo, dijaki ii iare Praska, Sora, Smlednik in Šmartno pod Šmarno Goro Prezentacijsko pravo ima knezoškofijski »riinanjat v Ljulljan..
(Dalje iitd:.
Zahvala.
O priliki papeževega jubileja, katerega je tukajšta ljndeka šola dne 24. /ebruvarija slovesno praznovala, je podaril preč. gosp. župnik Janez Brence šolski knjižnici 17 knjig, ter je šolsko mladino obdaroval z lepimi podobicami in jo pogostil.
Za vse mu podpisano šolsko vodstvo izreka najtoplejšo Bthvalo in kliče: Bog povrni!	I
Vodstvo ljudske ioie pri Sv. Gregoriju,
dni 2«. svečana 1893.
Irrin Streho rec, šolski voditelj.
St. 1669.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v seji dne 5. januvarija letos uravnal prejemke aktivnih mestnih uradnikov Ljubljanskih, uredil občinske urade in ustanovil dotične službe.
Vsi mestni uradniki, kar jih je vzetih v službo s (stalno) plačo, so razdeljeni v šest činovnih razredov. Ciu uradnikov doloma mero njegovih prejemkov, kateri sestoje
a)	iz plače in
b)	iz aktivnih priklad
Plača je določena vsakemu činovnemu razredu v treh stopinjah. Te so v:
I.	čin. razredu : 2000, 2200, 2400 gld.
II.	„ „ 1500, 1650, 1800 „
III.	„ „ 1200, 1300, 1400 „
IV.	„ , 1000, 1075, 1150 „
V.	„ „ 800, 875, 950 „
VI.	„ „ 600, 675, 750 „
Na višjo stopinjo jednega in istega činovnega razreda se pomakne uradnik, kadar je popoluem zadovolilno služil po pet let v tem činovnem razredu. Aktivitetna priklada znaša v
I. čin. razredu letnih: 400 gld.
II.	„ „ * 300 „
III.	„	„ 240 „
IV.	„	„ 200 „ V. „ „ , 160 „
VI. „ „ „ 120 „ Uradnikom, katerim d& mestna občina stanovanje, ne gre aktivitetna priklada. Pri odmerjanju penzij-skih pripadnin se jetnlje v račun samo plača, katero je uradnik užival zadnji čas.
Praktikanti niso uvrščeni v nobeden činovni razred, vendar pa imajo značaj mestnih uradnikov, kar se tiče opravljanja njihovega službinskega posla; a v prisego vzeti jih je še le po jednoletni, popolnem zadovolilni poskusnji praksi, katera se jim všte vaj pri odmerjanju penzije v službinsko dobo.
Na podstavi teh določil so razpisane vsled sklepa občinskega svčta nastopne službe.
A.
1.	Služba prvega magistratnega svetnika s
prejemki I. čin. razreda;
2.	služba druzega magistratnega svetnika
s prejemki II. cin. razreda;
3.	služba policijskega komisarja s prejemki
II.	čin. razreda;
4.	služba magistratnega tajnika s prejemki
III.	čin. razreda;
5.	služba prvega mestnega komisarja s prejemki III. čin. razreda:
6.	služba konoeptnega pristava s prejemki
IV.	čin. razreda;
7.	služba druzega mestnega komisarja s prejemki IV. čin. razreda;
8.	služba magistratnega konoipista s prejemki V. čiu. razreda.
Za te službe izimši ono druzega mestnega komisarja je zvan načeloma (t .j. brez škode določilu § 29. alin. 2 oho. reda za deželno stolno mesto Ljubljano) le tisti, kdor je zvršil juridično-politične študije na kakšnem tudetelskem vseučilišču, z dobrim uspehom prebil teoretične državne izpite in naredil praktični izpit o političnem uradovanjn.
B.
1.	Služba mestnega fiaika s prejemki II. Čiu. razreda;
2.	služba policijskega zdravnika s prejemki IV. čin. razreda.
3.	služba mestnega zdravnika s prejemki V. čin. razreda;
4.	služba mestnega živinozdravnika s prejemki VI. čin. razreda.
Z* prve tri službe treba doktorata vsega zdravilstva oziroma med. & chir.. fiziku vrhu tega fizi-katskega izpita, a živinozdravuiku usposobljenosti, kakoršno zahteva država.
C.
1. Služba mestnega višjega inženirja s prejemki II. čiu. razreda;
2.	služba mestnega inžendrja s prejemki III. čin. razreda;
3.	služba stavbinskega asistenta s prejemki
V. čin. razreda.
Višjemu iužeuerju in inženerju je treba kakšne tudeželske tehnične visoke šole spričevala o drugem državnem ali diplomskem izpitu iz inienerske ali visokostavbinske stroke in spričevala o izpitu za državno stavbinsko službo.
Za stavbinskega asistenta se sprejme tudi tak, ki nima usposobljenosti označene v prejšujem odstavku, da je le praktično izurjen v stavbinski stroki.
1.	Služba mestnega računarja s prejemki II. čin. razreda ;
2.	služba |mestnega blagajnika s prejemki
III.	čin. razreda ;
3.	služba računskega revidenta s prejemki
IV.	Čin. razreda;
4.	služba blagajničnega kontrolorja s prejemki IV. čin. razreda;
5.	služba računarstvenega oficijala s prejemki V. čiu. razreda;
6.	služba računarstvenega asistenta s prejemki VI. čin. razreda;
7.	služba blagajničnega asistenta s prejemki VI. čin. razreda.
Kdor hoče dobiti katero teh službinskih mest, mora dokazati, da se je izšolal ali na velikem gimnaziji ali na veliki realki ali na zavodu jima jedna-kem ter da je prebil izpit iz državnega računarstva in blagajniški izpit.
I).
1.	Službi dveh oficijalov s prejemki IV. čiu. razreda;
2.	službi dveh oficijalov s prejemki V. čin. razreda;
3.	službi dveh kancelistov s prejemki VI. čin. razreda.
Te službe pripadajo pomočnim uradom in so opredeljene takim, ki so z vršiti vsaj ali mali gimnazij ali malo realko ali učilišče tema jednako in ki so primerno izurjeni v manipulacijskem pi-sarničnem poslovanju.
E.
Sprejme se naposled v občinsko službo:
1.	Konceptni praktikant, ki je po juridično-politienih študi|ah zvršenih na tudeželskeiu vseučilišču, naredil teoretične državne izpite ; določen mu je adjutnm, ki znaša 600 gold. na leto, a. zglasiti se mera za izpit o političnem uradovanju v teku treh let od dne, kadar nastopi slnžbo.
2.	Blagajnični praktikant, ki mora biti v obče vsposobljeu za uradnika pri mestnem računstvu ali pri mestni blagajuici, samo treba ni. da bi že imel predpisana izpita, pač pa je zavezan .ja narediti v dveh letih od dne, kadar nastopi službo ; za te dobe uživa adjutum letnih 480 gld.
3.	Praktikant pri pomočnih uradih; adjutum 480 gld. na lete.
Prošnje za te službe je pravilnim event. torej službioskim potem vlagati
do dne 30. marca meseca letos.
Glasiti se je prošnjam ua občinski sv&t deželnega stolnega mesta Ljubljane in biti jim je opremljenim z dokazili o predpisani vsposobljenosti. o starosti, o znanji jezikov, zlasti o zuanji slovenskega in nemškega v govoru in pismu, ter o vseh druzih mero-dajnih osobnih razmerah prosilčevih.
Novoimenovanim uradnikom, kateri dosle služijo pri mestni občini Ljubljauski, bode nastopiti službo vsaj dnč 1. julija letos, s katerim dnevom je začeti poslovanje reorgniiizovauim občinskim uradom.
118 3-2
V Ljubljani, dne 16. svečana 1893.
Grasftelli,
župan.
-gli Dunajska borza.
Dat 28. fohrcvarija.
Papirna renta 5*, 1«% davka . . . . Srebrna renta 3%, 16% davka . . . .
Zlata renta davka prosta.....
Papirna renta davka prosta . . . .
Akcije avstro-ogerske banke. iJOO gld. . . Kreditne akcije. 160 gld. ......
London, 10 funtov itrl.......
Napoleondor (20 fr.)......
Cmrski cekini Nenfekih mark 100
99 crld	15	kr.	j
98 .	80	.
117 .	70	.	j
— ,	—	.	|
1+9-+ 38« 1? 1
9
3
se
50 .
tO
64',
m
27';,.
Dn* 27. fabraTerIJt.
Ogerska ilata renta 4* . .	116 gld. 05 kr.
Orerska kronina renta 5%, tOO kron . .	95
4 % državne srečke I. 1854.. 250 gli. . .	147
5* državne srečke 1 1860.. 100 gld. .	169
i D rim ne srečke I 18R4 . 100 gld	1V8 Z*«avn» pisma »v*ir v«. kred. banke 4 %
Zastavna pisma.....
' Kreditne srečke. 1«" gld.	196 St. Genoic sre-ke. 40 «id . . 67
55 50
tO 75
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	75	„
Rudolfov« srečke, 10 gld.......25	.	—	„
Salmove sreoke, 40 gld........69	,	—	„
Windischgraezove sreoke, 20 gld. ....	76	.	—	.
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	161	.	75
Akcije Ferdinandove sev. žele«. 1000 gl. »t. v.	2960	„	—	.
Akcije južne ieleznioe. 200 gld. «r.	—	—	„
Papirni rubelj •	1	.	28	.
I	H(>ppiipi Zanesljiva infermaolj* o malno
UlSli jJICI tui • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na go>podar*kem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borr.i. Sveti pismeni in »stni breiplačco. C«Mm Martini«! t poštno p«ii|}«tvij» trti fU. 2 60.

Menjarnična delniška družba
1EBCIIB«
lellzeili it 10 Dan^j, Miriilulfirstrtiti 74 B.
jgJC Vestni n««T«tt "Ml za dosego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpepolne.i&i varnosti j/0f~ it ii 1 o o n i h 1 ii v it i o.