Leto LXVI
Pošlo In« plaïani v tfotorln!
V Ljubljani, v sredo, dne l marca 1938
Štev. 50 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredništva in uprave: 40-01. 404)2, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik..
Cek. račun : Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. Î9.011, Praga-I »unnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naša
prosvetna politika
... Р°го&1о, ki ga je podal v narodni skupščini k proračunu svojega resora prosvetni minister prof. dr. Magaraševič, nas je prijetno iznenadilo.
Doslej pri parlamentarnem razpravljanju naše šolske prosvete nismo bili vajeni slišati drugega kakor o jugoslovenskem nacionalizmu in izenačenju, v katerem naj bi izginila osobita slovenska narodna kultura, naš jezik in naša nrav. Naš sedanji prosvetni minister nam je kot človek globoke kulture in širokega razgleda prizanesel s temi in podobnimi puhlicami ter strankarsko političnimi udar-nicami in je govoril res samo o prosveti, ki ne podira realnih vrednot, ki žive v duši našega ljudstva, naj bo slovensko, hrvatsko ali srbsko, ampak na vsem, kar je dobrega v bitju in tradiciji jugoslovanskih narodov, gradi našo duhovno kulturo v duhu vzajemnosti naprej. V mnoštvu naših posebnih kulturnih vrednot, je- dejal profesor Magaraševič, ni ničesar, kar bi moglo našo mladino odvračati od razumevanja jugoslovanske vzajemnosti, in zato mora tudi šolska prosveta izhajati iz realnega temelja naše narodne kulturne raznoličnosti brez vsakega pridržka. Minister je opozoril, da tega upoštevanja realnega dejstva ne narekuje samo korist naše dTŽavne celote, ampak tudi didaktično načelo, ki zahteva, da otroška duša izhaja iz konkretno danega, dejansko obstoječega in pri rodno ukoreninjenega, iz svojega rodnega kulturnega kroga, ne pa iz J tvorb gole domišljije, porojenih v ledeni omari jugoslovenske liberalne ideologije. Mi emo vodji naše prosvete za naglašanje teh misli tem bolj hvaležni, ker je prvi na visokem položaju ministra pogumno in odkrito proglasil učno in vzgojno načelo, ki je edino pravilno za vodstvo politike v naši državi sploh, kjer so metode izbrisevanja obstoječih realnih vrednot ne samo taktično napačne, ampak tudi bistveno zgrešene in načeloma napačne ter so rodile oziroma rode odpor in so le zmožne našo skupnost razrahljati.
Želeli bi pa, ker smatramo pravično kritiko tudi spričo najboljših namer za nujno potrebno, da bi odgovorni šef državne šolske prosvete in uprave svojim brezpogojno pravilnim načelom in smernicam šolske izobrazbe in vzgoje popolnoma prilagodil tudi načrt uredbe o šolskih Učbenikih, ki je vzbudil toliko upravičenih pomislekov, ker skuša ta izdelek centralistično in unitaristično navdahnjenih referentov in pomožnih organov prosvetnega ministra po ovinku realizirati tisto smer v našem šolstvu, ki vodi daleč stran od upoštevanja, priznanja in uporabljanja obstoječih kulturnih vrednot in dobrin slovenskega naroda v šolskem pouku in vzgoji. Zelo pozdravljamo izjavo g. ministra, da bodo po njegovem namenu, po katerem bi se moglo za ljudske šole odobriti neomejeno števi učbenikov, Slovenci po tem načrtu dobili take učbenike, kakor jih terja njihova narodna kultura, dvomimo pa, če bo ta načrt ta namen tudi v resnici dosegel, ako se ne bo temeljito popravil. Zakaj po dosedanjem besedilu bo jedva odobrena in bo težko vzdržala konkurenco knjiga, napisana ne samo v slovenskem jeziku, ampak tudi v slovenskem duhu, in to tem težje, ker je obenem nameravan monopol tiska in prodaje vseh šolskih knjig in potrebščin po državni tiskarni. Tukaj bo torej treba ustvariti popolno soglasje med prosvetnimi smernicami g. ministra in dejansko prakso šolskih upravnih organov ter raznimi obstoječimi načrti, ki sledijo liniji prejšnjih režimov, ki so bili slovenski narodni kulturi skrajno neprijazni.
Nov duh veje tudi iz izvajanj našega prosvetnega ministra, kolikor se tiče vprašanja, v čem bodi bistvo šolskega prosvetnega dela in kaj naj učitelj ljudstvu pomeni. Učitelj ne sme biti samo stroj, ki uči gotove predmete — to je misel ministrovega govora —■ ni zadosti, da samo to in ono ve, ampak predvsem mora učitelj nekaj biti, namreč celi in pravi človek, ki mladi duši dâ iz svojega bistva, jo osebno oblikuje in dovršuje, vzgojitelj torej, od katerega se mora zahtevati ne povprečno, ampak kvalitetno delo, ne sama učna snov, ampak osebna obrazovalna, ustvarjajoča moč in vpliv, da mladino etično usmerja in po njej vzgaja narod v kulturno in moralno silo. Tako bo učitelj po ministrovih besedah tudi neposredno v službi ljudstva in bo mogel, kakor je minister na drugem mestu, ko je govoril o srednji šoli, naglašal s posebno močnim poudarkom, mladino približati narodni, ljudski kulturi, da ne bo begala, privlečena zdaj od enega tujega kulturnega vzora in nazora, zdaj od drugega, nasprotnega, in se končno izkoreninila ter svojemu narodu odtujila, kakor se mu je še toliko izobraženih ali le napol izobraženih lju^i. Kultura našega ljudstva je predvsem kultura poljedelskega, za stalnostjo v gmotnem in duhovnem pogledu stremečega, v zemlji zasidranega in v trdne religiozne in moralne vrednote verujočega naroda, ki črpa svojo moč iz vzajemnosti vseh od poštenega dela živečih stanov; njegov ideal blagostanja je v zasebni podjetnosti in zadružni povezanosti 1er se takô ogiblje političnih kakor socialnih ekstremov. Delovna in življenjska šola, ki naj se po zamislu ministra profesorja Maga-
Stojadinovič — Kjoseivanov
Važna bolgarsko - jugoslovanska konferenca v Orient - ekspresu med Plovdivom in Sofijo
Ankara. 1. marca. AA. Anatoleka Agencija poroča: Snoči sta Metaxas in Petrescu Coninen s posebnim vlakom odpotovala iz Ankare. Na postaji eo ju pozdravili člani turške vlade, zastopniki vojaških in civilnih oblasti in novinarji.
Carigrad, 1. marca. AA. Snoči ob 22 je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič г ekspresom čez Sofijo odpotoval v Belgrad. V spremstvu so bili g. Adžemovič, naš poslanik v Ankari, g. Ivo Vukotič, jugoslovanski generalni konzul v Carigradu in g. Markovič, odpravnik poslov našega poslaništva v Kairu. Postaja je bila vsa v zastavah in svečano okrašena in eo se prišli poslovit načelniki krajevnih oblasti in vat konzuli držav Balkanskega sporazuma. Zbrala se je tudi skupina dijakov carigrajske univerze. Prišli so tudi številni člani jugoslovanske kolonije. Na peronu je bila častna četa z zastavo in godbo. Ko se je pojavil dr. Stojadinovič, eo ga vsi navzoči pozdravili z vzkliki in ploskanjem. Godba je zaigrala najprej jugoslovansko in nato turško himno. Ko je pregledal častno četo, se je dr. Stojadinovič poslovil od navzočih in vstopil v svoj voz. Pristopil je k oknu in ko je začel vlak odhajati, so se podvojili navdušeni vzkliki. Vzkli-kanje ie trajalo ves čas, dokler ni vlak izginil s postaje.
Sofija, 1. marca. AA. (DNB) Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič se je danes opoldne pripeljal v družbi predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra dr. K j o s e i v a n o v a z orientnim ekspresom v Sofijo. Na postaji so ga sprejeli zastopnik kralja Borisa in diplomatski predstavniki držav Balkanske zveze in Francije. Predsednik vlade iu zunanji minister dr. Stojadinovič je izjavil poročevalcem listov, da se je sestal s svojim dobrini prijateljem Kjoseivanovim in da je z njim proučil razna vprašanja, tičoča se obeli držav. Dalje je dejal, da njegovo kratko bivanje v Sofiji nima uradnega značaja.
Po polurnem postanku na sofijski postaji je predsednik jugoslovanske vlade nadaljeval vožnjo proti meji.
Vožnja predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča čez turško ozemlje od Carigrada do bolgarske mejo je dala priložnost za prisrčne mar nifestaeije turškega prebivalstva ln zastopnikov turških oblastev do dr. Stojadinoviča in Jugoslavije. Na vseh postajah od Carigrada do bolgarsko meje je predsednika dr. Stojadinoviča prisrčno pozdravljalo in sprejemalo mnogo ljudstva, turške mladine in zastopnikov oblastev.
Predsednik ministrskega eveta dr. Georgij Kjoseivanov je s svojim kabinetnim šefom in z jugoslovanskim poslanikom v Sofiji Djuriši-čem in policijskim ravnateljem Preslavskim odpotoval snoči v Plovdiv, da tamkaj pozdravi dr. Stojadinoviča. Na postaji v Plovdivu so davi ob 9.30 dr. Stojadinoviča pozdravili okrožni načelnik, plovdivski župan in drugi zastopniki oblastev. Oddelek vojske je izkazal dr. Stojadinoviču vojaške časti. Ko je dr. Kjoseivanov predstavil dr. Stojadinoviču navzoče zastopnike oblastev, so ministrska predsednika in njuni spremljevalci stopili v ministrski voz predsednika dr. Kjoseivano-va in nadaljevali pot v Sofijo. Med vožnjo sta imela predsednika ministrskega sveta dolg razgovor.
Iziava dr. Sfo:ad'noviča
Ko je predsednik jugos'ovanske vlade dr. Stojadinovič pozdravil navzoče, se je s svojim spremstvom in s predsednikom bolgarske vlade dr. Kjoseivanovim, jugoslovanskim poslanikom Momčilom Jurišičem, ministrom dvora Panevom, z dvornim svetovalcem Grujevim in člani diplomatskega zbora napotil v dvorno čakalnico. V dvorni čakalnici jc predsednik vlade dr Stojadinovič sprejel tudi zastopnike bo'garskega časopisja in jim dal tole izjavo:
»Srečen sem, ker sem se mogel sestati s svojim prijateliem predsednikom ministrskega sveta dr. Kjoseivanovim. Meti potovanjem sva danes prav podrobno razmotrila mednarodni polo-
žaj. Hkrati sem prosil dr. Kjoseivanovn, naj najinega sestanka ne smatra za obisk. Zanesljivo lahko rečem, da ga bom namreč v kratkem obiskal. Dneva tega obiska še nismo določili, ni pa nobene težkoče, da bi tega ne storili.« Na kon-cn svoje izjave se je dr. Stojadinovič zahvalil zastopnikom bolgarskega časopisju za sodelovanje, s katerim spremljajo zbliževalno delo med obema bratskima narodoma.
Ob 14.32 je predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič s svojim spremstvom nadaljeval z orient-eksprosom svojo pot v Belgrad Navzoči so se zelo prisrčno poslovili od jugoslovanskega premierja. Z istim vlakom je odpotoval tudi
Credsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov, ki o spremil dr. Stojadinoviča do bolgarske ob-
mejno postajo Dragoman Jugoslovanski poslanik v Sofiji Momčilo Jurišič pu ga bo spremi' do Sofije.
Spet na domačih tleh
Nocoj ob 15.20 je prispel v Caribrod predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Od Plovdiva do Dragomana je dr. Stojadinoviča spremljal predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov. Na dragomanski postaji sta se predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič in predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov prisrčno poslovila. Predsednik vlade dr. Stojadinovič jo ostal dalj časa v razgovoru z bolgarskimi kmeti, ki so mu itn odhodu vlaka še dolgo mahali z rokami in mu želeli srečno pol.
Zvezna pogodba
med Turčijo in Grčijo
Ankara, 1. marca. AA. Anatolska agencija: Včeraj sta Metaxas in Ruždi Aras podpisala dodatno pogodbo, ki jo bosta ministrska predsednika Turčije in Grčije podpisala aprila meseca v Atenah, ko bo Dželal Bajar vrnil obisk Metaxasu. Pogodba se glasi :
Dodatna pogodba h grško-t urški pogodbi o prijateljstvu, nevtralnosti, pomiritvi in arbitraži z dne 30. oktobra 1930 in h grško-turškemu paktu o prisrčnem dogovoru z dne 14. septembra 1933. — Grčija in Turčija, ki ju pre-šinja želja, da tudi v bodoče pospešujeta stike, ki ju tako srečno družijo in da skleneta dodatno pogodbo ne da bi se pri tem dotaknili kakršnekoli pogodbe, dogovora ali ureditve, bodisi bilateralnih ali plurilateralnih, sta sklenili naslednje: Čl. 1. Če bi ena izmed visokih pogodbenih strank postala predmet nepovzročenega napada s strani ene ali več drugih držav, je druga visoka pogodbena stranka dolžna, ohraniti svojo nevtralnost, po potrebi nastopiti tudi z orožjem proti tem državam, tako da se ne bi mogle poslužiti njenega ozemlja za prehod svojih čet ali za prevoz orožja in vojnega materiala ali za dovoz živil, živine itd. Prav tako bi morala preprečiti prehod čez njeno ozemlje, če bi hotela kaka tretja država ali več njih izvesti vojaške oglede na ozemlju ene od pogodbenih strank.
Čl. 2. Če bi postala ena izmed pogodbenih strank predmet sovražnega nastopa ene ali več drugih držav, mora druga pogodbena stranka sto-
riti vse, da ponmga najti izhod iz položaja, če bi pa kljub vsem tem prizadevanjem vojna postala neizbežna, se bosta obe pogodbeni stranki dogovorili, da skrbno proučita novi položaj v dobrohotnem smislu, tako da bi našli rešitev, ki bi ustrezala njunim višjim interesom.
Čl. 3. Obe pogodbeni stranki soglašata v tem. da ne bosta dovolili na svojem ozemlju ustanovitve ali delovanja organizacije ali združenja, ki bi hotelo kaliti mir in varnost v drugi deželi ali iz-premeniti njeno vlado, prav tako pa lmsta prepovedali prebivanje oseb ali obstoj društev, ki bi hotela izvesti s propagando ali s kakim drugim sredstvom boj proti drugi deželi.
Čl. 4. Visoki pogodbeni stranki sta se nadalje dogovorili, da ostanejo neodvisno od določb te pogodbe vso njihove medsebojne obveznosti kakor tudi bilateralne in plurilateralne obveznosti, ki sta jih sklenili in ki so v veljavi, še nadalje v polni veljavi.
Čl. 5. Ta pogodba, ki stopi v veljavo z dnem izmenjave ratifikacijskih listin, velja za dobo 10 let. Za toliko let ostane v veljavi, če je nobena od pogodbenih strank ne odpove eno leto pred njenim potekom. Pogodbeni stranki sta nadalje sklenili, naj velja turško-grška pogodba o prijateljstvu, nevtralnosti, pomiritvi in arbitraži z dne 30. oktobra 1930 in pa o prisrčnem dogovoru z dno 14. septembra 1933 prav tako dolgo, kakor tale pogodl>a, ne da bi s tem posegli v dispozicije navedene pogodbe.
Padle veličine botjševišhega
¥ 0___
teZtma pričakujejo smrtno obsodbo
Danes se prične v Moskvi senzacionalen proces proti 21 obtožencem, ki so same padle veličine boljševiškega režima. Na prvem mestu je treba imenovati
Buharina, ki pripada snovateljem in po-četnikom svetovne revolucije. Buharin je bil ne le prvi predsednik Kominterne, katero mesto je opravljal 10 let, ampak je poleg Lenina gotovo največji boljševiški teoretik in učenik komunističnega zveličavnega nauka ter pisatelj mnogih marksističnih dej.
R y k o v je bil dolgo let ministrski predsednik, ali kakor pravijo v Sovjetiji, predsednik sveta ljudskih komisarjev in pozneje ljudski komisar, to je minister za pošto in brzojav. Njegova slava ni tako zaslužena, kakor njegovega kolega Buharina. Mož slovi kot ljubitelj alkohola in je na svojem mestu ostai le zaradi tega, ker se drugj mogočneži niso mogli zediniti, kdo naj bi sicer sedel na Rykovem mestu.
raševiča v najožjem stiku z ljudskim življenjem in delom ter njegovo rodno omiko razvije iz naše sedanje ljudske šole, ki je produkt ljudski duši tujega prosvetljenstva, mora sloneti na teh osnovah narodovega bitja in žitja.
Iz ministrovega govora smo tudi izvedeli, da Slovenci po svoji ljudski izobrazbi, kolikor nam jo je dajala in daje šola, stojimo v državi na prvem mestu; v naši banovini znaša število ljudskošolskih učencev 15% vsega prebivalstva, kar pomeni, da po šolski izobrazbi stojimo na prvem mestu v Evropi sploh, na isti črti ko Norveška in Danska, višje celo od ČSR, Anglije, Belgije in Danske. Na to smo lahko ponosni in tudi smo, ima pa to za nas v državi, kjer je v nekih banovinah procent števila učencev v primeri s številom vsega prebivalstva tako nizek (6% v vrbaski banovini) in procent nepismenih tako visok (65% v zetski banovini!), kakor v Španiji, zelo neugodne posledice. Dočim mora država z vsemi silami, h katerim mora Slovenija prispevati primeroma največji del, dvigati nizko raven šolstva in ljudske prosvete na jugu, da nas za silo doseže, pa mora zato trpeti naša šola, ki ji primanjkuje potrebno število uči-teljstva za polni in brezhibni obrat, medtem ko število brezposelnih učiteljskih kandidatov 1 in profesorjev raste in raste, izdatki naših ; občin in banovin pa se ne manjšajo, ampak j se istotako dvigajo le navzgor. Medtem ko prinašamo tolike žrtve za celoto, da bi nas '
drugi deli države kulturno dohiteli, smo sami prikrajšani tako, da se moramo bati, da ne bi naša kulturna raven začela padati. To stanje je vsekakor abnormalno in če gospod prosvetni minister upravičeno upa, da bo brezdvomni dvig našega gospodarstva pod sedanjo vlado rešil tudi vprašanje nadpro-dukcije našega inteligenčnega stanu, pa upamo mi, da bo država tudi za naše šolstvo toliko prispevala, da bo vsaj ostalo na višini, dostojni naše narodne kulture. To velja posebno tudi za našo univerzo, ki je prava pastorka, kakor se razvidi iz ministrovega ekspozéja samega, ki se nam zdi odkrito priznanje, da se zanjo v primeru z zagrebško in belgrajsko, za katero gredo vsako leto velike vsote za institute in laboratorije, stori strašno malo.
Toliko za danes. Čeprav v poročilu g. prosvetnega ministra ni najti mesta, v katerem bi se poudarjala potreba resnične in najširše samouprave ljudstva v šolskem pogledu, ki bi rešila mnogo najbolj perečih vprašanj, ki jih je minister poudarjal, pa vendar potreba po odločujoči ingerenci ljudstva na šolsko prosveto nujno sledi iz njegovih zelo pomembnih izvajanj o šoli, ki mora organično rasti iz narodove kulture, ne pa biti ztrolj produkt birokratičnih ideoloških kapric. Mogoče je bilo treba dodati le, da tako važne naloge, kakor se zahtevajo od učitelja in profesorja, zahtevajo, da je ludi gmotno postavljen na dostojno višino.
Jagoda, bivši dolgoletni notranji minister boljševiške države in vodja GPU, pozneje pa pred svojo aretacijo minister za pošte Njegovo ime jo proslulo v Sovjetiji in po celem svetu zaradi sadistične okrutnosti, s katero je ta krvoločni Zid v množicah moril in pobijal svoje žrtve.
Krestinski je tudi Zid in je bil nekaj časa namestnik zunanjega ministra, pozneje pa namestnik pravosodnega ministra.
Rakovski je po rodu Bolgar. Več let je bil predsednik sveta ljudskih komisarjev v Ukrajini, pozneje pa opolnomočeni minister in poslanik v Londonu, dve leti pa tudi v Parizu.
Bes eno v je bivši sov. poslanik v Berlinu.
G r i n k o je bil ljudski komisar za finance.
Čer no v, bivši ljudski komisar za poljedelstvo.
Ivanov, bivši ljudski komisar za lesno industrijo.
Rosenholz, bivši minister za zun. trgovino.
Selen ski, bivši tajnik boljševiške stranke za srednjo Azijo.
Poleg teh 11 bivših boljševiških ministrov sede na zatožni klopi še: Ikra no v, bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev v tatarski republiki, Šerangovič, bivši glavni tajnik stranke v Beli Rusiji, Le v in, ravnatelj bolnišnice v Kremlju, P j e t n j e v , svetovno znani specialist za srčne bolezni, in dal je še Kozakov, S u b a-rev, Krjučkov, Vinogradov, Maksi-j e v in B u 1 a n o v.
Vsi našteti so obtoženi, da so organizirali teroristične zločine in pripravljali odcojutev od Sovjetske Rusije raznili delov sovjetskega ozemlja v Evropi in Aziji Dolže jih špijonaže v prilog inozemskim kapitalističnim državam in da so hoteli oslabili vojaško moč sovjetov. Sploh so stali v službi mednarodnega kapitalizma in buržuazije, hoteč strmoglaviti boljševiško oblast in deželo izročiti sovražnikom proletariata.
Ta proces je že peti v vrsti velikih veleizdaj-niških procesov zadnjih mesecev. Vsi obtoženci so bili že dalje časa v zloglasnih moskovskih zaporih in svet ne bo presenečen, ako bo slišal, da so vse, kar se jim očita, tudi »priznali« Krasnaja zvezda« j>iše z ozirom na proces, ki se danes prične, naslednje: »TVm govrainikom narodu se ne sme izkazali nobene milosti. Faiistilno zalerjo je treba uničili in v prah pomanrirali. du ne bo v Sovjetiji ostalo od nje nobene sledi Buharinovim in Troc-kijevim prijateljem 1er vohunom ne sme bili mesta v Sovjetiji
Zagrebška vremenska napoved: Deževno.
Dunajska vremenska napoved: milo spremenljivo, nad 5 stopinj nad ničlo.
Zemiinska vremenska napoved: Od časa do
časa bo deževalo po vsej kraljevini, zlasti v severni polovici. Toplota se bo šo dvignila.
Tretja stopnja
fašistične korporativne države
Ob seji Velikega iašističnega sveta
Milan, februarja 1938.
Dno 3. marca 1938 se sestane v Rimu pod predsedstvom Mussolinija, predsednika italijanske vlade in vodje fašizma, Veliki fušietični svet, vrhovni organ. ki koordinira in dopolnjuje celotno dejavnost režima, ki je izšel iz fašistične revolucije« ter »posvetovalni organ vlade v političnih zadevali«.
Mussolini skliče Veliki fašistični svet samo, kadar gre za odločitve prvega reda. Zadnjič je bil sklican dne 10. decembra 1937, ko mu je bil predlojen v odločitev pred'og o izstopu Italije •/ ZN. Povsem razumljivo je torej, da vlada za bližnjo sejo VFS precejšnje zanimanje.
,\a dnevnem redu seje V F.S dne 3. marca jc poleg pregleda zunanje- in notranjepolitičnega |K>ložaja, |x>leg pretresa gospodarskega stanja in demografskega razvoja, poročilo komisije glede ustanovitve : Ca mero dei Fasoi e délié Cor-porazioni« (Zbornice fašij in korporacij). Veliki fašistični svet bo torej na svoji prihodnji seji odločal o že ponovno napovedani korporativni reformi politične reprezentance državnega ljudstva in organa državne zakonodaje.
*
Korporativno razdobje fušizma in njega razvoj sega nazaj na datum 3. aprila 1926, ko je takratni italijanski parlament sprejel zakon o pravni ureditvi kolektivnih delovnih odnosov«, ki je z javnopravno včlenitvijo sindikalnega pojava: potom instituta obvezne kolektivne pogodbe ter z ustanovitvijo rednega sodstva za kolektivne delovne sporo, discipliniral socialno delovno območje in obenem dal pravni temelj socialni organizaciji fašistične fcotalitetne države.
korporutivua socialna organizacija s poklicem kot različnim kriterijem naj bi s časom prestopila ozke meje de'ovnega področja, se s svojo urejevalno oblastjo raztegnila dalje na področje proizvodnje ter se postopoma razvijala v organično ožilje celotne javnopravne organizacije in politične dejavnosti fašistične totalitetne države.
Лс v svojem parlamentarnem poročilu ob priliki razprave o zakonu z 3. aprila 1936 je minister Roceo, avtor fašistične korporativne zakonodaje, dejal, da bo ena izmed neposrednih posledic profesionalne družbene organizacije vpeljava Korporativne reprezentance v velike ustavne organe«.
*
Osem let je fašizem urejal in izpopolnjeval sindikalno organizacijo, institut kolektivne pogodbe in mehanizem reševanja kolektivnih delovnih sporov, da bi ga napravil uspešnejšega od sistema štrajkov in izpiti j tako za oba živa < initelja gospodnrskegn živl jenja kot za rezultat njune vzajemne gospodarske dejavnosti.
Po osmih letih izkušnje s sindikalno organizacijo in njenim delovanjem na delovnem področju je dne II. decembra 1933 Veliki fašistični svet odobril zakonski osnutek -.o sestavi in funkcijah korporacij«, ki ga je dne 5. februarja 193+ parlament spremenil v veljavni zakon. Š tem zakonom je fašizem korporativno načelo razširil iz porazdelitvenega na proizvajalno in s tem na celotno socialno-gospodarsko področje ter poklicno sindikalno bazo korporativne organizacije dopolnil z ustanovo korpo-rncije, ki naj »pod vodstvom države izvršuje popolno, organično in enotno urejevanje proizvajalnih sil, pod vidikom razvoja bogastva, politične moči in dobrobiti italijanskega ljudstva«, korporacije so državni upravni organi, sestavljeni iz zastopnikov ol>ojih sindikalnih tzdruženj kot predstavnikov proizvajalnih činiteljev ter iz zastopnikov stranke kot predstavnikov interesov neorganizirane mase konsumentov.
/, ustanovitvijo 22 korporacij je bila dograjena fašistična korporativna struktura na področju narodnega gospodarstva. Korporacije naj na področju proizvodnje z »enotno, organično in jiopolno disciplino proizvajalnih sil« zaključijo
dobo proizvajalne anarhije, koalicijskih vojn ter cikličnih pretresov kot njih posledic, tako skrbe /u poiunožitev proizvodnje in s tem omogočijo izpeljavo čim popolnejše »gospodarske neodvisnosti«. Sindikalna organizacija in delovno sodišče pa naj skrbita, da se bo narodnogospodarski dohodek potom treh določnih kriterijev korporativne mezde (normalne zahteve življenja, možnost produkcije, uspeh dela) delil čim bolj v skladu z načelom »socialne pravičnosti«, ki je prvi pogoj družbenega sožitja.
Da ni sindikalna organizacija, delovno sodišče in korporacije dosegali določene jim cilje, je zakon kolektivne pogodbe in razsodbe delovnih sodišč opremil s splošno pravno obveznostjo; korporacijam pa je podelil normativno oblast, ki pa ostaja v okviru uredbodajne kompetenee upravnih organov, v hierarhiji pravotvorbe podrejena ne samo formalni državni zakonodaji,
temveč tudi vladni uredbodajni oblasti.
*
Ob priliki razprave o zakonskem predlogu o ustanovitvi in funkcijah korporacij v senatu dno 13 januarja 1934 je Mussolini napovedal: >Ko bomo videli praktično in uspešno funkcioniranje korporacij, bomo prestopili v tretjo fazo, ki se imenuje ustavna reforma. Šele v tej tretji fazi se bo odločila usoda poslanske zbornice « Od te napovedi so pretekla ceila štiri leta delovanja korporativnih organov na odmerjenem gospodarsko urejevalnem področju.
Fašizem je že leta 1928 korigiral poslansko zbornico. Toda to je bila le naravna posledica sistema ene, javnopravne stranke. Izvršila se je le preprosta fašistizacija« poslanske zbornice tz razpustom ostalih strank in s spremembo vo-livne geometrije. Toda taka zbornica, ki ni drugega kot poslabšana izdaja liberalno-demokrat-skega parlamenta, ni ugajala niti Mussoliniju. Na njen naslov je dejal: »Zbornica predstavlja svet, ki smo ga porušili; predstavlja sistem več strank. Tistega dne, ko smo odpravili številčnost strank, je zbornica izgubila bistveni motiv, zaradi katerega je nastala. Poslanska zbornica je odslej anahronistična že v samem naslovu: je ustanova, ki smo jo našli in ki je tuja naši mentaliteti...«
V zgodovinskem govoru dne 23. marca 1936,
v katerem je napovedal čim popolnejšo gospodarsko neodvisnost kot cilj italijanskega gc darstva, je Mussolini že z imenom nazval
politično reprezentanco in imenoval njeno sestavno načelo. »Poslanska zbornica bo odstopila svoje mesto Narodni skupščini korporacij, ki _sc bo izoblikovala v »Zbornico fašij in korporacij«. (Caméra dei fasci e delle corporazioni.)
Od neznane bodoče korporativne politične reprezentance si nekateri obetajo mnogo. Z zmago korporativizma kot splošnega družbeno in državno orpanizatornega načela, naj bi uvedba korporativnega političnega predstavništva rešila obenem osrednji politično življenjski problem fašizma — problem politične kontrole nad režimom, ki naj odtehta sedanje brezpogojno zaupanje v vodjo in njegovo genialnost ter tako
Avstrija se še ni pomirita
Dunaj. 1. marca. b. Dasiravno je na Dunaju zavladalo popolno zatišje, pa prihajajo iz pokrajine vesti o veliki napetosti, ker se duhovi še vedno ne morejo pomiriti. Na Štajerskem in v Gradcu vlada še vedno tako velika napetost. Sirijo se razne vesti, da bo notranji minister Seyss-Inquart odpotoval v Gradec, da pomiri na-rodnosocialistične elemente. Doslej je prišlo v Gradcu do večjih demonstracij. Vojaštvo in policija sta še vedno strogo pripravljena za intervencijo. PodrobVosti o dogodkih v Gradcu in na štajerskem doslej ni bilo mogoče izvedeti. Uradni srogi demantirajo vse vesti inozemskega tiska o nemirih v Gradcu i u L i n z u. Kakor poročajo, vodi hitlerjevsko akcijo novo ilegalno vodstvo narodnosocialietične stranke v Avstriji, ki se je preselilo v Gradec in od tam upravlja svoje protizakonito delo kljub novemu sporazumu med Nemčijo in Avstrijo. Ta odbor dobiva veliko denarno podporo iz Nemčije. Na Dunaj so prispeli' bivši voditelji ilegalnega narodnosocialističnega pokreta dr. Tauss, stotnik Leopold in še nekateri drugi.
Kapitan Leopold in inž. Tauss, voditelja nezakonite organizacije avstrijskih narodnih socialistov, sta se končnoveljavno nastanila v Nemčiji. Prišla sta na Dunaj še uredit svoje zadeve in mnogo njunih pristašev je prišlo na postajo, da bi ju pozdravilo Kapitan Leopold pa je izstopil z vlaka že pred Dunajem in se po stranskih cestah odpeljal v prestolnico. Tako ni bilo nikakih incidentov ob njunem prihodu. Na Dunaju ostaneta nekaj dni. Naslednik kapitana Leopolda bo major Klausener, ki živi sedaj na Koroškem.
„Nemški dan" prepovedan
»Domovinska fronta« priredi v nedeljo nad 3000 shodov in zborovanj v vsej Avstriji. Vse prireditve bodo pod geslom: »Za Avstrijo s Schusch-
niggom!« Notranje ministrstvo pa je prepovedalo takoiinenovani »nemški dan«, ki bi moral biti v nedeljo v Linzu. Na tej prireditvi bi moral govoriti sam notranji minister Seyss-Inquart. Dopoldne je povabil k sebi notranji minister Seiss-lnquart vse višje uradništvo policije in orožništva in mu izjavil, da .policija ne sme voditi politike, amjuk to lahko opravlja samo vlada; policija naj samo ščiti zakon in mu služi.«
Narodni socialist dr. llugo Jurij, ki so ga jh>, sestanku v Berchtesgadenu sprejeli v domovinsko fronto, je imenovan za člana državnega sveta.
Marša! Janša upokojen
Vodja avstrijskega glavnega štaba in šef tretjega odseka maršal Janša je upokojen, ker ima že predpisana službena leta za seboj. Na njegovo mesto je za šefa glavnega štaba imenovan general Bonne, za šefa tretjega odseka pa maršal Bayer. Bivši avstrijski vojaški ataše v Budimpešti polkovnik Hegel je prevzel vodstvo vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu.
Napoveduje o prijafeVshi
obisk iz Budimpešte
Poročajo tudi, da bo te dni prišel na Dunaj madžarski zunanji minister de Kanya. Njegov obisk bi bil v zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji. Madžarska vlada je baje zelo zadovoljna z zadnjim Schuschniggovim govorom in ludi sama pripravlja čim ostrejšo politiko proti narodnemu socializmu na Madžarskem.
Istočasno govoro v Budimpešti, da se bodo te dni pospešeno nadaljevala pogajanja med Madžarsko in državami Male zveze. Zadnji dogodki v Romuniji so namreč ta pogajanja nekoliko zavlekli.
fašizem »razosebi« in ga tudi — po Mussoliniju. Z likvidacijo liberalno demokratičnega sistema je oslala edina kontrola nad režimom krona.
Bodoča korporativna zakonodajna zbornica kot organično predstavništvo državnega l judstva v njegovem živem mozaiku poklicne razčlenitve naj Italiji vrne politično predstavništvo; toda ta naj da primernejši izraz ljudstva kot ga je dala mehanična liberalno-dcmokratska reprezentanca ljudstva diferenciranega po strankarskih grupah.
Tako nekako izzveni večina ugibanj korporativnih pravnikov in političnih teoretikov glede tretje in izaključne faze osnovnega organiza-tornofunkcionalnega razvoja fašističnega korporativizma.	Č. Ž.
Kitajske čete v Sansi na umiku
Tokio, 1. marca. AA. DNB: Japonci so onemogočili borbo nad pol milijona kitajskim vojakom, ki se sedaj v neredu umikajo proti jugu in Rumeni reki ined pokrajinama Sensi in Šansi. Desno krilo je popolnoma razbito in so kitajske čete v vseh odsekih popolnoma demoralizirane. To poročilo je prejela agencija »Domej« od glavnega političnega svetovalca pri japonski vojski.
... da tudi Japonska
ni tabo „čista44
Pariz, 1. marca. b. V Pariz se ie vrnil iz Zdrti ženih držav apostolski vikar iz Nankinga msgr. Juki. Na nekem predavanju na Sorbonni je izjavil, da Japonci trdijo, da hočejo iztrebiti komunistično propagando na Kitajskem, obenem pa pozabljajo, da je Kitajska mnogo manj komunistična kakor pa Japonska. Kitajski državljani so večinoma mali posestniki in zaradi tega le težko dostopni za komunistične ideje. Drugače pa je na Japonskem, kjer se mora delavstvo v tovarnah zelo težko boriti za vsakdanji kruh.
za živijeujc't: Belgija bo priznala
l'îrt lïUornlnA.	«4 «M	I	Ж C	• ••
italijansko Abestnito
Bruselj, 1. marca. c. Belgijski minietrski predsednik Janson je izjavil v parlamentu, da je zdaj belgijska vlada priznala zasedbo Abesinije in v Rim poslala novega veleposlanika, ki bo akreditiran pri italijanskem kralju in abesinskem ce-earju. Novi veleposlanik bo čez nekaj dni odpotoval v Rim.
Kardinal Faulhaber o čtivu
Miinchen, 1. marca. TG. Monakovski kardinal Faulhaber je izdal pastirsko pismo, v katerem vsem vernikom prepoveduje branje časopisov in revij, ki objavljajo za katoliško duhovščino sramotilne članke in spise. Kardinalovo pismo je bilo v nedeljo prebrano po vseh katoliških cerkvah. Kardinal pravi med drugim v svojem pastirskem pismu: »Sovražniki Cerkve se trudijo, da bi katoliško vero z razširjanjem obrekovalnih in sramotilnih spisov porušili in čast duhovščine umazali. Ko so vsi dosedanji jx>skusi, z nasiljem omajati temelje krščanstva, projiadli, se je sedaj začela borba z umazanim obrekovanjem duhovščine. Po predpisih konkordata, ki ga je nemška vlada podpisala, ima duhovniška obleka pravico do istega spoštovanja, kakor obleka nemške armade. Gorje narodu, ki ne spoštuje božje besede in dovoljuje sramotenje svoje duhovščinek V svojem pastirskem pismu prepoveduje kardinal vernikom tudi naročanje gotovih narodnosocialističnih spisov, ki so se v umazani borbi proti krščanstvu najbolj izkazali.
Vatikan. 1. marca. c. Sv. oče Pij XI. je danes sprejel v zelo dolgo avdienco berlinskega škof? Preysinga.
D'Annunzio umrl
ек^зви
■en'A
Neapelj. 1. marca AA. Štefani: Jugoslovanski prometni minister dr. Sjiaho si je danes v spremstvu zastopnikov krajevnih oblastev ogledal novo pristanišče in razširjevalna dela v dosedanjih pristaniščih. Proti večeru se je dr. Spaho vrnil v Kini.
Težka železniška nesreča pri Temišvaru 65 mrtvih
Bukarešta, 1. marca. TG. Šele sedaj so prišle v javnost nekatere podrobnosti o strašni železniški nesreči, ki se je pripetila pri Temešvaru v bližini jugoslovanske meje že dne 27. februarja. Listi o njej niso smeli ničesar poročati. Radiopo-staje so molčale. Tudi v inozemstvo so prišle le skope vesti o obsegu te nesreče. Proti Temešvaru je vozil ekspres z veliko brzino. Pri Vogtinu v bližini Tcmešvara je zadel v polni vožnji v osebni vlak in se zaril v njega s tolikšno silo, da sta se lokomotivi druga v drugo naravnost zajedli, medtem ko so biii poštni vagoni, prvi vagon ekspresa in prva dva vagona osebnega vlaka dobesedno zmečkani. Tudi ostali vagoni obeli vlakov so bili razdejani, a ne tako, kot prvi štirje. Ker sta bila oba vlaka polna potnikov, je nesreča povzročila naravnost strahotno razdejanje. Izpod ruševin vagonov so potegnili 65 m r t v i h in dvajset liudn ranjenih, o katerih jc malo ver-jetuo, da bodo ostali pri življenju. Lažje ranjenih pa je na desetine. Organizirali so takoj pomoč iz Temešvara in hitra reševalna dela so marsikateremu rešila življenje. Oblasti vodijo preiskavo, kako je nesreča nastala in kdo nosi odgovornost za tolike človeške žrtve.
Francoske vladne krize ne bo
Pariz. 1. marca. b. V »Populairu« je napisal Leon Blum članek, v katerem trdi, da je senat pred odločilno sejo in mora paziti na fiosledice, ki bodo nastale v primeru nepopustljivosti v vprašanju novega statuta dela. Blum pravi, da bi senat z nezaupnico mogel izzvati daljnosežne parlamentarne posledice. Sestava novega kabineta bo naletela na nepremostljive ovire. Nazadnje ne bo preostalo nič drugega, kakor zateči se k novim volitvam, ki naj rešijo eventualno nastalo krizo.
Članek voditelja franicoskih socialistov Leona Blunta je vzbudil v parlamentarnih krogih in sploh v vsej politični javnosti veliko iznenadenje in ga vsi živahno komentirajo.
Generalni tajnik socialnodemokratske stranke Faure jc izjavil v Lyonu, da ni izključeno, da bo njegova stranka v kratkem pozvana, da spet prevzame oblast. To bi bilo v interesu Francije in stranke, ker bi močan blok |>od vodstveni Leona Bitima spet ustalil politične razmere. Seveda pa tega cilja ne ho mogoče doseči, če si bodo posamezni člani stranke nasprotovali v delu in povzročali prevelika nesoglasja.
Mednarodni špijoni v Ameriki
Washington, 1. marca. TG. Ministrstvo za pravosodje je v uradnem poročilu priznalo, da je prišlo na sled zelo obsežni vohunski organizaciji. Škandal raste sedaj od dne do dne. Ameriška tajna policija odkriva vsak dan nova vohunska omrežja. Listi, ki r. stvari zelo obširno in na ameriški način senzacionalno pišejo, pripovedujejo, da se je vohunski organizaciji posrečilo dobiti v roke tajne vojaške informacije in jih spraviti v roke neke tuje velesile. Gre baje za izredno važne vojaške tajnosti, kot na primer za obrambne načrte nu Panamskem prekopu, za načrte najnovejše ameriške vojne ladji — nosilke letal, za načrte najvažnejših obalnih utrdb Severne Amerike na tihomorski obali, za načrte mobilizacije in podob-
Španci niso pozabili
na — Gibraltar
London, 1. marca. b. Ves britanski tisk obširno komentira v uvodnikih izjavo nacionalističnega generala Queipa de Liana, ki jo je poda! v obmejnem mestu La Lineja. Queipo de Liano je ostro napadel Veliko Britanijo ter dejal, da bo kmalu prisiljena zapustiti Gibraltar, ki pripada Španiji.
Pariz, 1. marca. b. Večji del francoskega tieka objavlja v mastnih črkah izjavo nacionalističnega generala Queipa de Liana, v kateri je dejal, da bo Velika Britanija prisiljena vrniti Gibraltar Španiji.
Komunist ustrelil duhovnika pred oltarjem
Poznanj. 1. marca. Med sv. mašo je znan komunist ubil z več streli duhovnika Strajha. ki je hil znan nasprotnik komunizma. — Množica je napadalca prijela in ga izročila policiji. Policija je aretirala še več sokrivcev, ker se je izkazalo, da je bil umor sklonjen na seji krajevne komunistične organizacije.
Grabshi umrl
Varšava, 1. marca. AA. Vladislav Grabski, M je snoči umrl je bil odličen državnik, znan ilčenjak-gospodarstvenik in sociolog, poljski delegat na mirovni konferenci v Parizu, bivši jx>-slanec in j.Tof. za politično gospodarstvo na kmetijski visoki šoli v Varšavi. Pokojnik je izvedel '
no. V tej zvezi je ameriška policija že veliko oseb aretirala. Med njimi je precejšnje število nemških državljanov. Vohuni so imeli zvezo tudi s tolovajskimi družbami ameriških velemest, ki so jim naložili nalogo, naj ujamejo vrhovnega poveljnika ameriškega btodovja in naj ga z mučenjem pripravijo do tega. da bo izda! še druge vojaške tajnosti. Nemško veleposlaništvo v Washingtonu je bilo neprijetno dirnjeno in je po nalogu nemške vlade v Berlinu, ki ji je ta vohunska zadeva skrajno neprijetna izdalo nalog na vse nemške državljane v Ameriki, naj izstopijo iz narodno-socialistične stranke, da se ne bi delovanje te organizacije spravljalo v stik z vohunskimi odkritji ameriške policije.
denarno reformo leta 1924 in obnovil poljsko narodno banko. Ministrski predsednik je bil trikrat, in sicer leta 1920 in 1925 in trikrat finančni minister. leta 1919, 1923 in 1924. leta 1918 je bil pa kmetijski minister. Napisal je okoli 70 znanstvenih del. Imel je odlikovanje belega orla. Umrl je za rakom.
Praga. 1. marca. c. Češkoslovaški ministrski jiredsed
nik dr. Uodža bo imel v petek, dne 4. marca, velik govor najprej ob 11 dopoldne v par-lamentu, ob 12 pa v senatu. Dr. Hodža bo govoril o vseh zadnjih dogodkih mednarodne politike.
Ob Gardskem jezeru je v svoji vilvtriflrl italijanski pesnik in politik Gabri еД^^/М! -n u n z i o.
Gabricle d'Annunzio je bil rojen 12. marca 1863 v Francavilla v provinci Pescara. Kmalu so je posvetil literarnemu delovanju in je s petnajstimi leti izdal jirve pesmi. Njegova poezija je prežeta močne čustvenosti in čistega naturalizma, poznejša njegova pesniška dela pa prepleta razumljiv simbolizem in misel o nadčloveku, ki jo je dobil pri Nietzscheju. Njegov jezik je deloma velika umetnina, deloma pa predstavlja izumetničeno iskanje besedne igre Spisal je tudi več dram. Sploh jc njegova literarna zapuščina silno bogata in deloma prevedena tudi v drugo jezike.
Za (zasluge, ki si jih je pridobil z okupacijo Reke za Italijo, je bil imenovan za kneza Snežnika. Leta 1923 jc bil povišan v generala zračnega brodovja — seveda samo po imenu. V zadnjih letih je malo nastopal v javnosti. Zadnjič se je o njem govorilo, ko je baje nameraval poleteti v stratosfero (1933).
Znižane voznine
Belgrad, 1. marca. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem mednarodnega velesejma v Bratislavi (Češkoslovaška) 50% popust. Popust velja za odhod od 19. avgusta do 3. septembra, za povratek pa od 28. avgusta do 14. septembra t. 1. Popust velja za vse vlake in razrede (tudi za ekspresne), razen za 4. razred.
Enak popust jc dovoljen obiskovalcem mednarodnega velesejma v Bariu (Italija). Popust velja od 28. avgusta do 2. septembra, za povratek pa od 6. do 30. septembra. Razstavno blago se bo prevažalo v smislu določb tarife za prevoz blaga.
Dr. Stojadinovič v Belgradu
Belgrad. 1. marca. b. Nocoj ob 9.40 ee je vrnil čez Solijo iz Ankare predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. No jiostaji so ga pozdravili člani vlade z notranjim ministrom dr. Korošcem na čelu. Pri sprejemu so bili navzoči tndi številni pristaši JRZ, več poslancev in senatorjev, ki so priredili dr. Stojadinoviču prisrčno ovacije.
Poročila iz skupščine
g tej v naši drugi izdaji
Umrl nam je po daljši bolezni naš predobri sojirog, oče, brat, svak, stric, gospod
Alfonz Ravnikar
poštni uradni ravnatelj v pokoju
Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dno 3. marca 1938 oh 1 pojioldne iz hiše žalosti nn Poljanski cesti 13 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožaljn. V Ljubljani, dne I. marca 1938.
Globoko žalujoča soproga Pavla s hčerko Marijo ter ostalo sorodstvo.
Minister dr. Krek izseljencem
V ponedeljek ponoči \e govoril minister našim izseliencem v Ameriki o zunaniem in notranjem političnem sta mu v Jugos aviji
Vsem bratom in sestram izseljencem iskrene pozdrave iz stare domovine! Tole četrt ure bi rad z vami v kratkem pregledal politično stanje v Jugoslaviji in vas obvestil o naših zunanjepolitičnih razmerah.
Tam v daljni Ameriki veliko citate o vojni ▼ evropski Španiji, veliko o sporih in prepirih, o nevarnostih splošne vojne v Evropi, o mrzličnih pripravah za vojno in o težkih naporih plemenitih ljudi in državnikov, ki Evropo še vzdržujejo t miru.
O Jugoslaviji čitate redko kaj. Manjša država je in senzacij nima. Mir je v njej in okoli nje, Bocialni mir in politični mir. Odkar Jugoslavija vodi politiko na Balkanu, je že propadlo mnogo nad raznih političnih špekulantov in avanturistov, da bi mogli imeti Balkan za ognjišče, na katerem se vsak čas more za tuj raîun in tujo korist zanetiti požar. Jugoslavija je Zvezi balkanskih držav znala dati polno življenje in je izpolnila z gospodarskim in finančnim sodelovanjem politične odnose balkanekega sporazuma. Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo je odprl nove vidike slovanske vzajemnosti, moči in vodilnosti na Balkanskem polotoku.
Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška so se v obrambo svojih skupnih koristi povezale v Malo antanto. Mala antanta pod vodstvom Francije vztrajno brani sedanje stanje v srednji Evropi ter je odločen nasprotnik vsakih izprememb in močan steber miru. Mala antanta je z vso živahnostjo delala in se uveljavljala tudi ob takih prilikah v poslednjih letih, ko so padali vplivi drugih meddržavnih evropskih zvez in ko je žalostno kopnel ugled Zveze narodov
Jugoslavija ima med velesilami staro zaveznico in prijateljico v Franciji, močno zagovornico v Angliji in je prav v zadnjih letih bistveno izboljšala in izpopolnila svoje zveze tudi s Poljsko, Nemčijo in Italijo. Tudi tam v daljni Ameriki ste gotovo Culi, da je Belgrad v letu 1936 in 1937 bil pozorišče mednarodnih obiskov, predstavnikov vseh teh evropskih velesil in drugih držav, in da so konec leta 1937 in v začetku 1938 našega predsednika vlade in ministra zunanjih zadev triumfalno sprejeli v Parizu, Londonu, Rimu in Berlinu, da so mu dali čast in priznanje enako-
Veličasten pogreb dr. Opeke na Vrhniki
Vrhnika, 1. marca.
Truplo pokojnega ljubljanskega stolnega kanonika dr. Mihaela Opeke je bilo pripeljano v ponedeljek popoldne v domačo rojstno hišo na Vrhniki. Vrhničani in okoličani, ki so pokojnika zelo ljubili in spoštovali, so ga hodili kropit v trumah. Iz Ljubljane je prišlo na pogreb z avtomobili in z železnico veliko število pokojnikovih epoštovalcev in prijateljev, prav tako eo prihiteli mnogoštevilni pokojnikovi rojaki, tako da se je razvila na Vrhniki lepa žalna svečanost.
Krsto s truplom je pred hišo žalosti blagoslovil ob asistenci vsega kapitlja in številne duhovščine škof dr. Rozman, vrhniški pevci so pod vodstvom g. K. Koprivnika zapeli žalostinko »Presrečni 90, ki umrjejo v Gospodu«, vrhniško godbeno društvo pa je zaigralo žalno koračnico. Zatem se je razvil velik žalni sprevod od hiše žalosti do vrhniške farne cerkve. Gasilci so nesli krsto, ob kateri je šla častna gasilska straža. V sprevodu je šlo najprej okoli 100 gasilcev v uniformah pod vodstvom g. Vuka. Gasilsko zajednico in ljubljansko župo ter ljubljansko gasilsko četo so zastopali gg. Pristovšek, Furlan, Hrovatin in Bahar. roleg vencev ljubljanske gasilske čete in župe, ki smo jih navedli že v včerajšnjem poročilu iz Ljubljane, so gasilci nesli tudi krasen ve-aec, ki ga je poklonilo vrhniško gasilsko okrožje.
Častno in v velikem številu je bila zastopana duhovščina. Poleg celotnega ljubljanskega stolnega kapitlja z g. proštom Nadrahom na čelu, so se pogreba udeležili stiški opat dr. Kostelec, dekan teološke fakultete prélat dr. Slavič, bivši vrhniški dekan g. Kette, sedanji vrhniški dekan g. Burnik in drugi. Polnoštevilno je šel v sprevodu vrhniški občinski svet z županom g. Hrenom na čelu, dalje vrhniški starešina okr. sodišča g. Leit-geb, zastopnik ljubljanske realke, kjer je pokojnik dolgo vrsto let poučeval, prof. Kožel ter drugi zastopniki. Katol. tiskovno društvo sta zastopala gg. duh. svet. Čadež in katehet Tome. V sprevodu je šla vsa mladina osnovnih šol z Vrhnike, Li-gojne, Drenovega griča in Blatne Brezovice z zastavami, dalje vsa prosvetna društva Vrhnike in okolice, slovenski fantje v krojih, Rokodelsko društvo na Vrhniki z zastavo, Marijine kongre-gacije in druga cerkvena društva. V sprevodu je ves čas igrala godba žalne koračnice.
V farni cerkvi je daroval nato žalno službo božjo stiški opat dr. Kostelec. Pomemben in izklesan j»ovor je imel škof dr. Rož m an. Med žalno službo božjo je krasno pel vrhniški cerkveni zbor.
Gasilci so dvignili krsto ter jo prenesli iz eerkve na bližnje pokopališče. Tu je opravil ob asistenci ljubljanskega kapitlja pogrebne obrede škof dr. Rožman. V imenu Vrhničanov se je od pokojnika poslovil župan g. Hren.
Pevci 60 zapeli žalostinko >Ah, ne mislite«, godba pa je zaigrala žalni komad. Ob ihtenju sorodnikov in prebivalstva so pričele padati na sveži grob dr. Mihaela Opeke grude prsti.
Franjo Neubauer:
f Dr. Mihaelu Opeki
Lep dan je sijal, brez oblakov, in ni se zaganjal vihar, ni grom se oglašal v daljavi, nesreče ni bilo nam mar.
In vendar se hrast je zamajal, na zemljo je pal velikan, da tla so pod njim se potresla. a sam je obležal mirân.
Teikà mi je misel, da res je, da tudi Ti nisi več živ: visok in mogočen si stopal in zdel si se nepremagljiv.
Če zgrabi pa roka koščena —, kaj vsa je postava in čast?! Pod kose brezsrčnim zamahom kot stebelce zgrudi se hrast
Na zemlji Ti pesmi molčijo, več govor so Tvoj ne glasi, v nebesih Boga iu Marijo Tvoj spev zdaj in govor slavi.
pravnega pogodbenika in zaveznika v tako visoki meri, kakor tega doslej naša država še ni doživela. Posebno važno je napredovala naša zunanja politika v razmerju napram Italiji, ki je kot velesila naša edina obmejna soseda
Z Albanijo, Avstrijo in Madžarsko, živi Jugoslavija v dobrem in mirnem eosedstvu. Vsako priložnost izkoristimo, da dokažemo, da v vsej svoji politiki čuvamo samo svojo posest, mir na vseh naših mejah in prožimo svojo prijateljsko roko vsakemu, ki z nami vred hoče vzdrževati mir ter pospeševati redni napredek meddržavne sloge in vzajemne pomoči med državami ob Donavi v srednji, južni in vzhodni Evropi.
Danes moremo reči, da Jugoslavija na svojih mejah nima sovražnika, da njen mir čuvajo mogočne velesile in sile v Evropi, da je njen položaj zavarovan z vsemi sredstvi, ki jih je mogoče izkoristiti za obrambo njene nedotakljivosti.
V^ notranji politiki nas vodi prepričanje, da je država srečna in more napredovati le, če je zadovoljen njen narod. Le zadovoljen narod ljubi državo in žrtvuje za njo Vsi naši napori in vse naše skrbi so posvečene temu cilju, da bi Jugoslovani — i Srbi i Hrvati i Slovenci — združeni temeljito demantirali našo tragično zgodovino, ki na, žal, premnogih straneh piše, da smo propadali, ker nismo bili složni. Uspešno napreduje prepričanje, da je tako za Srbe kot Hrvate in Slovence Jugoslavija v sedanjosti in bodočnosti edina državna tvorba, ki nam vsem jamči največjo možnost narodnega, kulturnega in socialnega napredka. Naglašam to, ker vem, da tam preko morja, žal, večkrat čujete drugačno govorjenje in celo hujskanje proti naši državni edinosti tudi med izseljenci našega rodu in naše krvi.
Minilo je_ 20 let, odkar imamo skupno jugoslovansko državo. Vse pričakovane in nepričakovane bolezni začetnega, novega skupnega življenja so nas napadle. Preživeli smo večkrat usodne dni, ko se je zdelo, da na niti visi naša državna skupnost. Toda ostali smo, vse smo preboleli, vse preživeli. Teh 20 let našega življenja naj bo vsem, ki le od daleč morete gledati na razmere v naši državi, prepričevalen dokaz, da ima Jugoslavija in Jugoslovani že toliko od naših najboljših dedov in pradedov nabranih zakladov in zaslug za močno, skupno državno življenje, da nas nobena notranja bolezen in zunanji sovražniki razediniti več ne morejo. Na tem prepričanju sloni tudi sedanji notranjepolitični položaj v Jugoslaviji.
Jugoslavija ima že skoraj 3 leta star notranji režim, ki je oslonil svojo moč in vpliv na zaupanje širokih ljudskih plasti. Vladina etranka »Jugoslovanska radikalna zajednica« je pri vseh političnih tekmah zadnjih let, zlasti pri vseh volitvah dokazala, da ima ogromno večino v vseh srbskih krajih, v vsej Sloveniji in da njeno dobrohotno nastopanje povsod, zlasti tudi na Hrvatskem pridobiva vedno več simpatij in prijateljev.
V poslanski zbornici ima vladna stranka stalno večino okrog 180 glasov, dočim vse opozicijske skupine morejo zbrati kvečjemu od 90 do 100 glasov.
Proti vladni skupini nastopa na eni strani skrajna desnica t. zv. jugoslovanskih nacionalistov, ki trdijo, da bi s prisilnimi odredbami mogli izbrisati vso tradicijo in zgodovno. vse posebne običaje in navade srbskega, hrvatskega in slovenskega narodnega življenja, da bi z enotnimi postavami in odredbami mojjli prisiliti ves narod k popolni uniformiranosti življenja in hotenja.
Na drugi etrani hrvatsko narodno gibanje od prežalostne smrti pokojnega Stjepana Radiča dalje več ne sodeluje v parlamentu, ampak nadaljuje politiko abstinence, dasi mora priznavati sedanji vladi, da hoče uveljaviti v celi državni upravi pravičnosti in enakopravnosti ter je voljna dati narodu neposreden vpliv v vseh zadevah lokalnega, samoupravnega življenja, kolikor na temelju sedanje ustave to storiti more. Ob tem s|x>-znanju vedno bolj pridobiva prepričanje, da se približuje čas, ko bo tudi za Hrvate edino pametno, da na zakonitih političnih in parlamentarnih tleh uveljavijo svoje zahteve z narodnimi zastopniki ostalih delov države.
Proti obojni opoziciji, oni na desni in oni na levi, ee uveljavlja vlada s svojo pomirjevalnostjo, umerjenostjo in pravičnostjo. Široke ljudske mase je pridobila s smotrenimi gospodarskimi in socialnimi ukrepi in zakoni, ki so zboljšali in poživili vse življenje širokih ljudskih plasti. Kmečkemu stanu je zlasti dobrodošla uredba, s katero je bilo kmetom oproščenih polovica njihovih dolgov in omogočeno, da ostalo polovico dolga odplačujejo ob nizki obrestni meri v dvanajstletnih obrokih. Velika javna dela, s katerimi država gradi ceste, železnice in druge javne objekte v ogromnih dimenzijah po vseh delih države, so bistveno zmanjšala brezposelnost in dale možnost novega, izrednega zaslužka. Za delavstvo je važna uvedba socialnega zavarovanja za printer starosti in onemoglosti, za rudarje reorganizacija in sanacija rudarskega zavarovanja, za zasebne nameščence pa pokojninsko zavarovanje za celo državo. Te in druge gospodarske in socialne reforme, ki jih je v zadnjih dveh letih nebroj, so odprle novo možnost boljšega življenja, oživile so prav vse gospodarske panoge in vse edinice do zadnje uboge kmečke hiše in siromašne delavske družine.
Jugoslavija je postala tako za vso soseščino soliden in zanesljiv klijent, pogodbenik, prodajalec in kupec. Kot taki so se Jugoslaviji odprla tržišča, ki so poprej bila zaprta. Jugoslovanski gospodarstvenik ima nov ugled in renome, jugoslovansko blago dober glas in zato pravo ceno, Jugoslavija pa visoko aktivno trgovsko in poslovno bilanco ter visoko aktivno državno blagajno. Samo v poslednjem letu je Jugoslavija imela skoraj milijardo dinarjev več dohodkov, kakor se je predvidevalo.
V živahnem valovanju evropskih političnih borb je Jugoslavija danes zaželjeni otok miru, reda in napredka. Naša edina skrb naj bo, da bo vzcvetela tudi še povsod tam, kjer ji naše napake ali tuje ovire doslej niso dale pravega življenja. Z bratskim razumevanjem, medsebojnim potrpljenjem in širokogrudno slovansko ljubeznijo bomo dosegli tudi to.
Še veliko bolj belo bo perilo,
v
Žrebanje državne loterije
Komisija ob žrebanju za zeleno mizo. Na desni dečko, ki je pravkar izvlekel dobitek, ki ga razvija prisednik poleg njega. Pred prisednikom na desni leži lopar, v katerega vlaga dečko prazno
cevko iz kavčuka.
Ljubljane, 1. marca.
»Saj ne stavim zato, da bi zadel milijon!« pravi marsikdo, ki poskuša srečo v loteriji. Pri tem ei pa misli: »Saj sem zadovoljen tudi z 10.000 dinarji, če jih dobim, milijona se pa seveda ne bom branil!« Kako težko je priti do tega milijona, ki se kar tako vsuje v naročje, so mogli videti Ljubljančani danes dopoldne. Prepričali smo se hkrati, do se tudi bolj skromne želje le težko uresničijo. Vendar je prav, da je državna loterija nazadnje prenesla žrebanje tudi v Ljubljano in tako omogočila igralcem, do vidijo, kako se žrebajo dobitki državne loterije.
Človek bi dejal, da je pustni torek kaj šegav začetek za žrebanje. Pa je morda kar prav. Nor-čeva sreča, ki deli dobitke ne glede na potrebe in zasluge, je začela z delom v Ljubljani, recimo, na svoj god. Ob 8 zjutraj se je zbrala v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici v Ljub-
			
	«r		
	Ï&	рр!	ШашЖ ■^lll
	ÉWÉL. jéP®^		-
		il	
јЖ	шшИКЖ		
V manjšem bobnu so listki z dobitki. Vedno, kadar prekinejo žrebanje, potem ko so izžrebali 100 številk, zavrte oba bobna, tako da se steviike temeljito zmešajo.
Ijani komisija državne razredne loterije pod predsedstvom člana Glavne kontrole g. dr. Konrada Šmida. Navzočnih je bilo še osem članov komisije, med njimi ravnatelj državne razredne loterije dr. Popovič. Ob dolgi zeleni mizi sta bila na vsaki strani postavljena dva zaklenjena in zapečatena bobna. Na desni je stal manjši boben z dobitki, na levi pa večji boben s številkami srečk. Ker so žrebali dobitke tega kroga že deset dni v Belgradu, je v bobnu za dobitke le še kakih 20.000 dobitkov, v bobnu s številkami pa kakih 50.000 številk.
Komisija je najprej pregledala pečale in ugotovila, da so nedotaknjeni, nato so pa vzeli iz zapečatenih kuvert še ključe in odklenili bobna. Ključi so dvojni in različni. Enega hrani zastopnik glavne kontrole, drugega pa ravnatelj državne razredne loterije. Ko je bilo tako vse pripravljeno za žrebanje, sta pristopila k bobnu gojenca banovinskega deškega vzgojevališča s Sela pri Ljubljani. Ivan Adlešič, doma iz Domžal, je dobil nalogo, da pobira iz bobna številke srečk, Karel Pavšek iz Laškega pa je moral vleči dobitke.
Za mizo so sedli pod predsedstvom dr. Šmida še štirje prisedniki in žrebanje se je začelo. Tako dobitki kakor številke srečk niso kar tako preprosto zvite kakor številke v vrečicah ljubljanskih »fikenikearjev«. Vsaka številka kakor tudi vsak dobitek so lepo zviti in nato vtaknjeni v kratko cevko iz kavčuka. Dobitki so tiskani na večjih listih in shranjeni v rdečih cevkah. Številko srečk so tiskane na rumenih listih in shranjene v modrih cevkah.
V začetku, ko se žrebanje začne, sežeta fantka vsak v svoj l>oben, vzameta zviti listek iz cevke in izročita listek najbližjemu prisedniku. Prisednik, ki sprejme številko srečke, jo glasno prebere, izroči svojemu sosedu, ki jo ponovi, ta pa jo izroči predsedniku komisije. Listek z višino dobitka je medtem tudi ze pri romal do drugega prisednika, ki pove višino dobitka. Pri večjih dobitkih pa ponovi predsednik komisije v slovenščini številko srečke m višino dobitka.
Tako jomljeta dečka številko za številko i r.
če v z a m e š vedno
£CHICHT0V0
.. .i n г<у л a pfiO^0 nje ^е n sVo ^ v a ^o
bobna in po dvorani zveni nepretrgoma številka za številko. Med številke srečk pa udarja rezek glas, ki ponavlja večinoma »hiljada, hiljada«. To je razumljivo, saj od 42.000 dobitkov dosegajo dobitki s 1000 din' več kakor 34.000 številk. Da so pa žrebanje ne vleče preveč v nedogled in brez prestanko, je poskrbljeno na kaj preprost način. Pred krajnima prisednikoma na desni in levi le-
žita dva lesena loparja, ki imata vsak po sto zarez. V te zareze polagata fantka, ki vlečeta številke, prazne cevke. Ko je v loparju polna zadnja zareza, je bilo izžrebanih 100 srečk. S tem se žrebanje za kratek čas prekine. To je potrebno zlaeti zato, ker je treba shraniti izvlečene številke srečk in dobitkov. Da ne nastane kaka zmeda, je dobro preskrbljeno.
Predsednik, ki prejme od svojih prisednikov na desni in levi številko srečke in listek z dobitkom, položi rdeči listek z višino dobitka na rumeni listek s številko srečke in ju natakne na etojalce, ki ima dve ostri konici. Tako natika pare s številkami in dobitki drugega za drugim na vilice, dokler se ne prekine žrebanje. Ko je izžrebanih sto srečk, je stojalce že skoraj polno in gledata iz kupa listkov le še kratki konici vilic. Sluga vzame etojalce, vtakne skozi ušesi v konicah obeh vilic vrvico in nato sname vse listke z vilic na vrvico. Vrvico nato zveže in vozel zapečati. Skupaj spadajočih številk in dobitkov tako ni mogoče zamešati in služijo tako nabrani kot najboljša kontrola.
Pred dolgo zeleno mizo sproti zapisujeta še dva uradna zapisnikarja številke in dobitke, pri stranski mizi pa pišejo tudi zastopniki pooblaščenih prodajalcev številke srečk, ki eo zadele in bile kupljene pri njih. V teku dopoldneva se jo dvorana lepo napolnila z radovedneži in igralci, ki so čakali, če bo morda izklicana tudi njihova številka. Z vsakim dnevom ho rastlo upanje na glavni dobitek, hkrati pa 1к> rastel tudi strah, če bo prava številka morda vendarle spet obležala v bobnu, potem ko ho dečko iz bobna za dobitke pobral zadnji dobitek. Ne bo ostalo drugega, kakor računati na srečo pri prihodnjem krogu.
BOUVIER
ŠAMPANJEC
GORNJA RADGONA
Zanimiva najdba
V Završki vasi pri Dupleku je posestnik J. Purgaj na svojem posestvu iskal kamen. Pri kopanju pa je nenadoma naletel na predzgodovinski grob, v katerem je našel skelet in pa žuro. Skelet je še dobro ohranjen, pokopan pa je bil v čepečem položaju, kar je za naše kraje velika redkost. Način pokopavanja bi kazal, da izvira grob Iz novokamene dobe, ker so takrat pokojnike v čepečem položaju polagali v grobove; oblika žare same pa kaže bolj na latensko dol>o. Posestnik Purgaj je takoj uvidel važnost najdbe ter je skelet zelo previdno odkopal, obenem pa je obvestil o svojem odkritju mariborski muzej. Prof. Bas se je takoj v nedeljo podal v Završko vas ter jo zanimive najdbe prenesel v mariborski muzej.
Kako se tihotapi saharin
Na postaji Bistrica pri Mariboru je našel železniški uslužbenec Josip Ajd tik ob progi večji zavoj, katerega je odnesel v pisarno. Kmalu pa ]e prišel na |>ostajo neznan moški ter se je pri Ajdu previdno informiral, če je bil morda najden na progi v bližini postajo kak predmet. Ko mu je Ajd odvrnil, da je zavoj v pisarni, kjer ga lahko dobi, če je njegov, se je neznanec obrnil ter odšel, |K> zavoj ga pa ni več bilo. Potem so na postaji zavoj odprli ter našli v njem veliko količino saharina. Ker je bil papirnat omot vos očmel od premoga, kaže vse na lo, da je prišel saharin čez mejo skrit nn tenderju lokomotive. Dobavitelj ga je poleni na domenjenem mestu vrgel z vlaka; oni. kateremu je bij saharin namenjen. pa je nekoliko zamudil ter je tako prišel saharin v neprave roke. Uvedena je sedaj preiskava, ker je najbrž po navedeni poli prišlo ze veliko saharina čez mejo.
Precej velik je boben za številke srečk,
Drobne novice
Koledar
Sreda, 2. marca: Pepelnica. Simplicij, papež; Neža Praška Mlaj ob 6.40. Hersoliel napoveduje deževno vreme.
Četrtek, 3. marca: Kunigunda, cesarica; Marin, mučenec.
Novi grobovi
-f- V Dobu pri Domžalah je v ponedeljek po dolgem trpljenju, ki ga je izredno potrpežljivo prenašala, mirno v Gospodu zaspala ga. Katarina C e r a r, žena tlobskega cerkovnika, ki že nad 50 let opravlja službo, in mati g. Antona Cerarja, župnika v Bazovici pri Trstu. Rajnka je bila dobra krščanska žena in nad vse skrbna mati, ki je izredno Ijubiila svoje otroke in se /auje žrtvovala. Pokopali jo bodo v četrtek dopoldne na župnem pokopališču v Dobu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne ve g ti
= Pri Sv. Jurju ob Taboru sta se v ponedeljek poročila g. Leskovšek Ivan in gdč. Kunika Podbregar. Oba sta agilna člana naših društev. Nevesta je dolgo let pela na cerkvenem koru. — Novoporočencenia želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
IVAN N O C
KLAVIRSKI KONCERT
11. III.
Občinski proračun Gor. Radgone
V soboto, dne 26. februarja, je bila plenarna seja občine Gornja Radgona pod vodstvom župana, g. šantla Franca, na kateri je bil sprejet proračun občine kakor tudi GOP za proračunsko leto 1938-1939. Proračun občine same kot take izkazuje 338.200 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Med izdatki so važne sledeče postavke: Osebni izdatki 98.725 din, med katerimi sta všteti mesti občinskega de'ovodje in policaja, ki bosta razpisani; za ceste 40 500 din; za šole v občini 40 200 din: za kmetijski odsek 15.000 din; za ubožce občine Gornja Radgona 34.000 din: podpore gasilskim četam in ostalim društvom 11.000 din. Med dohodki so pa glavne postavke: trošarina na alkoholne pijače v znesku 133.200 dinarjev in 32%na občinska doklada na direktne davke v znesku 108.755 din. Novih davščin se ni uvedlo, spreiet pa je sklep, da bo v bodoče dimnikarske takse pobirala občina ter iih izplačevala dimnikarskemu mojstru. Zelo obširno poročilo «i poslovanju vseh občinskih podjetij, katera so s posebnim pravilnikom združena v eno enotno upravo pod GOP, je podal predsednik g. Hrastelj. Boreška opekarna, katera je ка-radi svojih prvovrstnih opekarniških izcle.kov znana širotn Slovenije, je v preteklem letu pro-ducirala nad 4 milijone kosov razne zidne in strešne opeke. Zaradi upostavitve boreške opekarne opekama v Črenjevcih ni obratovala, pač pa bosta v letu 1934 obe opekarni v polnem obratu. Proračun GOP za pos'ovno leto 1938-39 izkaznic 2,241.330 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Proračun GOP je bil «oglasno spreiet s priznanjem gospodu predsedniku, ki je s svojo osebno energijo in trgovsko sposobnostjo postavil zavožena občinska podjetja zopet na trdno in rentabilno podlago.
Gospodinja,
ki varčuje denar in varuje perilo, pere le s
PERIONOM
—	Vreme. Evropa : Depresija nad severno Evropo se širi proti jugu iu vzhodu in povzroča precej vetrovno vreme z dežjem v srednji Evropi in v območju Severnega in Baltskega morja. Nad južno Evropo iu Sredozemskim morjem se je obdržal še visoki pritisk, ki povzroča vdore toplega zraka proti severu. — Jugoslavija: V vsej kraljevini prevladuje oblačnost. Temperatura je narastla. Minimalna je v Plcv-Iju —11. maksimalna v Mostarju +15. — Napoved iz a danes: Oblačnost se bo povečala in bo združena z nevihtami in dežjem. Temperatura se bo dvigala.
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16, 19.15 in 21.15 Ziehrerjeva vesela opereta »Landstreicher«
POTEPUHI
Erika Druzovič, Paul Horhiger, Lucie Englisrh, Rudolf Carl in Greti Theitner
Ne zamudite edine prilike, pridite in oglejte si ta spored!
KINO UNION_Telefon 22-21
—	Nesreča zaradi slabe razsvetljave. Na cesti med Slov. Bistrico in Mariborom sta se nevarno ponesrečila dva motociklista, ki sta se peljala ponoči na motornem kolesu 6 Križanvrha v Maribor. Kolo je vodil mehanik Anton Kuu6tl iz Polskave. na zadnjem sedežu pa se je nahajal Viljem Berdan. Kunstl ni imel na kolesu svetilke, pa mu je Berdan svetil z navadno električno evetilko. Zaradi slabe razsvetljave sta se zaletela oba vozača v neki voz ter sta se prevrnila. Pri padcu sta oba dobila zelo nevarne poškodbe.
—	Ogenj. V Sv. Janžu pri Vuzenici je zgorela hiša posestnika Franca Zvikarta. Ogenj ie nastal v 6obi, v kateri je stanoval podnajemnik Kuhelnik s svojo ženo, in sicer zaradi pregrete peči. Požar je povzročil 20.1X10 din škode.____
—	Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Joseiove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
Reg. po min. soc. pol, in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Izlet v Trst priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji zanesljivo dne 6. marca t. 1. Zaključek prijav je dne 3. t. m. pri vseh biljetarnah Putmka v Ljubljani, Kraniu in na Jesenicah.
—	»Lovsko-ribiški slovar« od dr. Lokarja Janka je izdala Zveza lovskih društev v Dravski banovini. Ta slovar ne vsebuje samo slovenskega lovskega in ribiškega izrazja, ampak ivori tudi
prvi iovski-ribiški slovenski realni leksikon ter tako delno osnovo za bodoči splošni elovenski realni slovar. Zveza lovskih društev v dravski banovini se trudi, da bi med slovenskimi lovci razširila pravo lovsko miselnost, pri tem pa tudi ni pozabila, da je pravi sloven&Ki lovcc eamo tisti, ki se izraža v pravilnem materinem jeziku. Ker so zlasti starejši naši lovci črpali evojo lovsko izobrazbo in 6 tem tudi 6voje lovsko besedje iz tuje, zlasti nemške literature, je z izdajo tega slovarja napravila Zveza zelo lep korak k »popolnitvi svojih članov. Cena slovarju znaša samo 20 dinarjev, daei Obsega elovar 124 etrani in ga krase tudi mnoge elike, ki ponazorujejo besedilo. Zato naj ne bo med slovenskimi lovci nikogar, ki bi ne segel po tem slovarju. Posebno prav bo prišel tistim, ki se pripravljajo za lovske izpite, in pa tietim, ki pišejo
0	lovu v slovenskem jeziku. Slovar se dobiva pri Zvezi lovskih društev v dravski banovini, Ljubljana, Trdinova ul. št. 8.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
—	Zemlja se udira v Dalmaciji. Zadnje dni je na Primorju močno deževalo. Zaradi deževja se je pričela udirati zemlja. Pred Klisoni se je utrgal velik plaz zemlje in zasul železniško progo, in to tik pred predorom sinjske železnice. Delavci so imeli mnogo truda, da so očistili progo. Vlaki so imeli precejšnje zamude. Tamkaišnja cesta pa je bila zasuta v dolžini 30 metrov ter je bil onemogočen ves promet. Tehnični oddelek banske uprave je podvzel vse potrebno, da prepreči nadaljnje udiranje zemlje.
Jugoslovanska knllqarna v Ljubljani
priporoča sledeče, ravnokar izšle hrvatske in srbske knjižne novosti: Statistički godišnjak kr. Jugoslavije za g. 1936, broš. 100 din, vez. 120 din. — Dio Wirtschalt Jugoslaviens, Verôffentlichung des Institue zur Fôrderung des Aussenhandels in Belgrad, 44 din. — Kon, Zbirka zakona, svz. 21. Zakon o drïav-noni savetu i upravnim sudoviina, i zakon o poslovnem redu u drž. savetu i upravnim sudovima, sa praksom drž. saveta, 16.50 din. — Dr. Goršič Fr.: Dodatak tumaču zakona o izvršenju i obez-bedjeuju, 22 din. — Dr. Godina D.: Trgovački zakon za kr. Jugoslaviji! s obrazloženjem niiili-starstva pravde, vez. 80 din. — Dr. Matijevič I.— dr. čulinovič F.: Komentar zakona o izvršenju
1	obezbedjenju (sa kratkim objašnjenjima), knj. L, vez. 132 din. — Dr. Zuglia Sr.: Gradjansko procesno pravo kr. Jugoslavije, svz. II., vanparnični postupci (izvršno, stečajno i vanparnično procesno pravo), vez. &10 din. — Dr. Werk IL: Priručnik jugoslovenskog gradjanskog parničnog prava, II. deo. Izvršni postupak u teoriji i praksi (sa pro-tumačenim obrascima, ogledima i primerima), vez. 282 din.
TAJINSTVENO • NAPETO - RAZKOŠNO! II. del »Ešnapurskega t i g r a< Danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri
Kino Matica
skega instituta na univerzi predavanje o temi: >Nove poti sodobnega muzikalnega vzgojstva«. Predaval bo g. Dragotin Cvetko. Vstop prost.«
Sestanki
Fantovski odsek Moste bo imel drevi reden sestanek. Predaval bo br. Razpotnik.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima
drevi točno Ob 20 svoj redni sestanek, vhod Zrinj-skega c. 9. Novi tovariši iskreno vabljeni. — Prefekt.
lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta I; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
Poizvedovanja
Beli angleški pes »seater«, ki sliši na ime sllarry« — na ovratniku ima ime lastnika gosp. Weber, Kralja Petra trg 8 — se je zatekel. Kdor ga pripelje na omenjeni naslov, dobi nagrado.
KINO KODELJEVO Ss!±siL«
Danes in jutri ob 20 dve sijajni komediji:
Pat in Patachon - gangsterja
K cil.u (Heinz Rilhmann) Prihodnji spored: Ramona In Orient
1 Letos je 50 let, odkar je umrl veliki mladino-Ijub sv. Janez Bosko. Med Slovenci ima ta ljubeznivi svetnik veliko vnetih častilcev. Zato je prav, da slovesno praznujemo ta njegov jubilej. Jutri ee bo pričela v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku tridnevnica kot priprava na slovesno praznovanje 50 letnice don Boskove smrti. Vsak večer bo ob pol 8 govor, litanije in blagoslov. V nedeljo ob 0 bo imel slavnostni govor in 6V. mašo prevzv. g. škof dr. Gregorii Rozman. Zvečer ob 5 in 8 pa bo v frančiškanski dvorani slavnostna predstava »z don Boekom eoncu naproti«, ki jo bodo izvajali gojenci 6alezijanskega zavoda z Rakovnika.
1 Od 6. do 20. marca bo v Jakopičevem paviljonu odprta razstava upodabljajočih umetnic Male ženske zveze (Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške). Na razstavi bodo zastopane s evo-jimi deli tudi naše najodličnejše slovenske upodabljajoče umetnice.
1 Namesto venca na grob prof. dr. A. Šerka ie daroval v eklad dr. A. Šerka inž. Kraje Matija, baneki načelnik v pok., 200 din. Iskrena hvala!
Kaj bi napravili -- če bi iutn podedovali 20 milijonov?
Oglejte si, kaj je napravil Mr Dceds (izgovori Mister Dic) v filmu
MILI JON AR-DOBROTNIK l.'ttX
To sijajno satiro, ki je doživljala triumfe po vsem svetu, Jjgjfg vj(|e|j ju{rj y Кј^јЏ »UN10NU«
Izlet sad'ariev v Itali o
Drevesničarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva je organiziral blizu 200 sadjarjev za izlet v sončno Goriško in 1 tari jo z avtobusi J. Goričana iz Tržiča. Izleta se udeleži mnogo kmetijskih strokovnjakov. Izletniki so razdeljeni v dve skupini; prva odpotuje dne 19. aprila, t. j. na velikonočni torek, druga dne 24. aprila, obakrat iz Ljubljane Med potjo si ogledamo Postojnsko jamo, Gorico, spomenik vojne na Oslavju in vzorne breskove nasade v Goriških Brdih ter v Solkanu. Od tam se peljemo na Grgarsko sedlo in od tam peš poromamo na Sveto goro, kjer prenočimo. Drugi dan ogled bojišč, preko Doberdoba na pokopališče v S red polje Ogledamo si tudi ogromne sadne nasade v Fo-gliani. Od tam v Benetke. Tretji dan v Padovo v baziliko sv Antona Padovanskega. Ogled vc-ledrevesnic Sgaravatti, ki tudi v »Slovencu« mnogo oglaša. Ena skupina se pelje še v Verono in si ogleda tam skladišča za sadje, ki se izvaža iz Italije. Po ogledu Gardskega jezera preko Trbiža, Miramara, kjer si oglodamo evetovno-znani vrt in pristanišče ter akvarij v Trstu, čez Senožeče domov.
Ljubljana
Sreda 2. marca 1938
Gledališče
Drama: Sreda, 2. marca: zaprto. — Četrtek, 3. marca: Beraška opera. Red B. — Petek, 4. marca ob 15: Veronika Deseniska. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14—2 din. — Sobota 5, marca: Zadrega nad zadrego. Izven.
Opera: Sreda, 2. marca: Evgenij Onjegin. Red Sreda. — Četrtek, 3. marca: Prodana nevesta. Red Četrtek. Gostuje g. J. Križaj. — Petek, 4. marca: zaprto. — Sobota, 5. marca Grofica Marica. Prvič v letošnji sezoni. Izven.
Prireditvi in zabave
Winer Siingerknabon koncertirajo v Ljubljani v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20 v veliki Unionovi dvorani. Spored je lep in velik program v odlični izvedbi mladih dunajskih pevcev, ki nastopajo pod vodstvom svojega dirigenta Leojiolda Wenin-gerja. členi zbora so v starosti od 10—13 let, izmed katerih je večina bila že na koncertni turneji v Severni in Južni Ameriki. Koncert bo v veliki Unionovi dvorani, predprodaja vstopnic pn je v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Pri ljubljanski podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva bo v sredo točno ob 7 filmsko predavanje: .Sadni in vrtni škodljivci v fil. mu«, in sicer v dvorani Mineraloškega instituta na Univerzi. Žive slike bodo prikazovale življenje. razmnoževanje in škodo, ki jo povzročajo ti škodljivci po naših nasadih in vrtovih ter način njih zatiranja. Razlago bo podajul predsednik vSVD, višji nadzornik g. Martin Humek. — Vstop prost.
Društvo »Pravnik«. V soboto, dne 5. marca predava univ. prol. dr. Metod Dolenc o temi: »Simbolična pravna dejanja in izražanja pri Slovencih«. Predavanje se bo vršilo ob četrt na 21 v vrtnem 6alonu restavracije »Zvezda«. Vabljene tudi dame. Po predavanju družabni sestanek.
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v četrtek, dno 3. marca ob 18 v dvorani mlneralo-
1 Pregled motornih vozil. Pregled avtomobilov in motociklov bo dne 4. in 5. t. ni. od 8 do 13 v Ljubljani na Bregu 20, dovoz iz Novega trga. Pregled avtomobilov avtoizvoščkov in avtobusov pa bo dne 9. t. m. od 8 do 11 v Ljubljani na mestni pristavi v Povšetovi ul. št. 7. Uprava policije in okrajno načelstvo v Ljubljani pozivata prizadete lastnike navedenih vozil iz Ljubljane in ljubljanske okolice, da pravočasno pripeljejo k pregledu svoja letos še nepregledana motoma vozila. K pregledu dne 9. t. m. na mestno pristavo morajo pripeljati svoje avtobuse tudi oni lastniki iz okolice, ki obratujejo z njimi iz dežele v Ljubljano ali skozi Ljubljano. Zamudniki ne bodo smeli obratovati z neodobrenimi motornimi vozili.
Na pepelnico ob 4 zjutraj polenovka pri Kmetu na Gosposvetski cesti. Isti dan zvečer slaniki.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana.
I Poskusen vlom v mestno blagajno. V noči od ponedeljka na torek je bil poskusen vlom v trésor mestne blagajne, ki pa ni uspel. Vlomilec je skušal vdreti v prostore mestne blagajne, a v zavarovane blagajniške prostore ni mogel prodreti. Napravil je le škodo na vratih in okovju tresora, ki znaša 600 din in ki jo bo povrnila zavarovalnica, ker je zavarovana tako blagajna 6ama, kakor tudi v blagajni se nahajajoča gotovina. Druge škode ni bilo. Uprava policije je po ugotovitvi dejanskega stanja takoj začela zasledovati vlomilca.
Maribor
m Umrla je v bolnišnici v 69. letu evoje sta-rosli gospa Marija Kramaršič, soproga strugarja drž. železnic v pokoju in našega zvestega naročnika g. Kramaršiča. Pokojnica ie bila srčno dobra in plemenita žena. Pogreb bo jutri dne 3. t. m. ob pol 17 iz mrtvašnice v Studencih. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
ni Glotlališko novico, jutri v četrtek bo v gledališču premiera zanimive poljsko igre »Firma«. Za 80 letnico rojstva skladatelja Viktorja Parme pripravlja gledališče v Povhetovi režiji in pod taktirko kapelnika vojaške godbe kap. Jira-neka Parmovo opereto »Nečak«. V nedeljo gostuje kot Hannerl v opereti »Pri treh mladenkah« gospa Marica Brumen-Lubejeva.
m Carinski dohodki. V februarju je imela mariborska carinarnica 6,708.467.25 brutto dohodkov. Od tega odpade na izvoz 54.293.25, ostalo pa na uvoz. Depozitov je v februarju bilo za 1,552.087 75 din.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da je s 15. februarjem potekel skrajni rok za plačilo L četrtletnega obroka zgrn-darine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaliranega), rentnine, davka na ne-oženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni promet.
m Krščanska ionska zveza za Maribor in okolico opozarja članstvo na redno plačevanje članarine, zlasti za Pogrebni sklad, da v primeru smrti no 1k> neprilikc. Za plačevanje članarine je odprta društvena pisarna na Slomškovem trgu 20 (stolno župnišče) v pritličju vsako sredo od 8 do
10 dopoldne in od po 13 do pol 5 popoldne. — Odbor.
m Kongregacija za gospe ima jutri 8. t. m. sestanek ob 4. popoldne.
m Usodna nesreča zaradi otroške prešernosti
se je pripetila v Ljudski šoli v Rušah. 12 letni učenec Franc Krajnc, sin tovarniškega delavca, se je vozil [X) ograji stopnišča z drugega nadstropja navzdol. Nenadoma pa je omahnil ter jo padel v pritličje na cementna tla, kjçr je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zdrobljeno lobanjo ter nevarne notranje poškodbe iu je malo upanja, da bi ostal pri življenju.
»KRISTAL« D. D.
tovarna ogledal in brušenega stekla
na Koroški cesti 32, telefon 21-32. se priporoča cenjenim odjemalcem. Nizke cene in točna postrežba zajamčena.
m Tri krave ukradla, da bi prinesla ženina doto. Zelo zanimiv primer je obravnavalo včeraj okrožno sodišče. Zagovarjala se je 35 letna Ana Fekonja iz Negove zaradi tatvine treh krav. Ana, ki je poznana kot tatica, se je hotela poročiti in ko_ je izvedela, da si vdovec Anton Fras v Plitvi čke m vrhu išče nevesto, ee mu je šla ponujat. Vzela je s seboj dva mešetarja, ki sta Frasu zatrjevala, da bo dobil pošteno in petično žensko ter sta ga res pregovorila, da je Fekonjevi nasedel. Da bi pa bodočega moža prepričala o svojem bogastvu, je ukradla tri krave ter nut jih prtpe-Ijala. Poroko so še pravočasno orožniki preprečili. Fekonjeva je bila obsojena na 1 leto zapora.
Gledališče
Torek, 1. marca ob 15: »Nevesta iz Amerike«. Otroška predstava. Ob 20; »Noč v Kairu«. Znižane cene. — Sreda, 2. marca: zaprto. — Četrtek,
3.	marca, ob 20: »Firma«. Premiera. — Petek,
4.	marca: zaprto. — Sobota, 5. marca ob 20: »Trubadur«. Red B.
Celje
c Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi dne
6. marca t. 1. v Celju spominsko proslavo s sledečim sporedom: ob 8 sv maša z cerkvenim govorom za v vojni padlo bojevnike (predsednik Zveze bojevnikov g. Rataj). Ob 9 predavanje s ekioptičnimi slikami. Predava tajnik osrednjega društva g. Lukež Rudolf iz Ljubljane. Pred predavanjem bodo bojevniki zapeli »Oj ta soldaški boben« • in ïOj Doberdob«. Vstopnine ni in so vabljeni vei moški, kakor tudi vse ženske ter odrasla mladina. Ta dan se bo po vsej Sloveniji zbiralo za spomenik neznanemu slovenskemu vojaku. Nihče naj nc odreče prispevka.
c Kamni v človeškem telesu je bila tema predavauja, ki ga je imel v ponedeljek zvečer v Celju g. dr. Slavko Rakovec, specialist aa kirurgijo iz Ljubljane. Predavanje je bilo zelo zanimivo ter poučno ter so številni sledili njegovim izčrpnim izvajanjem, katera so pojasnjevale skioptične sliko, z napeto pozornostjo. Žc'iino, da bi g. dr. Rakovec šc večkrat obiskal Celje, kjer ga bomo vedno z veseljem sprejeli.
c Poročila sta se preti duevi gdč. Fanika Koštomaj iz Leskovca pri Celju in ugledni čevljarski mojster Anton Nunčič iz Slov. Konjic. Mlademu paru iskreno čestitamo!
c Drevi ob ? bo v Delavski zbornici redni letni občni zbor SK Jugoslavije. Opozarjamo vse člane, da bo občni zbor v Delavski zbornici in ne v Domu.
KINO UNION Danee volefilm iz svetovno vojno „PARADA SMRTI"
Warner Baxter — Fredrlc March — Juno Lanp:
c šahovski klub Galierje je priredil na čast domačega komponista problemov g. dr. Antona Schwaba tretji problemski reševalni šahovski turnir, na katerem je zmagal Golja Anton proti 14 tekmovalcem. Prejel je rza nagrado knjigo Capablance »Moja šahovska kariera«.
c + Šribar Josipina. Na Glavnem trgu 12 je včeraj zjutraj izdihnila svojo blago dušo v 75. letu starosti ga. šribar Josipina roj. Ilofbaucr, vdova po nadučitelju. Pogreb drage pokojnico bo jutri ob 4 popo'dne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje!
c Drevi ob pol 8 bo v Domu skupni sestanek fantovskega odseka.
c Jutri, v četrtek 3. marca, bo ob 11 dopoldno duhovniški sestanek v opatiji v Celju.
c Združenje trgovcev za mesto Celje ima jutri, v četrtek, redno skupščino ob 6 zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju.
KINO
CELJE
METROPOL
Danes ob 16.15 in 20.30 LOV NA LJUDI Jackie Cooper	Rin-Tin-Tin ml.
c K poročilu v nedeljskem »Slovencu« moramo pristaviti tole: Kcnda Rudolf se ni udeležil vloma lia Sp. Iludinji ter je Korošec Jernej prišel k njemu in mu ponudil ukradeni stroj. Ken-da Rudolf jc Kahteval potrdilo, preden jo kupil stroj. Korošec mu jc prinesel potrdilo s pečatom neke občine in je kupil Kcnda šele potem stroj po primerni ceni. Da je stroj bij ukraden, je Kcnda zvedel šele v kazenskem postopanju, nakar je takoj vrnil stroj lastniku in trpel na kupnini. Sodišče ga je obsodilo zarudi neprevidnega nakupa tega stroja na 300 din, nikakor pa nc zaradi soudeležbe pri vlomu.
Krani
Zagonetna nesreča delavca. V četrtek 24. februarja je umrl v Bitnjem pri Stražišču 38 letni delavcc in posestnik l'rane Rogelj za posledicami, katere je dobil v noči med 12. in 13. februarjem na neznan način. Poškodovanca so namreč takrat našli okrog polnoči tia cesti blizu njegovega doma v nezavesti, zato so ga spravili domov in poklicali zdravnika. Zdravnik jc ugotovil, dn je imel rlve hudi poškodbi na glavi. Ker ni bilo pri nesreči nobene priče, ki bi ]x>vc-tlula, kako je prišel Rogelj do poškodb, je odredilo sodišče v Kranju, dn so ga pred pokopom obducirali. Obdukcija ni mogla določno ugotoviti, ali je dobil poškodbo zaradi padca, ali jc bil napaden. V splošnem pa prevladuje mnenje, da je Rogelj padel na spolzkih tleli.
Devizna in kreditna
politika Narodne banke
Iz poslovnega poročila Narodne banke za preteklo leto posnemamo: Promet Narodne banke v deviznih poslih je skočil od 2,225.5 milij. din na 4.459.05 milij. din. Promet po klirinških računih je računajoč primanjkljaj narastel od 4.717.1 na 7.110.05 milijonov dinarjev. Skupni promet je torej narastel od 6.942.6 na 11.569.6 milij. din. Navajamo, da je bil doslej najvišji devizni in klirinški promet leta 1931 z 12.831 milij. din. Toda upoštevati je treba, da je devizni promet obsegal leta 1931 tudi vse državne finančne transakcije z inozemstvom, dočim obsega promet leta 1937 v glavnem samo blagovni promet in malo finančnih transakcij.
V kliringih je saldo naših dolgovanj padel od 324.4 na 244.7 milij. din, terjatve pa so padle od 4S2.1 na 415.3 milij din, tako da se je saldo naših terjatev do inozemstva lani povečal od 107.66 na 170.6 milij. din. Pri tem je upoštevati, da smo terjali od Nemčije na specialnih računih 24.5, dolžni pa smo bili 20.9 milij. din.
O denarnem trgu pravi poročilo, da je bil v znaku velike likvidnosti, kar so dokazovale stalno naraščajoče naložbe pri Narodni banki. Za plasiranje teh kratkoročnih sredstev so prišli v prvi vrsti v poštev blagajniški zapiski ministrstva financ, katerih je bilo na koncu leta 1937 izdanih 1000 milijonov dinarjev. Vpisanih je bilo trimesečnih zapiskov 494,195.000 din, šestmesečnih 324,475.000, polletnih 86,955.000 in enoletnih 94,375.000 din. Likvidnost na denarnem trgu se vidi tudi v velikem znesku neizkoriščenih posojil pri Narodni banki, ki so znašali 808.2 milij. ali v primeri z vsemi odobrenimi meničnimi posojili 45%.
Bolna točka našega denarnega trga pa so gotovo zavodi pod zaščito, katerih je bilo na koncu leta 1937 306. Poleg tega je še veliko zamrznjenih vlog tudi pri drugih zavodih. V to svrho je bila potrebna lanska akcija Narodne banke in Poštne hranilnice glede mobilizacije kmečkih dolgov in izplačila vlog starim vlagateljem.
Po poročilu o mobilizaciji kmečkih terjatev navaja Narodna banka naslednjo važno ugotovitev glede bodočnosti naših denarnih zavodov: »Narodna banka kot osrednja državna kreditna ustanova stoji na stališču, da mora voditi račun ne
„Naše gorice"
spet izhajajo
Odbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru je sklenil obnoviti evoje strokovno glasilo »Naše gorice«. Doslej sta izšli že dve številki. V prvi številki prinaša list na uvodnem mestu prispevek našega voditelja g. dr. Antona Korošca, ki ga v naslednjem prinašamo:
»Želim, da naše vinogradništvo prebrodi svojo krizo, se obnovi ob sodelovan ju javnih faktorjev ter omogoči zdrav obstanek znatnemu delu Slovenije.
Vinogradniki, viničarji, trsničarji, vsi, katerih življenje in blagostanje je odvisno od sadu trte, vedite, da bodo Vaša prizadevanja za zboljšanje življenjskih razmer uspela, ako boste delali v duhu skupnosti in vzajemnosti, priznavali in cenili pošteno delo drugega in s trdno vero Zaupali v Boga, ki daje sonce našim goricam in blagoslavlja delo pridnih rok.
Pozdravljam naše slovenske vinogradnike! Bog živi!«
V	prvi številki prinaša list še članke za uredništvo g. Ivana Vesenjaku, pregled akcij Vinur-skega društva, članek predsednika g. Ivana šer-bineka o položaju v Slovenskih goricah itd. — Druga številka prinaša mnogo strokovnega gradiva, med njimi poročilo g. dr. Andreja Vableta o stanju vinogradništva v brežiškem okraju. »Naše gorice« izhajajo mesečno ter stanejo 30 dinarjev letno, člani Vinarskega društva pa dobe list zastonj. Uprava je v Mariboru, Krčevina, Vinarska in sadjarska šola.
Slinavka in parkljevka v Sloveniji
Ministrstvo za kmetijstvo v Belgradu nam je poslalo tole pojasnilo:
V	članku Slinavka in parkljevka v Sloveniji« objavljenem v »Slovencu« št. 25 od 1. febr. t. 1. je naveden na koncu prvega odstavka v drugem stolpcu sledeči pasus: »V Mali in Veliki Polani ni bilo nobenih izgub, v Goniilici pa je poginilo eno tele, ko je bilo cepljeno brez znanja in odo-brenja kraljevske banske upravo po odposlancu Centralnega bakteriološkega zavoda v Belgradu. Vsa druga živina pa je ozdravela.;'
Zaradi objektivne informacijo javnosti izvolit objaviti sledeče:
Centralni veterinarski bakteriološki zavod v Belgradu je produeiral 1935 pri pojavi slinavke v Banatu večjo količino rekonvalescentnega seruma
samo o funkcioniranju denarnega trga, ampak tudi o organizaciji in poslovanju ustanov na tem trgu. Danes je posebne važnosti in interesa poslovanje zavodov pod zaščito, ker se v tej skupini nahajajo tudi vse velike banke v državi. Povoljno gibanje vlog pri teh bankah postavlja gotova nova vprašanja, ki v toliko bolj zahtevajo smotreno rešitev, v kolikor se upoštevajo prejšnji nedo-statki, ki so se pokazali v zadnji bančni krizi. Po mnenju Narodne banke je potrebno dopolniti uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z novimi odredbami, ki bi se nanašala na ta vprašanja:
1. Da se obresti starih vlog redno plačajo, odn. pripišejo novomu računu; 2. da 6e obvezno tvorijo garantni skladi za novo poslovanje; 3. da se odredi razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi; 4. da se odpravi možnost nadaljnjega zahte-vanja odloga plačil na dosedanji način.
Poleg tega je potrebno proučevati v praksi izvedene sisteme fuzioniranja denarnih zavodov in osposobiti gotove strokovnjake, da bodo eksperti v ta namen, da bi se akcija za fuzioniranje mogla realizirati z več uspeha.«
Nadalje pravi poročilo, da bi realizirana (medtem je upravni odbor to ze sklenil) ideja o večji pristojnosti posameznih bančnih podružnic glede odobravanja kreditov. To povečanje pristojnosti bančnih podružnic bo omogočilo manjšim podjetjem in gospodarjem z manjšim kapitalom, da pridejo bitro in koristno do cenenega kredita.
Razdelitev meničnih posojil po skupinah je bila na koncu leta 1937 naslednja (v oklepajih podatki za 1936): izvozniki 82.26 (10(5.5), uvozniki 74.34 (66.8), denarni zavodi 403.47 (414.9), obrtniki 28.4 (23.4), zveze kmetijskih zadrug 59.26 (51.5), ostali 27.8 (26.1) milij. din.
.Skupno je lani N. h. eskontirala menic 77.678 (132.046) menic za 5 608.95 (5.718.96) milij. din, od vseh predloženih menic je bilo odklonjenih 1.132 (2.741) za 46.2 (52.56) milij. Povprečni rok eskontiranih menic je znašal 83 dni. Lani je bilo končno protestiranih menic 1.128 (4.047) za 31.4 (50.5) milij. diu. Denarni zavodi so ekskontirali 6212 (680.4) milij. din menic, njih povprečna terjatev na žiru pa je znašala 229.0 (183.36) milij.
proti tej kužni bolezni. Večji del napravljenega seruma je bil potrošen z odličnim uspehom pri zatiranju slinavke v donavski banovini a ostalo ga je okoli 300 litrov za prvi bodoči primer.
Ker je bil ta s°runi ob pojavi slinavke v Sloveniji že 2 leti star. je bilo potrebno, da se preiskusi, če je še pornben za omejitev slinavke.
Zato je veterinarski oddelek ministrstva za kmetijstvo izdal pod štev. 67681-IV Centralnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu nalog, da po svojem strokovnem organu izvrši poizkusno cepljenje na potrebnem številu goveje živine v okuženem rajonu.
Poizkusno cepljenje je izvršeno dne 29. decembra p. 1. v dvorcu posestnika Raj Štefana v Goniilici h. št. 86 kjer je ravno istega dne uradno ugotovljena slinavka in parkljevka. Cepljena je bila ena krava, ki je bila bolna že okrog 3 dni a druga krava z isto klinično sliko bolezni ostala je necepljena zaradi kontrolo. Dalje je cepljen en enoleten bik, ko je kazal prve znake slinavke in ena telica, ki še ni imela nikakih vidnih znakov te bolezni, a cepljena je zaradi tega, da bi se videlo, če je serum še v stanju zaščititi pred slinavko kot leta 1935, ko je bil proizveden.
Ker se je v istem hlevu nahajalo tudi eno tele, ki je bilo že bolno od slinavke in parkljevke in ker je znano, da teleta težko prebolijo to bolezen, cepljeno je bilo tudi tele s primerno dozo seruma.
Uspeh cepljenja je bil po poročilu okrajnega veterinarja negativen, ker so vsa goveda v hlevu, kjer je izvršeno cepljenje, obolela za slinavko in parkljevko kot da niso cepljena in tudi na toku bolezni ni bilo videti pri cepljenih nobenega uspeha. Cepljeno telo je poginilo prihodnji dan, a vsa ostala živina je po 14 dneh popolnoma ozdravela od slinavke in parkljevke.
Ker bi so iz stilizacije citiranega članka moglo zaključiti, da je tele poginilo zaradi cepljenja, potrebno je pojasniti, da sesajoča teleta, ki so obolela od slinavke, v večini primerov poginejo od te bolezni pod znaki septikemije. To je bil primer tudi pri tem teletu. Serum je bil najprej preizkušen na laboratorijskih poiziiusnih živalih na neškodljivost in obenem je dokazana njegova neškodljivost na drugih cepljenih govedih.
S poizkusnim cepljenjem je ugotovljeno, da porabljeni serum nima več v sebi zdravilnih snovi in da ne bi se dosegel z njim noben uspeh pri zatiranju slinavke. Z navedenim faktom se strinjajo ludi navodila za uporabo seruma proti slinavki in parkljevki iz zavoda na Riemsu, ki označuje porabnost seruma najmanjc eno leto. Zaradi tega je bilo v našem primeru vzoto za preizkušnjo 2 leti starega seruma minimalno število goved,
ki je bilo neobhodno potrebno za preizkušnjo po-rabnosti seruma.
Kar se tiče »znanja in odobrenja banske uprave«, se pripominja, da je poslanec ministrstva zaradi nujnosti primera potoval po prejemu naloga ministrstva po najkrajši poti iz Bolgrada v Dol. Lendavo in je takoj po izvršenem poizkus-nem cepljenju dne 30. decembra p. 1. o tem iz-vestil ustmeno strokovnega referenta veterinarskega odseka Kr. banske uprave v Ljubljani.
Naprejšnja prijava poizkusnega cepljenja pri veterinarskem oddelku v Ljubljani bila bi itak samo formalnega pomena, ker je ministrstvo smatralo, da je v interesu zatiranja slinavke, da se ugotovi porabnost rekonvalescentnega seruma, ki ga je imel Centralni veterinarski bakteriološki zavod na zalogi. Z naprejšnjo prijavo in čakanjem nu odobrenje, ki v konkretnem primeru sploh ni potrebno, bi bil zamujen ugodni trenotek za preizkušnjo seruma. Edina dobra stran, Če bi se s cepljenjem počakalo par dni, bi bila ta, da bi bilo tele najbrž poginilo že pred cepljenjem in ne bi se moglo sumiti, da je temu krivo inokulirano cepivo.
Borza
Oenar
1. marca 1938.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah nespremenjen: v LJubljani na 238 den., v Zagrebu in Belgradu na 237.20 -238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal nespremenjen na 8.38—8.48, v Zagrebu pa se je okrepil na 8.3S5—8.485, v Belgradu na 8.10—8.50.
Grški boni eo beležili v Zagrebu 27.90—28.60, v Belgradu 28.15—28.85.
Nemško čeke so nudili v Ljubljani po 14.40, v Zagrebu so beležili 14.29—14.49, za sredo marca in aprila 14.19—14.39, za konec aprila 14.20-14.40.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,459.463, v Belgradu 6,656.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,388.000 din.
Ljubljana — tečaji s	primom:
Amsterdam 100 h. gold..........2400.91-2415.51
Berlin 100 mark............1734.28-1748.16
Bruselj 100 belg............727.95— 733.01
Curih 100 frankov..........996.15-1003.52
London t funt.......214.91- 216.97
Newyork 100 dolarjev ....	4256.00—4292.32
Pariz 100 frankov............139.44- 141.38
Praga 100 kron..............150.64— 151.74
Trst 100 lir................224.84 - 227.93
Curih. Belgrad 10, Pariz 14105, London 21.6025, Newyork 430.375, Bruselj 73.075, Milan 22.65. Amsterdam 240.875, Berlin 174.125, Dunaj 75—84.35, Stockholm 111.28, Oslo 10S.55, Kopen-hagen 96.44, Praga 15.13, Varšava 84.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25 Helsingfors 9.55, Buenos Aires 113.25.
Vrednostni panirii
Ljubljana: 1% invest. posojilo 97—100, agrarji 59—61, vojna škoda promptna 458—460, begluške obveznice 91—92.50. dalm. agrarji 88-90, 8% Blerovo posojilo 97 —99, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž, hip. banke 100—101. — Delnice: Narodna banka 7700-7800, Trboveljska 220-230.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 60—61, vojna Skoda promptna 454—460 (454), begluške obveznice 89.50—91.50. dalm. agrarji 89—91.25, 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 96—90, Blerovo posojilo 90.50—92, T/o posojilo Drž. hip. banke 99—101, 7% stab. posojilo 90 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 222—223 (222), Trboveljska 220—225 (220), Gutmann 45—55 (50), Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. «ladk. tov. 135—150 (135), Dubrovačka 395-400, Jadranska plovba 405 blago, Ocoania 600 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 98—99 (98. 98.50), agrarji 60.50 do 61, vojna škoda promptna 458—459 (459, 458), za konec marca 457.50 458.50 (458.50), begluške obveznice 90—91 (90.50), dalm. agrarji 89.50 do 89.75 (89.75), 47osev. agrarji 61—62. 1% Blerovo posojilo 89.25—91, 7c/r posojilo Drž. hip. banke 99.50. — Delnice: Priv. agrarna banka 230.50 denar.
Dunaj. Zaradi neugodnih poročil z inozemskih borz tudi na dunajski borzi ni bilo pravega razpoloženja ter je bila tendenca slabša. V kulisi so oslabeli skoraj vsi tečaji, narasla sta le Siemens in Trboveljska Tudi v zagradi so tečaji padli, znatneje v nekaterih stavbnih, montnn-skih, kovinskih in tekstilnih vrednotah. Nu novo so bile vpeljane 5%ne gradiščunske komunalne obveznice, začetni tečaj je bil 92, nadalje 5%ne avstrijske komunalne obveznice z začetnim tečajem 92.60. — Zaključni tečaji (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-ja-dranska 53 brez kupona (58.20); — delnice: Crcditnnstalt-Bankverein 295 (295), Narodna banka 163 (162), Graz-Koflach 18.50 (10.75), Sie-njens-Schuckert 141 (140). Steweag 31 (30.50), Magnesit 86 (89.50), Trboveljska 25 (24.40), Alpine 34.70 (36.60), Steyer-Daimler-Puch 214 (214), Semperit S2.25 (82.50).
2itni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tedenca mirna. — Promet srednji.
Sombor. Vse neizpremenjeno. — Tendenco mirna. — Promet slab.
Živina
Dunajski prašičji sejem L marca. Prignanih je bilo 6.384 pršutarjev in 3.462 špehurjev, skupno 9S46 glav; od tegà iz Avstrije 3.383, i/, inozemetva pa 6.463. Cene so večinoma zelo narasle, tako so se podražili lahki pršutarji za 2 do 3 groše, srednjetežki za 3 do 5, boljše vrslo zn 5 do 7, težki poljski prašiči za 6 do 8 in špeharji za 5 do 8 grošev. Cene so bile naslednje: špeharji L 1.74—1.76, srednjetežki 1.58—t 63, stari 1.45—1.56, kmetski 1.57—1.66. križani 1.55 do 1.75, pršutarji 1.40—1.62 Šil. za kilogram žive teže.
Poročilo o trgovskem prometu na sejmu o Kranju dne 28. februarja 1038. Na sejem je bilo prignanih 54 volov, 21 krav, 15 telet in 2 junice. Pripeljanih je bilo tudi 32 svinj in 21 prašičev. Prodanih pa je bilo 39 volov, 11 krav, 15 telet, 2 junice, 17 svinj in 19 prašičev. V inozemstvo ni bilo prodane nobene živine.
$1. Vid nad Lîdblfono
Ljubljanska Filharmonija, največji in najboljši slovenski orkester, si je zastavila nalogo, da priredi v večjih krajih ljubljanske okolico poljudne orkestralne koncerte s pestrim, splošno razumljivim sporedom. Na ta način skuša med najširšimi ljudskimi plastmi buditi zanimanje za orkestralno simfonično glasbo, ki smo jo pri nas do zadnjega časa zelo izanemarjali. Prvi tuk koncert bo v št. Vidu drugi petek, II. t. m., ob 8 zvečer. Od skladb, ki bodo nu sporedu, omenimo danes samo dve. Prva bo Sehuoertova ■»Nedokončana simfonija«, ki je zbudila že na filmskem platnu splošno zanimanje. Druga bo pu »Nizki rej«, ki jo je zložil za veliki orkester profesor tukajšnje klasične gimnazije, Tome Matija. Izvaja'a se bo to pot prvič, in sicer na željo Filharmonije same v kraju, kjer je tudi nastala. O obeh skladbah kakor tudi o ostalih točkah sporeda bomo še na kratko spregovorili. Na koncert opozarjamo tudi bližnjo šentviško okolico. Vstopnice se dobijo po zmernih cenah v trafiki Kautnian nasproti cerkve. Koncert bo v Prosvetnem domu.
Jesenice
Akademski pevski zbor bo pel na Jesenicah.
Iz vrst Akademskega pevskego zbora smo zvedeli razveseljivo vest, da bo naš najboljši moški zbor v državi gostoval na Jesenicah. Vsi prijatelji naše lepe slovenske pesmi smo se izredno razveselili te novice. Saj smo že dolgo časa želeli slišati v naši sredi akademike-pevce, ki so proslavili našo pesem po vsej naši državi in celo v Egiptu. Brez dvoma bo koncert Akademskega pevskega zbora na Jesenicah izreden kulturni dogodek, katerega ne sme nihče'zamuditi. Slišali bomo našo reprezentativno umetno pesem, ki jo zastopajo skladatelji: Gallus, Foerster. Adamič, Kogoj, lome, Ravnik, in pa našo najlepšo narodno pesem v priredbi najboljših priredite'jev: dirigenta Franceta Mnrolta. Tomca, Bajnka in Deva. Kdorkoli ie mogel slišati Akademski pevski zbor v Ljubljani v nabito polni dvorani Uniona, ta mora priznati, da takega petja Slovenci že dolgo nisnio slišali. Zato toplo priporočamo vsem, da ne zamudijo le izredne prilike in da prihitijo na koncert, ki bo v soboto, 5. marca, ob 20 v Krekovem domu, kjer sc dobe v trgovini tudi /o vstopnice.
Radio
Programi Radio L)abl(anai
Srcila, >. mavca: 12 Radijski šraniol — 12.15 Poro-Sita - i:t Napovedi - 1.1.20 Vtrtuozi (ploSče) — IS Mladinska ura: (Masbe.no oblikoslovji: (g. dr. A. Doliuar) 1M.-UI Zgodovina gorenjskih mest (g. dr. ,los. Zontnr) —
19	Napovedi, poročila - 19.;K) Nac. ura — 18.50 Sah —
20	Hofrmannsthnl-ZupanMč: Slehernik (Mani Nnr. gledališča v Ljubljani) — 31.30 Polnočna rovija (plošče) 22 Napovedi, poročila — 22.IS Koncert liadij. orkestra.
Drugi programi t
Sreda, ?. marca: Belgrad: 30 Vok. koneert, 20.90 Zabavni program, 21.30 Nar. pesmi, "23.15 1'lesua glasba.
-	Zagreb: 20 Ljubljana. — Dunaj: 19.45 l'ester kop cort, 32.30 Operna gl. — Budimpešta: 19.80 Opera, 22.25 .laz, 2.1.10 Ciganski orkester. — Him-llari: 17.15 Ork. koncert, 21 Gledališki prcuos, 21.35 Zbor, 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19 Opera iBrandenburirovcl na Ce Skeni«. — 1'arSava: 19.20 Poljske nnrodne, 21 Chopinov« skladbo, 22 Ork. koncert. — Sofija: 20 Klavir, 30.15 Verdijeva opora Traviata«. — Berlin: 19.10 Zabavna glasba, 20 Sinfon. koncert. - Konlgsberg: 19.10 Veliki orkester. — flamburg-Prankfurt: 19.30 Zabavni kon cort. — Lip S ko: 19.10 Solistični koncert. 20 Vojaika godbn, 30.50 Nordijske balade, anekdote in pravljični motivi. — Ktiln: 2fl Komorni orkester. — Monakom: it). 10 Vojaška godba, 20 Resna glasba, 21 Ork. koncert.
—	Strasbourg: 20.30 «Sedem zadnjih Kristusovih besedi« (iz stolnice).
Kulturni obzornik
Hildar Dixelius: Sara Aleli a
Roman. Poslovenil France Vodnik.
Jugoslov. knjigarna, Leposlovna knjižnica 27.
Str. 395.
Je to zopet roman iz severnih evropskih književnosti, ki so se našemu človeku Iako priljubile, in takoj moramo reči, da nas, ki gledamo v severnih literaturah resnično veliko umetnost, ni razočaral. Kakor jo norveška pisateljica Undsetova dala gradiozne slike iz katoliškega sveta, ali La-gerlofova, prav tako je švedska pisateljica Hildur Dixelius v svojem trodelnem romanu r>Sara Alelia« podala roman i: protestantskega duhovniikega sveta tako do dna prežet z versko mislijo, da že dolgo nismo brali povesti, ki bi bila tako religiozna in bi iz take metafizične globine motrila vsa dogajanja v svetu. Tako se Hildur Dixelius prav lahko postavi ob stran zlasti Lagerlôfovi, s katere romanom »Gostu Berling* jo veže marsikaj sorodnega. Kakor je nam bilo njeno literarno ime do zdaj neznano in je tudi v nemški prevodni literaturi, iz katere je bil roman presajen k nam, znano le po tem edinem romanu, si ga bomo prav zaradi »Sare Alelie« morali zapomniti.
Lik Sare Alelie, mlade žene in kmalu vdove evnngeljskega pastorja, pa bo vsakemu, ki bo prebral roman, ostal za vedno v spominu: to je res-niŠno žena, ki živi samo iz Boga in vse motri samo iz misli nanj. Postavljena je vsa v človeške meje, pa je tako veličastna v svoji notranji veličini, da imam vtis podobe iz Stare zaveze: monumentalna v veri, ki gore premika. Res da je grešila in pre-
lomila zakon, toda po smrti svojega moža je zrastla v svojo notranjo trdnost kot iz enega samega kamna izklesan donebesni monolit in stoji taka v pokori iu božji ljubezni do vseli, do svojega drugega rodu. Iz sebe izžareva samo ljubezen in tolažbo v najtežjih trenutkih življenja poedincev iz svoje okolice, ki jim kaže edino pravo smer k Bogu.
Talio je roman tudi razdeljen v tri dele^ v prvem, naslovljenem »Sara Aleliaje posvečen zgodbi in romanu Sare Alelie, ki greši, pa se potem pokori za svoj greh. Gre s svojim sinom v zapuščen kraj ter se posveti primitivnemu življenju med Laponci: krči gozdove in živi bogo-Ijubno življenje. Prihajajo in odhajajo novi ljudje in vsak prinese s seboj svojo zgodbo, ki jo pisateljica podaja v nazorni in dramatično napeti podobi. Priča smo napetemu dogodku ob smrti prvega hlapca, ob tragediji primitivne služkinje, ki se ne zaveda ne dobrega ne slabega, pa umori novorojenca, ki ga pojedo volkovi, a ji Sara odpre oči, da se skesa. Toda pozneje jo mora v enem najsilnejših prizorov spremljati nn morišče, kjer ji edino ona more s svojo vero dati poslednjo tolažbo. Poseben lik je nesrečni duhovnik Norenius, čudovita podoba zgrešenega poklica pa srčne dobrote, katerega tragedija ob smrti edine hčerko mora pretresti vsakogar do solz. in prav tako usoda magistra Sahlena, ki oslepi na Sarinem posestvu in kateremu posveti odslej vso ljubezen 1er ga vzame za moža. S tem je zaključen prvi del. najbolj napet in zgrajen, ki bi lahko predstavljal zase celoto. In zato bo tisti, ki misli, da bo drugi del, naslovljen Situ, predstavljal prav tako sklenjeno in napeto zgodbo njenega sina, nekako ra/. očaran 1er se mu bo zdelo, da to slike, govoreče o študlranju sina za pastorja ter zgodbe z njegovimi prijatelji in tragedije njegovih otrok nimajo prave zveze med seboj ter so samo nekaki pre-
rezi skozi njegovo življenje, ki v glavni osebi niti ni bogve kako napeto. Toda vedeti moramo, da drugi del ni zase eno'a, da nad vsemi dogodivščinami pastorja-sina bdi senca matere Sare, ki je glavna oseba tudi tega dela in poseže v dejanje ob dogodku njegove najstarejše hčerko pred poroko, ter dn je ona usmerjala vse bogo-ijubno življenje svojega sina, ki Je tako plod njene vzgoje. Tudi v tem delu so prizori, ki ne bodo nikomur prišli iz spomina, čudovita je sprememba starega skopuškega župnika, ki postane najboljši oče svojim varovancem, kakor tudi smrt nadžupnika na božični večer leta 1816, ki pomeni višek krščanske odpustljivosti. Zadnji del *Vnuk* pa Je posvečen življenju njegovega sina, prav tako pastorja, torej vnuka Sare Alelie, ki doživlja svojo življenjsko tragedijo: prvi nesrečen zakon z vdovo predhodnega pastorja in drugi zakon s svojo pastorko, ki bi se ob strašnih nesrečah skoraj razdrl. Nad njegovo usodo pa bdi stara slepa babica Sara Alelia kot poosebljeni božji zakon in se dvigne v tem do svoje najvišje etične višine prav pred svojo smrtjo ter reši tudi svojemu vnuku življenje v Bogu in spravi razrahljano zvezo. Tako je svoje zakonolomstvo, svoj greh popravila v življenju svojega vnukn ter dala tudi v tem zadostitev Bogu, ki je napolnjeval njeno življenje do najvišje mere.
To je osnovna kompozicija in misel romana »Sare Alelie« in njenih treh delov, ki tako ni trilogija, temveč samo zgodba Alellnega greha do zadostitve v življenju vnuka Vmes pa teče široko življenje — Sme, sina in vnuka ter vse okolice — v najmočnejših barvali in Čudovitih prerezih, ki zamamijo bralca ter ga prepričajo o veliki umetniški moči pisateljice. Toda glavno pa je: vsi dogodki se dogajajo v neverjetnih metafizično mističnih globinah, potopljeni so v religiozno pojmo-
vanje življenja in sveta tako do dna, da smo neprestano v območju Boga in njegove sodbe. Tu bi se morali naši pisatelji učiti, kaj Je religiozna umetnost! Sicer se godi roman v izrazilo proie-slantovskem laponskem miljeju, v vrstah protestantskih pastorjev izpred stoletja, toda vse življenje je tako blizu katoliškemu, da si lahko odmislimo vse protestantske elemente ter imamo pred sabo religiozno umetnino, kakršno bi si želeli imeti tudi mi. Sicer smo nekaj podobnega dobili v Preglju, še bolj pa spominja na ta roman Tavčarjeva »Visoška kronika«, zlasti še, ker je tudi Sara Alelia lepo komentirana od časa do časa z zapiski iz kronike, ki jim je prevajalec dal lepo slovensko obliko in vonj starine. Skratka: roman Sara Alelia je nn vsak način pozitiven prinos k naši prevodni književnosti ier bi samo želeli, da bi to protestantsko delo vzbudilo pri nas podobno
umetnino iz katoliškega religioznega sveta. td *
Popravek. V poročilu o I. produkciji ljubljanskega konservatorija je tiskarski škrat pomotoma izpustil, — da je na produkciji med pevci nastopil tudi g. Ivan Polak in dosegel uspeh s svojim lepo barvanim baritonskim glasom in * lepim prednašanjem
MESARJI, SLAèflfARJI. RESTAVRATERJ1. INDITSTRIJEl
»WITT« HLADILNI STROJI
že nad 40 let v obratu, za vse svrhe in za vse kapacitete do 1 milijona kalorij Večletno jamstvo!
Zahtevajte ponudbe! Zastopstvo: Speeta. trg kom. dr., Ljubljana, Mestni trg 5/11.
En hit napolni
želodce vseh Ljubljančanov
Obmorske dežel, zlasti eeverne, ee že od nekdaj pečajo z lovom na kite. Zlaeti eo včasih zelo čislali kitovo maet, iz katere so delali olje. Dandanes na vsem 6vetu vsako leto polove kakih 40 tisoč kitov, iz katerih pridelajo vsako leto do 500 tisoč ton ali 500 milijonov kg kitovega olja. Dobra polovica tega olje gre vsako leto na Nemško, kjer ga porabijo za tovarne in tudi za živež, ker iz njega delajo margarino, ki je nadomestek surovemu maslu. Zadnja leta je Nemčija eama začola loviti kite. V teku zadnjih let eo ee pa tehnična sredstva tako izpopolnila, da izrabijo skoro veak košček kitovega trupla, med tem ko eo poprej kitu pobrali le slanino, nakar eo drugo vrgli v morje. Je pa silno težavna stvar kita deti narazen, ker je tako težak, da ga le z najmočnejšimi stroji in napravami spravijo na krov. med tem ko so ga poprej kar zunaj ladje obrezavaii.
Ko kita ujamejo in priviečejo na krov, ga najprej zmerijo, etehtati ga ne morejo, ker takih tehtnic nn ladji ni. Zmerijo ga pa zato, ker ima vsak mož posadke potem poseben delež od kita v somzmerju z njegovo velikostjo, dalje v sorazmerju s tem, kar bo dal olja itd. Kiti pa eo različni. Nekateri so seveda sestradani, ti |>otem ne dajo mnogo olja, drugi pa so lepo rejeni, kar je za lovce velikansko veselje. Zlaeti samice, kadar doje mladiče, eo suhe in shujšane. Kit namreč ni riba, marveč sesalec, ki ima gorko kri.
Nekateri kiti, ki eo shujšani, imajo le kakih 5 cm debelo plast slanine na eebi. Debeli pa imajo do 20 cm slanine. Kakor rečeno je kita težko stehtati, zatorej njegovo težo le bolj presodijo in ocenijo. So kiti, ki tehtajo najmanj 130 ton, to je 130.000 kg. Če bi hotel takega kita naložiti na železniški vagon, bi v ta namen potreboval 13 vagonov z nosilnostjo po 10 ton. Tak kit ima povprečno nekako 25 do 30 ton slanine, 6 katero bi bi torej lahko napolnil tri cele vagone. Mesa pa ima tak kit do 60 ton, torej bi ga mogel naložiti v najmanj 5 aH 6 vagonov. Sam jezik tehta tri tone ali 3000 kg. Srce in ledvice tehtajo po pol tone, jetra eno tono, kri pa kakih 10 ton.
Od kita pridelajo potem 25—30 ton olja, ki ge do polovice dobe iz čiete slanine, drugo polovico pa iz mesa in kosti, ki imajo dovolj maeti v eebi. Najboljše olje daje slanina. Čim bolj čisto in brez duha je tako olje, tem boljše je. Tako olje porabijo potem za margarino. Kar je slabšega, ga porabijo za razna mazilna olja, za milo, pomade in kožne kreme. Omeniti pa je treba, da kitovo olje ni nikako^ ribje olje. Ribje olje je ree iz rib, medtem ko kit ni riba. Zato je tudi kitovo meso čisto drugače užitno kakor ribje.
Včasih prekuhajo vee kitovo meso, v katerem je še dovolj slanine za olje. Tako prekuhano
Od papige bolezen in smrt
Družina bivšega ravnatelja dvornega gledališča na Dunaju dvornega svetnika Hugono Thie-niiga, ki je sedaj že 80 let etar, je pred kratkim nevarno obolela. Poleg starega gospoda je zbolela tudi etara gospa, njunin ein, ki je sedaj dvorni igralec, oba hišna zdravnika, bolniška strežnica, služkinja, tajnica, hišnik in hišnica ter odvetnik dr Zitter.
Zdravniki so dognali, da eo vsi ti zboleli, ker eo se bolezen nalezli od papige, ki je zbolela za takoimenovano papigino boleznijo. Vsi bolniki so najprej začeli močno kašljati, vsi udje so jih boleli, lotil ee jih je hud zaspanec, nakar je pritisnila še velika vročina. Nalezli so se od domače papige, ki so jo že bolno kupili. Papiga je takoj spočetka začela hudo kašljati in je tudi bruhala. Ko eo preiskavah izmečke, eo mikroskopsko komaj ugotovili majčkene bacile, ki povzročajo to bolezen tudi pri ljudeh. Mogoče je to bolezen dobiti že tako, da bolna papiga poleg človeka diha. Gospo je bolna papiga dvakrat kljunila v prst. In res je etara gospa prva obolela. Sedaj je gospa že boljša, med tem ko njen mož in sin še hudo trpita ter eta v veliki življenjeki nevarnosti. Doktor Zitter pa je med tem v bolnišnici že umrl.
Najvišja hiša na svetu
Kakor poročajo iz Cliicaga, liodo tam kmalu dobili najvišjo hišo eveta. Tamkaj namreč grade velikanski nebotičnik ali donebnik, ki bo 200 nadstropij vieok. V tem velikanskem babilonekem stolpu bo vozilo 40 dvigal. Da eo dobili proetor za tako orjaško hišo, so morali podreti 34 drugih velikih hiš, ki eo doslej tam stale.
Tega pa ne veste!
Da je »lesovita bretonska vedeževalka napovedala, da bo francoska narodna banka letos pogorela.
Da je sloveči filmski igralec William Powell ko je bil še otrok, hrepenel le po tem, da bi postal kdaj gaeilee.
meso potem, ko je že vea maet iz njega, posuše in ga rabijo za živinsko krmilo, kar ee je zelo dobro obneslo. Vendar je sila dobro meso tudi za človeško prehrano, zlaeti če je kit bil mlad. Kitovo meso lahko napravijo na razne načine kakor kako drugo meso od sesavca. Kitovo meso jo po zunanjosti in okueu nekako v sredini med govedino in evinjino. Meso pa ni niti premaetno niti žilavo^ Zlaeti pa je treba še enkrat omeniti, da prav nič ne diši po ribah. Iz kitovega mesa lahko potem delajo navadne zrezke, pečenke ali pa klobaee. To meso se dâ tudi tako lepo prekaditi, da je kar slast jesti prekajeno kitovino. — Polnovrednega mesa iuia kit najmanj 5—10 ton. Drugo meso je slabše vrste.
Prav v zadnjem čaeu so začeli za kemične namene uporabljati tudi kitovo drobovje, vranico, jetra, ledvice, trebušne žleze, možganeke žleze itd. za razne preparate in celo zn zdravila.
Če upoštevamo, da ima kit do 10.000 kg prvovrstnega mesa, ki je izvretna jed za človeka, da vrhu vsega drugega daje še najmanj 20.000 kg prvovrstnega olja, iz tega lahko razvidimo, kako dragocena žival je kit za človeško prehrano Skoraj bi vsi Ljubljančani v enem dnevu ne pojedli enega kita. Skoda je le, da ga bodo morda prav kmalu iztrebili, če ga bodo tako lovili.
Križanha
»Kdo pa zvoni tako pozno po noči?« »Ali ste morda vi, gospa Liza Klopotec?« »Seveda «cm. Kaj pa hočete?< »Ali... bi... ne mogli priti... doli svojega moža ... poiskat, da bomo vedeli, kateri naj gremo naprej proti domu?l<
Vodoravno: 1. graščak v Jurčičevi povesti, 5. okraj v Rimu, 12. pomembnejša gora na Koroškem, 13. tuja beseda za malika, 14. ud družine v otroškem govoru, 15. črtica iz Cankarjeve zbirke: Podobe iz sanj, 16. naslovna oseba iz Svensonove otroške povesti, 17. navadno prometno sredstvo, 18. manjša samostojna država v Prednji Aziji, 19. del zidu, 20. važnejše mesto ob Adi-ži v Italiji, 21. ljubka žuželka, 25. druga beseda za strast, 27. največja reka v severni Afriki, 28. divji poglavar Hunov, 29. velika nadloga, 34. domača beseda za park, 35. kemično sredstvo, ki ga uporabljajo v barvarski industriji, 36. nekdanje ime za sedanjo Ljubljano, 39. kvarna tvorba na bakru, 40. posmrtno prebivališče izbranih, 44 podmorska telegrafska napeljava, 46. druga beseda za turka, 47. važnejši letoviški kraj v Švici, 51. posebne vrste posušena klobasa, 62. važnejši otok v Egejskem morju, 53. ženski glas, 56. morska žival, 57. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 58. manjši kraj pri Domžalah, 59. druga beseda za spono, 62. ud izumrlega naroda, 65. druga beseda za vrbo žalujko, 66. pomembnejša voda na Štajerskem, 67. važnejše italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 68. bližnji sorodnik, 69. pomembnejša angleška trdnjava v južni Arabiji, 70. moška oseba iz Vergilove pesnitve, 71. glasbeno orodje, 72. del lesene ograje.
Navpično: 1. Knobleharjevo misijonarsko ime, 2. ud izumrlega naroda, 3. žensko ime iz slovenske narodne pesmi, 4. tuja beseda za žgano pijačo, 5. pijača, ki je sestavljena iz limonovega soka, sladkorja in vode, 6. moška oseba iz svetega pisma, 7. skrajšano moško krstno ime, 8. tuja beseda za izbrano družbo, 9. druga beseda za ravnino, 10. vrsta Iagunskega koralnega otočja, 1L tuja beseda za noeno izgovorjeno črko, 22. poletna hišica na vrtu, 23. divja žival, 24. tuja beseda za zagon, 25. druga beseda za vodopad, 26. znana znamka volnenih izdelkov, 30. morska žival, 31. manjši otok v Jadranskem morju, 32. skrajšano moško krstno ime, 33. tuja beseda za zgodovinski zapisek, 36. važnejše pristanišče pri izlivu Marice v morje, 37. zdravilna vrtna rastlina, 38. majhen starogrški novčič, 41. žensko krstno ime, 42. prvi vladar, ki je združil zahodne Slovane, 43. važnejša država v Zadnji Indiji, 44. družba potujočih trgovcev ali romarjev v puščavi, 45. moška oeeba iz svetega pisma, 48. poveličujoča slavnostna pesem, 49. potrebna kuhinjska začimba, 50. nekdanja dežela v prednji Aziji, 53. tuja beseda za naznanilno listino, 54. važnejši kraj na Primorskem, 55. druga beseda za livado, 56. druga beseda za paro, 60. turški sodnik, 61. ne-znatnejši slovenski pisatelj, 62. moška oseba iz svetega pisma, 63. skrajšalno moško krstno ime, 64. starorimski bog vojske.
Rešitev zlogovne križanke:
Vodoravno: 1. Kosovo, 4 Koreno, 7. Ra-ča, 8. Detela, 15. Sava, 11. Nada, 13. Tibera, 15. Kaves, 16. NIRA, 17. Kosi, 18. Žica, 19. Nadole, 21. Jame, 23. Riga, 25. Dobrava, 27. Maja, 28. Kbro, 29. Dido, 30. Neta, 31. Valona, 33. Nabor,
35.	Roje, 37. Rotija, 39. Savlje, 40. Reka, 41. Vorski, 42. Jaka, 43. Vareje, 45. Dolsko, 47. Mana, 49. Gaberje, 51. Mlake, 52. Soli, 53. Ladi, 54. Rova, 55. Jalovec, 57. Kale, 59. Gora, 61. Mikene, 63. Mati, 64. Zadolje. 65. Valica.
Navpično: 1. Korana, 2. Soča, 3. Vode, 4. Kola, 5. Resa, 6. Nova ves, 9 Tebe, 12. Danica, 13. Tirana, 14. Hakole, 15. Kasija, 18. Ziri, 20. Dobra, 22. Meja, 24. Gaeta, 25. Dobrova, 26. Va-dina, 27. Madona, 30. Nero, 32. Loti, 34. Borlje,
36.	Jereka, 37. Rokava, 38. Javorje, 39. Savski dol, 42. Jama, 44. Reber, 46. Skoke, 48. Nasova, 49. Galija, 50. Jelovec, 51. Mladika, 54. Rogoza, 56. Loke, 58. Letica, 60. Rado, 61. Milje, 62. Neva, 63. Mali.
Smučarske tekme za svetovno prvenstvo na Finskem so prišli gledat tudi Laponci. Na sliki vidimo laponski šotor, preti njim pa tri mlade Laponke.
Svet v orožju
Velikanske bojne ladje
Po 10-letnem oboroževalnem premirju na morju, ki je bilo sklenjeno z washingtonskim dogovorom leta 1922. so v zadnjem čaeu vse velesile pričele gradili zopet veliko število velikih bojnih ladij, katerih gradnja je postala zopet tako moderna kakor pred vojsko. Dolgo časa namreč ee je mislilo, da bodo ladje velikanke izginile iz oboroževalnega načrta in to deloma radi podmorskih čolnov, deloma pa radi silnega razvoja bojnih letal. Očitno so pa sedaj našli uspešno 6red-stvo, tako proti podmornicam, kakor tudi proti napadom iz zraka in eo pričeli graditi ogromne bojne ladje, ki naj zopet tvorijo jedro vojne mornarice.
Najnovejše linijske bojne ladje, ki so v delu, obsegajo vsaj po 35.000 ton s hitrostjo 30 morskih (55 km na uro). Imajo 10 do 16 velikih topov v premeru 35.6—40.6 cm.
Anglija ima trenutno 5 ladij velikank v delu, ki so že skoraj zgrajene. K temu f« je treba prišteti še pet novih, ki so jih pričeli graditi v zadnjem čaeu.
Ameriško brodovje je precej zastarelo. Vse njene linijske bojne ladje so bile zgrajene ali pred vojsko ali med vojsko. Zato sedaj hiti, da nadomesti zamudo. Tudi Amerika gradi trenutno 5 bojnih ladij velikank.
O japonskem pomorskem oboroževanju ni pravih podatkov. Po precej zanesljivih poročilih ima vojna mornarica v delu 3 ali 4 ladje velikanke, ki bodo obsegale po 43.000, po drugih poročilih pa 46.000 ton in bodo oborožene s topovi 42 cm premera. V oetalem je pa znano, da je japoneko bojno brodovje zelo moderno.
Francija je imela prvotno v načrtu gradnjo manjših bojnih ladij tipa >Dunkerque«. »Dunker-que< je že dograjena in tik pred dovršitvijo je njena eesterska ladja »Strassbourg«. Obe imata po 26.500 ton. V zadnjem času pa so pričeli graditi dve novi velikanki po 35,000 ton.
Italija je že spustila v morje dve ladji velikanki »Vittorio Venetoc in »Littorkx po 35.000 Ion. Obenem je predelala 4 starejše ladje velikanke: »Conte di Cavourc, »Giulio Cesare«, vCaio Duilio« in »Andrea Doria«. Razen tega pa gradi sedaj dve 36.000-tonski velikanki, ki bosta nosili ime »Roma« in »Imperio«.
Sovjetska Rusija je tudi pričela gradili ladje velikanke in ima trenutno tri v delu po 35.000 ton. Verjetno pa je, da se bo morala pri gradnji pomagati z inozemsko pomočjo.
Nemci evoje oboroževanje zelo prikrivajo. Hitler je v zadnjem evojem govoru izjavil, da gradi Nemčija trenutno več bojnih ladij kakor vse drugo države v Evropi skupaj. Koliko je od teh velikank, listi ne omenjajo. Po precej zanesljivih po-
datkih pa gradi Nemčija 3 do 6 velikih bojnih ladij, ako ne celo več.
Armada na suhem
Najmočnejšo vojsko ima Nemčija, ki je dvignila mirovno etanje na 52 divizij, kar znese več ko milijon mož. Njej sledi sovjetska Rusija, ki ima pod orožjem 800.000 mož vojske, potem 150 tisoč mož za tako imenovano notranjo upravo in razven tega še okrog 50.000 obmejnih čet. Potem pride Francija, ki ima stalno pod orožjem 760.000 mož, pri čemer so vštete tudi kolonialne čete. Italija ima stalno pod orožjem 450.000 mož. Japonska 350.000, Poljska 300.000, Češkoslovaška 200 tisoč, Romunija 225.000, Anglija 133.000, Avstrija 50.000 itd.
Koliko bi v vojski štele armade posameznih držav, ni mogoče presoditi. Nemška armada gotovo nad 10 milijonov, sovjetska 11 milijonov, italijanska 8 milijonov, eko eo vštete tudi čete, ki služijo pri mornarici in v kolonijah, Francija nad 6 milijonov, Poljska 3 in pol milijona. Češkoslovaška 2 milijona, Anglija 2 milijona (brez kolonij) itd.
Tudi glede oboroževanja in vojaškega materiala iz razumljivih razlogov ni mogoče navesti točnih številk. Po dosedanjih podatkih naj bi bila najbolje oborožena v Evropi Francija, potem Italija, Nemčija, Sovjetska Rueija in končno Anglija. Vee te države razpolagajo vsaka zase z mnogimi de.=»et tisoči etrojnic, e tisoči lahkih in težkih topov in topov za obrambo pred letali, z mnogo tisoč tanki in mnogo tisoč bojnimi letali. Navajati številke bi bilo brezpomembno, ker natančnih podatkov itak ni mogoče zvedeti, uradno pa vsaka država navaja mnogo manjše številke, kakor pa je ree.
*
Mleko od črnih krav pomtaja
lz Allahabada v Indiji poročajo, da se je 77 let etari predsednik indijske kongresne etranke Pandit Malavija dal pomladiti, kakor priporoča pomlajenje indijski Jogi. Med tem je etarca pre-iskal že kolegij zdravnikov, ki ni mogel drugega ugotoviti, kakor to, da se je stari mož med tem res že precej pomladil. Sedaj je podoben 50-let-nemu možu. Lasje, ki eo bili že beli, so eedaj že postali črni. Poleg tega je mož dobil nove zobe. I'omlaja ве pa stari Pandit že od začetka letošnjega leta. Pomlaje ga pa Jogi, ki o sebi trdi, da je ze 170 let star, česar pa seveda niemo dolžni verjeti. Pandit Malavija mora vee čas čepeti v temnem proetoru, kjer mora biti popoln mir. Uživati mu daje Jogi nekaj »strašanskih medicin«, poleg lega pa mora uživati mleko črnih krav.
Št. 69.
V gradu Torquilstone
šele ko je zagledal prod seboj grad Torquilstone. se je Cedric, zavedel, kdo so bili razbojniki.
»Resnično, izobčencem sem delal krivico,« je dejal. »Sedaj vidim, da bi nam Normani radi pobrali naša posestva in gradove! Jaz in Athel-stane naj le umrjeva, če je vam tako po godu. Roveno pa izpustite, saj vam ne more biti nevarna.«
Njegovi stražniki pa, ki vso pot niso črhnili niti besedice, se tudi sedaj niso dali zapeljati, da bi bili spregovorili.
Ko so prišli v grad, so ujetnike brž odpeljali v razne prostore. Rovena je dobila sobo sama za se, Athelstane in Cedric pa sta morala prebivati v skupni sobi. Tudi Re-beko so zoper njeno voljo samo odpeljali v njeno sobico. Zaman je prosila in rotila, da bi smela ostati skupaj z očetom, ki so ga brezobzirno in surovo odtirali v podzemsko klet.
Cedric bi se hil skoraj razpočil od jeze, Atheletanu pa je po stari navadi bilo vseeno. Ni dolgo trajalo, ko so se odprla vrala njune sobe in vstopil je dvorni mojster, ki so ga spremljali štirje zakrinkani možje,, noseč bogato obloženo mizo.
Speti
Nad tOO.OOO gledalcev v Lahtiju
Višek letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva, ki ee je v ponedeljek zaključilo na Finskem, je bil vsekakor dosežen preteklo nedeljo pri skakalnih tekmah, pri katerih se je zbralo nad 100.000 gledalcev. Bil je to pravi finski narodni praznik in kdor je prisostvoval tej prireditvi in zadnji zimski olimpiadi v Ga-Pa, ni opazil razlike. Takšnega razpoloženja — če izvzamemo Ga-Pa doslej še nobeno smučarsko skakanje na svetu ni doživelo. Iz vseh delov Finske eo prihiteli ljudje, da prisostvujejo temu velikemu športnemu prazniku. Jasno, da je zmanjkalo v Lahtiji prenočišč. Zato so prenočevali ljudje v daljnji okolici, deloma pa na železniških vozovih, ki so se nalïajali na kolodvoru, oddaljenem 50 m od smučarskega stadiona. Prvi jutranji vlaki so pripeljali neštevilno množic gledalcev tako, da je bilo že ob pričetku skoka za kombinacijo na stadionu nàd 100.000 gledalcev. Tudi topot se je vse vzorno razvijalo. Vse je slo v najlepšem redu, da so doskočišče le redkokdaj popravljali. Vrh skakalnice je tu pa tant prišel v objem megle in zato so skakanje večkrat prekinili.
Najlepše so skakali Norvežani, izborni so bili
Poljaki, Avstrijci in Finci.
Ko je bilo skakanje za kombinacijo končano, so se pojavili solo-ekakalci 108 po številu, ki so skakali s podaljšanim zaletom. Najboljši utis so zapustili Norvežani, ki so imeli zelo lepe in sigurne skoke. Kongsberška skakalna garda je po-
kazala svoje sposobnosti v vsej krasoti te lepe snjuške panoge. Najdlje pa je skočil naš znanec Poljak Marusarcz, ki je skočil najpreje (Kitu in katero dolžino je dosegel za njim samo še Norvežan Myhros, drugič pa se jo |>ognal celo na 67 m ia je bil to najdaljši stoječ skok. Marusarcz je skakal izborno, v stilu so ga pa še vseeno prekašali Norvežani, zlasti član Ruudove lamilije Absjoern Ruud, ki je s <>3.5 in 64 in izvedel na jlepše skoke dneva. Odlični so bili tudi ostali Norvežani. Avstrijec Bradi, ki je na naši planiški skakalnici dosegel najdaljši skok na svetu sploh (101 m), je skočil prvikrat 05 m, toda ne ро|н>1-noina brezhibno, drugič pa je zelo dobro skočil 65.5 m. Najboljši Šved Erikson je topot nekoliko odpovedal. Oba Japonca Iguro in Kikuchi sta lepo skakala.
Lep uspeh našega Siuolcja.
Smolej, ki je v teku na 18 km, ki ni njegova proga, dosegel odličen uspeh, je bil tudi v sniu-škem maratonu v teku na 50 lun drugi najboljši1 Srenjeevropec, ki je med vsemi tekmovalci zasedel 30. mesto s časom 4:33:55 in pustil za 6eboj 100 drugih tekačev. Dominirali so Finci in se je' med prvo finsko desetorico vrinil eaino en Severnjak, Norvežan Bergendahl, vse druge Norvežane in Švede so pa gladko potisnili nazaj. Finci so se pri tem prvenstvu odlično odrezali; severni narodi skupaj eo pa dokazali ponovno, da jim Sred-njeevropci še ne morejo in najbrže še zlepa ne bodo mogli blizu.
S K Ljubi'ana : HS K Concordia
Kakor zuano je JNZ odredila, da se prično tekme za državno prvenstvo že prihodnjo nedeljo. Takoj ob začetku se bo ua našem igrišču odločalo o moštvu, ki naj izpade iz lige. Brez dvoma bo skušala rešiti Concordia svoj obstoj ter izriniti Ljubljano na dno. To bi se dalo slutiti iz tega, ker Concordia ni pristala na sporazum, ki ga je predlagala Ljubljana glede sodnika za to tekmo. SK Ljubljana je predlagala gg. Scarpo ali Scor-zonnija. Upamo, da bo JNZ našla med domačimi sodniki moža, ki bo pošteno rešil svojo nalogo.
SSK Maraton -prvak Maribora vrokoborbi
Maribor, 27. februarja.
Sinoči je priredil agilni SSK Maraton prvenstvo Maribora v rokoborbi, Borbe, katerih se je udeleževalo 24 najboljših mariborskih težkoatletov, so trajale polne štiri ure in pokazale, da so se vsi dobro pripravljali na ta večer. Dokaz, da so bile borbe na višku, je pa£ najboliši ta, da jc publika, katere je bilo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 približno 200, vztrajala do konca ter je s silno napetostjo in živahnostjo zasledovala potek. Od zadnjega nastopa, ki emo ga imeli priliko videti, smo opazili pri vseh nastopajočih izreden napredek Zlasti nekateri Maratonci so pokazali to, ¥esčtf v tako kratkem času od njih nismo pričakovali, •fijg, Bradač. Hifler, Orešnik in Blatnik, ki je komaj Bpflel jod vojakov, ter mladi Rofiič so imena, ki bodo
V	športni' rokoborbi v kratkert $e mnogo pomenila. Dolinšek, Babič, Kozič, Verbošt in Fišer pa dobivajo v zgoraj navedenih imenih nevarne nasprotnike. Pirher zaenkrat v svoji teži še nima konkurenta, ni pa izključeno, da se tudi to v kratkem posreči... Pogrešali smo na blazini mladega Sernkota, katerega je ovirala bolezen. Vse borbe jc vodil priljubljeni težkoatletski sodnik g. Vilko Richter iz Zagreba, ki jih je s pomočjo stranskih sodnikov gg. Krambergeria in Šapeca izpeljal v zadovoljstvo vseh brez najmanjših protestov. Končni rezultat je: SSK Maraton 23, Pekovski športni klub pa 12 točk. V žiriji so še sodelovali gg. dr. Alfonz Wank-miiller kot član nadzornega odbora težkoatletskega saveza in športni zdravnik inž, Lah, Plohi in Kruseç.
V	kratkem se bo vršilo eedaj prvenstvo banovine, v katerem imajo pravico sodelovanja samo po prvi trije vsake teže iz vseh mest; na državnem prvenstvu, ki bo konec marca, pa prvi trije iz vsake banovine. Tehnični rezultati:
Bantam: 1) Dolinšek (Maraton), 2) Urankar (Maraton).
Perolahka: 1) Babič (Maraton), 2) Bradač (Maraton), 3) Rezman (PSK).
Lahka; 1) Kozič (PSK), 2) Jazbinšek (PSK), 3) Hifler (Maraton).
Welter: 1) Verbošt (Maraton), 2) Jug (Maraton), 3) Ules (Maraton).
Srednja; 1) Fišer (PSK), 2) Orešnik (Maraton), 3) Blatnik (Maraton).
Poltežka: 1) Pirher (PSK), 2) Vidic (Maraton), 3) Verbošt Fric (Maraton).
V soboto 5. marca sc vrši v isti dvorani olimpijski dan rokoborcev, na kar že sedaj opozarjamo.
Mariborski šport
Maribor, 1. marca 1938.
Olimpijska akademija teikoalletov.
Mariborska kluba SSK Maraton in Pekovski SK sta se odzvala prošnji Olimpijskega odbora za prireditev zimskega olimpijskega dneva ter priredita pod okriljem mariborskega olimpijskega odbora v soboto, dne 5. marca, v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti težko-atletsko akademijo. Spored te prireditve je posebno izbran. Predvajala se bo rokoborska šola, nato bo po nastopu dveh juniorjev izveden dvo-mač Maraton : Pekovski SK. Nastopijo najboljši rokoborci obeh klubov vseh kategorij. Z ozirom na odlično formo atletov, ki so jo pokazali na prvenstvu Maribora, bo ta prireditev nedvomno najzanimivejša vse letošnje sezone in bo sigurno privabila številne ljubitelje lepega težkoatletskega športa. Olimpijskemu fondu se bodo tokrat odzvali nedvomno tudi gledalci, ki so dnevno polnili dvorano ob priliki nastopa profesionalnih rokoborcev ter zamogli ob tej priliki uvideti, da naši amaterji v kakovosti prav nič ne zaostajajo za profesionali, temveč jih po resnosti nastopanja in napetosti borbe, kakor tudi tehniki tudi prekašajo. Naši znani mojstri Pirher, Fišer, Vidic in drugi bodo sigurno znali navdušiti gledalce in pridobiti novih pristašev težki atletiki. Točen spored zanimive prireditve še prinesemo.
Štafeta 4 X 10 km
Smučarski klnh Povje-Mojstrana javlja, da se vrši v nedeljo, 6. marca 13.(8 v Mojstrani Zve2.n0 prvenstvo I) .1 talnti 4 krat 10 km. Star v Mojstrani, po prihodu turistovskoRa vinkn ob R.30. Trijiive se sprejemajo pri JZSZ, v izjemnih slučajih še ono uro pred It.irtoiu.	. .,_,,,,
Ntega Jn« poitolJne so vri i v Mojstrani Medkluli tka shakalna tekma. Pričetek oh H. uri Prijave se кргојошајо šc 6. marca 1D3S do 1. uro popoldne.
I. razred od 16. leta starosti dalje in II. razred mladina do 15. leta.
prvi trije od vsakega razreda ck>l>e lepa praktična dariln, katera bodo izložena v trgovini Janko Kramar v Mojstrani.
Ta dan nastopi v štafeti in v skokih van smučarska elita. — zanimanje jc voliko in bo udeležba prav gotovo številna.«
Smučarski klub Dovje-Mojstrana.
Razpis
Crosscountry teka, ki ga priredi lahkoatlotska sekcija SK Ilirije v Ljubljani, dne fi. marca pod Cekinos-im gradom. Proga za seniorjo je dolga fi km, za junlorje B ki O ' pa 2 km. Proga se začne pri drsaligču SK Ilirije ln noteka za Cekine vint gradom tor po športnih travnikih. Pravico nastopa imajo člani vseh klubov, včlanjenih v ,TL.\Z. Prijavo je troba poslati do petka, to je do 4. marca Ш8 opoldne na naslov: Tajništvo SK Ilirije, lahkoatletska sekcija, Ljubljana, TyrSeva cesta 15-Ï. V primeru slabega vremena, se vrši prireditev 30. marca IMS. Pričetek tekmovanja jc točno ob 10 dopoldne.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Reka (smučarska sckcija). Sestanek smučarske sokolje bn v četrtek, 3. marca oh 31 v gostilni
Oblak na Tržaški cesti 22.
Slalom klub 31. Danes oh 18. uri obvezen sosta-
nck tekmovalcev zaradi nedeljske tekme na Gorjušah.
Uradna vremenska poročila
Tujskoprometnih zvez Slovenije, JZSZ in SPD od !.. .111.,. 1)3$.
Hatcče - Planica, 870 m: —1, jasno, mirno, 100 um snega, Kron, skakalnice uporabne.
Plauica-Slatnc (Dom Ilirija 1000 m): —1, j.-umo. mirno. iO."> cm snega,.'njen, drsališče uporabno,
Planica-Tamar, 110® to: —1, jasno, mirno, Jl-3 cm snega, pršič.
ZFO
Telovadna akademija
Zveze fantovskih odsekov
se vrši — kakor smo že poročali — v nedeljo, dne 6. marca, ob 20. (8.) zvečer v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu bo več novih telovadnih točk, zlasti moderne vaje z žogami, dalje simbolične in gimnastične vaje ter orodna telovadba, pri kateri nastopijo tudi naši mednarodni telovadci.
Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, opozarjamo vse fantovske odseke in dekliške krožke, da si jih takoj preskrbe pri ZFO (Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta), ker imamo zauje še nekaj vstopnic rezerviranih.
Smučarske tekme fantovskega odseka v St. Vidu
Fantovski odsek št. Vid nad Ljubljano priredi v nedeljo, marca, ob 10 dopoldne smučarsko tekmo mladcev v teku, kombinirano s smukom pri Pormesu pod Golim Brdom Proga je dolga približno 3 km z višinsko razliko lOOm. — Pravico»štaita imajo vsi mladci do 17. leta. Prvi trije prejmejo plakete, prvi od vsakega odseka pa poleg tega še diplomo. Ker je tekma propagandnega značaja, vabimo vse odseke k čim večji udeležbi. Prijave jc treba poslati do sobote, 5. marca, na naslov Ivan Cerar, predsednik F. O. št Vid, I ali ko pa se prijavi tudi pol ure pred startom Prijavnina 2 din. Skupen odhod v nedeljo ob 9 izpred Prosvetnega doma v šent Vidu. — Bog žh-i!
Obiine, klavnice, mesarji !
Pištolo za ubijanje goveda,
kot 10 predpisuie ministrska naredba, dobite kot tudi patrone in vse rezervne dele pri tvrdki
SPBCIA, trtf, kom. dr., Ljubljana, Mestni trg 5/11.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN I DRUG
ZAGREB
Gaje va 8
llica 15
obvešča brezobvezno, da so bili v V. razredu 35. kola državne razredne loterije izžrebani 1. t. m. sledeči dobitki:
0 894	949	600	(8.000)		808	732	285	470	245
560	193								
1 224	357	126	217	643	339	112	393	570	818
019	(6.000)		313						
2714	426	510	472	723	914	135	203	947	047
558 350	828 818	492	556	096	487	052	173	(60.000)	
3 933	144	361	(6.000)		357	910	041	167	289
301	269	718	200	546	698				
4 226	750	817	656	082	901	(20.000)		675	113
468	729	340	984	310	882	597	879		
5 695	(10.000)		373	651	842	633	953	663	276
687	131	053	866	875	496	859	926		
6 814	709	276	804	145	(15.000)		649	679	822
917	346	039							
7 024	047	909	353	929	391	351	523	884	848
079	314								
8 278	388	718	(6.000)		182	507	847	599	116
963	201	664	530	934	596	050			
9 915	070	216	469	138	439	601	396	(8.000)	
569	248	(30.000)		736	658	(ЗЈ)ОО)		017	890
990	429	498	062						
10 777	723	841	660	927	919	379	800	215	007
138	914	610							
11 570	046	090	454	133	248	000	688	284	339
263	698	207	068	985	896	861	148	036	658
371									
12026 591
13	327 251
14	756 999
15	200 123
16	566 385
17	121 149 076
053 693 937
016	801	995	817	(6.000)
643	265	614	821	903
587	868	773	215	458 102 306 435 840 085
085	054	.526	559	558 (6.000) 152 190
678	041	973
939	390	980	969	(3.000) 326 945 150
046	102	612	987	688
681	114	323	381	856 631 905 861 072
147 091 008 625 833
18678	331	418	245	813	174	833	754	709	125
471	008	829	108	959	485	287			
19 519	149	948	126	012	642	471	925	(5.000)	
592	009	090	712	998	299	191	190		
20 215	857	785	653	012	153	251	170	515	451
966	783	723	890	589	962 (3.000) *			422	
21 131	818	308	974	837	(3.000)		652	458	643
338 625	561	822	866	(3.000)		673	733	384	925
22 008	702	541	719	407	061	156	927	683	449
277	485	413	213	123					
23 596	652	191	557	606	171	397	296	996	510
957	090	442	019	068	238	681			
24 068	860	249	465	201	351	583	083	484	223
695	486	251	470	966					
25 141	664	226	433	856	570	446	919	014	943
293	628	(12.000)		431	325	039	795	975	948
209	530								
26 547	648	376	651	763	017	685	922	556	482
852	625	321	499	699					
27 384	525	799	872	522	764	460	819	541	302
862	126	213	777	602	393	682	351	292	
28 781	799	018	813	833	118	425	746	708	064
062	742	302	618	847	020				
29 702	114	258	464	677	997	289	344	595	765
038	575	861	076	549	897	400	198	842	823
957	(3.000)		873	631	341	486	921	768	
30160	084	(5.000)		685	444	752	369	220	328
924	408	216	253	894	585	055	907	042	412
31 274	075	163	061	258	793	989	(12.000)		708
846	317	059	834	(10.000)		312	912	702	482
252	226	001	138						
32 037	918	479	275	915	212	255	589	086	051
836	311	015	953	683					
33 991	(50.000)		111	904	480	771	200	039	945
374	434	028	467	860	(S.000)		781	(10.000)	
783.	(10.000)		123	175	973	701			
34 514	097	(5.00(1)		267	733	252	008	996	009
746	145	530	953	(5.000)					
35 253	282	931	992	787	649	832	118	770	987
047	821	733	509						
36 287	142	272	275	038	053	289	683	666	136
454	(20.000)		245	841	306	117	409	213	557
975	200	703	988	577					
37 240	349	000	047	956	242	569	530	423	432
381									
38 834	505	937	109	425	029	042	390	320	440
796	382	232							
39 425	356	860	(8.000)		465	363	182	548	289
866	532	708	974	674	895				
40 596	672	245	880 (5.000)			201	962	(10.000)	
951	795	078	121	242					
41 179	(5.006)		957	751	464	(6.000)		249	766
355	933	906	646	115	578	406	655		
42 072	986	997	R38	385	328	509	333	568	275
143	403	610	(5.000)		134	626			
43 803	521	675	987	579	457	268	466	229	110
375	061	172	10S						
44 006	345	925	782	787	836	990	548	224	207
368	(20.000)		065	(10.000)		901	979	727	826
208									
45 758	405	205	317	992	,834	923	365	472	332
250	034	745	023	297	447	766	482	965	118
946	636	569	377	926	596	032			
46 385	630	821	004	176	244	411	839	(fi.OOO)	
251	422	059	761	553					
47 390	142	974	566	709	117	687	830	986	644
466	989	251	503	824					
48571	(3.000)		073	924	866	798	562	229	040
342	592	230	080	962	172	379	005		
49 911	•110	<>35	850	534	640	247	160	547	567
081	714	642	212	056	937	170	993		
50 8t»8	279	027	032	065	(6.000)		863	526	755
655 51281	(15.000)		103	(12.000)		149	112		
	792	829	556	014	053	634	267	808	247
491	669	899	243						
52 686	979	444	517	265	222	(60.000)		247	993
654	287	486	415						
53 499	704	473	712	(6.000)		sit	088	182	614
495	767	023	848	142	603	789	388	787	137
54 672	365	554	253	118	431	837	693	169	764
622	i45	476	211	362	533	980	747		
55 607	226	597	423	928	292	028	589	477	178
165									
56 783	064	215	095	583	607	242	547	436	208
310	350	096	191	861	573	t>36	047		
57 824	682	182	014	822	<M5	791	551	345	288
671	444	268	881	978	666	365			
58 713	893	324	097	423	785	196	046	447	484
981	355	590	663	679	141	(10.000)		136	928
51) 501	012	108	042	454	755	168	241	910	170
521	(10.000)		143	243	876	469	919	526	262
103	(5.000)		569	316	376	464	310		
60 311	135	117	262	550	965	204	955	393	132
115	318	422	986	731	368				
61544	565	(6.000)		977	248	747	683	851	304
658									
62 922	991	227	391	784	803	351	731	222	927
«3 511	445	(3.000)		949	804	202	062	571	127
033	864	038	501	675	628	904	726		
64 044	063	104	636	(5.000)		748	775	992	671
362	997	(3.000)		835	906	458	677	552	074
65 585	093	088	221	952	778	621	057	032	702
545	447	375	213	535					
66 845	920	342	402	733	935	086	021	(10.000)	
882	522	511	878	103	562				
67 212	344	740	332	008	962	088	749	370	218
020	932	475	611	906	877	897			
68 982	755	010	325	923	949	405	506	695	086
630	200	(15.000)		315	422	435	475	865	273
518	(25.000)		361						
69 189	497	677	476	911	181	886	178	015	023
066	140								
70 098	809	(10.000)		358	392	788	973	429	967
71 157	761	715	796	516	433	984	647	993	992
627	902	285	742	174	000	456	452		
72 028	239	537	109	336	261	723	081	384	472
249	938	183	469						
73 866	347	(3.000)		499	657	797	946	240	391
872	053	879	247	540	138	715	865	204	925
184									
74 580	411	510	833	569	658	648	048	006	195
955	166								
75 678	603	439	(5.000)		512	265	346	837	4"il
910	573	843	442	901	729				
76 240	(5.000)		124	487	299	608	157	350	079
706	992	401							
77 328	917	742	274	210	798	994	160	836	720
388	(3.00(1)		232 (10.000)			164	920	894	477
78 229	(6.1)00)		242	459	317	283	008	147	157
173	824	377	081	805					
79 071	103	062	646	403	854				
SO -162	614	555	C3.000)		310	361	499	589	409
079	160	579	•181	203	742	100	065		
81 376	909	(5.000)		559	202	958	265	737	930
214	649	818							
82 278	551	431	779	488	658	424	136	958	826
295	783	(5.000)							
83 281	840	366	070	076	081	349	101	208	362
84 285	372	802	269	957	586	747	647	460	295
430	438	662	759	247	696				
85 203	476	665	296	255	043	892	781	713	898
215	512								
86 525	292	636	888	882	496	569	472	304	257
214	770	944	515	255	644	(15.000)		328	675
852	922	575							
87 887	134	309	315	298	567	000	166	062	918
666	514	671							
88 600	762	230	(10.000)		095	604	802	049	766
039	(8.000)		753	815	279	273	860	029	316
086	(12.000)		737						
89 955	338	3-17	790	971	798	393	695	453	442
470	167	325	436	465	890	745			
90 434	(6.000)		033	269	515	499	208	738	985
»1 886	114	698	369	(40.000)		944	113	927	571
986	765	298							
«2 204	950	604	563	458	561	834	767	903	778
221	(3.000)		584	833	324	292			
«3 13!»	122	058	758	929	950	390	807	195	919
962	685	329							
94 524	857	306	573	610	009	840	671	9ft9	126
386	142	658	475	357	101	154			
95 713	372	022	194	962	675	119	413	(80.000)	
935	149	772	(3.000)						
96 889	(5.000)		343	(10.000)		586	(80.000)		373
504	972	831	177	513	510	729	429	694	313
97 773	126	788	538	548	302	035	658	447	317
056									
98 228	090	415	496	682	748	303	384	819	438
807	021	249	629	367	829	132	184	927	107
712	859	272	526	886	975				
99 644	565	518	946	785	917	770	034	167	903
502									
Zahvala
Za vse iskrene dokaze sočutja, ki smo jih bili deležni ob prebridki izgubi naše tako tragično umrle
Milke Gorup
izrekamo prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopniku predsednika mestne občine g. Rodošku, g. Brandnerju za poslovilne besede, zboroma Glasbene Matice in magistralnih uradnikov, mestni godbi, stanovskim tovarišem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so lako številno spremili poko.j-nico na njeni zadnji poti. — Prejeli sino toliko sožalnih izjav, da se nam ni mogoče vsem posamič zahvaliti, zato izrekamo vsem leni potom svojo iskreno zahvalo.
V Mariboru, dne 28. februarja 1938.
Žalujoči ostali.
+
Umrl je naš dolgoletni član načelslva, gospod
Franc Lenassi
Pogreb bo v četrtek, dne 3. marca 1938 ob pol 6 popoldne. Vzornega zadružnika ohranimo v trajnem spominu! Ljubljana - Vič, dne 1. marca 1938.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev, Ljubljana - Vič.
Radi adaptacije trgovskih prostorov smo prisiljeni vso zalogo izprazniti najkasneje do 30. maja 1.1, Vsled tega
OAOL vseidamiki JU /o konfekciji
znižujemo cene za
Na zalogi lepa izbira damskih pomladnih in zimskih plaščev, kostumi, volnene in svilene obleke, krila, bluze, jutranje in pisarniške halje, otroške oblekce itd.
Izkoristite ugodno prillKo!
F. I. GORKAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
MALI OGLASI
V malih oglaaih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjikl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglati «e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovor« glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Ilužbodobe
Pletiljsko pomočnico
sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. - Glince Cesta XV. št. S	(b)
Krojaškega pomočnika
sprejmem. - Alojz Hele, Vižmarje 131, Sit. Vid nad Ljubljano.	(b)
Šoferja • mehanika
neomenjenega, treznega -sprejmem. Nastop službe takoj. P r e š e r n Ivan, Kranj.	(b)
Ključavničarja
mla jšega, z znanjem nemščine - sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Trajno« št. 3045. (b
Mlajšo dekle
začetnico, za vsa hišna dela sprejmem takoj. — Ponudbe v upravo >81.« v Mariboru pod »Takoj 433«.	(b)
18 let staro dekle
zmožna hišnega dola ter nekoliko gostilne In šivanja - išče službo. Ore tudi k start ali bolni osebi kamorkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 3025.	(a)
Razno
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarm
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip ''-б Pralnica — Svetlolikalnica
IHffBfffBI
Zeiss Ikonov projektor
m
Kinobox-kovieg
za 600 m filma - kupimo.
Ponudbe pošljite na: »Radio«, družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva 7
Ш5ШН
Sir
ementalsk) in traptst — nudi Mlekarska zadruga, Predoslje p. Kranj. (1)
Stroj za pletenje nogavic
skoro nov, poceni naprodaj. Rezlka Rakltnlk, Kozje 104, Dravska banovina.	(1)
Šivalni stroj
nov, pogrezljlv, poceni prodam. »Hermes«, Stari trg 21-1.	(I)
oddamo v najem najboljšemu ponudniku. Ponudbe je staviti najkasneje do 10. marca. Pogoji se dobe
pri Upravi ZdraviliHa SLATINA RADENCI
Zascdovnjoke, vrtove in potke
najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam dobavi na^a že nad 100 let obstoieča družba v Italiji, ki ima 230 ha obdelanega sveta.
rqd/ûCdtti-Piante
čebulček Rani krompir Semenski oves Grah Avtomobil in
Sarceles, ki sta naj-plodniji vreti Cvetni gomolji originalni Mesečna jagoda, ki rodi že prvo leto.
SEVER & K0MP.
Ljubljana
Zahtevajte ceniki
Lepo seno
10 vagonov. Imam naprodaj. Treša kupcu brezplačno na razpolago. Cena po dogovoru, prešano ali neprešano. - Prodam tudi manjšo količino — Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod S«. 418. (1)
Svet« uaiHnefš« norvciko
ribje olje
iz lekarn« dr. G. Piccolija v Ljubljani
t« priporoča bledim is alabotnim osebam
Ugodno prodamo
malo rabljen tn popolnoma nov llvalnl »troj a okroglim Solnlčkom, katera šivata naprej tn nazaj. Ogled pri tvrdki A. Goreč, d. a o. E.t Tyrâeva cesta t.	(I)
VINA
Za tešk« <i«k> Je aočac vinol Dobit« ga najlažje v
Centralni vlnarni v Ljublfani
TELEFON š-TEV. 25-73
Poizvedbe
Informacije
kreditnega in privatnega značaja ter vse vojaške zadevo vam uajsolidneje in po zmernih cenah preskrbi odnosno uredi Informacijska pisarna J. Sever dediči, Ljubljana, Gosposvetska c. 14/1. (r)
Denar
Hranilne knjižice
vrednostne papirje,
39/« obveznice
za likvidacijo kmečkih dolgov
stalno kupuje AL PLANINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon S5-10.
ûldsba
&г+гр/<*сшп pou* •» içranjuf
lafttevajfie д/тг/^о^еп гтвН
HML'HMJ)
dS 4>/ ici frarmr* Qtas&j/
HMIBORit 102
Din 15--
nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri
S novih ploSt sortt-ranih samo Din 100'-
Dokler traja zaloga
VelepIC
Jerneiera e. 25. Ljubljana
ШШ
Lokal
na dvorišču v šelenbur-govl ulici št. 4 se takoj odda. Pojasnila v avtomatičnem bufeju »RIO«.
Stanovanja
Enosobno stanovanje
oddam s 1. aprilom. — Vprašati od 12 do 14 ln po 17 : Zadružna 3, Ko-deljevo Rot.	(6)
Enosobno stanovanje
manzardno, oddam s 1. majem na Blelwetsovl c. št. 9 Informacije II. nadstropje levo.	(č)
IŠČEJO:
Vodne turbine
za vse razmere, automatllne regulatorje, zatvoralce. opreme za 2age In mline izdeluje in dobavlja
C3. F. Schneiter
Skofja Loka — tovarna strojev
Zmerne cene. — Prvovrstne reference.
EEB3SH
Pritlična hiša
z vrtom 1. dr., pripravna za obrt, v Trnovem v LJubljani, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 2750.	(p)
V Brežicah
ln okolici «o naprodaj hiše, krasna stavbleča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega »ele-poseetva. • Pojasnila pri Inž. Mlklao Otmar, Brežice.	(p)
Posestvo
1« joh, trlčetrt ure lz Celja, lep gozd, njive, travniki, sadonosnlk, vinograd, hiša. In dobro urejeno gospodarsko poslopje - prodam. Naslov v upravi »Slov.« v Celju.
Lesna industrija v Sloveniji
bo razširila svoje obstoječe naprave za furnirske izdelke in vezane plošče s posebno družbo na izdelavo velikih formatov
vezanih plošč in panelov
na osnovi že pridobljenega jugoslov. patenta. Vse potrebne instalacije, elektrika, pare in ganilne sile, žage in drugi pripomočki so že v zadostni meri na razpolago. — Vabijo se finančni interesenti na udeležbo. — Ponudbe v upravo »Slov.< pod značko »Uspeh« št. 3058.
LIPSK1 POML \DNI SEJEM 1938
Začetek 6. marca	/\ /\ >n častni zastopniki:
60% popusta na nemikih železnicah, znatni popusti v dragih državah
Vsa pojasnila dajejo;
Zvanični biro lajpciškog
sajma, Beograd	S	| Jos. Bezjak, Maribor
Kne« Mihajlova 33/1	*	Gosposka 25, Telefon 20-97
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
TyrSeva 33, Telefon 27-62
in
Opremljeno sobo
Iščem v šempetrskem okraju ali v Mostah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3030.	(s)
ODDAJO:
Prazno sobo
parketlrano, poseben vhod - oddam s 1. aprilom. -Sv. Petra cesta 14.
Gospoda ali dijaka
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3041.	(a)
Globoko užaloSčeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša ljuba mamica, stara mamica, taSča, svakinja in teta, gospa	v;.
Josipina Sribar
roj. Hofbauer
nadučiteljeva vdova
danes, dne 1. marca 1938, ob četrt na šest zjutraj, previdena s svetotajstvi, v 75. letu starosti, za vedno zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 3. marca 1938 ob 16 iz hiše žalosti v Celju, Glavni trg 12, na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v petek, dne 4. marca ob 7 zjutraj.
Celje, Maribor, dne 1. marca 1938.
Globoko užaloščeni rodbini Šribar in Vrtovec.
Maurice Leblanc:	50
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
Še enkrat je šel skozi kripte in se oprezno pomikal naprej, zlasti ob izhodih prehodov, ki so vezali eno in drugo. Noben šum ni prihajal do njiju. Vodila ju je svetloba tretje kripte.
► Konradu se je najbrž posrečilo,« je pripomnil Vorski, 'sicer se ne bi podal v bitko in se vrnil k nama.«
Oton je pritrdil.
'Očividno je to dobro znamenje, da ga ne vidiva. Stari druid je najbrž preživel en slab četrt ure. Konrad je tič.«
Vstopila sta v tretjo kripto. Stvari so bile na svojih mestih, žezlo na štoru in glavič, ki ga je odvil Vorski. Ko je pogledal v kot, kjer ie ležal druid. je osupnil, ko je zopet zapazil dohričino, ne točno na istem mestu, ampak med senčnim kotom in hodnikovim izhodom.
Za Boga! Kaj dela?« je momljal že vznemirjen zaradi nepričakovane navzočnosti. »Ne, rekel Iti. ila spi.*
Kes se je zdelo, dn svečenik spi. Le zakaj ležj na trebuhu, z iztegnjenimi rokami in z nosom na tleh'?
Ta človek izziva, ali pa vsaj ve, da ga lahko doseže nevarnost in se ponuja sovražniku. In zakaj -- Vorskijev pogled je vedno bolj prodiral v ozadje kriple — zakaj je bila bela halja omadeževana od rdečih madežev? Noben dvom ni bil mogoč. Zakaj?
Oton je tiho rekel:
»To ležanje je čudno.«
Vorski jo isto mislil in je natančno povedal:
»Da, ležanje trupla.«
»Položaj trupla.» je pritrjeval Oton. »Ta beseda je na mestu.«
Čez trenutek je Vorski stopil korak nazaj.
»Ah! ali je verjetno?«
»Kaj?«
»Med obema ramama ... poglej...«
»No?«
»Nož!«
»Čigav nož? Konradov?*:
:Konradov,< je pritrdil Vorski... »Konradovo bodalo ... poznam ga ... točno je zasajeno med obe rami.«
In tresoč se od groze, je pristavil:
»Rdeči madeži prihajajo od tu ... kri... od krvi, ki teče iz te rame.«
- Potemtakem je mrtev?« je pripomnil Oton.
»Mrtev je... da, stari druid je mrtev. Konrad ga je iznenadil in ubil. Stari druid je mrtev!«
Vorski je bil nekaj časa negotov, pripravljen, da se vrže na nepremično truplo in da ga po mili volji bije. Toda prav tako ei ni upal dotakniti ee mrtvega kakor nekoč živega in voe. kar si je upal storiti', je bilo to, da 6e ie vrgel nanj in jx>tegnil nož iz rane.
•Aha! bandit!« je vzkliknil, »sedaj imaš, kar si zaslužil in Konrad je pravi človek. Konrad, prepričan bodi, da te ne bom pozabil.-*
»Kje bi neki bil Konrad?« V dvorani Božjega kamna. Oho! Oton, hitro moram poiskati žensko, ki jo je starina postavil tu in uredim račun tudi z njo.-
Torej mislite, da je ta ženska živa?,: se jo posmehoval Oton.
»Živa, žival kakor stari druid. Ta čarovnik je bil le slepar, ki je znal zvijače, ni pa imel nobene prave moči. Dokaz je tu!«
Slepar? Nuj bo,« je odvrnil hlapec, .»toda vendar vam je s svojimi znamenji pokazal te jame. Torej čemu? In kaj je tu delal? Ali je zares poznal skrivnost liožjega kamna, sredstvo, s katerim bi ga osvojil, in njegov pravi kraj?«
»Prav imaš.« je rekel Vorski, "-toliko ugank, ki jih nočem skušati razvozlati, toda koliko jih je. ki se bodo sume razrešile in s katerimi se sedaj
nočem preveč ukvarjati, ker ni več strašne osebe, ki mi jih je stavila.«
Že tretjič sta šla skozi tesni prehod. Vorski je kot zmagovalec stopil v veliko dvorano s pokončno glavo in brezskrbnim pogledom. Nobenih ovir, nobenega sovražnika. Ali je Božji kamen tisti, ki je obešen med ploščami velikega otoka, ali pa je kje drugje, brez dvoma ga bo odkril. Ostala je še skrivnostna ženska, ki je bila podobna Veroniki, ki pa ni mogla biti ona.
»Samo če je še tu,« je šepetal. »Močno sumim, da je ni več. Igrala je važno vlogo pri spletkah starega druida in ta je mislil, da sem odstranjen ...«
Pognal se je naprej in prekoračil nekaj stopnic.
Ženska je bila tam.
Ležala je na spodnji mizi dolmena, zavita v prte, kakor prej. Roka ni več visela navzdol. Iz prtov je molela le ena roka. Na prstu je bil prstan iz turkiz.
Oton mu je rekel:
»Ni se premaknila, še vedno spi.«
»Morda res spi,« je spregovoril Vorski. »Malo jo boni oprezovnl. Bom že sam storil.«
Bližal se je. Konradovega noža ni izpustil in morebiti mu je to dajalo misel, da bi ubijal, kajti njegov pogled se je obrnil na orožje in zdelo se je, da ee je samo takrat zavedel, ko ga je držal in se ga je lahko poslužil
Le tri korake je bil od ženske, ko je zapazil, da je zapestje, ki je molelo iz prta, ranjeno in obdano od črnih madežev, ki so bili očividno od vezi Starina mu lo pa pred eno uro rekla, da ni na rokah nobenega sledu o ranah.
Ta malenkost ga je znova vznemirila in mu je sprva pričala, da je to ženska, ki jo je križal on sam in so jo sneli Hkrnti se mu je prikazovala Veronikina roka v različnih oblikah, roka žive in nedotaknjene ženske in roka mrtve in mučene ženske.
S tresočo roko je stisnil nož in ga tiščal, kakor da bi bilo to rešilno orožje. V dubu se mu je zopet pojavila misel, da bi udaril, ne ubil, ker je bila že najbrž mrtva, ampak da bi udaril nevidnega sovražnika, ki se je zagrizel za njim in da bi z enim udarcem zaklel vse uroke.
»Umri,« je jecljal... 'Se umiraj... in konec ti bodi... Zli duh si, ki se mi postavljaš nasproti ... in jaz te bom uničil .. Umri vendar, da bom prost... Umri, da bom sam gospodar!«
Ustavil se je, da bi se oddahnil. Izčrpan je bil. Medtem ko so medle oči motrile strašni pri-zor razmesarjenega telesa, se mu je zdelo, da se je postavila med njim in sončno svetlobo senca, ki je prihajala od gornje odprtine.
»Ali veš, česa me spominjaš?« je rekel neki
glas.
Ustavil se je Ta glas ni bil Otonov. In nadaljeval je, medtem ko mu je glava ostala sklonjena in je neumno držal nož zasajen v telo mrtve ženske.
»Ali veš, česa me spominjaš, Vorski? Spominjaš me bikov iz mojih krajev — vedi, da sem Španec in velik ljubitelj bikoborb. No, in ko ti biki nabodejo ubogo žrtev, ki ni več za rabo, pridejo od časa do časa zopet k truplu, ga obračajo, Se nabadajo, ubijajo in zopet ubijajo. Ti si kot tile biki. Vidiš rdeče. Da se braniš pred živim sovražnikom, se zagrizeš v sovražnika, ki ne živi več in se trudiš, da bi ubil smrt samo. Žival si!«
Vorski je dvignil glavo.
Pred njim je etal človek oprt na steber dolmena. Ta človek srednje rasti je bil videti še mlad. kljub sivkastim Insem na sencih. Nosil je mornarsko bluzo e pozlačenimi gumbi in mornarsko čepico s črnim ščitom.
»Ne trudi se,« je rekel, »saj me ne poznaš. Don Luis Perenna, španski plemenitaš. gospodar mnogih dežela in sareški princ. Da, ne čudi se; sareški princ mi je naslov, ki sem si ga pravkar podelil in do katerega imam pravico.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: ivan Rafcnver
Urednik: Viktor Cen№
Minister dr. Krek izseljencem
V ponedeljek ponoči je govoril minister našim izseljencem v Ameriki o zunanjem in notranjem političnem stanja v Jugoslaviji
Vsem bratom in sestram izseljencem iskrene pozdrave iz stare domovine! Tole četrt ure bi rad z vami v kratkem pregledal politično stanje v Jugoslaviji in vae obvestil o naših zunanjepolitičnih razmerah.
Tam v daljni Ameriki veliko čitate o vojni
▼	evropski Španiji, veliko o sporih in prepirih, o nevarnostih splošne vojne v Evropi, o mrzličnih pripravah za vojno in o težkih naporih plemenitih ljudi in državnikov, ki Evropo še vzdržujejo
▼	miru.
O Jugoslaviji čitate redko kaj. Manjša država je in senzacij nima. Mir je v njej in okoli nje, socialni mir in politični mir. Odkar Jugoslavija vodi politiko na Balkanu, je že propadlo mnogo nad raznih političnih špekulantov in avanturistov, da bi mogli imeti Balkan za ognjišče, na katerem ee vsak čas more za tuj raStin in tujo korist zanetiti požar. Jugoslavija je Zvezi balkanskih držav znala dati polno življenje in je izpolnila z gospodarskim in finančnim sodelovanjem politične odnose balkanskega sporazuma. Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo je odprl nove vidike slovanske vzajemnosti, moči in vodilnosti na Balkanskem polotoku.
Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška eo se v obrambo svojih skupnih koristi povezale v Malo antanto. Mala antanta pod vodstvom Francije vztrajno brani sedanje stanje v srednji Evropi ter je odločen nasprotnik vsakih izprememb in močan steber miru. Mala antanta je z vso živahnostjo delala in se uveljavljala tudi ob takih prilikah v poslednjih letih, ko so padali vplivi drugih meddržavnih evropskih zvez in ko je žalostno kopnel ugled Zveze narodov
Jugoslavija ima med velesilami staro zaveznico in prijateljico v Franciji, močno zagovornico v Angliji in je prav v zadnjih letih bistveno izboljšala in izpopolnila svoje zveze tudi s Poljsko, Nemčijo in Italijo. Tudi tam v daljni Ameriki ste gotovo čull, da je Belgrad v letu 1936 in 1937 bil pozorišče mednarodnih obiskov, predstavnikov vseh teh evropskih velesil in drugih držav, in da so konec leta 1937 in v začetku 1938 našega predsednika vlade in ministra zunanjih zadev triumfalno sprejeli v Parizu, Londonu, Rimu in Berlinu, da so mu dali čast in priznanje enako-
Veličasten pogreb dr. Opeke na Vrhniki
Vrhnika, 1. marca.
Truplo pokojnega ljubljanskega stolnega kanonika dr. Mihaela Opeke je bito pripeljano v ponedeljek popoldne v domačo rojstno hišo na Vrhniki. Vrhničani in okoličani, ki so pokojnika zelo ljubili in spoštovali, so ga hodili kropit v trumah. Iz Ljubljane je prišlo na pogreb z avtomobili in z železnico veliko število pokojnikovih epoštovalcev in prijateljev, prav tako so prihiteli mnogoštevilni pokojnikovi rojaki, tako da se je razvila na Vrhniki lepa žalna svečanoet.
Krsto s truplom je pred hišo žalosti blagoslovil ob asistenci vsega kapitlja in številne duhovščine škof dr. Rozman, vrhniški pevci so pod vodstvom g. K. Koprivnika zapeli žalostinko »Presrečni so, ki umrjejo v Gospodu«, vrhniško godbeno društvo pa je zaigralo žalno koračnico. Zatem se je razvil velik žalni sprevod od hiše žalosti do vrhniške farne cerkve. Gasilci so nesli krsto, ob kateri je šla častna gasilska straža. V sprevodu je šlo najprej okoli 100 gasilcev v uniformah pod vodstvom g. Vuka. Gasilsko zajednico in ljubljansko župo ter ljubljansko gasilsko četo so zastopali gg. Prietovšek, Furlan, Hrovatin in Bahar. Poleg vencev ljubljanske gasilske čete in župe, ki smo jih navedli že v včerajšnjem poročilu iz Ljubljane, so gasilci nesli tudi krasen venec, ki ga je poklonilo vrhniško gasilsko okrožje.
Častno in v velikem številu je bila zastopana duhovščina. Poleg celotnega ljubljanskega stolnega kapitlja z g. proštom Nadrahom na čelu, so se pogreba udeležili stiški opat dr. Kostelec, dekan teološke fakultete prelat dr. Slavič, bivši vrhniški dekan g. Kette, sedanji vrhniški dekan g. Burnik in drugi. Polnoštevilno je sel v sprevodu vrhniški občinski svet z županom g. Hrenom na čelu, dalje vrhniški starešina okr. sodišča g. Leit-geb, zastopnik ljubljanske realke, kjer je pokojnik dolgo vrsto let poučeval, prof. Kožel ter drugi zastopniki. Katol. tiskovno društvo sta zastopala gg. duh. svet Čadež in katehet Tome. V sprevodu je šla vsa mladina osnovnih šol z Vrhnike, Li-gojne, Drenovega griča in Blatne Brezovice z zastavami, dalje vsa prosvetna društva Vrhnike in okolice, slovenski fantje v krojih, Rokodelsko društvo na Vrhniki z zastavo, Marijine kongre-gacije in druga cerkvena društva. V sprevodu je ves čas igrala godba žalne koračnice.
V farni cerkvi je daroval nato žalno službo božjo stiški opat dr. Kostelec. Pomemben in izklesan govor je imel škof dr. Rož m an. Med žalno službo božjo je krasno pel vrhniški cerkveni zbor.
Gasilci so dvignili krsto ter jo prenesli iz eerkve na bližnje pokopališče. Tu je opravil ob asistenci ljubljanskega kapitlja pogrebne obrede škof dr. Rožman. V imenu Vrhničanov se je od pokojnika poslovil župan g. Hren.
Pevci so zapeli žalostinko »Ah, ne mislite«, godba pa je zaigrala žalni komad. Ob ihtenju sorodnikov in prebivalstva so pričele padati na sveži grob dr. Mihaela Opeke grude prsti.
Franjo Ncubauer:
f Dr. Mihaelu Opeki
Lep dan je sijal, brez oblakov, in ni se zaganjal vihar, ni grom se oglašal v daljavi, nesreče ni bilo nam mar.
In vendar se hrast je zamajal, na zemljo je pal velikan, da tla so pod njim se potresla, a sam je obležal mirân.
Tezkà mi je misel, da res je, da tudi Ti nisi več živ: visok in mogočen si stopal in zdel si se nepremagljiv.
Če zgrabi pa roka koščena —, kaj vsa je postava in čast?! Pod kose brezsrčnim zamahom kot stebelce zgrudi se hrast
Na zemlji Ti pesmi molčijo, več govor se Tvoj ne glasi, v nebesih Boga iu Marijo Tvoj spev zdaj in govor slavi.
pravnega pogodbenika in zaveznika v tako visoki meri, kakor lega doslej naša država še ni doživela. Posebno važno je napredovala naša zunanja politika v razmerju napram Italiji, ki je kot velesila naša edina obmejna soseda
Z Albanijo, Avstrijo in Madžarsko živi Jugoslavija v dobrem in mirnem sosedstvu. Vsako priložnost izkoristimo, da dokažemo, da v vsej svoji politiki čuvamo samo svojo posest, mir na vseh naših mejah in prožimo svojo prijateljsko roko vsakemu, ki z nami vred hoče vzdrževati mir ter pospeševati redni napredek meddržavne sloge in vzajemne pomoči med državami ob Donavi v srednji, južni in vzhodni Evropi.
Danes moremo reči, da Jugoslavija na svojih mejah nima sovražnika, da njen mir čuvajo mogočne velesile in sile v Evropi, da je njen položaj zavarovan z vsemi sredstvi, ki jih je mogoče izkoristiti za obrambo njene nedotakljivosti.
V notranji politiki nas vodi prepričanje, da je država srečna in more napredovati le, če je zadovoljen njen narod. Le zadovoljen narod ljubi državo in žrtvuje za njo. Vsi naši napori in vse naše skrbi so posvečene temu cilju, da bi Jugoslovani — i Srbi i Hrvati i Slovenci — združeni temeljito demantirali našo tragično zgodovino, ki na, žal, premnogih straneh piše, da smo propadali, ker nismo bili složni. Uspešno napreduje prepričanje, da je tako za Srbe kot Hrvate in Slovence Jugoslavija v sedanjosti in bodočnosti edina državna tvorba, ki nam vsem jamči največjo možnost narodnega, kulturnega in socialnega napredka. Naglašam to, ker vem, da tam preko morja, žal, večkrat čujete drugačno govorjenje in celo hujskanje proti naši državni edinosti tudi med izseljenci našega rodu in naše krvi.
Minilo je 20 let, odkar imamo skupno jugoslovansko državo. Vse pričakovane in nepričakovane bolezni začetnega, novega skupnega življenja so nas napadle. Preživeli smo večkrat usodne dni, ko se je zdelo, da na niti visi naša državna skupnost. Toda ostali smo, vse smo preboleli, vse preživeli. Teh 20 let našega življenja naj bo vsem, ki le od daleč morete gledati na razmere v naši državi, prepričevalen dokaz, da ima Jugoslavija in Jugoslovani že toliko od naših najboljših dedov in pradedov nabranih zakladov in zaslug za močno, skupno državno življenje, da nas nobena notranja bolezen in zunanji sovražniki razediniti več ne morejo. Na tem prepričanju sloni tudi sedanji notranjepolitični položaj v Jugoslaviji.
Jugoslavija ima že skoraj 3 leta star notranji režim, ki je osloni! svojo moč in vpliv na zaupanje širokih ljudskih plasti. Vladina stranka »Jugoslovanska radikalna zajednica« je pri vseh političnih tekmah zadnjih let, zlasti pri vseh volitvah dokazala, da ima ogromno večino т vseh srbskih krajih, v vsej Sloveniji in da njeno dobrohotno nastopanje povsod, zlaeti tudi na Hrvatskem pridobiva vedno več simpatij in prijateljev.
V poslanski zbornici ima vladna stranka stalno večino okrog 180 glasov, dočim vse opozicijske skupine morejo zbrati kvečjemu od 90 do 100 glasov.
Proti vladni skupini nastopa na eni strani skrajna desnica t zv. jugoslovanskih nacionalistov, ki trdijo, da bi s prisilnimi odredbami mogli izbrisati vso tradicijo in zgodovno, vse posebne običaje in navade srbskega, hrvatskega in slovenskega narodnega življenja, da bi z enotnimi postavami in odredbami mogli prisiliti ves narod k popolni uniformiranosti življenja in hotenja.
Na drugi strani hrvatsko narodno gibanje od prežalostne smrti pokojnega Stjepana Radiča dalje več ne sodeluje v parlamentu, ampak nadaljuje jiolitiko abstinence, dasi mora priznavati sedanji vladi, da hoče uveljaviti v celi državni upravi pravičnosti in enakopravnosti ter je voljna dati narodu neposreden vpliv v vseh zadevah lokalnega, samoupravnega življenja, kolikor na temelju sedanje ustave to storiti more. Ob tem spoznanju vedno bolj pridobiva prepričanje, da se približuje čas, ko bo tudi za Hrvate edino pametno, da na zakonitih političnih in parlamentarnih tleh uveljavijo svoje zahteve z narodnimi zastopniki ostalih delov države.
Proti obojni opoziciji, oni na desni in oni na levi, se uveljavlja vlada s svojo pomirjevalnostjo, umerjenostjo in pravičnostjo, široke ljudske mase je pridobila s smotrenimi gospodarskimi in socialnimi ukrepi in zakoni, ki so zboljšali in poživili vse življenje širokih ljudskih plasti. Kmečkemu stanu je zlasti dobrodošla uredba, s katero je bilo kmetom oproščenih polovica njihovih dolgov in omogočeno, da ostalo polovico dolga odplačujejo ob nizki obrestni meri v dvanajstletnih obrokih. Velika javna dela, s katerimi država gradi ceste, železnice in druge javne objekte v ogromnih dimenzijah po vseh delih države, so bistveno zmanjšala brezposelnost in dale možnost novega, izrednega zaslužka. Za delavstvo je važna uvedba socialnega zavarovanja za primer starosti in onemoglosti, za rudarje reorganizacija in sanacija rudarskega zavarovanja, za zasebne nameščence pa pokojninsko zavarovanje za celo državo. Te in druge gospodarske in socialne reforme, ki jih je v zadnjih dveh letih nebroj, so odprle novo možnost boljšega življenja, oživile so prav vse gospodarske panoge in vse edinice do zadnje uboge kmečke hiše in siromašne delavske družine.
Jugoslavija je postala tako za vso soseščino soliden in zanesljiv klijent, pogodbenik, prodajalec in kupec. Kol taki so se Jugoslaviji odprla tržišča, ki so poprej bila zaprta. Jugoslovanski gospodarstvenik ima nov ugled in renoine, jugoslovansko blago dober glas in zato pravo ceno, Jugoslavija pa visoko aktivno trgovsko in poslovno bilanco ter visoko aktivno državno blagajno. Samo v poslednjem letu je Jugoslavija imela skoraj milijardo dinarjev več dohodkov, kakor se je predvidevalo.
V živahnem valovanju evropskih političnih borb je Jugoslavija danes zaželjeni otok miru, reda in napredka. Naša edina skrb naj bo, da bo vzcvetela tudi še povsod tam, kjer ji naše napake ali tuje ovire doslej niso dale pravega življenja. Z bratskim razumevanjem, medsebojnim potrpljenjem in širokogrudno slovansko ljubeznijo bomo dosegli tudi ta
Še veliko bolj belo bo perilo,
Žrebanje državne loterije
Komisija ob žrebanju za zeleno mizo. Na desni dečko, ki je pravkar izvlekel dobitek, ki ga razvija prisednik poleg njega. Pred prisednikom na desni leži lopar, v katerega vlaga dečko prazno
cevko iz kavčuka.
Ljubljane, 1. marca.
>Saj ne stavim zato, da bi zadel milijon!« pravi marsikdo, ki poskuša srečo v loteriji. Pri tem si pa misli: »Saj sem zadovoljen tudi z 10.000 dinarji, če jih dobim, milijona ee pa seveda ne bom branil!« Kako težko je priti do tega milijona, ki se kar tako vsuje v naročje, eo mogli videti Ljubljančani danes dopoldne. Prepričali smo ee hkrati, da ee tudi bolj skromne želje le težko uresničijo. Vendar je prav, da je državna loterija nazadnje prenesla žrebanje tudi v Ljubljano in tako omogočila igralcem, da vidijo, kako se žrebajo dobitki državne loterije.
Človek bi dejal, da je pustni torek kaj šegav začetek za žrebanje. Pa je morda kar prav. Nor-čeva sreča, ki deli dobitke ne glede na potrebo in zasluge, je začela z delom v Ljubljani, recimo, na svoj god. Ob 8 zjutraj se je zbrala v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici v Ljub-
V manjšem bobnu so listki z dobitki. Vedno, kadar prekinejo žrebanje, potem ko so izžrebali 100 številk, zavrte oba bobna, tako da se šievilke temeljito zmešajo.
ljani komisija državne razredne loterije pod predsedstvom člana Glavne kontrole g. dr. Konrada Šmida. Navzočnih je bilo še oeem članov komisije, med njimi ravnatelj državne razredne loterije dr. Popovič. Ob dolgi zeleni mizi sta bila na vsaki strani postavljena dva zaklenjeno in zapečatena bobna. Na desni je stal manjši boben ?. dobitki, na levi pa večji boben s številkami srečk. Ker so žrebali dobitke tega kroga že deset dni v Bel-gnndu, je v bobnu za dobitke le še kakih 20.000 dobitkov, v bobnu e številkami pa kakih 50.000 številk.
Komisija je najprej pregledala pečate in ugotovila, da so nedotaknjeni, nalo so pa vzeli iz zapečatenih kuvert še ključe in odklenili bobna. Ključi so dvojni in različni. Enega hrani zastopnik glavne kontrole, drugega pa ravnatelj državne razredne loterije. Ko je bilo tako vse pripravljeno za žrebanje, sta pristopila k bobnu gojenca banovinskega deškega vzgojevališča s Sela pri Ljubljani. Ivan Adlešič, doma iz Domžal, je dobil nalogo, da pobira iz bobna številke srečk, Karel Pavšek iz Laškega pa je moral vleči dobitke.
Za mizo so sedli pod predsedstvom dr. Šmida še štirje prisedniki in žrebanje se je začelo. Tako dobitki kakor številke srečk niso kar tako preprosto zvite kakor številke v vrečicah ljubljanskih *fikenikearjev«. Vsaka številka kakor tudi vsak dobitek so lepo zviti in nato vlaknjeni v kratko cevko iz kavčuka. Dobitki so tiskani na večjih listih in shranjeni v rdečih cevkah, številke srečk so tiskane na rumenih listih in shranjene v modrih cevkah.
V začetku, ko se žrebanje začne, sežela fantka vsak v svoj boben, vzameta zvili listek iz cevke in izročita listek najbližjemu prieedniku. Prisednik, ki sprejme številko srečke, jo glasno prebere, izroči svojemu sosedu, ki jo ponovi, ta pa jo izroči predsedniku komisije. Listek z višino dobitka je medtem tudi že prironial do drugega prieednika, ki pove višino dobitka. Pri večjih dobitkih pa ponovi predsednik komisije v slovenščini številko srečke iu višino dobitka.
Tako jemljeta dečka številko za Številko iz
ie v z a m e š vedno
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
.••'n namoVonje sVo Wo
bobna in po dvorani zveni nepretrgoma številka za številko. Med številke srečk pa udarja rezek glae, ki ponavlja večinoma »hiljada, hiljada«. To je razumljivo, saj od 42.000 dobitkov dosegajo dobitki e 1000 din, več kakor 34.000 številk. Da se pa žrebanje ne vleče preveč v nedogled in brez prestanka, je poskrbljeno na kaj preprost način. Pred krajnima prisednikoma na desni in levi le-
Precej velik je boben za številke srečk.
žita dva lesena loparja, ki imata vsak po sto zarez. V te zareze polagata fantka, ki vlečeta številke, prazne cevke. Ko je v loparju polna zadnja zareza, je bilo izžrebanih 100 srečk. S tem se žrebanje za kratek čas prekine. To je potrebno zlasti zato, ker je treba shraniti izvlečene številke srečk in dobitkov. Da ne nastane kaka zmeda, je dobro preskrbljeno.
Predsednik, ki prejme od svojih prisednikov na desni in levi številko srečke in listek z dobitkom, položi rdeči listek z višino dobitka na rumeni listek s številko srečke in ju natakne na etojalce, ki ima dve ostri konici. Tako natika pare s številkami in dobitki drugega za drugim na vilice, dokler se ne prekine žrebanje. Ko je izžrebanih sto srečk, je stojalce že skoraj polno in gledata iz kupa listkov le še kratki konici vilic. Sluga vzame etojalce, vtakne skozi ušesi v konicah obeh vilic vrvico in nato sname vse listke z vilic na vrvico. Vrvico nato zveže in vozel zapečati. Skupaj spadajočih številk in dobitkov tako ni mogoče zamešati in služijo lako nabmni kot najboljša kontrola.
Pred dolgo zeleno mizo sproti zapisujeta še dva uradna zapisnikarja številke in dobitke, pri stranski mizi pa pišejo tudi zaelopniki |>ooblaščo-nih prodajalcev številke srečk, ki so zadele in bile kupljene pri njih. V teku dopoldneva se jo dvorana lepo napolnila z radovedneži in igralci, ki so čakali, če bo morda izklicana tudi njihove številka. Z vsakim dnevom bo rastlo upanje na glavni dobitek, hkrati pa bo rastel tudi strah, če t k) prava številka morda vendarle spet obležala v bobnu, potem ko bo dečko iz bobna za dobitke pobral zadnji dobitek. Ne bo ostalo drugega, kakor računati na srečo pri prihodnjem krogu.
BOUVIER
ŠAMPANJEC GORNJA RAD'GONA
Zanimiva najdba
V Završki vasi pri Dupleku je posestnik J. Purgaj na svojem posestvu iskal kamen. Pri kopanju pa je nenadoma naletel na predzgodovinski grob, v katerem je našel skelet in pa žaro. Skelet ie še dobro ohranjen, pokopan pa je bil v čepečem položaju, kar je za naše kraje velika redkost. Način pokopavanja bi kazal, da izvira grob Iz novokamene dobe, ker so takrat pokojnike v čepečem položaju polagali v grobove; oblika žare same pa kaže bolj na latensko dol>o. Posestnik Purgaj je takoj uvidel važnost najdbe ter je skelet zeio previdno odkopal, obenem pa je obvestil o svojem odkritju mariliorski niuzoj. Prof. Bas se je takoj v nedeljo |xxlal v Završko vas ter jo zanimive najdbe prenesel v mariborski muzej.
Kako se tihotapi saharin
Na postaji Bistrica pri Mariboru je našel železniški uslužbenec Josip Ajd tik ob progi večji zavoj, katerega je odnesel v pisarno. Kmalu pa je prišel na j>ostajo neznan moški ter so je pri Ajdu previdno informiral, če je bil morda najden na progi v bližini postaje kak predmet. Ko mu je Ajd odvrnil, da je zavoj v pisarni, kjer ga lahko dobi, če je njegov, se je neznanec obrnil ter odšel, po zavoj ga pa ni več Iti lo. Potem so na postaji zavoj odprli ter našli v njem veliko količino saharina. Ker je bil papirnat omot ves očrnel od premoga, kaže vse na to, da je prišel saharin čez mejo skrit na tenderju lokomotive. Dobavitelj ga je potem na domenjenem mestu vrgel z vlaka; oni, kateremu je bil saharin namenjen, pa je nekoliko zamudil ter jo tako prišel saharin v neprave roke. Uvedena je sedat preiskava, ker je najbrž po navedeni poti prišlo že veliko saharina čez mejo.
Sejo Narodne skupščine
Belgrad, 1. marca. m. Na snočnji seji poslanske zbornice je bil ob 23.30 izglasovan predlog proračuna za prosvetno ministrstvo. Govorilo je več govornikov. Med njimi sta se pojavile na govornici tudi člana poslanskega kluba JNS šentviški Koman in trboveljski Pleskovič. Koniana, pa tudi Pleskoviča, še vedno preganja strah pred bivšim referentom m slovensko ljudeko šolstvo v proevetiiem ministrstvu g. Francem Erjavcem. Strast govornikov proti g. Erjavcu gro tako daleč, da sta trdila, do se Erjavčeva roka v prosvetni politiki čuti še danes. Po zatrjevanju obeh govornikov so v Sloveniji še vedno znana preganjanja. Kajpak ee preganjajo nacionalni učitelji Sokoli. Sploh se po njunem mmenju delajo same krivice tako pri nastavljanju kakor pri napredovanju učiteljstva.
Odgovor
prosvetnega ministra
Na kritiko posameznih govornikov je nazadnje povzel besedo prosvetni minister Dimitrije Magaraševič. Odločno je odbijal očitke posameznih govornikov. Posebno je poudarjal onim govornikom iz JNS. ki so se zavzemali za uvedbo enotne (kulture in nastopuli proti sedanji prosvetni politiki kr. vlade, da se ni treba prav nič bati v tem pogledu in da proti obstajanju sedanjih tradicij ni tret*i ničesar ukrepati z dekreti, ker bi so na ta način ta vprašanja nikdar ne mogla rešiti. Minister Magaraševič je nadalje izjavil, da se je razprava o proračunskem predlogu zu proevetno ministrstvo često izgubljala v podrobnostih in da se je v teh podrobnostih hotele pokazati njegova slaba slran. Minister je odgovarjal na kritike posameznih govornikov. Najprej je odgovoril poslancu Jojiču, dalje na kritiko poslanca dr. Jančiča, ki je dejal, da obstoja v Gradišču šola, katero je sezidalo ljudstvo in da na tej šoli ni učitelja ter se je zaradi tega morala šola zapreti. Na kritiko posameznih govornikov, da se proevetno ministrstvo ne briga v zadostni meri za socialno zaščito šolske mladine, jo minister izjavil samo to, do so kr. vlada za to zelo, zelo briga in da je prosvetno ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in ljudeko zdravje že določilo potrebne kredite za zidanje sanatorija za tuberkulozno dijaštvo, nadalje kredite za zidanje letovišč za šolsko mladino v vsej državi. Istotako je sedanja vlada že sklenila, da bo najprej v Belgradu, nato pa v Zagrebu in Ljubljani, ustanovila tudi cenene menze za akademsko in srednješolsko mladino. Nazadnje je po minister odgovarjal na kritiko obeh slovenskih jns-arskih poslancev. Obrnil se je naravnost proti njima ter je odločno izjavil, da sta ta dva poslanca v svojih izvajanjih pozabila, da so razen g. Erjavca, ki sta ga spravila na tako slab glas, bili šo drugi referenti, katerih delo so se danes čuti, in da je bila na vladi tudi stranka, ki uiti malo ni prcdnjačila s evojo toler.uitno politiko v osebnih vprašanjih. Nadalje je minister izjavil, da ga ni prav nič volja, citati akte. ki jili je imel Pleskovič na govorniškem odru, ker niti malo ne ioli, da bi eastrupljeval to ozračje, glede katerega je videti, da se je umirilo. Izjavlja samo to, da je bila v naši državi doba in da jo bil v naši državi režiin, katerega so podpirali ravno ti gospodje, ki danes tako kritisirajo personalno politiko prosvetnega ministrstva. V časih tega režima so ljudje iz Slovenije in Hrvatske, ki niso hote;li vstopiti v to stnanko — minister je mislil na JNS
Občinski proračun Gor. Radgone
V s->boto, dne 26. februarja, je bila plenarna seja občine Gornja Radgona pod vodstvom župana g. Šantla Frnnca, na kateri je bil sprejet proračun občine kakor tudi GOP za proračunsko leto 1958-1939. Proračun občine same kot take izkazuje 338.200 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Med izdatki so važne sledeče postavke: Osebni izdatki 98.725 din, mod katerimi sta všteti mesti občinskega de'ovodje in policaja, ki bosta razpisani: za ceste 40 5(10 din; za šole v občini 40.200 din: zn kmetijski odsek 15.000 din; za ubožce občine Gornja Radgona 34-.000 din; podpore gasilskim četam in ostalim društvom It.000 din. Med doliod.ki so pa glavne postavke: trošarina na alkoholne pijače v znesku 133.200 dinarjev in 32%na občinska doklada na direktne davke v znesku 108.755 din. Novih davščin se ni uvedlo, sprejet pa je sklep, da bo v bodoče dimnikarske takse pobirala občina ter jih Izplačevala dimnikarskemu mojstru. Zelo obširno poročilo o poslovanju vseh občinskih podjetij, katera so s posebnim pravilnikom združena v eno enotno upravo pod GOP, je podal predsednik g. Hrastelj. Boreška opekarna, katera je га-radi svojih prvovrstnih opekarniškili izdekov znana širom Slovenije, je v preteklem letu pro-dueirala nad 4. milijone kosov razne zidne in strešne opeke. Zaradi upostavitve boreš-kc opekarne opekarna v fre.n jevcih ni obratovala, pač pa bosta v letu 1934 obe opekarni v polnem obratu. Proračun GOP za pos'ovno leto 1958-39 izkazuje 2.24.1.330 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Proračun GOP je bil soglasno sprejet s priznanjem gospodu predsedniku, ki je s svojo osebno energijo in trgovsko sposobnostjo postavil zavožena občinska podjetja zopet na trdno in rentabilno podlago. ___
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Krani
Zagonetna nesreča delavca. V četrtek 24. februar ja je umrl v Bitnjem pri Stražišču 38 letni delavec in posestnik Franc Rogelj za posletli-cuini, katere je dobil v noči med 12 in 13. februarjem na neznun način. I oškodovanca so u a in reč takrat nušli okrog polnrtči na cesti blizu njegovega domu v nezavesti, zalo so ga spravili domov in poklicali zdravnika. Zdravnik je ugotovil, da je imel dve hudi poškodbi nn glavi. Ker ni bilo pri nesreči nobene priče, ki bi povedala, kako je prišel Roge'j do |>oškodb, jo odredilo sodišče v Kranju, da so ga pred pokopom obducirali. Obdukcija ni mogla določno ugotoviti. ali je dobil poškodbo zaradi padca, ali jc bil napaden. V splošnem pa prevladuje mnenje, da je Rogelj padel nn spolzkih tleli.
— leteli v južno Srbijo, iz katere eo takrat napravili Sibirijo ali pa Hudičevo otoko. Toda kljub temu so ti ljudje ostali na pravilni nacionalni liniji in eo danes zanesljivi prosvetni delavci.
Današnja .seja narodne skupščine se je pričela ob 8.30. Razpravljali so o predlogu proračuna za finančno ministrstvo. Besedo je takoj dobil finančni minister Dušan Letica.
Poročilo finančnepu ministra
Uvodoma je izjavil, da znaša proračun za fi-načno ministrstvo 837,138.150 din in da je od lanskega proračuna povečan za 90,370.380 din. Povečanje kreditov za to ministrstvo je nastalo v glavnem zaradi povečanja uradniških plač, zaradi povečanja osebnih izdatkov, izaradi nastavljanj novega osebja in drugih potreb, število uslužbencev finančnega ministrstva z vsemi podrejenimi ustanovami znaša po proračunskem predlogu 18.621 uradnikov, torej za 1469 oseb več kakor prej. Minister je nadalje govoril o naši finančni upravi, o kateri pravi, da spada v primeri z administracijami v drugih državah med one, ki imajo relativno najmanj osebja in katere uslužbenci imajo tudi najmanjše prejemke. Obširno se je minister bavil z delovanjem finančnega ministrstva, ki ga upravlja po 14 finančnih ravnateljstvih.
V svojih nadaljnjih izvajanjih minister Letica poudarja, da bo finančno ministrstvo letos posvetilo vso svojo pozornost temu, da skupne samoupravne dajatve po možnosti ne bodo prevelike. Finančni minister se je dalje bavil tudi z davčno zakonodajo v naši državi in dejal, da je ta zakonodaja v teku zadnjih 10 let dala že lepe uspehe.
Debata
Za finančnim ministrom so govorili Borislav Živadinovič JRZ), dr. Kosta Popovič (JNS), Ješa Protič (JNS). dr. Ivo Jančič (Delovni klub, Dačič (kmečki klub), Milan Vukičevič (Jugoslov. klub), Mita Dimilrijevič, Kari Doberšek (delovni klub), ki je naprosil kraljevsko vlado, da izplača vojno odškodnino prebivalcem obmejnih krajev, zlasti v dravograjskem okraju. Škodo so temu ljudstvu napravile leta 1919 avstrijske neredne čete. Avstrijske oblasti so svojemu obmejnemu prebivalstvu š-kodo že zdavnaj povrnile. Vseh oško-
TAJINSTVENO • NAPETO - RAZKOŠNOI
II. del »Ešnapurskega tigra«
Danes ob 16, 19.15 in 21.16 uri

Kino Matica
dovancev je 400. Ministra Letico opozarja, da se sam prepriča, če tega ne verjame in lahko vpraša sedanjega notranjega ministra g. dr A. Korošca, ki ga je leta 1918 hotela pobesnela nemška druhal v teh krajih ubiti.
Popoldne se je seja nadaljevala ob 4. Govorili so: Petkovič (neodv. klub), dr. Jure Koee (JRZ), ki je med drugim poli valil finančno politiko ministra Dušana Letlce. Glede davčne politike v nekaterih krajih pa pravi govornik, da je dostikrat temu krivo tudi uredništvo, med ka-riini so dostikrat na visokih mestih finančne uprave nasprotniki sedanjega režima, ki svoj položaj izkoriščajo proti njemu. To sicer ne velja za ravnatelja ljubljanske finančne direkcije g. Sedlarja, za katerega dr. Koee pravi, da četudi ni pristaš sedanjega režima, dela objektivno in vestno. Tem bolj pa velja to za uradnike, ki nimajo niti mature, niti prave kvalifika-cije; zavzemajo pa visoke položaje in dajejo navodila davčnim iztirjevalcem samo zato, da bi škodovali sedanjemu režimu. Nato se je govornik baviil obširno z vprašanjem našega turizma ter opozarja na njegov pomen za naše državne finance. Dalje se zavzema za izboljšanje položaja uehižbenstva finančne kontrole. Govori tudi obširno o taksah ка postavljanje občinskih uslu-beneev na področju dravske banovine, ki so v primeri z ostalo državo mnogo na slabšem.
Za njim so govorili Djordje Jevtič (Mačkov klub), Manfred Paštrovič (fNS), ješa Protič (JNS) ter Mihael Brenčič (JRZ. Posranee Bren-čič je finančnega ministra naprosil, naj uvede plačevanje davkov samo s knjižicami. Obresti za zaostale davke naj se črtajo. Dalje je zahteval, naj se kmetom ne predpisuje davka na žaganje lesa za lastno porabo, prav tako naj se ukine davek na domači zakolj svinj obrtnikom.
Ob času, ko to poročamo, seja skupščine še traju in bo proračun finaučnega ministrstva izglasovan še ponoči.
Jutri lx> na dnevnem redu razprava o proračunu notranjega ministrstva. Debato bo otvo-ril notranji minister dr. Korošec /. daljšim poročilom, za katero vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje.
Kaj bi napravili -- če bi jutri podedovali 20 milijonov 1
Oglejte si, kaj Jo napravil Mr Deeds (Izgovori Mister Dic) v filmn
MILI JON AR-DOBROTNIK
To sijajno satiro, ki je doïivljala triumfe po vsem sveto, ђ0${е vjjje|j ju{fj y |<|ЈЦј »UNIONU«
Drobne novice
Koledar
Sreda, 2. marca: Pepelnica. Simplicij, papež; Neža Praška Mlaj ob 6.40. Herschel napoveduje dežovno vreme.
Četrtek, 3. marca: Kunigunda, cesarica; Marin, mučenec.
Novi grobovi
+ V Dobn pri Domžalah je v ponedeljek po dolgem trpljenju, ki ga je izredno potrpežljivo prenašala, mirno v Gospodu zaspala ga. K a t a -rina Cerar, žena dobskega cerkovnika, ki že nad 50 let opravlja službo, in mati g. Antona Cerarja, župnika v Bazovici pri Trstu. Rujnka je bila dobra krščanska žena in nad vse skrbna mati, ki je izredno ljubila svoje otroke in se zanje žrtvovala. Pokopali jo bodo v četrtek dopoldne nn župnem pokopališču v l>obu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Pri Sv. Jurju ob Taboru sta se v ponedeljek poročila g. Leskovšek Ivan in gdč. Kunika Podbregar. Oba sta agilna člana naših društev. Nevesta je dolgo let pela na cerkvenem koru. — Novoporočencetna želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
IVAN NOČ
KLAVIRSKI KONCERT 11. III.
—	Nesreča zaradi slabe razsvetljave. Na ceeti med Slov. Bietrico in Mariborom 6ta se nevarno ponesrečila dva motociklista, ki sta se peljala ponoči na motornem kolesu 6 Križanvrlia v Maribor. Kolo ie vodil mehanik Anton Kun6tl iz Polskave, na zadnjetn sedežu pa se je nahajal Viljem Berdan. Kunetl ni imel na kolesu 6vetilke, na mu je Berdan svetil z navadno električno svetilko. Zaradi slabe razevetljave eta ee zaletela oba vozača v neki voz ter sta ee prevrnila. Pri padcu eta oba dobila zelo nevarne poškodbe.
Gospodinja,
ki varčuje denar in varuje perilo, pere le з
PERIONOM
—	Ogenj. V Sv. Janžu pri Vuzenici je zgorela hiša posestnika Franca Zvikarta. Ogenj ie nastal v sobi, v kateri je stanoval podnajemnik Ktihelnik 6 evojo ženo, in sicer zaradi pregrete peči. Požar je povzročil 20.000 din škode.
—	Izlet v Trst priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji zanesljivo dne 6. marca t. 1. Zaključek prijav ie dtie 3. t. m. pri vseh biljetarnali Putnika v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah.
—	»Lovsko-ribiški slovar« cd dr. Lokarja Janka ie izdala Zveza lovekih društev v Dravski banovini. Ta slovar ne vsebuje samo slovenskega lovskega in ribiškega izrazja, ampak tvori tudi prvi loveki-ribiški slovenski realni leksikon ter tako delno csnovo za bodoči splošni sloveneki realni slovar Zveza lovskih društev v dravski banovini ee trudi, da bi med elovenekimi lovci razširila pravo lovsko mieelnost, pri tem pa tudi ni poza-nila. da je pravi slovenski lovec samo tisti, ki sc izraža v pravilnem materinem jeziku. Ker so zla sli starejši naši lovci črpali evojo lovsko izobrazbo in s tem tudi svoje lovsko besedje iz tuje, zlasti nemške literature, je z izdajo tega slovarja na pravila Zveza zelo lep korak k spopolnitvi svojih članov. Cena slovarju znaša башо 20 dinarjev, dasi obsega slovar 124 strani in ga kras? tudi mnoge
elike, ki pcmazorujejo besedilo. Zato naj ne bo med slovenskimi lovci nikogar, ki bi ne segel po tem 6lovarju. Pœeibno prav bo prišel tistim, ki 6e pripravljajo za lovske izpite, in pa tietim, ki pišejo
0	lovu v slovenskem jeziku. Slovar ee dobiva pri Zvezi lovskih društev v draveki banovini, Ljubljana, Trdinova ul. št. 8.
KINO KODELJEVO IsL^aSLK
Danee in jutri ob 20 dve sijajni komediji:
Pat in Patachon - gangsterja
K Cilju (Heinz Rtthmann) Prihodnji spored: Ramona In Orient
— Zemlja se udira v Dalmaciji. Zadnje dni Je nn Primorju močno deževalo. Zaradi deževja se je pričela udirati zemlja. Pred Klisom se je utrgal velik plaz zemlje in zasul železniško progo, in to tik pred predorom sinjske železnice. Delavci so imeli mnogo truda, dn so očistili progo. Vlaki so imeli precejšnje zamude. Tamkajšnja cesta pa je bila zasuta v dolžini 30 metrov ter je bil onemogočen ves promet. Tehnični oddelek banske uprave Je podvzel vse potrebno, da prepreči nadaljnje udiranje zemlje.
Jugoslovanska kn|!garna v Ifubllant
priporoča sledeče, ravnokar izšle hrvatske in
srbske knjižne novosti:
Stntistički godišnjak kr. Jugoslavije га g. 193«, broš. 100 din, vez. 120 din. — Die Wirtschaft Jugoslaviens, VerOffentlichung des Institue zur Fôrderung des Aussenh&ndels in Belgrad, 44 din. — Kon, Zbirka zakona, evz. 21. Zakon o državnem savetu 1 upravnim sudovima, i zakon o poslovnem redu u drž. savetu i upravnim sudovima, ea praksom drž. saveta, 10.50 din. — Dr. Goršič Fr.: Dodatak tumaču zakona o izvršen ju i obez-bedjenju, 22 din. — Dr. Godina D.: Trgovački zakon za kr. Jugoslaviji! s obrazloženjem mini-starstva pravde, vez. 80 din. — Dr. Matijevič I.— dr. čulitiovič F.: Komentar zakona o izvršenjn
1	obezbedjenju (sa kratkim objašnjenjlma), knj. I., vez. 132 din. — Dr. Zuglia Sr.: Gradjansko procesno pravo kr. Jugoslavije, svz. II., vanparnični postupci (izvršno, stečajno i vanparnično procesno pravo), vez. 340 din. — Dr. VVerk H.: Priručnik jugoslovonskog gradjanskog parnlčnog prava, II. deo. Izvršni poetupak u teoriji I praksi (ea pro-tumačenim obrasciina, ogledima i primerima), vez. 282 din.
Izlet sadjarjev v Italiio
Drevesničarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva je organiziral blizu 200 sadjarjev za mlet v sončno Goriško in Italijo z avtobusi J. Goričana iz Tržiča. Izleta se udeleži mnogo kmetijskih strokovnjakov. Izletniki so razdeljeni y dve skupini; prva odpotuje dne 19. aprila, t j. nu volikonočni torek, druga dne 24. aprila, obakrat iz Ljubljane Med potjo si ogledamo Postojnsko jamo, Gorico, spomenik vojne na Oslavju in vzorne breskove nasade v Goriških Brdih ter v Solkanu. Od tam sc peljemo na Grgarsko sedlo in od tam peš poromamo na Sveto goro, kjer prenočimo. Drugi dan ogled bojišč, preko Doberdoba na pokopališče v Sredpolje Ogledamo si tudi ogromne sadne nasade v fo-glinni Od tam v Benetke. Tretji dan v Padovo v baziliko sv Antona Padovanskegn. Ogled ve-ledrevcMilc Sgaravatti, ki tudi v »Slovencu« mnogo oglaša Ena skupina sc pelje še v Verono in si ogleda tam skladišča za sadje, ki se izvaža i/, Italije. Po ogledu Gurdskega jezera preko Trbiža, Miramara, kjer si ogledamo svetovno-znani vrt in pristunišče ter akvarij v Trstu, čez Senožeče domov.
Ljubljana
Sreda 2. marca 1938
GledalISCe
Drama: Sreda, 2. marca: zaprto. — Četrtek, 3. marca: Beraška opera. Red B. — Petek, 4. marca ob 15: Veronilka Deseniška. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14—2 din. — Sobota 5, marca: Zadrega nad zadrego. Izven.
Opera: Sreda, 2. marca: Evgenij Onjegin. Red Sreda. — Četrtek. 3. marca: Prodana neve6ta. Red Četrtek. Gostuje g. J. Križaj. — Petek, 4. marca: zaprto. — Sobota, 5. marca Grofica Marica. Prvič v letošnji sezoni. Izven.
Prireditve in zabave
Winer Sftngerknaben koncertirajo v Ljubljani v ponedeljek, dne 7. t m. ob 20 v veliki Unionovi dvorani. Spored je lep in velik program v odlični izvedbi mladih dunajskih pevcev, ki nastopajo pod vodstvom evojega dirigenta Leopolda Wenin-gerja. Člani zbora so v etaroeti od 10—13 let, izmed katerih je večina bila že na koncertni turneji v Severni in Južni Ameriki. Koncert bo v veliki Unionovi dvorani, predprodaja vstopnic pa je v knjigarni Glasbene Malice.
Predavanja
Pri ljnbl.jan.ski podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva bo v sredo točno ob 7 filmsko predavanje: »Sadni in vrtni škodljivci v filmu«, in sicer v dvorani Mineraloškega instituta na Univerzi. Žive slike bodo prikazovale življenje, razmnoževanje in škodo, ki jo povzročajo ti škodljivci po naših nasadih in vrtovih ter način njih zatiranja. Razlugo bo podajal predsednik SVD, višji nadzornik g. Martin Ilumek. — Vstop prost
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 3. marca ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: »Nove poti sodobnega muzikalnega vzgojstva« Predaval bo g. Dragotin Cvetko. Vstop prost.«
Sestanki
Fantovski odsek Moste bo imel drevi reden sestanek. Predaval bo br. Ruzpotnik.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo. jezuitih ima
drevi točno ob 20 svoj redni sestanek, vhod Zrinj-skega c. 9. Novi tovariši iskreno vabljeni. — Prefekt.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta t; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič.
Poizvedovanja
Beli angleški pes »seater«, ki sliJi na ime »Наггу« — na ovratniku ima ime lastniku goep. Weber, Kralja Petra trg 8 — se je zatekel. Kdor ga pripelje na omenjeni naslov, dobi nagrado.
Na pepelnico ob 4 zjutraj polenovka pri Kmetu na Gosposvetski cesti. Isti dan zvečer slaniki.
1 Letos je 50 let, odkar je umrl veliki mladino-ljnb sv. Janez Bosko. Med Slovenci ima ta ljubeznivi svetnik veliko vnetih čaetilcev. Zato je prav, da elovcsno praznujemo ta njegov jubilej. Jutri ee bo pričela v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku tridnevnica kot priprava na slovesno praznovanje 50 letnice don Boskove 6mrti. Убак večer bo ob pol 8 govor, litanije in blagoslov. V nedeljo ob 9 bo imel slavnoetni govor in 6V. mašo prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Zvečer ob 5 in 8 pa bo v frančiškanski dvorani slavnostna predstava »z don Bosfcom soncu naproti«, ki jo bodo izvajali gojenci salezijanskega zavoda z Rakovnika.
1 Od 6. do 20. marca bo v Jakopičevem paviljonu odprta razstava upodabljajočih umetnic Male ženske zveze (Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške). Na razstavi bodo za6topane s svojimi deli tudi naše najodličnejše slovenske upodabljajoče umetnice.
1 Namesto venca na grob prof. dr. A. Šerka je daroval v 6klad dr. A. Šerka inž. Kraje Matija, banski načelnik v pok., 200 din. Ielkrena hvala!
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16, 19.15 in 21.15 Ziehrcrjeva vesela opereta »Landstreicher«
POTEPUHI
Erika Druzovič, Paul Htirbiger, Lucie Englisch,
Rudolf Carl in Greti Thcimer Ne zamudite edine prilike, pridite in oglejte si ta sporedi
KINO UNION_Telefon 22-21
1 Pregled motornih vozil. Pregled avtomobilov in motociklov bo dne 4. in 5. t. m. od 8 do 13 v Ljubljani na Bregu 20, dovoz iz Novega trga. Pregled avtomobilov avtoizvoščkov in avtobusov pa bo dne 9. t. m. od 8 do 11 v Ljubljani na mestni pristavi v Povšetovi ul. št. 7. Uprava policije in okrajno načelstvo v Ljubljani pozivata prizadete lastnike navedenih vozil Iz Ljubljane in ljubljanske okolice, da pravočasno pripeljejo k pregledu svoja lelos še nepregledana motorna vozila. K pregledu dne 9. t. m. na mestno pristavo morajo pripeljati svoje avtobuse tudi oni lastniki iz okolice, ki obratujejo z njimi iz dežele v Ljubljano ali skozi Ljubljano. Zamudniki ne bodo smeli obratovati z neodobreuitni motornimi vozili.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune,
Ljubljana.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravno »Frnnz-Josef grenčicc«.
1 Poskusen vlom v mestno blagajno. V noči od ponedeljka na torek jc bil poskušen vlom v trésor mestne blagajne, ki pa ni uspel. Vlomilec je skušal vdreti v prostore mestne blagajne, n v zavarovane blagajniške prostore ni mogel prodreti. Napravil je le škodo na vratih in okovju tresora, ki znaša 600 din in ki jo bo povrnila zavarovalnica, ker je zavarovana tako blagajna sama, kakor tudi v blagajni se nahajajoča gotovina. Druge škode ni bilo. Uprava policije je jKi ugotovitvi dejanskega stanja takoj začelu zasledovati vlomilca.