OVENSKI GOSPODA Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ,N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseraiora: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500'—, '/« strani din 250—, l/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Liodslvo in šola Raven narodne omike, ki zajamčuje po besedah škofa Slomšeka narodu zveličavno srečo ter predstavlja veliko njegovo odliko, se najbolj očituje v številu anal-fabetov = ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati. Po dognanjih prosvetnega urada Zedinjenih držav Severne Amerike (iz leta 1929) je 62% vseh ljudi na zemlji, starih nad deset let, nepismenih. Z najvišjimi od stotki so kajpada zastopane Azija, Afrika, Avstralija in Južna Amerika. Pa tudi v Evropi je še dosti analfabetov, predvsem v Rusiji, pa tudi v drugih državah. V naši državi vlada velika različnost glede na pismenost ljudstva. Dočim dosega v vrba-ski banovini nepismenost 65% vsega prebivalstva, je v Sloveniji komaj 4% nepi smenih. V Sloveniji znaša število ljudsko šolskih učencev 15% vsega prebivalstva, tako da stoji naša ožja domovina po šolski izobrazbi na prvem mestu v Evropi, na isti višini kot Norveška in Nizozemska, višje kot Čehoslovaška, Anglija, Belgija in Danska. Naloga naše prosvetne uprave mora biti, da se visoki prosvetni odstotek Slovenije ne samo ohrani, marveč zviša. To je vroča želja našega ljudstva samega, ki se bridko pritožuje, ako kje na kateri šoli manjka učnih moči te1 je več učiteljskih mest nezasedenih. Ir takih mest je v Sloveniji zadnji čas mno go. Na to perečo zadelo opozarjamo g prosvetnega ministra Magaraševiča, ki j' v narodni skuoščini in v senatu napove dal, da bo v teku leta 1938 39 nastavlje nih 500 novih učiteljev. Z odobravanjem je vzelo naše ljudstvo na znance besede, ki nb je g. prosvetni minister naslovil na učiteljstvo. Učitelj ne sme biti samo poučevalni stroj, marveč tudi vzgojitelj. Kot učitelj mora kaj znati, kot vzgojitelj pa mora kaj biti. Ker mu je v Sloveniji vzgojevati katoliške otroke, mora biti — to je nujen zaključek iz ministrovih besed — dober katoličan. Nobeden namreč ne more dati, česar nima. Le če je učitelj dober vzgojitelj, more ustreči pravi nalogi sodobne ljudske šole, ki mora biti delovna in življenjska šola, to je, usposobiti mora mladino za rešitev velikih nalog, ki jih stavi življenje. Da bo človek kos tem nalogam, se ne sme kot otrok izkoreniniti iz domače zemlje, njenih razmer in vrednot. Zato mora dobiti v roke takšen učbenik, ki bo v njem tvarina razdeljena in podana tako, da bo otrok svoje prvo znanje prejel iz svojega prosvetnega kroga, torej slovenski otrok iz slovenskega kulturnega kroga. To zahteva osnovno učno in vzgojno načelo, ki ne more dovoliti, da nastopa z uničevanjem obstoječih kulturnih dobrin v duši mladine nenadomestljiva praznina. Vsak čas feodo dosegli meric Španske nacionalistične čete, katerim poveljuje general Garcia Valinc, so zavzele 2. aprila mesto Gandeso v pokrajini Tarragona. Omenjeno mesto je v vojaškem oziru največjega pomena, ker obvladuje ceste proti Tortosi in luki Tarragona. Med Gandeso in spodnjim delom reke Ebro imajo čete generala Valine prekoračiti samo še Sierro del Cardon in že bodo prodrle v široko dolino reke do Tor-tose in do morja, od katerega so bile zgoraj omenjenega dne oddaljene še 30 km. Dne 3. aprila popoldne so Francove čete v naskoku zavzele mesto Lerido in zajele vse rdeče miličnike, ki so mesto branili. S to zmago so prekinjene vse cestne in železniške zveze med Valencijo in Barcelono. Zaenkrat jim je ostala v posesti le še zveza tik ob morju, katero pa Francovi tono vi tudi že deloma obvladujejo. V nedeljo je tudi Madrid doživel najhuj- ši topovski bombardma, odkar je začela španska državljanska vojna. Nad dve uri so Francovi topovi najrazličnejših kalibrov sipali na mesto ogenj in žveplo. Število smitnih žrtev je bilo ogromno. Vsled zadnjih zmag Francovih čet se je zateklo iz Katalonije na francosko ozemlje 2. aprila 8000 rdečih miličnikov. Med begunci je mnogo Rusov, Angležev, Francozov, Poljakov in Čehov. Miličniki so izjavili, da se ne vrnejo več v Španijo, &, Francozi z begunci niso zadovoljni, zato so jih poslali nazaj čez mejo. Toda Fran-cova letala so zavohala te transporte in so z bombami obmetavala obmejno postajo. Več rdečih miličnikov je že iz vlaka na francoskem ozemlju pobegnilo. Radi tega dejstva se veliko francoskih časopisov razburja nad marksistično Blumovo vlado, ker na tak način podpira špansko bolj-ševiško vlado v Barceloni. Nemški kancler v Gradcu Nemški kancler Hitler je prispel 3. aprila ob treh popoldne v Gradec. Za to priliko je pripeljalo 50 posebnih vlakov ljudi iz vseh krajev Avstrije. Na slavnostno okrašenem kolodvoru so pričakali kanclerja številni zastopniki oblasti, narodno-socialistične stranke in častna četa avstrijske hitierjevske legije. Pred kolodvorom so vzklikali tisoči in tisoči Hitlerju in Veliki Nemčiji. Ko je obšel kancler častno četo, se je odpeljal v avtomobilu v graško tovarno za vagone, ki že od leta 1933 ne obratuje. Tu ga je pozdravil štajerski deželni glavar, za njim je govoril volilni komisar za Vzhodno maiko (Avstrijo) Biir-ckel in nato ie nastopil kot glavni govornik Hitler. V enournem govoru je opisal narodno-socialistični pokvet, ki si je stavil za cilj: obnova Nemčije in nemškega na- Velika požara Dne 1. aprila je izbruhnil v romunski občini Diosti požar, ki je vpepelil 380 poslopij. Ognja niso mogli gasiti radi pomanjkanja vode. Požarno nesrečo, katero cenijo na sto milijonov lejev, je zakrivil otrok, ki se je igral z vžigalicami. V slovaškem mestecu Revuci je v noči roda. Ustvaritev Velike Nemčije je bila stoletna želja vseh Nemcev. Niso je mogli uresničiti ne kralji, ne cesarji, ne tako zvani demokratski režimi, ampak jo je udejstvil narodni nagon nemškega naroda. Vodja je nato opisal borbo za združitev Avstrije z Nemčijo in posebno še zadnje dni Schuschniggovega vladanja. Kako trdna je bila stavba dr. Schuschniggovega režima, je dokaz dejstvo, da se je izpolnil v treh dnsh dolgoletni sen nemškega naroda o ustvaritvi Velike Nemčije. Hitler se je tudi zahvalil sosednim državam Velike Nemčije, Italiji, Jugoslaviji in Mažarski za njihovo prijateljsko zadržanje. Kancler je podčrtal prijateljstvo sosed z besedami: »Srečni smo, da nam ni bilo treba mej napram sosedom vojaško zavarovati!« 1. aprila začela goreti protestantska cer-. kev. Radi močnega vetra se je razširil požar na 32 stanovanjskih hiš in na 40 gospodarskih poslopij. Od požara prizadeto mestece šteje 1700 prebivalcev in je uničil požar 480 objektov. Po nesreči je ostalo 55 družin brez strehe. Na kai gradilo Kifašci upanfe kontne image? Doktor Sun Fo, predsednik zakonodajnega sveta nacionalne Kitajske, sin slove-čega preporoditelja sodobne Kitajske dr. Sunjatsena, je izjavil ne samo svojo trdno vero, marveč tudi svoje globoko prepričanje, da bo Kitajska končno premagala Japonce. Njegovo ud a nje je zasnovano na dejstvu, da je Kitajcev mnogo več kot Japoncev ter da prideta dva in pol kitajska vojaka na enega japonskega. Poleg tega so japonski vojni stroški mnogo večji kot kitajski. Japonci izda jejo za vojno dnevno 20 milijonov jenov, Kitajci pa samo štiri TVijliin—p. Iz raznih držav Romunija dobila zopet novo vlado. Pa- trijarh Miron, ki je kot predsednik romun-slce vlade izvedel novo ustavo in pomiril prilike v državi, je podal 39. marca ostavko celotne vlade. Kralj je poveril sestavo nove viade zopet patrijarhu, ki je vlado takoji sestavil in je prisegla v dvoru pred kraljem. Zunanji minister v drugi patri-jarhovi vladi je Petrescu Komnen, dose-daj državni podtajnik istega ministrstva. Notranji minister je Arman Calinescu. Iz vlade so izpadli vsi znani liberalci s Tata-rescom vred. V vladi ni več novih ministrov brez listnice in bivših vladnih predsednikov. Poseben seakcu s tafeojSnjo veljavo na Mažarskem. Regent Horthy je podpisal poseben zakon, ki je stopil takoj v veljavo. Ta zakon razpušča vse stranke. Nove politične organizacije bodo mogoče na podlagi posebnega zakona, ki bo izdan. Raavoj dogodkov v Avstriji. Ker sta se Pemšfca in avstrijska vojska združili, se s 1. aprilom ustanavljata v Avstriji dve armadi. 17. armadni sbor bo ime? svoj sedež na Dunaju, 18. pa v Salzburgu. Poveljnik avstrijske armade bo general List, načelnik štaba pa genera1. Ruff. General Kinitz je imenovan za poveljnika 17. armade, bivši avstrijski feldmaršalleutnant in inšpektor avstrijske vojske v ministrstvu na Dunaju pa bo imenovan za poveljnika 18. ar-madnega zbora *.-. SaMrargu. — V minulem tednu se je mudil na Dunaju nemški propagandni minister dr. Gobbels, ki je gova-ril nad dve uri. — Generalfeldmaršal Go-ring je obiskal zadnji teden z Dunaja vsa važnejša avstrijska mesta, industrijske ter vojaške postojanke. V Leobnu ie napovedal, da. bodo Nemci zgradili več novih plavžev in bodo zaposlili toliko delavstva, da se bo proizvodnja sirovega železa na Štajerskem podvojila. — V prvih desetih dneh po priključitvi Avstrije Nemičji se je povečalo število v Avstriji zaposlenih delavcev za 18.475. V to število so všteti tudi nameščenci. — Razveljavljen bo zakon, s katerim je bivša avstrijska vlada vrnila Habsburžanom njihovo nekdanje premoženje. Premoženje Habsburianov bo izročeno pomožnemu skladu za bivše stare bojevnike. — Od 1. aprila bodo prejemali avstrijski novoporoeenci posebna posojila in veččlanske družine bodo dobivale podpore za preskrbo otrok.' Znaten porast avtonomističnih gibanj na Čehoslovaškem. Čehoslovaška poslanska zbornica je doživela na prvi seji spomladanskega zasedanja hudo razburjenje. Kot govornik je nastopil mažarski poslanec Szallo, ki je prečital izjavo, po kateri so se združili pristaši Hlinkove slovaške stranke, Mažari, avtonomistični Rusini in Nemci iz Slovaške v skupen avtonomističen blok. — Predsednik Henleinovega kluba sudetskih Nemcev, ki šteje po združitvi z dvema drugima nemškima strankama 55 poslancev, poslanec Kundt, je zahteval nove volitve, iz katerih bi izšli združeni ee-hoslovaški Nemci kot najmočnejša stranka. Zgoraj omenjeni izjavi sta vzbudili v zbornici vihar ogorčenja od strani vladnih poslancev. Prepoved političnih zborovanj na čehoslovaškem. Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je napovedal po radio, da se bo njegova vlada brigala za to, da zadovolji narodne manjšine. Čehoslovaški notranji minister je prepovedal vsa politična zborovanja v vsej državi za en mesec. to je v aprilu. Mussolmi o vojni moči Italije. Mussolmi je imel 30. marca pred senatom že dalje, časa napovedan in od zunanjega sveta nestrpno pričakovan govor. Iz njegovega govora posnamemo trditev, da je danes Italija za Združenimi -ameriškimi državami in sovjetsko Rusijo na tretjem mestu, kar se tiče števila vojaštva. Italijani lahko takoj mobilizirajo osem milijonov. To število je mogoče zvišati z vpoklicem obvezancev od 18. do 21. leta na devet milijonov. V prvo bojno vrsto je mogoče Italiji z modernimi prevoznimi sredstvi z največjo naglico poslati štiri do pet milijonov mož. — Dalje poseda danes Italija poleg močne vojne mornarice najmočnejše podmorsko bro-dovje na svetu. Vsa italijanska pomorska oporišča v Sredozemskem in vzhodnem Sredozemskem morju so posebno utrjena. Italijani imajo doma že dovolj sirovega olja ža daljšo dobo vojskovanja. Italijansko letalstvo je danes nisd prvimi silami na svetu. K letalom postavi danes lahko Musso* lini 20 do 30 tisoč izvežbanih pilotov. Mus-solini .je zaključil svoj govor z besedami: Zapustili smo Ženevo, kajti kar šteje med narodi, je njihova vojna vrednost. In nikdar Italija ni imela take vrednosti kakor danes. Napoleon, ta veliki Italijan, ki je služil Franciji, je v Španiji svojemu generalu, ki mu je pokazal italijansko divizijo Paiombino, odvrnil: »Italijani bodo v vojaškem oziru enkrat prvi na svetu!« Ta Napoleonova prerokba se je uresničila v sedanjem času! Borba za mehiški petrolej. Predsednik republike Mehika Cardenas je razlastil mednarodne petrolejske družbe, ki so si polnile žepe z mehiško nafto. Razlastitev je najbolj zadela ameriške in angleške milijonarje. Združene ameriške države so na prepoved Cardcnasa odgovorile s tem, da ne uvažajo več srebra iz Mehike in ne sirovega olja. V mehiški petrolejski industriji je zaposlenih 20.000 delavcev. Ti delavci so po razlastitvi prevzeli upravo pe-troiejakih vodnjakov. Vsa razpoložljiva i skladišča za nafto so v Mehiki že polna in je sedaj nevarnost, da bodo morali pustiti ' nafto slepo teči, ker je nikdo ne kupi. Vočr-gled taki nevarnosti je izjavil Cardenas, da mehiška vlada ne bo prodajala svojega petroleja nobeni napadalni državi, ampak le demokratičnim državam. S to izjavo je zadovoljna Anglija. Angleži upajo, da bodo pridobili Mehiko za to, da bo svoj petrolej; prodajala. Angliji. Angleška vlada bi za ta primer lastnike, ki so zgubili svoje petrolejske vrelce v Mehiki^ samo denarno odškodovala. Anglija tudi uvideva, da bi lahko dobivala za primer vojne v Evropi sirovo olje samo iz Mehike, ne pa iz lasfenih vrelcev v srednjeazijskem Iraku. Iz sovjetske Rusije. V Moskvi je bil koncem marca izvršen od uradnika letališča atentat na juda MekMsa, ki je bil pred kratkim postavljen od Stalina za nadzorni-Kominterne (komunistične internacio-nale) nad rdečo armado. Atentator je zadel žrtev z več streli in so obstreijenega takoj prepeljali v bolnišnico. Meklis je močno osovražen pri vojaških krogih in hoče strmoglaviti maršala Vorošilova. V ječo je že spravil maršala Jegorova, ki je prijatelj Vorošilova. Za svoje ovaduško postopanje je Meklis odgovoren samo Stalinu. — V bližini Moskve je na delu tajna radio-postaja na kratke valove, ki dnevno napada Stalina kot trinoga ter največjega krvoloka, katerega je treba odstraniti za vsako ceno. Rioiice iz spttifslse driavlfonshe volne Izredno naglo prodiranje nacionalistov Angleško časopisje od 30. marca je poročalo, da so nacionalisti tako naglo prodirali v Katalonijo, da bežeči komunisti rdeče vodstvo v Barceloni niti obveščati niso nili rdeči uničiti na umiku vsa mesta in požgati vse vasi. Od Francovih čet zavzeto mesto Barba-stro, ki je štelo 9000 prebivalcev, so komunisti pred umikom s**«^®. Pomorili so utegnili, kje so Francove čete. Nacionalna armada se ima zahvaliti za izredne in nepričakovane uspehe boljši vojaški in tehniški opremi. Nacionalisti imajo tudi znatno boljše poveljnike, ki bodo zaključili državljansko vojno poprej, preden bodo uteg- 500 prebivalcev, in med temi 47 duhovnikov s škofom na čelu. — V bližini Barba-stre je bilo veliko umetno jezero za elektrifikacijo velikega dela zapadne Katalonije. To jezero so rdeči po umiku odprli in za dva metra narasla reka Cinco je odnesla nekaj pontonskih mostov, po katerih je že bil reko prekoračil del nacionalnih čet, ki je nadaljeval s prodiranjem proti mestu Lerida s 40.000 prebivalci. General Franco poveljnik ofenzive General Franco je prispel v spremstvu generala Deville v Barbastro, kjer je prevzel osebno poveljstvo nad vsemi četami, ki so na zmagovitem pohodu v gornji in srednji Aragoniji. Ta del fronte je v sedanjem položaju najvažnejši. Od tod bodo prodrli nacionalisti po pirenejskih dolinah do morja in bodo ločili komunistično Španijo od Francije, kakor se jim je posrečilo lani na severu pri Irunu. Če bo uspel Francu omenjeni načrt, ne bo mogla Francija Katalonije zalagati z vojnimi in življenjskimi potrebščinami. Ob«pni keraki rdečih V Barceloni je zavladalo radi naglega prodiranja v Katalonijo silno razburjenje in so oblasti v največjem strahu, da bi ne izbruhnila vstaja. Znano je že tudi, da se pripravljajo nekateri člani harcelonske vla- Japonsko-ktiai§Sia volna 30.000 Japoncev v resni nevarnosti V trikotu med vojaško važnimi mesti Lingčeng, Haneuang in Tajehčuang v južni pokrajini •Šantung so Kitajci 30.000 Japoncev tako obkolili, da se niso mogli proti koncu marca nikamor makniti proti severu. Japonci so se hoteli prebiti iz oklepa obkolitve s silnim napadom na Tajehču- Qglas. je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 de na pobeg v Francijo, oni pa, ki so za nadaljevanje vojne, v Valeneijo in Karta-geno. Dne 29. marca je bila proglašena splošna mobilizacija vseh Kataloncev. Ka-talonci, ki so stari nad 15 let, bodo po kratkem vežbanju poslani na bojišče, mlajše bodo pa uporabili za službo v zaledju. ang. Izpodkopali so mestno zklovje, a v sredi dela so jih presenetili Kitajci in so pognali v zrak 400 Japoncev. Obkoljeni Japonci upajo, da jih bo otelo japonsko letalstvo z bombardiranjem kitajskih oporišč. Tudi v severnem Šantungu in Šartsiju so imele kitajske čete nad Japonci znatne uspehe. , Po katoliškem sveiü Zoper pijančevanje. Preteklo leto je bil 3 r.trt-na žrtev naših bratov nas ognjeni krst duha! Utrdi nas z močio svoje milosti za bojevnike v nebeški vojski!« * Spared birmovanja v dekani,ji Kozje: V soboto, 18. junija, pri Sv. Lovrencu v Podčetrtku; v nedeljo, 19. junija, pri Sv. Petru v Bučah; v ponedeljek, 20. junija, pri Sv. Petru pod Sv. gorami; v torek, 21. junija, pri Sv. .Janezu Vrstniku v Podsredi; v sredo, 22. junija, pri Sv. Mariji v Kozjem; v četrtek, 23. junija, pri Sv. Mihaela na Pilštanju; v petek, 2-1. junija, pri Sv. Vidu na Planini; v soboto, 25. junija, pri Sv. Marjeti na Planini; v nedeljo, 26. junija, pri Sv. Mariji v Dobju. Iz drugih taborov »Držite tatu«: tako kriči tat, da bi zabrisal za seboj sledove. Zaprite ovaduhe: tako kličejo po svojih glasilih JNSarji, zgražajoč se nad podlostjo ovaduštva. Politični komisar sedanje avstrijske dežele Biirckel namreč ostro nastopa proti ovaduhom. Dal je med drugimi zapreti dva ovaduha, ko sta prišla k njemu denuncirat več višjih uradnikov. »Slovenski Narod« to z zadovoljstvom zabeležuje ter pripominja z ozirom na naše razmere — »Kmetski list« pa to dobesedno iz »Naroda« ponatiskuje — naslednje: »Take naredbe bi bile potrebne povsod, kjer zastrupljajo ozračje podle kreature, pripravljene vedno skočiti človeku v hrbet in pahniti ga v nesrečo iz koristoljubnih nagibov. Če bi dobili mi tako naredbo, bi se je gradbena podjetja silno razveselila. Takoj bi morali začeti graditi nove jetnišnice, ker je starih premalo in tudi pretesne so, da bi mogli zapreti vse denunciante.« V dopolnilo tega JNSarskega predloga ugotavljamo: Ako bi zaprli vse denunciante v Sloveniji, bi redko kateri JNSar ostal na svobodi JNS vrši denunciantstvo (ovajanje) kot politično obrt, ki se je gojila kot veleobr.at v dobi JNS diktature ioa ki obratuje še tudi danes, kakor dokazuje JNSarsko pisanje in govorjenje. Zgražanje nad podlimi ovaduškimi kreaturami bi torej moralo biti za JNS zgražanje nad samim seboj; ker pa je JNSarstvo nesposobno za resnično pokoro in poboljšanje, je to zgražanje — hinavščina. JNS proti slovenski samobitnosti in enakopravnosti Slovenci smo si ustanovili po primeru Zagreba in Beograda 6vojo Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki bo ' ~">onitim potom dobila svojo organizacijo. Prvak JNSarjev, senator dr. Angjelinovič, je slovensko Akademijo napadel kot plod »slovenskega separatizma, ki hoče s tem oblikovati narodno in kulturno samobitnost Slovencev«. Ta napad na slovenstvo in njegovo enakopravnost v državi nista zavrnila politična prijatelja dr. Angljelinoviča, slovenska senatorja dr. Krame" in Pucelj. »Jutro« pa kaže svojo vnemo za slovenstvo s tem, da dr. Angjelinoviča brani. Takšni prijatelji slovenstva so JNSarski jugoslavenski nacionalni celotniki! »Večernik« (polni naslov: »Mariborski Večernik Jutra«) izpričuje svoje pristno JNSarstvo z napadi na versko prepričanje. V duhu plitkega, intelektualno siromašnega laži-svobodomiselstva in v slogu marksistične »Delavske politike« se norčuje iz verskega programa katoliške pro-svete. Kdor se oklena z vdanostjo in zaupanjem le katoliške cerkve in vere, je pred njegovimi očmi verski fanatik. Na, mi liberalcem radi priznamo, da tega fanatizma nimajo. Drugemu fanatizmu pa so zvesto vdani, in to ie fanatizem laži. V isti beležki namreč »Večernik« (30. marca) zanika krivice, »ki so se baje delale katoliškim prosvetnim društvom pod prejšnjim režimom«. Toda z zanikanjem in laganjem se ne dajo dejstva soraviti s sveta. Deistvo, ki ga "ie zabeležila slovenska zgodovina v naivečjo sramoto slovenskega JNSarstva, je razpust vseh slovenskih katoliških prosvetnih društev. In v tem dejstvu je izražen ves fanatizem JNSarske hudobije. ET f FRANC GRIZOLD List za listom pada, ki so nekdaj zeleneli na Pohorju in so s svojo čarobno privlačnostjo privabljali prijatelja za prijateljem. Pohorskega Smolnika si nisi mogel misliti brez uglednih hiš Hleb, Marolt, Grizold, ki so bile celo stoletje gospodarske, verske in narodno-obrambne trdnjave. Te hiše ni le vezalo sorodstvo, ampak še bolj zavest, da imajo v dobi narodnostnih bojev in ponemčevalnega vala na Pohorje svoje posebno poslanstvo. Kakor so nekdaj glavarji starih naših planinskih zadrug čuvali v zadrugi enotno miselnost, domačnost in običaje, enako so te hiše za širši okoliš varovale in utrjevale versko in narodno zavest. Zadnji izmed teh odličnih borcev je bil g. Franc Grizold, ki je umrl 29. marca, star 86 let. Rajni je bil miren, blag značaj, mož širokega obzorja, globokočuten vernik, natančen vršilec dolžnosti; gospodaril je polnih 65 let. Iz knjig in časopisov si je pridobil obilo znanja, s katerim je zelo rad koristil svojemu bližnjemu. Njegov privlačni zgled je močno vplival na naročila časopisov in knjig, njegovo društveno delovanje je pridobivalo novo članstvo. V družbi pa je bil odkrito vesel, ako je vso družbo vezala ista verska, gospodarska in narodna miselnost. V svoji hiši je hranil stare običaje in najbolj ga je veselilo, če je mogei prijatelje in znance pozdraviti po starih slovenskih navadah. Kiorkoli ie k njemu prišel kot tujec, je odšel od nj«ra kr>l prijatelj. Vsa svoja lepa svojstva je podedoval od svojih staršev Davorina Grizold in Marije, roj. Glaser. Ko je rajni Franc doma živel bvoio pomladno življenjsko dobo, je bil njegov oče Davorin vodja vseh narodnih borcev zoper ponemčevanje. Prva čitalnica in ljudska knjižnica je res bila v Grizol-dovi hiši. Tu je Davorin ljudem čital, razlagal, jih je zbiral in navduševal, v takratne liste pa je tudi pošiljal svoje domoljubne pesmi. Na raznih shodih je nastopal kot narodno-obrambni govornik in je bil obenem soustanovnik bralnega društva v Rušah, ki je bilo med prvimi takratnimi društvi. Davorin je svojemu sinu zapustil dedščino značajne miselnosti in versko-narodnega prep-i^anja in ta zaklad je Franc Grizold čuval, dokler mu ni bolezen oslabila življenjskih sil. Njegov življenjski delavnik je končan, zdaj pa naj uživa večni praznik. Te vrstice pa naj bodo skromen opis spomenika, ki si ga je g. Franc Grizold sam gradil s svojim delom, čustvovanjem in značajem. Novice Nesreče Usodepoin padec. V Počehovi pri Mariboru je padel 56 letni posestnik Ivan Ča-mernik z lestve 5 m globoko in je obležal nezavesten. V marf ki bolnišnici so ugotovili, da si je pretresel pri padcu možgane in si je zlomil več re^er. Nesreča s fiobertovko. Pri brodu v Rušah je ravnal 17 let" i Feliks Jarc tako neprevidno s flobertovko, da se je sprožila in je zadela krogla 14 letnega Ozvalda Pod-gornik v levo nogo. Mlad motociklist smrtno povožen od avtomobila. Na Vrhniki pri Ljubljani se je peljal po glavni cesti z motornim kolesom Franc Jurca, 28 letni pekovski pomočnik pri peku Ignaciju Rotarju na Stari poti na Vrhniki. Nasproti mu je pripeljal vojaški avto, ki je tako nesrečno povozil motoci-klista, da je podlegel poškodbam koj po prepeljavi v ljubljansko bolnišnico. Železniški nesreči. V bližini Sarajeva in v Zemunu sta se zgodili zadnjo nedeljo dve hudi železniški nesreči, ki sta zahtevali sedem smrtnih žrtev. Na progi Sara-jevo-Užice je iztiril osebni vlak in se prevrnil. V Zemunu je zavozil tovorni vlak v tramvaj. Prva nesreča se je zgodila okrog treh zjutraj. Ubitih je bilo šest potnikov in železničarjev, 18 hudo in osem lažje ranjenih. Druga nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne. Vlak je pri Zemunu stri spodnji del tramvajskega voza. Ranjenih je bilo 20 potnikov. Med prevozom v bolnišnico je umrl gozdni inžener Nikola Po-sarič. Tta znv novico Nov avto zadel brezposelni. V nedeljo popoldne se je vršila v Mariboru tombola Rdečega križa. Glavni dobitek, lep štiri-sedežni osebni avtomobil, je zadel Ivan Gerželj, brezposelni trgovski pomočnik iz Studencev pri Mariboru. Tudi ostale dobitke so dobili sami revni in res potrebni. Lev ustreljen pri Kamnici pri Mariboru. Za Jožefovo se je mudil v Studencih pri Mariboru cirkus »Wertheim«, ki je imel PRIDITE 463 po manufaldnrno blago, sukno, žensko volneno, svilo za obleke, najboljše in trpežne svilene robce, odeje in vse potrebščine za posteljnino v najcenejšo trgovino in velezalogo sukna mm DOBGVfCMH, CELJE GOSPOSKA ULICA Št. 15 čudovita velika zaloga, 27 m dolgi trgovski lokal, 5 skladišč, lastna tovarna odej in perila. Lastno oreprKanle o lintadodneHem nahupu Je nnl-SZ holisl dokaz nakomnrl S triletnega leva Nerona. Neron je bil nevaren občinstvu in radi tega se je odločil njegov gospodar, da ga proda. Zver je zamenjal mariborski trgovec in lovec Just Gustinčič za star reševalni avto mariborske gasilne čete iz leta 1914. Leva so odpeljali 31. marca v kletki proti Kamnici, kjer ga je Gustinčič ob navzočnosti priznanih lovcev in časnikarjev ustrelil na razdaljo blizu 50 korakov. V glavo zadeti kralj puščave je poginil v teku desetih minut. Levjo glavo bo dal g. Gustinčič na-gačiti. Orjaški merjasec. Na znanem posestvu Kuhn-Tausch v Razvanju pri Mariboru so zaklali tri in pol leta starega merjasca »Samsona«, žival je tehtala 587 kg, dolga je bila 2.25 m, visoka 1.30 m. Masti je imela 259 kg. Meso je tehtalo 223 kg, koža pa 30 kg. Naša prva doma izdelana torpedovka. V naši ladjedelnici v Splitu je bila 30. marca ob navzočnosti ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in še dveh ministrov spuščena v morje torpedovka »Zagreb«, ki je bila izdelana doma. Nova vojna ladja je težka 1200 ton, dolga je 98 metrov, široka devet in pol metra. Vozila bo s pogonskimi stroji 44.000 konjskih sil 70 km na uro. Organistom ter vodjem mladinskih cerkvenih zborov! Podpisancu je ostalo nekoliko izvodov svoječasno izdane zbirke cerkvenih pesmi za šolske sv. maše. Med temi se odlikuje po sodbi glasbenega mojstra pok. p. Hugolina Sattnerja, ki je zbirko pred tiskom pregledal, zlasti zadnja, ki nosi naslov »Marijina pesem otrok«, po zdravi, jasni ljudski melodiki, ki zadene v živo v duše in ogreje srca pevcev ter poslušalcev. Besedilo je vzeto iz »Glasnika najsv. Src« za leto 1911. To zbirko, ki bi utegnila zlasti z ozirom na Marijino pesem mladinskim zborom kaj dobro služiti ob majniških pobožnostih, razpošilja podpisanec sedaj, dokler ne izčrpa zaloge, po znižani ceni 2.50 din (za poštnino in odpravnino — v znamkah!). — Anton Kosi, Središče ob Dravi. Tujskoprometni tečaj v Sv. Lovrencu na Pohorju. V izvedbi tamošnjega tujskoprometnega društva ter na pobudo in v sodelovanju s tujsko-prometno zvezo »Putnik« v Mariboru bo priredila kr. banska uprava enodnevni tujskoprometni tečaj, ki se bo vršil v četrtek, 7. aprila, v dvorani hotela »Jelen« v Sv. Lovrencu na Pohorju. Plemenski sejmi za bikce, živinorejske organizacije in občine se vabijo, da si nabavijo dobre plemenske bikce na tozadevnih sejmih, ki bodo: 25. aprila v Beltincih za okoliš zveze za simendolsko govedo; 2. maja v št. Juriju ob juž. žel. za okoliš zveze za pomursko govedo; 3. maja v šmartnem ob Paki za okoliš zveze za marija-dvorsko govedo; 4. maja v Ormožu za okoliš zveze za pinegavsko govedo. Ali si že obnovil naročnino? Sanatorij za ženske bolezni — Maribor vogal Prešernova ulica 31 — Tomšičev drevored 4, dostopen tudi članicam bolniških blagajn, vodi specijalist za ženske bolezni dr. Ipavic __Benjamin. 615 Obžalovanja vredni slučaji Ukradene dragocenosti. V Studencih pri Mariboru je sunil neznanec kaseto, v kateri je bilo za 8000 din dragocenosti. Poneverba najdenega denarja. Gradbeni podjetnik Anton Treo v Ptuju je zgubil zadnje dni 3000 din. Zadevo je javil policiji in ta je ugotovila, da je našel denar krojaški vajenec in ga je izročil svojemu mojstru. Ta pa je porabil najdeno vsoto zase. Poravnal je nekaj računov in še kupil marsikaj. Policija je dobila pri njem samo še 350 din. Vlom v stanovanje. V Vičavi pri Ptuju se je splazil neznanec v stanovanje vodje finančne kontrole. V sobi je spal samo majhen otrok. Tat je odnesel razne obleke za 4000 din in zginil z dvema pomagače-ma v gozdu. Vlomilec odnesel hranilno knjižico. V Ločicah pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah so bili domači posestnice Alojzije Šketa zaposleni v gorici pri Sv. Urbanu. Vlomilec je odprl doma vrata s ponarejenim ključema. V sobi je odprl omaro, iz katere je odnesel hranilno knjižico ptujske posojilnice z vlogo 40.780 din. Vzel je še tudi 100 din, katere je imel shranjene hlapec. Skrajna ciganska drznost. V Tomišlju na Ižanskem pri Ljubljani je popivala ciganska tolpa v krčmi Stanka Anzeljca. Pijani cigani so izzvali slednjič pretep. Močnejša skupina ciganov se je odstranila iz gostilne. Zunaj stoječi cigani so začeli tol-či po vratih in so oddali v gostilno kakih sto strelov. Razbili so vsa okna in hišna vrata. Ciganski nasilneži so se spravili tudi nad vaščane, ki so prihiteli ogroženemu gostilničarju na pomoč. Cigani so streljali na ljudi in je bil eden domačinov hujše in eden lažje ranjen. Po opravljenem nasilju se je tolpa razbežala. Ižanski orožniki so prijeli samo enega cigana, Marka Hudo-roviča, ki je oženjen na Vrhniki pri Ljubljani, in je iz znane družine Hudorovičev, kateri so nasilneži ter tatovi. Pač pa so orožniki zaplenili ciganom nekaj živine, katero je občina prodala in z izkupičkom krila po ciganih nastalo škodo. Skrajno drzen cerkveni rop. Več vlomilcev je vdrlo v noči na 30. marec v znano hrvaško božjepotno cerkev Marija-Bistri-ca. Vlomilci so se lotili najprej Marijinega kipa. Uk adli so r briljanti posuto Marijino krono, ki predstavlja vrednost 22.000 din. Izmaknili so tudi Jezusčkovo krono in od blagor>okojnega zagrebškega nadškofa dr. Eauerja Marin podarjeno zlato verižico. Poskušali so nato vdreti v taberna-kelj, ki je skrbno zaprt z Wertheim-klju-čavnicmi, katerim niso bih kos. Taberna-kelj so odnesli iz cerkve, da bi ga zunaj razbili. Pri tem opravilu so jih presenetili o: -žniki, ki so streljali v temo, tolovaji pa so jim odgovarjali s streli iz samokresov. Zasledovanje je rodilo ta dober uspeh, da je moral eden od vlomilcev odvreči na pobegu nahrbtnik, v katerem sta bili dragoceni kroni in Marijina verižica. Na srečo je ostal? nedotaknjena cerkvena zakladnica, v kateri so shranjene več milijonov vredne "~ar ocenosti. Pravočasno na pomoč prihiteli orožniki so ubranili pred roparji monštranco, ciborii in kelihe, ki so bili shranejni v tabernakl u. Oblast zasleduje z vso vnemo drzne in brezvestne cerkvene skrunilce. Slovenska Nraflno Naše delavstvo. Letos je zelo veliko povpraševanje za našimi sezonskimi delavci. Okrog 2400 jih je že odšlo v Nemčijo in jih bo šlo še okrog tisoč, tako vsaj zuaj mislijo. Preje se je razne-sel glas, da jih bo šlo do 5000, pa jih toliko menda niti ne bi mogli dobiti, ker bodo nekateri šl! tudi v Francijo in na jug naše države. V Belje „Komaj nova, pa že vsa preplezana. Kako je to mogoče?" Slabo milo zahteva veliko mencanja in mogoče še krtačenja, predno količkaj opere. Zato je koristno, da peremo redno in dosledno le z ^zanesljivo dobrim ferper.tinovim milom Zlatorog, ki pere čisto, hitro in temeljito, pa pri tem varuje drago perilo. TERPENTINOVO MIIO ^gCafcrcg^ jih letos gre lahko na:1 1500, dočim jih je bilo lani nekaj manj kot tisoč. Ce bodo v Belju zvišali plačo, kakor se pričakuje, ljudje ne bi več tako silili v inozemstvo, ker doma odpadejo veliki prevozni stroški. Nemci so letos naše delavce porinili preveč na sever, nekateri so čisto pri morju. Se kar bojimo zanje. Na jug so pa prišli Italijani. Tujina sicer dobro plača naše delavce, pa jih seveda tudi izrabi. Marsikdo bo do smrti obžaloval, da ga je premamil denar in je odšel na težko delo v inozemstvo in si je tam nakopal telesno in duševno bolezen. Nekateri postanejo nezvesti vsemu, kar so pustili doma, pozabijo celo svoje starše. Pred tujino moramo Kava ni kava Na Novih Hebridih, otočju v Tihem oceanu, imajo domačini neko posebno pijačo, ki jo delajo iz neke vrste poprove rastline, in jo imenujejo »kava«. Njihova kava ima skoraj iste učinke blažene zaspanosti, skrajne sreče in zadovoljnosti ter po-zabljenja vseh skrbi, težav in nadlog, kakor opij. Vendar pa »kava« nima tako strašnih posledic za zdravje, še mnogo nedolžnejša je menda kot alkohol. Preden so prišli na otoke večji oddelki belokož-cev, zlasti Angležev, so domačini živeli lepo brezskrbno in mirno življenje ter šteli preko milijon ljudi. Belokožci pa so jim prepovedali »kavo«, jih mesto nje nalivali z žganjem, ki je povzročil nasilja, po- Januš Goleč: 13 Ponarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Za 50 kron mu je prepustil cigan na mestu svoje capje in medveda, da ga je -'ržal za lanec. Lotil se je pohajkovanja s cigani po vasi, po kateri so se kar razlili žandarji ter izpraševali po hišah za skrivnostnim tujcem. Kjer se jim je zazdelo, so ti.di vse premetali, da bi prepodili s kakega prav prikritega kota ponarejevalca. Preiskava je trpela ves dan in trdno v noč dne 8. septembra 1909. Slednjič so morali poveljniki pogona za ponarejevalcem priznati, da ni Dob sedež in izhodišče falzifikatov. Orožniki so se porazgubili. VVinklerjevi so želeli tudi Juriju srečno pot. Kdo neki bi ¿-žal pod streho človeka, radi katerega bi bil neprestano z eno nogo v kriminalu! Potočnik je kren.l s cigani dalje po Koroški. Ciganskega medveda je gonil in plesal z njim še po vsej Gornji Tirolski, kjer ga je otela iz rok oblasti njegova telecna moč. Ko je podil v neki tirolski vasi medveda na dveh n^dh v krogu in se c ' T-tegnjeno: »Tancaj, tancaj, mrci-na-a«, je pristopil k niemu moški v gosposki obleki. Pokazal mu je legitimacijo policijskega p~enta ter ga potrepljal po -mi z v udarni: »He, dt:ko, ti nisi cigan. Stopi z menoj na orož-r'.,ko postajo!« Jurij je posluhr.il moža postave in mu je sledil na videz čisto ravnodušno ter pokorno. Komaj sta bila iz vasi in proč od ljudi, je že klečal na detektivu v obcestnem jarku, mu mašil usta s cotami in je omotal vsega s staro medvedjo verigo. Celo med cigani ni bil več varen. Kaj mu je preostalo drugega, kakor da je vzel z vso naglico pot pod svoje noge, da bi ušel srečno iz Tirolske na Predarlsko in od tam preko avstrijske meje v Nemčijo. Tolažila ga je zavest, da mu preti nevarnost aretacije samo na avstrijskih tleh. Rajhovski Nemci se niti zmenili ne bodo, kdo in kaj da je bil. Na Nemškem je hote' med rudarje, kateri so tedaj še precej dobro zaslutili. S prihranki je nameraval zapustiti Evropo in se izseliti v kake prekomorske kraje, kjer se ne bosta podila za njim za vsak po-tvorjen vinar žandar in policijski agent- svariti, ker je našemu narodu zeio nevarna. Nekatere fare so kakor da bi izumile, doma so ostali le starci in otroci. Zemlja se zanemarja in bodo po letih tudi gospodarstva propadla, de bo šlo tako dalje. V Nemčijo. Trije transporti so že odšli v Nemčijo. Drugega je spremljal do Fassaua šef naše borze dela g. Kerec Franc. Ko se je ločil od njih, jim je dajal lepe nauke. Naši delavci, naročniki >: Slov. gospodarja«, so nam poslali to slovo, da ga objavimo. Govoril je približno takole: Vozili smo se skupaj en dan, videl sem vaše solze, vašo bolest, ko ste zapuščali našo lepo Krajino, ko ste se poslavljali od svojih dragih domačih. Zdaj se moram posloviti tudi jaz in se vrniti v domovino, kjer me že čakajo drugi delavci, da jih pošljemo za vami. Prosim vas, ne pozabite v tujini na Boga, ne svojih staršev, ki morda še zdaj jočejo za vami, na pozabite svoje domovine, ne svojega slovenskega jezika! Polagam zlasti tebi, draga mladina, na srce te besede. Stari ste komaj 16 do 18 let. Zdaj mislite, da ste prosti, da nihče ne bo na vas pazil; prosim vas v imen» vaših staršev, v imenu vaših dušnih pastirjev, ne zapravite svoje nedolžnosti z grdim razuzdanim življenjem! Eolelo nas bo, če bomo slišali v domovino o vas kaj slabega. Duše si ne omadežujte! Ne zapravljajte težko prisluženega denarja, za katerega se boste veliko znojili, da si boste res v potu svojega obraza služili svoj kruh. Možje in žene, ne pozabite svojih zakonskih drugov v domovini in svojih otrok, ki ste jih žalostne pustili pri tujih ljudeh! Prosim preddčlavce, bodite delavstvu, ki vam je zaupano, vse! Bodite jim starši, učitelji in vzgojitelji! Ne preganjajte jih! Bog naj spremlja vsak vaš korak! Daj Bog, da bi se vsi zdravi in veseli v jeseni z lepim zaslužkom vrnili v lepo slovensko domovino. Pozdravljeni in Bog 7- vami! Najdebelejši hrast. »Slovenec« je pred kratkim, /oročal, da so nekje v Sloveniji podrli najdebelejši hrast. Pa smo mnenja, da temu ne bo tako. Blizu postaje Stanjevci v Prekmnrju je hrast, ki je še debelejši, štirje moški ga komaj objamejo. Hrast je zelo star, pa najbrž ne bo za drugo rabo kot za drva. Sv. Sebešča«. Vložili smo prošnjo, da bi «e prenesla pošta iz Mačkovec k nam. Navedli smo razloge, preko katerih oblast ne bo mogla iti. Tu je občinski urad, župnijski urad, tri razredna šola, posojilnica itd. Naš kraj je v poštnem okolišu največji, dočim so Mačkovci najmanjši. Dobro nam je znano, kdo drži pošto v Mač-kovcih, pa so tisti časi odklenkali, ko so nekateri vse lahko storili, četudi proti volji naroda. Da občina naše prošnje :ne podpira, se pa nihiže ne čudi, kdor razmere pozna. V naši vaai imajo pač katoličani večino in to nekatere rilo bode in bi raje imeli še tako škodo, samo da papinci ne bi kaj dosegli. Vedite, da ne odnehamo preje, da se nam bo ugodilo. Upamo pa, da bo oblast uvidela, cia pripada pošta res nam. Nespameten je moral biti oni, ki je v »Murski krajini« pisal, da je tri tretime ljudi proti premestitvi pošte iz Mačkovec. Občinske volitve v Pečarovcih. Za župana je ponovno izvoljen g. Banfi Štefan. Bili sta dve listi. Ne more se trditi, da je zmagal g. Banfi, ampak je dejstvo, da so zmagali luterani proti katoličanom, to pa iz enostavnega razloga, ker je pač teh veliko več, ki se sicer tudi med seboj preklajo, pa če jim kdo omeni, da gre tu le proti katoličanom, pa so takoj vsi skupaj, pa magari bi imeli še tako škodo, fiieer proti osebi g. Ban-fija tudi katoličani nič nimajo, pa <*o drugi huisi i ki delajo za njegovim hrbtom. ¥€C 1 m Pdflli pefili Velik ogenj n;t Dravskem polju H V noči na 31. marec so doživeli na Dravskem polju velik požar. V Šikolah je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Franca Kmetec. Ogenj se je širil z bliskavico in je dobil dovolj netiva na sosednih slamnatih strehah. Koj «o bila v objemu plamenov poslopja sosedov Mateja Laha in Mihaela Pernat. Gasilci so se morali zadovoljiti z omejitvijo nesreče. Poleg poslopij so zgorele vse zaloge krme, vozovi in poljedelsko orodje zgoraj imenovanih posestnikov. Rešili so govejo živino, zgorele so tri svinje. Skupna škoda, ki je delno krita z zavarovalnino, znaša 120.000 din. Obstoja sum na požig. Razni požari V Počehovi pri Mariboru je zgorela posestniku Ivanu Rebiču 60.060 din vredna domačija. Ogenj je zakrivil dimnik, ki je bil na podstrešju zaphan s senom. Ker so pekli kruh, se je vnelo seno od razbeljenega dimnika. — V Sp. Bitnem pri Kranju je vpepelil nočni ogenj gospodarsko poslopje posestnika Borštnika. Vnelo se je tudi poleg stoječe gospodarsko poslopje gostilničarja Stesma-na, ki je tudi pogorelo. Zavarovalnina' obeh po-gorelcev je le delna. — Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je zgorelo posestniku Ignaciju Bratuš? 30.000 din vredno gospodarsko poslopje. številni gordni požari V neposredni bližini Maribora je uničil ogenj dva večja nasada mladega gozda. Dne 31. marca kmalu po enajsti uri predpoldne je začel goreti gozdni nasad krčmarja Petra Zorko v Pekrah. Ogenj je imel dovolj hrane na dračju ter suhi travi in se je hitro razširil na dva tisoč kvadratnih metrov mladega gozda. Gasilci iz Peker in Studencev so nesrečo zajezili. — Krog dveh popoldne je uničil istega dne ogenj 3200 kv. metrov mladega gozda v Sp. Rad vanju, ki je last škofijske posesti Betnava. Tudi tukaj so posegli zaje-zilno v nesrečo gasilci in so preprečili, da se ni požar še bolj razmahnil. — V obeh omenjenih primerili je nastal ogenj od odvrženega cigaretnega ogorka «a p3- je bil podtaknjen od dela-mržnih potepuhov. — Zadnjo nedeljo popoldne Sta izbruhnila pri Mariboru zopet dva gozdna požara. Eden v Betnavskem gozdu, drugi nad Falo. Gasile so vse gasilske čete is mariborske okolice. Gozdne požare podtikajo razni klateži. — V Širmanskem hribu nad Litijo je uničil ogenj nad 20 hektarov banovinsirega gozda. Pobrežje pri Mariboru. Na Zrkovski cesti je umrla 1. aprila Marija Fliser, pctsestnica, stara 54 let. Bila je tiha, krščanska žena. Rojena je bila v Prekmurju in je bila. v mladih letih s svojim možem v Ameriki. V življenju je prestala mnogo bridkih ur, pa je iskala moči in to- Prijet in obsojen Tirolsko mejo je še prekoračil srečno. V Feld-kirchenu na Predarlskem je zašel v roke žandarski patrulji kot potepuh brez rHavske knjižice. Na žandarski postaji v Feldkirchenu so ujetega ptiča preiskali in so prebrskali še njegovo v culo zavito prtljago. Orožniki - kar ploskali z rokami, ko so se jim prikazale iz svežnja denarne potvorbe in fotograf Lin i aparat s ploščami. Nehote so ujeli nevarno ščuko, katera se je izmikala spretno precej časa nastavljenim mrežam ;n trnekom. Jurija so uklenili kakor najbolj nevarnega roparskega morilca. Zaprli so ga na licu mesta in uvedena je bila proti njemu obširna preiskava. Z zapisnikom vred je bil pod močnim orožniškhn spremstvom prepeljan v Maribor, kjer je že bil ustanovljen sedež okrožnega sodišča. V mariborskem preiskovalnem zaporu se ni vical dolgo. Preiskovalni sodnik je znal takoj, da ima oblast opraviti z že tretjim Potočnikom, katerim je prešla ponarejevalska strast neiztrebljivo v meso in kri. Jurij Potočnik je dajal odgovor kot mlad za po-narejevalne zločine pred mariborsko poroto decembra leta 1909. Kljub dotedanji neoporečnosti si je nakopal v očeh porotnikov toliko krivdo, da je bil obsojen na 15 letno ječo. Kazen je moral nastopiti takoj in je bil kar hitro tamkaj, kjer je končal njegov oče in se je pokoril za iste grehe 12 let njegov st?rejši brat Jože. IV. poglavje Jurij — mali bog Povojnj prevrat je odprl marsikateremu vrata kaznilnice in ga pustil v ljubo svobodo. Med izpuščenimi je bil tudi Jurij Potočnik. Pojavil se je na domu v Rošnji 8. junija 1919. Prestal je dolgo kazen, izpustili so ga .s kaljo bolezni, katera je spravila že njegovega brata Jožeta pod grudo. Jurija je sprejela rojstna hiša jetičnega. Njegovega prihoda so bih veseli vsi domači, rojstna vas in vse Dravsko polje v pričakovanju, da bo zadnji Potočnik, ki je izvežban v izdelovanju denarja, ostal doma med poljanci. (Dalje prihodnjič) Vse šolske potrebščine dobite najceneje in najbolje v prodajalnah Tisharne sv. Cirila v Mariboru in Plnju! kolje in izumiranje, tako da je danes samo še 45.000 domačinov. To je delo »civilizacije«! Kje imajo ženske najmanj pravic? Na Novih Hebridih blizu Avstralije živi rod, ki dosledno prezira vse ženske. Njihove žene nimajo pravice vstopati v vsako hišo, hoditi morajo le po stezah in potih, ki so nalašč zarije določene; jesti morajo posebej, verskih (poganskih) obredov se ne smejo udeleževati, prašičjega mesa se ne smejo dotakniti. če se brat raz-govarja s svojo sestro ali ona z njim, ju čaka smrtna kazen, čoln, s katerim se je vozila kaka bela ženska, postane prol:let: ali g~ sežgo ali prepuste trohnobi; nihče se ga ne sme več dotakniti. lažbe pri Bogu. Tudi dolgotrajno bolezen je vda? no prenašala in je bila večkrat pre.videaa a sv. zakramenti. Ko je vzhajala zarja prvega petka V mesecu, je njena v trpljsnju prečiščena duš; odšla k svojemu Bogu. "Večni mir njeni duai! Me žu in otrokom naše sožalje! Slivnica. Dne 27. marca je v Radizelu po pel mesečni bolezni mirno v Gospodu zaspala vin: čarka Marija Slemenšek v starosti 68 let Zadnjih šest let je hila kot viničarka pri g. Raz borniku. Za njeno zvesto delo ji je g. Razbamil oskrbel zelo lep pogreb. Gre mu pač vsa čast, sa je malo gospodarjev, ki znajo ceniti svoja re: poštene posle. Rajna naj počiva v miru! žalu jočim naše sožalje! Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Po daljši in mučn bolezni je, sprevidena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala v nedelja, 20. marca, Terezija š o š t e r i č iz Juršinc. V torek, 22. marca, smo jo spremili k večnemu počitku in so jo štirje sinovi položili v hladni grob. Blagi materi želimo večni pokoj, preostalim naše sožalje! Celje. V Gospodu je zaspal dne 26. marca na Ostrožnem po dolgi mučni bolezni V i d e n š-e k Jakob, p. d. Trajbar. Bil je neumorno priden, ugleden posestnik in vsied svojega tihega in mirnega značaja splošno priljubljen. Z ženo Marijo, roj. Rojnik, katero je nekako pred 38. leti dovedel iz Sp. Grušovelj na domačijo, sta vzgo- Večkral nikoli ze prepozno je prezgodaj da oa ni se začne pravilno zob nego ■ - »•«i., «t', i -.v '.*■■' S*®. ij, • .v V- '- '' ■ ■■mtr^-m ; - ?«CTi ZOBNEMU KAMNU jila tri hčere in sina po svojih načelih strogo v krščanskem duhu. Vse je dobro oskrbel, zato si je nameraval na starost nekoliko odpočili. V tej sladki nadi ga je pobrala neizprosna smrt. Po petmesečnem hiranju je izdihnil svojo blago dušo, večkrat previden s svetotajstvi. Lepa udeležba pri pogrebu 28. marca je dokazala splošno •priljubljenost rajnega in sočustvovanje s svojci. Bodi marljivemu kmetu ohranjen časten spomin, žalujočim ostalim pa izrekamo naše sožalje! pihala in tamhuraški zbor, najbolj pa drama tski odaek pod vodstvom gdč. Manile Hgrgotove ter pevski odsek z organistom g. Furlanom. Vsem sodelavcem in sotrudnikom ter obiskovalcem naših številnih predstav in prireditev: srčna zahvala. Tudi v novem poslovnem letu vam bomo postregli z lepimi in novimi igrami ter prireditvami. — Na velikonočni ponedeljek boste videli v našem domu najlepšo slovensko narodno igro s petjem, pretresljivo »Črno ženo«. Pridite! Ljudski oder v Mariboru bo vprizoril v dnevih: na veliki četrtek ob 20, na velikonočno nedeljo ob 20 in na velikonočni ponedeljek ob 17: »Kristusovo trpljenje« ali »Pasijon«. Opozarjamo že sedaj, da si oskrbite vstopnice v predpro-daji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi 6. Sv. Lovrenc na Pohorju. Na praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca, sta priredila fantovski odsek in dekliški krožek s sodelovanjem obojnega naraščaja in pevskega zbora prvo telovadno akademijo s pestrim sporedom. Počastili ao nas s svojim obiskom člani fantovskega odseka iz Hoč, ki so s krojem vzbujali pozornost v našem trgu in š.e bolj navdušila naš® mladinske vrste. Sv. Peter pri Mariboru. Dne 10. aprila bo priredil fantovski odsek farni sestanek in predavanje. Vabljeni vsi zavedni možje in fantje! Sv. Trojica v Slov. goricah. Dekliški krožek bo počastil naše matere z materinsko proslavo v nedeljo, 10. aprila, ob treh popoldne v samostanski dvorani. Na sporedu so telovadne točke, simbolične vaje, deklamacije, petje, govor in igra »Spokornica«. Pridite vsi, da se skupno oddolžimo svojim materam za njihovo delo in ljubezen! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Za velikonočni ponedeljek se nam obeta nekaj novega in lepega. Naš fantovski odsek prvič in samostojno prireja odrsko predstavo, in sicer znano in prelepo igro »Garcija Moreno«. Junaški mož Moreno predstavlja odločnega moža, ki se bori proti temnim silam. Pade sicer kot žrtev teh sil, a v svoji smrti je šele pravi zmagovalec. Igra je kakor nalašč za današnje čase. Sv. Rupert v Slov. goricah. Prosvetno društvo v Sv. Rupertu priredi na cvetno nedeljo in na velikonočno nedeljo ob treh popoldne v prosvetnem domu pretresljivo in največjo žaloigro sveta Kristusovo trpljenje« ali »Pasijon«. Vabimo vse bližnje in daljne prijatelje lepih verskih prireditev na to posebno predstavo. Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo je v>prtzorilo zgodovinsko igro »Kruci« dvakrat ob nabito polni dvorani in bo na splošno željo »Kru-ce« ponovilo na belo nedeljo ob treli popoldne. Hoče. Dva dogodka sta, ki sta vredna, da ju našim bralcem opišemo. Prvi je nadvse lepo posrečena akademija fantovskega odseka in dekliškega krožka na praznik sv. Jožefa. Vse telovadne točke fantov in deklet so potekale brezhibno in dovršeno. Skupinske vaje so žele veliko navdušenje in občudovanje. Do solz ganljivi sta bili simbolični vaji »Za materjo« in »Oj, Doberdob«, ki sta se morali na zahtevo občinstva ponoviti. Prisrčen je bil nastop naših najmanjših, ki jih je bilo občinstvo posebno veselo. Osrednji slovesni točki ata bili slovesen sprejem članov in govor g. dr. Josipa Meško iz Maribora. S svojim obiskom ata nas iznenadila šolski nadzornik g. Senica in prof. g. štrukelj ter mnogo drugih iz Maribora. Našim fantom in dekletom kličemo: Naprej vztrajno in pogumno, na delo za naša katoliška načela in vzore! — Drugi važni dogodek je bil občni zbor našiga Prosvetnega društva na Marijin praznik. Udeležba je bila sicer slaba, toda zelo so bila razveseljiva poročila odbornikov o živahnem in vsestranskem društvenem delovanju, živahno se razvija godba na Loče pri Poljčanah. Prosvetno društvo priredi v soboto, 9. aprila, ob 20 in v nedeljo, 10. aprila, po večemieah na šolskem odru tridejansko Me-šltovo dramatsko sliko »Mati«. Prireditev bo v proslavo naših mater. Pridite v obilnem številu! Zgornja Ponikva. Dne 25. marca se je pri nas vršila proslava materinskega dne. Na. sporedu 80 bile pevske točke, deklamacije in gledališka igra »Mati«, ki so jo prav dobro vprizorili šolski otroci. Vsa hvala za prelepo prireditev gre gospodičnama učiteljicama ter g. župniku, duhovnemu svetniku Gorišeku, ki je imel lep govor v počastitev in pobudo materam. št. Ilj pri Velenju. Dekliška krožek nam je 27. marca s svojo telovadno akademijo pripravil pray lepo in pristno dekliško prireditev, ki je uspela nad vse naše pričakovanje. Uspeh je pokazal, da so se dekleta lotila svoje nelahke naloge z vso dušo in z mladostnim ognjem. Vse točke sporeda so pričale o spretnem vodstvu in temeljitem delu. Zastopnica oeljske podzveze je v svojem lepem govoru še podžgala vnemo deklet in občinstvo v polni dvorani je spremljalo spored z glasno pohvalo. S himno slovenskih fantov se je zaključila naša prva dekliška telovadna akademya- Dopisi Šmartno pri Slovenjem Gradcu. Kljub velikemu prizadevanju nasprotnikov je zmagala tudi pri nas lista JRZ z nosilcem Kresnik Martinom. Dobila je 300 glasov in 15 odbornikov. Novoizvoljeni župan g. Kresnik je mož iz dobre krščanske hiše, skromen in požrtvovalen ter delavec za blagor soljudi. Bil je navdušen Orel, je član krščanskih organizacij in naročnik katoliških listov. Bil je tudi občinski blagajnik in že dolga leta naš odbornik. Zato smo mu občani s prav posebnim veseljem zaupali to odgovorno mesto. Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Na sedmini po pokojnem čuček Alojzu, posestniku v Bišu, se je nabralo za afriške misijone 53.75 din. Bog povrni darovalcem! Gornja Radgona. Mali obmejni promet med Jugoslavijo in Nemčijo so nemške oblasti po dvomesečnem zastoju od strani bivše avstrijske oblasti spet odprle. To je spet dobrodošlo za avstrij- ske državljane v obmejni coni. Meščanom v Rad-kersburgu bo sedaj spet omogočeno, živilske potrebščine mnogo ceneje kupovati pri nas. To je postalo razveseljivo tudi za naSe trgovce in mesarje. — Selekcijsko društvo za svetlolisasto govedo v Gornji Radgoni je zadnji čas v svojem velikem okolišu živahno razgibano. Doseglo je lep uspeh na področju pridobivanja čim več rodovniških krav in hikov plemenjakov. To pospeševanje kaže lep napredek živinoreje v okraju. — Dela na železniški postaji močno napredujejo. Končan bo skoraj nasip, kamor so nasull doslej do 300 vagonov gramoznega materijala. Sekcija zaposluje vedno nove delavce. — Orožniška postaja v Gornji Radgoni se je pred dnevi preselila iz centra trga v Podgrad. To je tržanom v veliko škodo in nezadovoljstvo, ker morajo radi stalnih opravkov v do 2 km oddaljen samoten kraj. kar pomeni veliko oviro in zamudo časa. 10. aprila pri načelniku pod ugodnimi pogoji. Ne zamudite te prilike! Vreme imamo krasno, breskve, slive, marelice in češnje cveto ob lepem. Bog blagoslovi letino! — Od naše orožniške postaje je prestavljen na lastno prošnjo leta 1935 došli postajevp+ija Alvir Uija na Dolnjo Pračo v Bosni. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspeha! Zamenil ga je Zabavnik Jožef, rodom Kamničan. K nam je prišel iz Užic v Srbiji. Dobrodošel in obilo razumevanja za haloške razmere v tem velikem in hribovitem rajonu želijo Barbarčani! Prihova pri Konjicah. V sredo, 30. marca, si je Kvas Anton, Žagar pri Gosniku ml. v Pobrežu, prežagal levo roko na členkih prstov do kosti. Na desni roki si je že prej enkrat odžagal tri prste. Tako je postal sedaj nesposoben za težko delo na žagi. — V ponedeljek popoldne sta brat in sestra, otroka viničarja Gumzeja, v Jurakovl viničariji sadila krompir. Po nesreči je sestra z motko zadela po roki brata, ki je nametaval. Kost sicer ni zdrobljena, pa meso je pretreno. Bele vode. Naše župnišče se hitro obnavlja ter je bilo ob koncu marca že pod streho. Hvala Bogu, ki nam je dal ves Čas lepo vreme, hvala občanom in prijateljem iz sosednjih župnij, ki so nam pomagali. Vsem Bog povrni! Naša iskrena želja je, da čimprej uredimo župnišče in šolo, ker želimo še letos spremembe na boljše. Gre za mladino, ki bo katoliška, če bo imela katoliški pouk in vzgojo. — Nujno potrebno je, da dobimo pri nas pomožno pošto. Prej so nam pošto dvakrat na teden dostavljali iz Šoštanja; odkar se je pa dvignilo število naročnikov katoliških listov, so pa pismonoše zboleli in tako že par mesecev nimamo nobene dostave. Naprošamo poštno ravnateljstvo, da ukrene vse potrebno. Dramlje. Dne 27. marca je imela krajevna organizacija KZ svoj redni občni zbor. Iz poročila, ki ga je podal njen načelnik, smo videli, da ne drži rok križem, ampak se z vso dano ji možnostjo briga in skrbi, da bi naš kmet prišel do svojih pravic in boljšega položaja. Sv. Jurij ob juž. žel. Od 19. do 27. marca je bil za našo faro sv. misqijon. Vodili so ga oo. jezuiti. Izredno lepa je bila mogočna evharistična procesija v četrtek zvečer, ko so tisočglave množice z gorečimi baklami v rokah izpovedovale vero v evharističnega Boga. Daj Bog, da bi bil uspeh misijona trajen! Laško. Zmaga našega kandidata Hrastnika pri občinskih volitvah v nedeljo, 27. marca, je vplivala na našo JNS kakor udarec na glavo. Njeni pristaši hodijo okoli kot motoglavi, njeni dopisniki pa zabavljajo po časnikih ne samo čez nasprotnike, marveč tudi čez lastne pristaše. Ta- Papanin vodja ruske severnotečajne ekspedlcije, jo imenovan za podpredsednika sovjetske upravo Ledenega morja In ga že Imenujejo kot naslednika prof. Schmidta. — Sezonski delavci se še vedno selijo. V zadnjih tednih je po cesti v Gornji Radgoni vse živo tru-moma odhajajočih delavcev v Nemčijo, ki se vsako sredo v ogromnih množinah odpravljajo iz Murske Sobote. Iz gornjeradgonskega okraja se jih je odselilo že nad 700. V velikih množinah odhajajo kmečki in viničarski fantje in dekleta iz župnije Sv. Ana v Slov. goricah, žalostna prihodnost nas čaka. Naši kmečki grudi bo primanjkovalo delavcev. Naše pridne roke služijo tujcu, ki si na naš račun kopiči dobiček. Doma pa posestva propadajo. Ali se ne da ničesar storiti v omejitev? Sv. Bolfenk na Kogu. Dne 27. marca smo čutili močen potres okoli četrt na eno popoldne. Bili so trije močni sunki od severa proti jugu, da se je zemlja zazibala od severa proti jugu in obratno. Ure, ki nihajo od vzhoda proti zahodu, so se ustavile. V naši sosedni župniji štrigovi je v neki hiši voda pljusknila iz škafa. Ponekod so stene poškodovane. Razume se, da smo se prestrašili. Svetinje. Volilcem, ki se v nedeljo, 27. marca, niso dali z nobenimi praznimi obljubami preslepiti, in ki so živa priča o poštenosti naše agitacije in dela, se za neomajno zaupanje v imenu tovarišev iskreno zahvaljujem in obljubljam, da bo šlo naše delo samo za blaginjo svetinjskih občanov, ko stoji za nami poštena večina volilcev! — Pučko Miloš. Svetinje. V nedeljo, 27. marca, so bile pri nas občinske volitve. Kljub nesramni agitaciji združenih nasprotnikov, je vendar odnesel zmago odbor, ki mu stoji na čelu dosedanji mladi, pošteni in zmožni župan g. Pučko Miloš. Vse prizadevanje opozicicnalnih priganjačev, ne laži, ne pijane figure, ne pripravljeni sodi vina in pečeni purani za primer r.mage, ne tisoči raznovrstnih letakov, ki so jih morali stati lepe vsote, vse ni nič pomagalo. Zmagal je Pučko! že nasprotna agitacija je spametovala voillce, ker so vedeli, da bi v primeru zmage nasprotnikov morali ubogi občani plačevati visoke vsote za tisk nešte-vilnih letakov in vse drugo... Po porazu so nasprotniki kakor poparjene koprive ter poskušajo na vse strani pikati z novimi lažmi. Toda poparjene koprive ne žgejo! Obžalujemo le one nesrečneže, ki so šli za nasprotnike v ogenj po kostanj, da se jim sedaj pametni volilci smejejo. — Pošteno gospodarstvo v občini bo pa s Pučkom teklo neovirano naprej! Svetinje. Ivanjkovski dopisnik »Domovine« naj ne laže, da so svetinjski fantje izzivajoče vreščali, ampak naj pove resnico, da je bilo nasprotno res in da napad od propadajočih naprednjakov ni bil navadna fantovska divjost, ampak napad iz mržnje do fantovskega odseka, ker so naše fante obkladali v tem stnislu z najbolj prosta- Nemška plebiscitna znamka. Slovenski kolesar pred 50 leti. Cehoslovaški zunanji minister Krofta. škimi priveski. Naši korajžni fantje tudi niso bežali pred kilavoetjo dopisnikovih fantinov, ampak so bili po onem dogodku na Libanji, ki je bil čisto navaden fantovski pretep in so tudi bili naši napadeni, pa je enemu, ki niti naš ni bil, zavrela kri, da je storil ono neumnost, opozorjeni, naj se pretepom izogibajo, da ne bodo delali sebi sramote. Naj dopisnik »Domovine« pove, kako umazano so govorili njegovi plemeniti fantje o fantovsktm odseku in o spoštovanih svetinjskih osebah. To bi najboljše osvetlilo omiko njegovih »naprednih« fantov. Velika Nedelja. V nedeljo, 10. aprila, bo po rani sv. maši ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v križniški dvorani. Ob tej priliki bo podal priznani sadjarski strokovnjak g. prof. Vardjan iz št. Jurija mnogo naukov in navodil iz sodobnega sadjarstva, po katerih bi se naj ravnali, če hočemo doseči pri tej panogi kmetijstva večje in rednejše dohodke. vabljeni! Sv. Barbara v Halozah. Vinarska zadruga, ki smo jo lani ustanovili, lepo napreduje. Vinogradniki, ki imajo tu svoje gorice, a stanujejo drugod, so se zbrali na posvetovanje o pristopu, pri Sv. Marku in pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Iz obeh župnij jiih je pristopilo lepo število. Tudi iz Spuh-lja, Ptuja in drugih vasi se vpisujejo zavedni vinogradniki. Tako je prav! Prvo ugodnost že lahko sedaj kot zadružniki izrabite pri skupni nabavi galice za škropljenje, in sicer do vštetega Na Angleškem prodajajo velikonočna jagnjeta. V Berlinu so zgradili 23 metrov visok stolp, v ka terem ima prostora 300 ljudi, ki so čisto zavarovani napram bombam iz letal. fštarl mlin na veter ob reki Benl v Nemčiji bodo spremenili v muzej. ko se človeku godi, če se preveč jezi. Da bi jim ne bi le preveč jeza škodila, jim je svetovati, naj vsaj zadnji čas posta porabijo za blagovito pokoro. Homberg-Hochheide na Porenskem. V nedeljo, 20. marca, je bilo v Karnapu na Vestfalskem glavno zborovanje Zveze jugoslovanskih, katoliških in narodnih društev. Bilo je zastopanih 18 društev sv. Barbare, oziroma Rožne venskih bratovščin. Imeli smo čast pozdraviti na tem zborovanju generalnega predsednika naše Zveze vlč. g. p. Nedeljka Barača, dominikanca, in atašeja kr. konzulata g. Leopolda Korošca. Predsednik Zveze Ivan Lindič ;e podal poročilo o delovanju zveznega odbora ter o težkočah in ovirah, ki so nam jih delali naši nasprotniki. Tajnik Sapot-nik je poročal o naših zborovanjih in prireditvah v minulem letu, zlasti o žalni proslavi v Karnapu za blagopokojnim in nepozabnim velikim Slovencem nadškofom Jegličem 4. avgusta in pa o proslavi godu sv. Barbare ter narodnega zedi-njenja 1. decembra v Meerbecku. Podpredsednik m blagajnik Vabič je podal letni račun Zveze ter poudarjal, da je imela Zveza v minulem letu izredno velike stroške, kljub temu pa je v blagajni še znaten preostanek. Generalni prezes g. p. Barač je opominjal predsednike k slogi in bratski ljubezni, da služijo tudi v tujini Bogu in domovini. G. konzularni ataše Korošec nas je zagotovil tudi v bodočnosti naklonjenosti kr. konzulata, kjer bomo našli vedno v vseh naših potrebah pri slehernem konzularnem uradniku od- Š vi car Fric Steiniger se je napotil peš na olirn-pijado, ki bo 1. 1940 v japonski prestolici Tokio, prto in razumevanja polno srce. Zborovanje smo zaključili s trdnim sklepom, da bomo ostali tudi v bodočnosti zvesti sinovi in hčere matere sv. katoliške Cerkve, zvesti pa tudi naši ožji domovini Sloveniji in naši državi Jugoslaviji. Peter Rešetar rešetari Zemlja se je tresla. JNS je propadla, kakor je dolga in široka, pri občinskih volitvah že dopoldne, zato se je opoldne zemlja stresla. Ni čudno, če tako trhlo drevo telebne po tleh. Prvoaprilsko glasilo. JNSarsko časopisje išče nove smeri, ker se boji osamljenosti, ako bo še nadalje zagovarjalo JNS politiko. Svetujem jim, da naj se imenujejo kar prvoaprilsko glasilo, ker itak vsak dan misli, da je treba ljudi vleči — za prvi april. Pucelj si je končal življenje. Te dni izide posebna knjiga spominov samega političnega in živinskega mesarja, bivšega kmetijca, bivšega ra-dičevca, bivšega samostojneža, bivšega itd., danes JNSarja Janeza Puclja. S tem je končal svoje politično življenje. Zdi se mi, da mu je bila vsa politika ves čas samo hec, zato jo je končal tudi na tako smešen način. Ker se sedaj tudi jaz poslavljam od njega, mu želim, da bi mu bilo življenje tako lahko, kakor je narodu, ko se je Puclja odkrižal. Vsaj nekaj! JNSarski trgovec je imel pripravljene petarde, da bo streljal za zmago svoje liste. Ker pa je že dopoldne videl, da je vsega upanja kraj, je brž ponudil petarde svojemu protikandidatu. Ta jih je kupil pod pogojem, da zvečer trgovec iste sam prižiga in strelja z njimi na našo zmago. Zgodilo se je tako. Ali ni moj prijatelj dober, da mu je pustil to veselje? Delavci se niso spametovali. Pri zadnjih volitvah sem posebno pazil, kako se kaj obnašajo delavci, ki se vede ali nevede prištevajo rdečim. Kaj je delavstvo trpelo pod JNS režimom, vemo vsi. In kaj vse je že sedanja vlada dala delavstvu, tudi vemo. Toda delavci so šli za JNS. S tem so pokazali, da so zajci, ker se bojijo ko-robača, in je JNS imela prav, ko jih je tepla; še sedaj se je bojijo. Bom moral menda res svetovati vladi, da zopet ukine socialne zakone In vzame v roke korobač, kakor ga je imela JNS, ker rdečkarji samo na korobač verujejo. Tunel skozi zemljo. Neki boljševik je napovedal, da bo napravil tunel skozi zemljo, da bi šel v Rusiji notri in prišel v Španiji ven. Škoda, da ni malo pohitel, bi laliko sedaj boljševiki iz Španije vsaj imeli kam bežati, tako jim pa ostane samo morje! Italijani se naj iz mest selijo na deželo. Tako je naročil sam vodja Italije. In tako pride zopet v veljavo ona pesem, ki smo jo med vojno slišali iz mesta: Res luštno je tam na deželi, kjer se za jest kaj dobi! Zdaj bomo pa še dodali: ... kjer se zrak ne zastrupi! Na Češkem ima vsak človek masko. Kdor ima denar, jo mora kupiti, kdor ga nima, jo dobi zastonj. O, ko bi Evropa dobila mir zastonj, ker ga nima in danarja tudi ne! Ljudje bi si pa namesto masi- lahko kupili klobuke! 70 letna Belgijka (žena preprostega ribiča) je žela v Londouu velik uspeh na ljudskem plesu v coklah. Japonsko-kiiajska vojna Znatni kitajski uspehi Kitajci so čisto pregnali Japonce iz Tajenčvan-ga in okolice. Zavzeli so vojaško važno mesto Lini. V južnem šantungu so strašno porazili japonske čete, ki so pustile na bojišču 10.000 mrtvih. Japonci so se morali znova umakniti proti severu v nove postojanke, ki so oddaljene 80 km od šangaja. Neomejena pooblastila Čaakiijšeku Maršala čankajšeka so proglasili za diktatorja Kitajske z neomejenimi pooblastili. S tem je kitajski narod dokazal, da ne bo popustil, ampak se bo bojeval naprej proti japonskemu vpadu. Pos\*t japonskih poveljnikov V Šangaju so se sestali vrhovni japonski poveljniki japonske vojske. Posvetovanja se je udeležil tudi japonski vojni minister general šugi-jama. Generali so razpravljali o nadaljevanju vojnega pohoda, ki je v zadnjem času zastal v Šantungu in v raznih drugih severnih kitajskih pokrajinah. Vrhovni poveljnik japonske vojske na Kitajskem, general Terauči, je zahteval nove čete iz Mandžurije in iz domovine. Politične novice Vodju nemškega naroda v Celovcu. Na svojem agitacijskem potovanju za nedeljsko ljudsko glasovanje se je pripeljal Hitler dne 4. aprila iz Gradca v Celovec s posebnim vlakom. V Celovcu je pozdravila vodjo najprej častna četa z godbo. Nato je odšel Hitler v mestno hišo, kjer 30 ga čakali v mestni dvorani sami odličniki. Prvi go je pozdravil škof dr. Hefter. Za njim je govoril mestni župan, ki je izročil kanclerju lepo diplomo častnega občanstva. Hitler je sprejel častno občanstvo in je odšel v Messehalle, kjer je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril eno uro. — V torek, 5. aprila, se je mudil Hitler v Innsbrucku, kjer je imel prav tako volilni govor. Nemški zunanji minister v Avstriji. Z letalom je odpotoval 4. aprila v Avstrijo nemški zunanji minister von Ribbentrop in je imet sestanek S Hitlerjem. Hitler se bo kmalu vrnil iz Avstrije v Berlin, kjer bo važna seja vlade. Domače novice Prij«ta od policije. Mariborska policija je Vtaknila pod ključ posestniškega sina Stanka Kukovca in njegovega bratranca Franca, ker sta hotela v Mariboru prodati sodček vina, katerega sta ukradla nekemu posestniku v Zg. Porčiču. Otrok utonil v mlaki. V Tešanovcih v Slov. Krajini je utonila v nezavarovani mlaki pred hišo enoletna hčerkica posestnice Hari. Ko se je mati vrnila z dela v vinogradu, je našla otroka utopljenega. Gozdni požar ob severni meji. Od navadnega zažiganja pograbljene suhljadi je nastal gozdni požar dne 2. aprila popoldne pri posestniku Vin-cencu Volmajer na Spodnji Kapli. Požar je uničil skoraj en hektar gozda. Volmajerjeva 16 letna služkinja je zažgala ob robu suhe trave pohabljeno suhljad od detelje. Ker je letos v našem kraju precejšnja pomladanska suša, se je užgal ves breg gozda. Precej hitra pomoč sosedov in drugih bližnjih ljudi je preprečila razmah gozdne požarne nesreče. Volmajer je oškodovan za 10.000 din. Vlom v stanovanje. V Celju na Mariborski cesti je bilo vlomljeno v stanovanje g. Vrečka. Neznanec je odnesel v odsotnosti domačih 1500 din gotovine in raznih drugih predmetov za 5000 din. Ko so se Vrečkovi vrnili, so našli vse razmetano po stanovanju. Za postni čas in velikonočno dobo priporočamo: F. S. Finžgar: Sedem postnih slik, broš. 12 din, vez. 20 din;Dr. Fr. Ks. Lnkman: Izbrani spisi sv. Cecilija Cipriana, I. del, broš. 36 din, vez. 48 din; Dr. Jože Pogačnik: Veliki teden (mo-li t veni k za obiskovalce božjega groba): v platno vezan izvod z rdečo obrezo 28 din, z zlato obrezo 40 din, v usnje vezan' 56 din. — Za vse nedelje in praznike najprimernejši molitvenik so Vodu-škove Svete maše za nedelje in praznike: v platno vezan z rdečo obrezo 27 din, z zlato obrezo 36 din, v usnje vezan 48 din. — Knjige dobite po vseh knjigarnah. — Udje Družbe sv. Mohorja jih dobe 25% ceneje, če jih naročijo naravnost pri Družbi sv. Mohorja v Celju. 621 ItllUHIIIIIIIIIIHIIIIII TOMBOLA MARIBORSKIH POŠTARJEV Pri tomboli, katero priredi »Glasbeno društvo postno-telegrafskih uslužbencev« v Mariboru dne 10. aprila ob dveh popoldne na Trgu svobode, dobite za 2.50 din 2080 din vredMo kuhinjsko opravo, moško obleko, moško in žensko kolo, kuhinjsko posodo, krasen poreelanski servis, špecerijo za en mesec za štiri osebe, vrečo fine moke, dve šunki, svilo za žensko obleko ter še okrog 500 drugih dobitkov. — Dobitki so na vpogled v Jurčičevi ulici pri tvrdki »Obnova« (F. Novak). — V nedeljo vsi na tombolo! Nove velikonočne razglednice. Mariborska podružnica »Branibora« je založila okusne velikonočne razglednice. Slika predstavlja velikosobot-ni narodni običaj. Prepričani smo, da bodo ljudje radi segali po teh lepih razglednicah, ki so po 1 din naprodaj v knjigarnah in trafikah. Vse knjigarne, trgovine in trafike, ki želijo razglednice kupiti, oziroma vzeti v komisijo, prosimo, da se blagovolijo čimprej obrniti na naslov: Bra-nibor, podružnica Maribor, in da pri tem navedejo višino provizije. Kupujte, podpirajte domačo umetnost in naša narodnoobrambna stremljenja! Društvene vesti Sv. Lenart v Slov. goricah. Na cvetno nedeljo bo po večernicah v dvorani v Narodnem domu skic-ptično predavanje o Kristusovem trpljenjM-Ker je vstop prest, zato je vsakomur omogočeno, udeležiti se te prireditve, za postni čas tako zelo pomembne, na katero vse iskreno vabimo! Po predavanju bo istotam redni občni zbor društva »Zarja«, katerega se naj udeležijo vsi člani, vabljeni pa so tudi prijatelji društva. Dopisi Sv. Lenart v Slov. goricah. Tukajšnja KZ bo imela redni letni občni zbor na cvetno nedeljo takoj po rani sv. maši v dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. VaMjeni ste vsi brez izjeme nad 14 let stari obojega spola, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. Govornik pride iz Maribora! Rrazkrižje. Z veliki željo smo že pričakovali volitev v naši novoustanovljeni občini. Te volitve niso bile samo navadne občinske volitve, ampak neke vrste plebiscit, da li smo Slovenci ali Hrvati. Z gorečo željo smo pokazali vsej javnosti 27. marca, da smo in ostanemo zavedni Slovenci. Naši nasprotniki so bili nasprotniki nove občirre. Pri agitaciji za volitve so imeli vmes prste JNS-arji in mačkovci, prav tako tudi čakovski odvetniki, ki so slepili ljudi, da bo občina Razkriž-je, če zmaga gospodarska lista z nosilcem škram-lecom, zopet priključena Štrigori ter k savski banovini. Ker pa so vsi ti intriganti raznih političnih strank trosili laži med volilci, so jirn volilci na dan volitev pokazali, da hočejo tiste ljudi, kateri govorijo resnico povsod in imajo večino v občini, banovini in državi. Ljudska volja je volila JRZ, da pokaže, da je tukaj slovenski narod versko-kulturno zdrav in še nepokvarjen. Ta narod hoče tudi v svoji novi župniji imdti svoje duhovnike! Hoče, da naša nova občina ostane vedno priključena Sloveniji! Hoče, da na občini vlada red, zakonitost in pravica za vse enako! Hoče, da bi dvignili in poživili kar najbolj našo narodno zavest! DOSEDAJ SO IZŠLE SLEDEČE KNJIŽICE »SLOV. GOSPODARJA«: din din din din 1. Zemljiška knjiga « . . » . 2. Kako si sam izračunam davek 3. Zaščita kmetov v Jugoslaviji (Razprodano) 4. Predpisi o cestah in prometu na njih.........14 din 5. Zakon o volitvah naodnih poslancev .........8 din 6. O bolnišnicah in bolniških pristojbinah ......... 7. Koliko sme odvetnik računati 8. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov ... s..... 9. Uredba o kmetijskih zbornicah 10. Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah notarjev . . 11. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi spremembami, dopolnitvami in avtentičnimi tolmačenji do 1. febr. 1938 . Naročniki »Slovenskega gospodarja dobijo knjižice za j olovieno eeno. 5 din 5 din 5 din 12 din MALA OZNANILA SLUŽBE: šoleprosto deklico prevzame odlična družina. Maribor, Gajeva 4. 641 Iščem deklo za vožnjo mleka. Plačam 150 din. žnidarič, Sv. Marjeta ob Pesnici. 635 Majerja ali hlapca in deklo sprejme takoj Vladimir Vošnjak, Ptuj. 636 Vrtnarskega vajenca sprejme vrtnarstvo Jemec Maribor. Stanovanje in hrana v hiši. 633 POSESTVA: Prodam poceni posestvo 7—10 oralov. Vprašati pi-i Vajngerl Jurij, Smolinci 33, Sv. Andraž v Slov. goricah. 634 RAZNO: Na stanovanje vzamem zakonski par brez otrok. Plohi Hilda, Mestinje, Podplat. OU Obračalni plug, lahek, močan, tovarniški izdelek, proda Stemberger, Bezena 5, Ruše. 637 Kdor mimo gre, naj ogleda si »Pri starinarju«, Maribor, Koroška 6, Zidanšek: ostanke svile, rjavo, plavo, belo platno, oksford, volne, cvirn-cajg, moško blago, oblekce od 11 din, predpasnike, moške in ženske srajce, hlače vse velikosti, fantovske oblekce od 70 din, pletene jopice. 638 Kupim dobro in lepo kislo zelje, plačam 1 kg 3 din. Lovrec, Maribor, trg vrsta olja. Vabilo na 28. redni občni zbor, ki ga bo imela Hranilnica in posojilnica v Zgornji Polskavi, r. z. z n. z., v nedeljo, dne 10. aprila 1938, v prostorih Posojilnice ob deveti uri dopoldne (takoj po sv. maši). Dnevni red: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Citanje zadnjega revizijskega poročila. 3. Citanje računskega zaključka od leta 1936 in leta 1937 ter odobritev. 4. Poročilo načelstva. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Slučajnosti. Opombe. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor v istih prostorih, z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih članov. — (Mani lahko pregledajo računski zaključek osem dni pred občnim zborom med uradnimi urama. Zgornja Pcdskava, dne 3. aprila 1938. — Načelstvo. 639 Kmečka trgovina Zakaj naraščajo cenc vina Zadnja leta so živeli naši vinogradniki v velikih skrbeh zaradi neprestanega padanja cen vinu. Vinogradništvo se ni več izplačalo. Govorilo se je, da je vzrok, nazadovanja nadprodukcija vina, pokazalo pa se je, da je bilo vino težko spraviti v denar tudii v slabih vinskih letinah. Šele letos se vidi, da ni povzročila padca cen toliko nadprodukcija, kakor obubožanje širokih ljudskih plasti, slabe trgovske pogodbe z inozemstvom in pa težave z izvozom zaradi deviznih ovir. Letos se je pokazalo, da se je potrošnja vina precej dvignila, in sicer kar za 20%. Ker je bila poleg tega trgatev za dobro tretino slabša od normalne letine, sta ta dva vzroka namah pregnala vinsko krizo. Ker pa bo potrošnja vina gotovo še rastla, saj se blagostanje v državi vidno boljša, poleg tega pa nam je sedanja vlada sklenila vrsto zelo ugodnih trgovskih pogodb, pri katerih se je uvaževal tudi izvoz dalmatinskega in banatskega vina, je upati, da se bližajo boljši časi za našega vinogradnika, če bi bila dana možnost, da se vino iz Dalmacije in Banata izvaža v inozemstvo, bi odpadla ta dva najhujša konkurenta slovenskih vin pri nas doma in naš domač pridelek bi že nekako po primerni ceni spravili v denar v Sloveniji sami. Vinske cene se pri nas od zadnjega poročila niso spremenile. Zaloge se neprestano manjšajo. Trgovina s konji Trgovina s konji ni posebno živa. Na ptujskem sejmu so bili konji od 1500 do 8000 din komad, ¿rebeta po 1300 do 3500 din. Na zagrebškem £ejmu se je prodajal par lahkih konj po 5000 do 6000 din, par srednjih konj po 7500 do 8500 din, par težkih konj 11.000 do 12.000 din, lahka žre-beta komad po 1500 do 2000 din, težka 2300 dO 2800 din, konji za klanje 1.50 do 2 din 1 kg. Živina Cene so stalne, trgovina srednja, dogon na zadnje sejme pa je bil precej živahen. Dosežene so bile sledeče cene: Maribor. Debeli voli 4.50—5.50 din, poldebeli 3.90—4.50, plemenski 4.75—6, biki za klanje 3.50 do 4.30, klavne krave debele 4—5, plemenske 4 do 5.50, klobasarice 2.50—3.25, molzne 3.50—4.10, breje 3.75—4.25, mlada živina 4.40—5.50, teleta 5—7 din. Lendava. Biki 3.75—5, telice 3.75—4.75, krave 2—3, teleta 4.50—5 din. Ptuj. Voli 5.50, 4.50 in 4 din, tettce 5.50, 4.50 in 4 din, krave 4, 3 in 2 din, teleta 6 din. Šmarje pri Jelšah. Voli 5—5.50, 4—4.50 in 3 do 3.75 din, telice 4.50—5, 4—4.50 in 3—3.50 din, krave 3.50—4, 3—3.50 in 2—2.50 din, teleta 5 do 6, 4—5 din. 3Iotnik. Voli 4—5.25 din, krave 3—4.50 din, junci in telice 4—5 din. Na Hrvaškem je cena prvorazrednim volom 5.50, drugorazrednim 4.75 din; teleta žive vage 6—7 din, ^prtve teže 9.75 din. Svinje Cene svinj se še vedno dvigajo. Tako so se na zadnjem svinjskem sejmu v Križevcih na Hrvaškem, ki spada med največje svinjske sejme v državi, dvignile povprečno za dinar pri 1 kg žive teže. Največje povpraševanje je bilo po mladih pršutarjih v teži od 55—80 kg za industrijske namene. Prodajali so se po 8—8.75 din, pitane svinje so se prodajale po 8.50—9 din žive teže in po 10—11 din zaklane. Odojki so bili po 60 do 160 diin komad. — Na mariborskem sejmu so bili mladi prašički 5—6 tednov stari po 60—85, 7—9 tednov stari po 85—120 din, 4—5 mesecev 145—190 din, 5—7 mesecev 240—380 din, 7—10 mesecev 410—480 din, eno leto stari 710—810 din; 1 kg žive teže 6.50—7.75 din, mrtve teže 8.50—11.25 din. Kupčija je bila zelo živahna. — Na ptujskem sejmu so bili prasci 6—12 tednov stari 60—100 din, pršutarji 7—7.50 din, debele svinje 8—8.50 din, plemenske svinje 6.25—7 din. — Na celjskem sejmu so bili prašiči po 7—8 din za 1 kg žive teže. i Sirove kože in volna Goveje sirove kože so po 11—14 din, telečje 15 din, svinjske po 12 dfri 1 kg. ■—■ Neoprana ovčja volna je po 22—26 din, oprana pa po 32 do 36 din 1 kg. Razgovori i našimi naročniki Vprašanja in odgovori Pogoji «a skrajšan rok. Ivan Selič. Vas je sedem bratov, izmed katerih je prvi služil devet mesecev, drugi in tretji vsak po 18, četrti devet, peti 18, šesti je sicer potrjen tudi na 18 mesecev, a še ne vpoklican, sedmi pa sedaj služi svoj rok. Na vprašanje, ali bi mogel doseči sedmi brat skrajšanje 18 mesečnega roka, Vam odgovarjamo, da ne, ker pritiče skrajšan rok le tistemu bratu, pred katerim sta dva brata neposredno odslužila popolni rok. Kadi tega mora sedmi brat služiti celih 18 mesecev, pač pa bo šesti brat lahko dosegel skrajšan rok. Prodaja jabotčiuka lastnega pridelka. A. Karba v K. Od te prodaje Vam ni treba plačevati nikake državne trošarine, občinsko trošarino pa le, ako jo je banska uprava odobrila. Za prodajo potrebujete zadevno dovoljenje okrajnega načelstva. Kolkovanje pooblastil. B. A. v Z. Pooblastila je treba kolkovati z 20 din, v kolikor nastopata le en pooblastitelj m en pooblaščenec. Za vsakega nadaljnjega pooblastitelja ali pooblaščenca pa je plačati po 20 din več. V odgovoru, objavljenem 16. februarja, stoji le vsled tiskarske pogrešite, da znaša taksa 2 din. Kurjač drž. železnic, vlakovodja, pogoji za sprejem. R. črnčič v J. Prošnjo naslovite na obl. ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljano. Ni verjetno, da bi Vas sprejeli takoj kot kurjača, marveč Vas bodo najprej kot delavca. Ko boste delavec, boste poleg svojega rednega dela v posebnih tečajih ter s privatnim učenjem pridobili usposobljenost za kurjača. Posebne šole za to ni; tečaji pa so brezplačni. Kurjači so razporejeni med zvaničnike H. kategorije, za kojih sprejem so predpisani sledeči pogoji: da so dovršili osnovno šolo, da so telesno in duševno zdravi, dobrega vedenja, da znajo popolnoma službeni jezik, da so stari najmanj 18 in največ 60 let, da imajo v primeru mladoletnosti odobritev roditeljev aH varuha, da niso pod skrbstvom ali v konkurzu ali da ni nad njimi podaljšana očetov- ska oblast, da niso bili s sodno razsodbo obsojeni na izgubo častnih pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traja. Ne zahteva se, da ste že prosti vojaščine, marveč le, da ste po dovršenem 21. letu starosti odslužili obvezni rok v stalnem kadru, razen če ste po zakonu kot edini hranitelj nesposobnih zadrugarjev, ali kot stalno ali začasno nesposoben oproščeni službe v stalnem kadru, odnosno ako ste zavezani plačati vojndco, da dokažete, da ste vojnico plačali. Sploh morate vse gornje pogoje dokazati z dokumenti, ni pa treba; da jih prošnji priložite, marveč le pripomnite, da jih boste rta zahtevo predložili (ako bodo pripravljeni Vas res sprejeti). V prošnji poudarite, da ste izučen kovač; lahko tudi, da znate igrati na klarinet, vendar dvomimo, da bi radi tega pri sprejemu imeli kako prednost. — Vtakovodja najbrž ne boste postali, ker spada to zvanje v povsem drugo vrsto službe. Možnost pa je, da postanete strojevodja, to pa po večletni službi, absolviranih tečajih m privatnem učenju ter ako ste dovršili najmanj dva razreda srednje, odnosno meščanske šole. Rubež rente v izterjavo aiunentacije. A. Knez. 9te delanezmožen, 60% invalid, dobivate le 460 din mesečne rente, skrbeti morate za ženo in dva zakonska otroka; imate tudi nezakonskega otroka, za katerega niste mogli ničesar plačevati. Sedaj je varuh slednjega predlagal zoper Vas izvršbo in Vam je sodišče zarubilo dve tre-tini Vaše rente. Vprašate, ali je to pravilno. — Ako dobivate rento na podstavi zavarovalne pogodbe, če niste sposobni za pridobivanje, se Vam sme zaradi plačila preživnine nezakonskemu otroku renta sicer zarubiti, a le v toliko, da Vam ostane še prostih 3000 din letno (torej 250 din mesečno). — Od zaslužka (dnevne mezde) se sme zavezancu zaradi plačila preživnine res zarubiti dve tretini, toda z omejitvijo, da mu ostane vendarle deset dinarjev na dan. Ako tega pristavka ni v izvršilnem dovolilu in ste rok za priziv (traja le osem dni) zamudili, predlagajte utesnitev izvršbe v gornjem obsegu. Večje omejitve ne boste mogli doseči, čeprav Vam je z ostankom nemogoče preživljati sebe in rodbino; zakon stoji pač na stališčn, da je treba svoje obveznosti točno izpolnjevati ter alimentacije plačati sproti, ako pa kdo to zanemari, ga izvršba k plačilu prisili, pri čemur varuje interese upnika, interese dolžnika pa ■— kot vidite — prav malo. Plačilo stroškov pri kontumačnih sodbah. J. Polanec. Bili ste toženi, prišli k razpravi ter se po zadevnem vprašanju od strani sodnika dali »kontumacirati«, ne da bi vedeli, kaj to pomeni. S tožnikom sta se zmenila, da mu boste iztože-vano terjatev plačali v dveh obrokih. Sedaj zahteva tudi, da plačate odvetniške stroške, ki so zelo visoki. — Kontarrračna sodba se izda, ako toženec ne pride k razpravi ali ako se po oklicu stvari odstrani, ne da bi se spustil v razpravo. To se zgodi navadno v primerih, ko je toženec res dolžan to, kar se iztožuje, odnosno so navedbe tožbe resnične. Seve mora toženec plačati tudi pravdne stroške, katere sodišče odmeri in so v opravku sodbe navedem. Kaj več stroškov niste dolžni plačati brez izrecnega dogovora. Na drugi strani pa se ne morete izgovarjati s tem, češ, da se pri razpravi, odnosno pred razpravo ni ni- govorilo o plačilu stroškov; Vi bi morali izrecno izjaviti, da pravdnih stroškov nočete plačati in ako bi bil tožnik na to pristal, potem bi jih moral on sam nositi. Sicer bi Vam pa ugovor nič ne pomagal, kajti kdor ob zapadlosti ne plača svojega dolga, ta mora po zakonu plačati stroške potrebne tožbe in pravde. Ko>t vidimo iz poslanih listin, znašajo stroški pravde (kontu-mačne sodbe in tožbe) le 392 din! Več — kot že povedano — niste dolžni plačati. Seve, ako je upnik radi Vaše ponovne zamude uvedel izvršbo, tedaj morate plačati tudi izvršilne stroške, in sicer kakor so odmerjeni v sodnih sklepih. Ako je upnik imel še kake druge stroške, odnosno ako mu je njegov odvetnik več računal, kakor pa je odmerilo sodišče, tedaj Vi niste dolžni te višje vsote plačati, razen ako ste se izrecno zavezal' to storiti. Dvigi hranilnih vlog. A. Krajnc. Sestra zahteva od Vas, da ji izplačate dedščino. Vi imate sicer denar naložen v kmečki hranilnici in Mestni hranilnici, a Vam nobena nič ne izplača, sestra pa hranilnih knjižic noče sprejeti. Vprašate, kaj Vam je storiti, da pridete do potrebnega denarja. — Ako je kmečka hranilnica članica Za» družne zveze, bo gotovo v doglednem času postala več ali manj likvidna in Vam, odnosno sestri svetujemo še nekoliko potrpljenja. Ako pa ni članica Zadružne zveze — Mestna hranilnica skoro gotovo ni članica Zadružne zveze — tedaj nista dolžni plačati več, kakor določa izplačilni načrt (ako jima je bila dovoljena zaščita); ako pa jima zaščita ni bila dovoljena, imate možnost tožbe na izplačilo vloge po predhodni odpovedi-Pred tožbo Vam svetujemo poskus poravnave. Razveljavljenje oporoke — kdo bo dedič. A". Glavnik. Pokojna J. je napravila leta 1932 testament, v katerem je postavila kot svojo dedinjo C. M. Naknadno je nekdo 'pokojnico nagovarjal, naj testament razveljavi. Po smrti pokojnice sta se kot dediča prijavila imenovana C. M. ter mož pokojnice. Sodišče je C. M. napotilo, naj toži pred pravdnim sodiščem. Vprašate, ali je možno testament, ki je bil napravljen v predpisani obliki, naknadno razveljaviti; ali ima mož pokojnice kako dedno pravico, ko je bil že pred deser tirni leti njegov zakon s pokojnico sodnijsko ločen; kaj naj ukrene C. M. in kdo bo spoznan za dediča. — Poslednjevoljne naredbe je možno razveljaviti, pa čeprav bi se bila morda zapustnica odpovedala pravici, svojo naredbo pozneje preklicati. Izjema velja le, ako so podani vsi pogoji dedne pogodbe. Razveljavi pa se poslednje-voljna naredba lahko: 1. z napravo nove naredbe, ali 2. 3 preklicem, bodisi z izrečndm, bodisi s tihim ali z domnevanim. Za usten preklic sodne ali izvensodne poslednje naredbe je treba toliko in takih prič, kakor jih je potrebno za veljavnost ustne oporoke; za pismen preklic pa je treba izjave, ki jo je zapustnica lastnoročno napisala in podpisala ali podpisala vsaj ona in priče, potrebne za pismeno oporoko. Zapustnica razveljavi svojo naredbo lahko tudi s tem, da listino uniči. Uniči oporoko tudi že s tem, da prereže svoj podpis, ali ga prečrta ali pa vsebino izbriše. — Zakonita dedna pravica zakonskega ■druga odpade, ako se zakon razveže ali sodno leči iz krivde preživečega zakonca; pri tem je vseeno, ali je bil prežiiveči zakonec .sam kriv ali morda le sokriv ločitve. Ako pa je bil zakon ločen sporazumno, tedaj obdržita zakonca dedno pravico, ako se ji nista v predpisani obliki od- Vrgli so ga v temno luknjo, kjer je kljub crdemu tlaku v trenutku zaspal. Drugo jutro pa so ga zbudili že na vse zgodaj. Surovi birič ga j sunil z drogom svoje tielebarde. »Vstani, pred sodnika pojdeš!« — Na grajskem dvorišču je stala že dol-vrsta jetnikov — nekaj znanih mož je Matjažka so nemudoma odvedli v prostorno izbo. Za dolgo mizo sta sedela dva moža — čakala sta ga že. — »To je torej mali upornik?« je rekel prvi in se zlobno nasmehnil. »No, smrkavec, sedaj nam pa takoj povej, kdo je bil na sveti večer pri vr.3 in kaj je povedi! Če nočeš, te dam Gospa, ali ste videli mojo mater? Skrivalnica rekla. — Ako je zapuščinsko sodišče napotilo C. M. na pravuno pot, bo morala C. M. pač vložiti potrebno tožbo, ako hoče, da se ji prizna testa-mentarna dedna pravica. V koliko bo s tožbo uspela, boste — udarno — razvideli iz gornjih izvajanj. Plačevanje premij za zavarovane premičnine in nepremičnine ob prehodu lastninska pravice. A. Kolar. Leta 1928 ste prevzeii posestvo, čigar dotedanji lastnik si je izgovoril še nadaljnje hasno-vanje; premičnine in nepremičnine je imel že od prej zavarovane, leta 19o0 pa je zavarovalno pogodbo podaljšal za nadaljnjih deset let. Do leta 1936 je hasnovalec plačeval premije, sedaj pa terja zavarovalnica za plačilo premij Vas. Vprašate, ali je zahtevek zavarovalnice utemeljen. — Pri odsvojitvi zavarovalnih nepremičnin preidejo pravice in dolžnosti iz obstoječe zavarovalne pogodbe na novega lastnika. Odsvojitev mora sLari in novi lastnik nemudoma naznaniti zavarovalnici. Za plačilo premij, ki padejo na čas med odsvojitvi jo in dotlej, ko zavarovalnica za njo zve, jamčita oba lastnika nerazdelno. Zavarovalnica je upravičena, novemu lasuaiku zavarovalno razmerje odpovedati z najmanj enomesečnim odpovednim rokom. Ako zavarovalnica v teku enega meseca, odkar je zvedela za odsvojitev, razmerja ne odpove, zgubi pravico odpovedati. Enako eme tudi novi lastnik odpovedati — v teku enega meseca, odkar je nepremičnino vzel v posest — zavarovalno razmerje, to pa brez kakega odpovednega -oka. Ako novi lastnik ni vedel za zavarovanje, tedaj ugasne njegova odpovedna pravica šele s potekom enega meseca, odkar je za ¡zavarovanje zvedel. Ako odpove zavarovalnica, ji pritičejo premije do konca zavarovalnega razmerja, ako odpove novi lastnik, do konca tekoče zavarovalne perijode. V obeh primerih mora premijo plačati stari lastnik. Novi lastnik jamči za plačilo le tiste premije, ki odpade na čas, preden je zavarovalnica zvedela za odsvojitev. Glede pritiklin, odsvojenih hkratu z nepremičnino, velja doslej navedeno. Pri odsvojitvi zavarovanih premičnin pa ugasne zavarovalno razmerje, čim se stvar izloči iz oblasti, odnosno hrambe odsvo-Jitelja (starega lastnika). Slednji mora plačati premije do konca tiste zavarovalne perijode, v kateri je zavarovalnica zvedela za spremembo hrambe. — Pri javnih dražbah velja kot čas od-svojitve dan podelitve domika. — Pri prehodu zavarovanjih stvari potem dedovanja ostane zavarovalno razmerje nedotaknjeno. — V predmetnem primeru, ko je hasnovalec podaljšal zavarovalno pogodbo v času, ko ste bili že Vi lastnik, bi se utegnilo smatrati pogodbo sklenjeno za Vaš račun. Pa čeprav bi morda s pravnega stališča podaljšana pogodba ne bila veljavna, odnosno za vas l.e Luia t^veuia, Vam s stališča skrbnega gospodarja svetujemo, da premije plačujete. Saj oi na eni strani škodo vsled požara trpeli predvsem Vi kot lastnik, na drugi strani pa Vam mora hasnovalec zadevne izdatke povrniti, kajti vse redne in izredne dajatve, ki jih je od hasno-vane stvari opravljati, zadenejo v prvi vrsti uživalca, v kolikor se morajo pokriti iz užitkov, prejetih v dobi uživanja. Služba kaznilniškega paznika, š. Vuzem. Za to službo morate zaprositi ministra pravde, in sicer potom g. upravnika moške kaznilnice v ■ P lii je priložiti sledeče listine: 1. krstni list (ne smete biti starejši kot 30 let), ^,.. „.1.0 spi.(.-wvaiO (da ste duševno in telesno zdrav), 3. nravstveno spričevalo (da ste dobrega vedenja), 4. domovinski list (da ste naš državljan), 5. izkaz o dovršeni vsaj ljudski šoli (da ste pismen, da obvladate popolnoma službeni jezik in ste primerno naobraženi), 6. uvere-nje pristojnega vojnega okrožja, da st* odslužili čbvezni ¿*as v stalnem kadru, razen, ako niste po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot eaini hranitelj nesposobnih zadrugarjev ali začasno nesposoben oproščeni službe v stalnem kar'ru. 7. če ste zavezani plačati vojnico, morate predložiti potrdilo, da ste vojnico plačali, odnosno, da plačilu niste zavezani, ker nimate dohr^kov, 8. potrdilo sodišča, da niste pod skrbstvom ali v konkurzu in da ni nad Vami podaljšana očetovska oblast, 9. potrdilo državnega tožilstva, da niste bili s sodno razsodbo obsojeni na izgubo častnih pravic in tudi ne radi kakega nečastnega dejanja, 10. samski list ali potrdilo, da ste vdovec brez otrok ali da ste sodno ločeni od žene brez otrok, 11. pismeno izjavo, overjeno od sodišča, da se obvezujete služiti v pazniški službi najmanj tri leta. — Ako bi se hoteli poročiti, morate za dovoljenje prositi, a šele po triletnem službovanju. — Paznike v jetnišnicah okrožnih sodišč sprejema predsednštvo apela-cijskega sodišča v Ljubljani pod istimi pogoji; prošnjo je nasloviti neposredno na to predsed-ništvo. Služba policijskega stražnika. Isti. Za to službo treba zaprositi pri banski upravi v Ljubljani. Ker pa ima ta le malo mest na razpolago, prosilcev je pa veliko, bi do službe hitreje prišli pri banski upravi v Zagrebu ali upravi mesta Beograda. Pogoji so isti kakor za sprejem v pazni-ško službo, zahteva se le še to, da je prosilec visok naimanj 164 cm in da je odslužil rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orožja vra" ""Tnarice. Zdravniških nasvetov ne dajemo. rassekati na koščke! Boš?« — Mitjažek se je v hipu spomnil častitljivega starčka in pogovora pri ognju. Naj možje povedo, če hočejo, jaz ne bom! — si je mislil. »No?« je vprašal nestrpno sodnik. Birič je sunil dečka v pleča. »Odgovori gospodu sodniku, če ne ...« Matjažek pa je moško molčal. — »Tako? Molčiš, ti seme uporniško?! Marš! Takoj ga zaprite v ječo, do-kler mu ne mine trma!« (Dalje prihodnjič) Našim malčkom Mat:ažek 13 Junaškega Slovenca povest v slikali videl med njimi — ki so č-kali sodbe. Uklenjeni so bili na dolgo verigo, ki je tako strašno roži4-'a. »Thi, Khobi, bodi hvaležen Bhogu, da the ni ustvaril za ovco.« »Zhakhaj?« »Kher she radi vhelikega nosa ne bi mogel pasti.« * »Govori takrat, kadar si vprašan ...« Francek je na vso sapo pridrvel k očetu v sobo in zakričal: »Očita! Očka!« »Nikar me ne moti!« ga je jezno zavrnil oče. »Kolikokrat sem ti že povedal, da morajo otroci govoriti samo takrat, kadar jih kdo kaj vpraša!« Francek je za hip utihnil, potem pa je rekel: »No, potem me pa vprašaj, če je bratec Janko padel v vodo!« MALA OZNANILA SLUŽRE: Čedno in snažno dekle, okrog 16 let staro, sprejme uradniška družina v Mariboru. Naslov v upravi. 623 Hlapec, vojaščine prost, se sprejme v župnišče. Naslov v upravi. 618 Cžcnjen organist, mežnar, dober pevovodja išče službe. Gre tudi v hribe. Naslov v upravi. 628 Iščem šoferja ali sovozača za kompanjona s 7000 din za tovorni avtoprevoz. Ponudbe na upravo pod »Kompanjon 629«. Sprejme se takoj trgovski vajenec, dober in močan fant iz dobre krščanske hiše, ki je dovršil tudi višje razrede ljudske šole s prav dobrim uspehom, v trgovino podpisanega. Hrano in vso oskrbo ima v hiši. Irgolič Fric, trgovec in posestnik, Sodinci, Velika Nedelja. 630 Išče se zanesljiva, pridna služkinja za deželo, katera je vešča kuhe, tudi za gostilno, razumna za vsa gospodarska dela na posestvu. Sprejme se tudi deklica 13 do 16 let za dela pri gospodarstvu. Istotako se sprejme priden, trezen in zanesljiv hlapec, ki je vajen konj. Obširne ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« Maribor pod »Dobro mesto 631«. Dekla za vsa kmečka dela se sprejme. Elšnik Josip, Sv. Peter pri Mariboru. 566 POSESTVA: Oddam polovico posestva blizu Celja v najem. Frančiška Medvešček, Ljubečna, Celje. 619 RAZNO: Proia se kostanjev prešpan in štublenki. Kralj, Rošpoh, Maribor. 625 Prodam nov tripolovnjački voz, ali pa zamenjam s primernim doplačilom za lažjega, šumen Jožef, Bučkovci, Mala Nedelja. 624 čevljarski stroj Cilinder, malo rabljen, prodam. Gostilna Arnuš, žabjek, Ptuj. 626 Za Veliko noč — obleke, perilo, nogavice, svilene rute, čevlje in vse, kar rabite, dobite najugodneje in zato kupujte vse potrebščine le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štri-gova. Nakup jajc, masla, zabele in vseh poljskih pridelkov. 5?7 Cepljen trs najboljše vrste prodaja Fuks Franc, trsničar, Janežovski vrh 6, Sv. Urban pri Ptuju._391 Kolesa, bicikle, dirkalne, štrapacne, kromiranc najboljših svetovnih znamk, kakor: Nag, Vic toria, Gloria, Turnier itd. dobite že od 490 dii naprej. Pridite in oglejte si! Ferk Ivo, trgovec, Pesnica pri Mariboru. 518 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 MOSTIN moštna esenca za izdelovanje zdrave in jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po pošti. Drogerija Kane, Maribor. 493 Vrtnice, nizke, holandske, novejših vrst in barv, deset komadov 60 din. Visoke dveletne komad 15, plezalke vseh barv 6, poljanke 6, elematis 30, vrtne hortenzije 5, mahonije 3, mesečne jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in semena razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Prešernova ulica. 528 Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 595 Novodošli klobuki iz angleškega materiala, doma izdelani! Dobite jih po brezkonkurenčnih cenah samo pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. Popravila od 10 do 20 dinarjev. 467 Najlepša pisanka je nova obleka! Novi vzorci, bogata izbira, najboljše blago in nizke cene so samo v Tušakovi trgovini pri Sv. Antonu! Preden kaj kupite, oglejte si našo zalogo in zadovoljni boste. Menjalnica za najboljšo moko in olje, špecerija, železnina in gradbeni materijal vedno na zalogi. 592 Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvila za bluze in obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto samo 130 din. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160.— in Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti v modri in črni barvi 275.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzarpem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. " 432 Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Gotovijah, r. z. z n. z., kateri se bo vršil v nedeljo, 10. aprila 1938, ob 15 v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1937. 4. Predlogi in nasveti. K udeležbi vabi načel-stvo. 620 TOVARNIŠKI OSTANKI dolgi komadi, brez napak, pripravni za obleke, predpasnike in perilo, so zopet v zalogi. Da omogočimo ugoden nakup tudi oddaljenim kupcem, razpošiljamo iste po pošti v sledečih zavitkih: Zavitek št. 1: 16 m močnega kretona za otroške obleke, lepega in močnega druka za predpasnike, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 2.: 4 m posebno močnega pravobarvnega pralnega blaga za žensko obleko in 9—10 m močnega kretona, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 3.: 4 m finega" volnenega blaga za žensko obleko v najnovejšem vzorcu in lepi modni barvi ter 2 m pralne svile za bluzo in en par svilenih ali dva para navadnih ženskih nogavic. — Zavitek št. 4.: ena moška srajca, ene moške spodnje hlače, ena lepa kravata, dva para trpežnih moških nogavic, dva para ženskih svilenih nogavic, dva para ženskih navadnih nogavic, šest zelo trpežnih žepnik robcev in en naglavni robec. — Zavitek št. 5.: 3.10 m športnega štofa za moško obleko ali ženski kostim in eno lepo kravato ali en par svilenih nogavic. — Vsak navedeni zavitek lahko dobite za -redno nizko ceno 130 din, po poštnem povzetju, oštnine prosto. Pri naročilu več zavitkov naen-rat Vam nudimo še 5% popusta. — VIKTOR 1AVRIČ, manufaktura, Maribor, Kralja Petra trg 4. 477 3SY