Po pošti projoman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt , mesec 13, . 6,50, 2,20, V upravništvu projoman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta žetrt , mesec L . 1,70, Za~DoSiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niäkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeinäi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 75. V Ljubljani, v torek 2. aprila 1901. Letnik XXIX. Okrožnica Leona XIII. o krščanski demokraciji. Velevažni razgovori o splošnih gospodarskih vprašanjih, ki že dalje časa Bkoro v vsakem narodu razdirajo složnost duhov, se od dne do dne množe in poojstrujejo tako, da morajo po vsej pravici vzbujati in vznemirjati pozornost razumnih ljudij. Te razgovore so provzročile pred vsem zelo razširjene zmote modroslovne in življenjske. Poojstrile so pa ta razpor nove pridobitve sedanje dobe na polju industrije: urna prometna sredstva in stroji raznih vrst, po katerih se z manj delom napravlja večji dobiček. Naposled se je vsled strastij nemirnih duhov razvnel boj mej bogatini in nemaniči in so stvari tako dozorele, da so države, razburjene po pogostih izgredih, spoznale, kakim nemirom in celo ozbiljnim katastrofam da so izpostavljene. Takoj pri pričetku svoje vlade označili smo to glavno nevarnost, ki grozi človeški družbi, in smatrali smo kot svojo dolžnost, da javno opozorimo katoličane na U3odne napake, ki se skrivajo pod teorijami socija-lizma, in na velike nevarnosti, ki iz tega izvirajo ne le za materijelne koristi življenja, marveč tudi za nravstvenost in vero. Temu namenu je služila okrožnica Apostolici mu-neris z dne 28. decembra 1878. Ker so se pa iste nevarnosti množile dan za dnem ter je naraščala škoda za zasebne in javne koristi, pokazali smo zopet z vso vnemo svojo skrb ter smo v svoji okrožnici Rerum no-varum z dne 15. maja 1891 razpravljali obširno o dolžnostih in pravicah, katerih soglasje naj druži obe vrsti državljanov: onih ki dajejo kapital, in onih, ki nudijo delo. Ob enem smo na podlagi evangeljskih naukov pokazali sredstva, ki so po našem mnenju zmožna največ doseči, da so varuje stvar pravičnosti in vere ter da se odstrani razdor mej raznimi slojevi človeške družbe. Hvala Bogu, našo zaupanje ni bilo prazno. Celo oni, ki se ločijo od katoličanov, so prisiljeni vsled moči resnice priznali, da treba cerkvi priznati zaslugo, da ona obrača svojo skrb na vse Btanove, vzlasti še na one, ki žive v žalostnih razmerah. Katoličani bo si nabrali iz naših okrožnic bogatih sadov. Iz njih so zajemali ne le bodrilo in moč nadaljevati že pričeta dola, marveč so dobili tudi dobrodošlo pojasnilo, kako troba s tem večjo gotovostjo in s tem lepšimi vspehi proučevati vprašanja te vrste. Vsled tega so se mej njimi razlike mnenj deloma popolnoma poravnale, deloma ublažile. Dejanjski pa se je doseglo, da so se v zboljšanje razmer proletaicev posebno tam, kjer je bila sila največja, uvedle mnoge koristne naprave, že obstoječe pa primerno spopolnile. Mi omenjamo pomoči, ki se nevednim ponuja v ljudskih tajništvih, ljudskih hranilnic in posojilnic, vzajemnih društev v pomoč pri nezgodah, delavskih društev ter podobnih zvez in naprav. „Krščanska demokracija". Tako so se združili pod pokroviteljstvom cerkve katoličani v skupno delo in skrb za ljudstvo, ki je izpostavljeno nevarnostim in revi. To gibanje za ljudsko blagostanje prvotno ni imelo nobenega posebnega imona. Ime krščanski s o c i i a 1 i z e m in podobna iz njega izvajana imena so se sedaj opustila. vito so nekateri to gibanje imenovali krščansko ljudsko gibanje. Po drugod bo se imenovali krščanski s o c i j a 1 i s t i; ali pa ee gibanje imenuje krščanska demokracija in oni, ki se mu vdajajo ti k r š a n s k i demokratje. Nasproti pa so načela, katera zagovarjajo socijalisti, imenujejo soci-jalna demokracija. Sedaj pa od teh dveh imen, če ne prvo »krščanski socijalisti« vsekako pa drugo ime: »krščanska demokracija« vznemirja mnoge sicer dobromisleče ljudi, ker menijo, da se tega imena drži dvoumen in nevaren pomen. To imenovanje vzbuja v njih skrb v mnogem oziru. Boje ee namreč, da se s to besedo neguje z nekako skrito agitacijo ljudovlada, ali da se izjavlja, kakor da jo ta boljša od drugih oblik vlade; boje se, da bi se v preozkih mejah ne kazala moč krščanske vere, ko bi so nagibala bolj na ljudstvo ter na stran puščala druge stanove; konečno so v strahu, da se pod tem varljivim imenom ne skriva teženje kar moč omejiti za konito bodisi državno ali cerkveno oblast. Ker ta zadeva vzbuja sedaj mnogo razprav, včasih zelo ojstrih, dolžni smo Bvoji vesti, da označimo meje tem kontroverzam, določujoč, kaj naj katoličani o tem sodijo. Naš namen pa jo ob enem tudi ta: določiti nekaj pravil, po katerih se bo to gibanje bolj razširjalo ter bo v mnogem bolj koristno za družbo. Krščanska demokracija in socijalna demokracija. Nikakor ne moremo biti v dvomu glede tega, kaj soc. demokracija hoče in kaj mora kršč. demokracija imeti za svoj namen. Prva — naj si jo kdo spoznava bolj ali manj brezozirno — je po mnogih svojih somišljenikih prišla tako daleč v zmoti, da ji je po-zomeljsko nad vse, da išče časna in zunanja dobra, trdeč, da obstoji sreča človekova v tem, da ta dobra doseže in vživa. Zato hočejo, da naj v državi oblast bo pri ljudstvu, da naj se odstranijo družabni stanovi, da naj bodo vsi državljani jednaki in da naj bodo vsem vsa dobra jednako-merno pristopna ; zato hočejo, da se odstrani pravo lastništva ter da se vse bogastvo, ki pripada posameznikom, smatra kot skupno dobro. Nasproti pa se mora krščanska demokracija, že zato, ker se imenuje krščanska, naslanjati na načela, postavljena ji po veri božji za podlago. Skrbeti mora za koristi malih tako, da jih vodi k popolnosti, kakor to gre za duše, ki so ustvarjene za večno dobro. Treba torej, da jej ni nič svetejsega, nego pravičnost, da smatra pravo lastnino kot nedotakljivo, da varujo razliko stanov, ki so lastni vsaki dobro vrejeni državi, ter da ima namen, človeški družbi dati obliko in značaj, kakoršnega je Bog Stvarnik določil. Jasno je torej, da socijalna demokracija in krščanska demokracija nimata nič skupnega, narazen sta toliko, kolikor načela so-cijalistiška in krščanski zakon. Krščanska demokracija in politika. Nepravično pa bi bilo, ko bi ime krščanska demokracija zavijali v političnem pomenu. Dasi imo demokracije po svojem izvoru in kakor je v navadi pri modroslov-cih, pomonja ljudovlado, se vendar v sedanjih razmerah rabi tako, da ee mu odvzame vsak političen pomen ter da označujo le blagodejno, krščansko vplivanje na ljudstvo. Zakaj predpisi, naravni in evangeljeki, bo po svoji veljavnosti izvzeti od človeških slučaj-noetij; zato treba, da bo neodvisni od ka- terekoli oblike svetne vlade, da pa so združljivi z vsaktero državno obliko, ako le ni nasprotna poštenju in pravičnosti. Ti predpisi so in ostanejo torej popolno tuji strankarskim strastem in raznolikim dogodkom, tako da državljani, naj bo ustava kakoršnakoli, morejo in morajo spolnovati te zapovedi, namreč da ljubijo Boga čez vso in bližnjega kakor sami sebe. Tako je cerkev vedno učila, tako so se papeži vsikdar ravnali nasproti državam, kakoršnokoli obliko so to imele. Zato pa katoličani, trudeč se in pospešujoč blagor proletarca, ne morejo nikakor prednosti dajati tej državni obliki pred drugo. Vsi stanovi naj sodelujejo. Jednako treba odstraniti od krščanske demokracije drugo očitanje, namreč da bi vsi svojo skrb tako posvečevala koristim nižjih stanov, da bi se zdelo, da višje stanove zanemarja. Korist namreč teh stanov ni nič manj važna za obstanek in napredek države; to pa tudi zabranjuje krščanski zakon ljubezni, katerega smo že preje omenjali; ta namreč razprostira svoje roke, da ž njimi objema vse ljudi vseh stanov kot otroke eno in iste družine, katero vse je ustvaril isti dobri Oče nebeški, odrešil isti Odrešitelj in ki so vsi poklicani za isto večno dedsčino. To je tudi nauk in opomin apostola : Eno telo in en duh, kakor sto poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh, ki je čez vso in po vsem in v nas vseh. (Efež. 4, 4 -6.) Vsled te naravne zveze ljudstva z drugimi stanovi, zveze, ki je še tesnejša po krščanskem bratstvu, kazala bo gorečnost, ki je posvečena podpiranju ljudstva, svoj vpliv tudi mej drugimi stanovi, tembolj, ker se sjiodobi in jo potrebno, ako hočemo doseči ugodne vspehe, da so tudi ti stanovi poklicani, udeleževati se dela, kakor bomo to pozneje razložili. Krščanska demokracija in zakonita oblast. Varovati so treba nadalje, da se pod imenom krščansko demokracije no skriva namen, ustavljati so vsaki pokorščini in odstranjevati zakonito oblast. Spoštovati ono, ki imajo v državi kakoršnokoli oblast, ter se klanjati njih pravičnim ukazom, to določa tako naravni kakor krščanski zakon. In da jo ta pokorščina vredna in dostojna človeka in kristijana, mora jo vršiti iz dna srca vsled dolžnosti, po vesti, kakor nas opominja apostol z ukazom : Vsak človek bodi višji oblasti podložen. (Rim. 13. 1. 5.) Nasprotno je daljo spoznavanju krščanske vere: ne podvreči se in no pokoren biti onim, ki imajo oblast v cerkvi, pred vsem škofom, kateri so — poleg splošne papeževe oblasti za vso — postavljeni od sv. Duha, da vladajo cerkev božjo, katero si je Kristus pridobil s svojo krvjo (Djanje apost. 20. 28.) Kedor bi drugače mislil ali delal, prepričan naj je, da je pozabil na važno zapoved istega apostola: Poslušajte svojo predstojnike in bodite jim pokorni. Ker oni bo, ki čujejo kot taki, ki bodo odgovor dajali za vaše duše. Te besedo bi bilo prav, da bi si jih vsi verniki globoko vtisnili v svojo dušo, ter da bi jih spolnovali v vseh okolnostih svojega življenja; jednako je potreba, da o njih mnogo premišljujejo duhovni ter da ne nehajo o tein prepričevati drugo ne le z opo-minjevanjom, marveč vzlasti še s svojim vzgledom. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 2. aprila. Poslanska zbornica ima prihodnjo svojo sejo v četrtek po beli nedelji, 18. aprila, ako ne pride vmes kaj nepričakovanega. Dan kakor tudi dnevni red se naznani poslancem pismenim potom, vendar ee pa poloficijelno že eedaj naznanja, da prido na dnovni red te prve seje po velikonočnih praznikih najprej poročilo odseka o izjavi nadvojvode Frana Ferdinanda, dalje druge branje o državni žganjarini in kot tretja točka prvo branje državnega proračuna, ki bo potem ostal na dnevnem redu skozi celo pomladansko zasedanje, dokler ne pride na dnovni red nagodba z Ogersko. Delovanje parlamenta je zavisno zopet samo od taktiko mladočeškega kluba, ki bo imel po veliki noči zopet prosto roko. Ako bo vlada mogla si zagotoviti zaupanje klubovo, bo vladal v parlamentu vsaj prisiljen mir, sicer pa moramo morda žo pred jesonijo pričakovati premembe v kabinetu. Podržavljen je poljske zasebne gimnazije v Tešinu. Z velikimi žrtvami so si poljski rodoljubi v Tešinu in okolici osnovali prepo-trebni šolski zavod, v katerem se njih mladina poučuje v materinščini. Ker so je o potrebi tega učnega zavoda prepričala tudi vlada, je bilo pričakovati v najkrajšem času podr-žavljenja. Toda prišla je nemška obstrukcija in vlada je mogla dovoliti le nekaj podpore, katera se je pa le polagoma zvišala. In pri tem je ostalo do danes, akoprav so se vsako leto ponavljale dotične prošnje. Poljski klub je sicer pričel ob začetku zasedanja neko akcijo v dosego tega namena, a ko je uvidol, da si vlada ne upa razburjati Nemcev, je odnehal in izposloval samo zvišanje podpore na letnih 24.000 K. Ob jednem jc baje klub dobil zagotovilo, da se gimnazija podržavi, ko dobi vseh osem razredov. Do tedaj bo pa poteklo nekaj let, polog tega se pa tudi no ve, kake razmere bodo tedaj vladalo v Avstriji. Umevno je tedaj, da narod ne moro verovati izjavi poljskega kluba, da bi so za podržavijenje no dobila v zbornici potrebna večina. V Tešinu in drugod se prirejajo slu di, na katerih so prebivalstvo izjavlja za podržavljenjo in pozivlje klub, naj vladi ne dovoli proračuna, če noče ugoditi tej zahtevi. Posebno številno so bili obiskani ti shodi v Lvovu in Krakovu, kjer se je zbo-rovalcein pojasnilo, da bi vlada in klub lahko rešila to vprašanje tudi brez zbornice, ko bi imela kaj eneržije. llazjtor v nemški liberalni stranki. V zadnjih dneh se je pokazalo v poslanski zbornici, da je dokaj nejedinosti v tej parlamentarni stranki. Posebno je bil to slučaj pri volit vi delegatov. Klub jc z 19 proti 4 glasovom sklenil, da bo glasoval za volitev, vendar pa jo deset članov glasovalo proti volitvi s Schonererjevci. Ista nejodi-nost so jo pokazala v Seitzevi aferi. Vodje stranke, dr. Funke, dr. Gross in dr. Vogler so zbog toga izjavili, da odložo svoja častna mesta, ako ne bo mogočo priti do jodinoti v postopanju kluba. Po veliki noči se prično v tem smislu pogajanja. Splošne volitve na Ogerskem se vrše, kakor poročajo budimpeštanski listi iz zanesljivih virov, še Io v jesoni, bržkono v mesecu septembru, ker se v oktobru žo snide novi parlament. Spomladi bo volitve radi tega no morejo vršiti, ker se v drugi polovici maja snideta delegaciji. „Adria" — afera pojasnjena. Minulo nedeljo je imela liberalna stranka ogrske poslanske zbornice sejo, katere sta se udeležila tudi ministra Szell in Hegediis in v kateri je bila na dnevnem redu znana afera, sprožena po opozicijonalnem poslancu Rakovskcm Liberalni poslanec Bessenyiy je izjavil, da je dne 22. marca nekje v zbornici v šali in glasno pripovedoval svojim tovarišem, „da se govori tudi o tem, da ima tretjino akcij v posesti minister Hegediis", in sicer nalašč v trenutku, ko je šol mimo poslanec Rakovszky. Govornik je potem iž-javil, da obžaluje svojo nepremišljenost, ki je dala povod opoziciji, da je rohnela proti vladi in posebej proti ministru Hegediisu, ter prosil ministra odpuščanja. Szellovim posredovanjem se je potem zadeva poravnala. Nova izjava nemškega cesarja. Minulo nedeljo ie cesar Viljem vsprejel v avdijenciji oba podpredsednika pruske gosposke zbornice, barona Manteuffdl ter ko-linakega nadžupana Beckerja. Odposlanca sta izrazila cesarju sočutje zbornice povodom napada v Bremenu. Nato je odgovoril cesar: Zahvaljujem se Vam za Vaša voščila, katera rad vsprejmem. Roči Vam moram le, da slone vse kombinacije v časopisju o mojem razpoloženju na popolnem nepoznanju razmer in so torej brez vsake podlage. Bral sem vse, kar so pisali časopisi o mojem bajnem duševnem razpoloženju pjvodom dogodka v Bremenu. Nič pa ni napač nejega, nego trditev, da je kakorkoli trpelo moje duševno stanje. Jaz sem ravno tak, kakoršen sem bil poprej, in nisem niti elegičen niti melanholičen. — Potem je govoril cesar o božji roki, ki ga spremlja na potovanju, in, kazoč na železo, s katerim ga je udaril Weiland, izjavil, da ga ne prestrašijo taki dogodki. Povedal jo tudi, da pojde prestolonaslednik takoj po Veliki noči na bonsko vseučilišče. Stališče Zanardellijevega ministerstva je v zadnjem času zelo omajano. K temu mu je največ pripomogla nezaupnica bud-getnega odseka. V svoji seji je ta odsek zavrgel najvažneje finančne projekte nove vlade. Ako pa že odsek tako postopa, kako se bo neki godilo novi vladi še le v zbornici. Vsled tega je pa popolno umljiva vest, da se pojavi v Zanardellijevem kabinetu kriza, katere posledica bo delna preosnova nove vlade. Opozicija se hoče na vsak način znebiti ne-simpatičnih jej novih mož, kar se ji bo pa prav lahko posrečilo, ker je zato vedno dovolj prilike. Slovstvo. Ker nameravajo letos ljubljanski bogo-slovci izdati „Almanah", zato ne izidejo ta teden „Pomladni glasi", ki so bili običajno velikonočno darilo slovenski mladini prošlo desetletje. Da pa vendar čisto ne zamro, prinesel je „Vrtec" v zadnji številki prilogo „Odmev pomladnih glasov", v katerem so ljubljanski bogoslovci objavili nekaj prav lepih mladinskih spisov. Omenjati nam je pred vsem lahkokrile pesmice g. Al. Mer-harja, katere se odlikujejo po naivni koncepciji in lahkotni besedi. Gg. Perko in Steržaj sta pa objavila nekaj prav ljubkih prozaičnih sestavkov. Gospod Dobnikar je dal v „Odmev" svojo ilustracijo »V mlin«. Uredništvo „Vrtca" je pač prav storilo, da nam je podalo vsaj »Odmev pomladnih glasov«, če že letos „Pomladnih glasov" samih ne bo. Pri Giontiniju sta izšli nedavno gospoda Janka Lebana lični mladinski knjižici „Pri Vrhovčevem Gregi" in „Miško Pcštenja kovič«. Tudi ti knjižici sta prav primerni mladini. B. 0 predavanjih v ,Katoliškem domu'. (PoroCilo na občnem zboru „Slovenske krščanske so-cijalne zveze" 31. marca 1901.) Kar se tiče javnih naših predavanj, se smemo ozirati z veseljem na dobo od zadnjega občnega zbora pa do danes. V tem času je priredila kršč. soc. zveza 29 poučnih predavanj. Razpravljalo se je o najrazličnejših tvarinah, večinoma so gg. govorniki izbirali času primerne predmete. Da dobimo splošen pregled o predavanjih, ki so se priredila tekom minulega leta, naj navedem imena gg. govornikov in predmete, o katerih so razpravljali. Govorili so gg.: Žitnik dne 14. 1'obru-varija lanskega leta o s o c i j a 1 n o demo k r a š k o m raju, tajnik J. Gostinčar 21. februvarija I. 1. o stavkah premoga r j e v , dne 28. iebruv. o napredku raznih strok v 19. stoletju, dr. Evgen Lampe dne 7. marca zopet o modernem napredku, dr. De-bevec dno 14 marca o umnem gospodinjstvu v delavskih družinah, r. dr. Frančišek Lampe dne 21. marca o darvinizmu, dr. Krek dno 29. marca o židovskem vprašanju, rajnki dr. Frančišek Lampe 4. aprila zopet o d a r v i z m u. Spomladi in poleti so ni predavalo. Vnovič so se pričela javna predavanja sredi oktobra lanskega leta, in sicer so govorili gg. : dr. Krek dne 18. oktobra 1. 1. o zgodovini delavsko zahteve: »Država naj s k r b i , d a b o i m e 1 vsakdo delo«, J. Godec drio 25. oktobra o zaprekah, ki ovirajo delo misijonarjev, kanonik J. Sušnik dne 3i. oktobra o pariški razstavi, dr. Krek dno 7. novemb. o suženjstvu, kanonik J Sušnik dne 14. novembra zopet o pariški razstavi, dr. Evgen Lampe dne 21. novembra o 1 j u d e h , ki imajo m u š j e oči, M. Bulovec dne 28. nov. o najdražjem zakladu, Jan. Kalan 13. decemb. o alkoholizmu, Jan. Kalan dne 19. decembra se enkrat o alkoholizmu, dr. M. Opeka dne 27. decembra o rimskih katakombah, dr. J. Gruden dne 2. januvarija letošnjega leta o tem, kaj nam je prineslo 19. stoletje, dr. M. Prelesnik dne 9. januvarija o verskem gibanju med Slovenci v 16. stoletju, J. Godec dne 16. januvar. o modernem z v e z d o z n a n s t v u , dr. V. Schweitzer dne 23. januvarija ojožefinizmu, dr. M. Prelesnik dne 6. februv. o verskem preporodu med Slovenci, dr. Krek dne 13. februvarija o zanimivostih iz preroka Danijela, And. Plečnik dne 21. februvarija o hipnotizmu, A!. Stroj dne 27. lebruvarija o predmetu : Papeži rešitelji Evrope, dr. I. Janežič dne 6. marca o vprašanju : Kako pridemo najprej do lastnega doma?, dr. Krek dne 13. marca o vplivu papeža LeonaXIII. na socijalnogibanje, dr. V. Schweitzer dne 27. marca o E r n s t u R e n a n u , t a j i 1 c u b o ž a n s t v a K r i-stusovega. OJ zadnjega občnega zbora je torej „Zveza" priredila 29 predavanj. Veliko in težavno delo je to, zakaj, včasih je treba prositi 4 ali pet gospodov, preden se dobi" kdo, ki more in utegne predavati. Ta predavanja so pa tudi lepo delo. Koliko koristnega se tu lahko poslušalci nauče brez posebnega truda! V tem oziru „Zveza" popolnoma posnema vseučilišča, katera so v novejšem času začela prirejati večerna predavanja za širje občinstvo in ki imajo skoro iste snovi za predavanja, kakeršno smo razpravljali v naši »Zvezi«. Želimo samo to, da bi mogla „Zveza" do prihodnjega občnega zbora oskrbeti še več predavanj, kakor jih jo v minulem letu! Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 2. apri a. Dr. Tavčar in „Slov. Narod" sta postala vsled zadnjega dogodka v hrvatsko-slovenskem klubu predmet raznim razmotri-vanjem po listih. Seveda vsakdo tolmači Tavčarjevo stališče, kakor ga umeva. Zaradi zanimivosti podajemo tu nekaj citatov iz listov, ki niso »klerikalni«. Dunajski »Jug« konstatira, da Tavčar ni »prebrisan ,in misleč politik«, da »ljubljanski liberalizem ne reši slovenskega naroda, ker samo pobija kleri-kalizem, ki ga ni mogoče ubiti«, in nadaljuje : »Prijatelj Tavčar! Ti si politik za slovenski narod, ne zase! Ali kaj Ti narekuje slovenska politika? Da skrbiš za narodov obstanek; za njegov napredek v kulturi in gospodarstvu! Ali pa doBežeS to s programom, ki si ga razvil 26. decembra 1900 v »Mestnem domu« v Ljubljani ? Rekel si: »Že samo moje imejenekak program. Jedro imenakakorpro grama pa je neizprosno n a s p r o t stvo tistemu, kar seimenujekle r i k a 1 i z e m«. Vsi misleči Slovenci obsojamo to Tvojo politiko; odkrito Ti povemo, da smo izbrali zadnjič, ko smo To izvolili za slovenskega poslanca, samo iz dvojnega zla manjše; a nikakor Te nismo izvolili zato, ker so morda skladamo s Tvojo politiko. Tvojo politiko obsojamo, kor si prvič krenil s pravo poti in s tem omogočil ta bratomorni boj, drugič pa obsojamo tudi način bojevanja samega. Dokler si bil radikalen narodnjak, Te je narod ljubil in se zbiral krog Tebe, ali zdaj se Ti je odtujil in zapuščen je kakor otroci brez očeta. Kar so je zakrivilo, se še lahko popravi, a tega ne moreš popraviti niti Ti, niti Tvoje glasilo »Slovenski narod«. Ostala Ti je samo častna dolžnost, da so prostovoljno umakneš. In narod Ti bo hvaltžen vekomaj! Ako se pa upreš iz katerega koli vzroka svoji dolžnosti, dvigne se narod sam proti Tebi, da To vrže. In Tvoj spomin bo preklet!« — Rržki »Novi List« pa pravi, da je bil ljubljanski župan Hribar nedavno na Reki in da so mu tam priporočali, naj porabi v e s s v o j vpliv, da se izpremeni način pisave v »S!ov. Narodu", ker bo inače imelo to pisanjo pogubno posledice. »I gospodin Ivan Hribar nije mogao, a da ne prizna, da se d o i s t a zabrazdilo«. Torej Hribar je moral to sam priznati, a ni ničesar storil zoper nadaljnje »zabrazdenje!« Pisanje ljubljanskega lista se ni prav nič iz-premenilo. V j)olemiki s klerikalno stranko so se rabila taka sredstva, ki presegajo meje osebno borbe, za kakoršne smo mi (Novi List) imeli kranjski prepir, če je kak svečenik na koncu Andaluzije ali Patagonije kaj zlega storil, mogli ste biti sigurni, da se isto proglasi v »Slov. Narod«, a to na tak način, da se je vsemu domačemu svečeništvu moglo podtikati: Evo, vidite, taki ste vi! Ali d u-hovniki poslanci v hrvatsko-slovenskem klubu niBO mogli ostati v klubu, katerega član tako postopa ne samo z njihovim s t a n o m , ampak i z institucijami katoliške vere. In zato je došlo do alternative: Ali on ven, ali pa mi!" — ..Edinost" jo tudi v zadregi. Po stari navadi bi rada nas obdolžila vseh nesreč, pa vendar pravi s tesnim srcem : „Mi uvažu-jemo v polni meri okolnost, ki jo navaja dr. Ploj v opravičenje postopanja večine hrvatsko slovenskega kluba. V podkrepljenje te izjave svoje se moremo sklicevati na neštete in večinoma ostre polemike našega lista s „Slovenskim Narodom", v katerih smo brez ovinkov obsojali pisavo tega gla-siia o duhovniške'm stanu in smo vzlasti branili načelo pravice duhovnika do udeleževanja na političnem življenju naroda. Kar smo govorili v onih polemikah, pri tem ostanemo tudi danes in priznavamo, da je ton polemike v „Slovenskem Narodu" mnogo zakrivil, da so moglo navstati tako žalostne razmere v nas Slovencih 1" »Zasramovalcem sv. Cirila in Metodija« ? »Edinost« je napisala že drugi članek proti »zasramovalcem šv. Cirila in Metoda«. Prvi je bil naperjen proti dr. Kreku, drugi je proti nam, obeta se pa še tretji. Če so dr. Kreka spravili med heretike, nas utegnejo že na gromado! Smešni pa so res ti dobri možje. I kjo in kdaj pa smo mi za-sramovali sv. Cirila in Metodija, ali delo njegovo, ali vsaj cerkev uniatsko? Kje in kdaj? Mi se borimo proti uniatskim agitatorjem, proti neumestni uniatski agitaciji. Naše prepričanje je, da vodijo to agitacijo skrite sile, katerih namen ni sveta Unija, ampak odpad od Rima. Priča za to je »Slovanski Vek«, priča je zavajanje Ricmanjcev v razkol — katero je ožigosal sam uniatski škof Droho-beeki! — priča so tisti znani ljudje, ki nimajo prav nič duhovskega več na Bebi — saj razumete? Nismo pa tajili in ne tajimo, da so se nevede in nehote zapletle v agitacijo tudi »dobre dušice«, ki ginjeno pojo o lepoti svete uniatske cerkve, katere nihče grdil ni! Izpočetka smo sodili, da spada med te »dobre dušice« tudi sotrudnik »Edinosti«, da je tudi on le »igračica« v skritih rokah. Če bomo o tem začeli dvomiti, bo kriva pač le »Edinost«. S tako agitacijo si bodo primorski Slovenci le poslabšali svoj nerodni položaj. Če bi so kdaj zgodilo, kar pa ni mogoče, da se primorski Slovenci od Italijanov ločijo tudi po hturgiji, ne bodo nikdar mogli misliti na vspehe v pri morskih mestih, kar mora biti vendar glavni smoter njihove politike. Zaradi nekega nedosegljivega ideala odpovedati se realni politiki morejo pač le neizkušeni in naivni ljudje. Osebne vesti. Grof A t te m s, okrajni glavar celjski, pride v Gorico na mesto vpo-kojenega dvornega svetnika viteza Bosizio. Umrl je v Ljubljani trgovec Fr. Stainpfl. — Pokopali so včeraj v Ljubljani poslovodjo ljubljanske tobačne tovarne Ivana Pečni-k a r j a. Nadvojvoda Evgen je prišel včeraj v Ormož. Elektriška železnica v Ljubljani in hišniki. Deputacija odbora I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani je bila pretočeno soboto pri g. županu Iv. Hribarju, da bi se žice električno železnice v ozkih delih mesta položile v zemljo in ne n a v o -/ diie v zraku. Deputacija obstoječa iz gg. dr. V. G r e g o r i 6., Fr. D o b e r 1 et sen. ir» Fr. S c h a n t e 1, je povdarjala, da električno nad/.emeljske žice gotovo ne bodo služile v olepšavo mesta, ter da utegne promet v ozkih ulicah nastati zelo nevaren, ako se slučajno utrga žica. Ker se železnica na novo zgradi, treba je, čo je le mogoče, varovati občinstvo nezgod, in ne še le po storjeni nesreči misliti na popravo. Stroški ne bodo gotovo tako veliki, da bi jih družba, ki prevzame napravo, zmagati ne mogla, ako bi se povrhna napeljava žic nadomestila z drugimi pripomočki ; pri tem pride v prvi vrsti vpoštev Mestni trg, Stari trg in Fiorijanska ulica. Gospod Fran D o b e r 1 e t opozarja šo posebno kot strokovnjak na dejstvo, da požarna b r a m b a ne bi mogla na noben način pri večjem požaru delovati, ker ne glede na ovire, katere bi provzročevale žice, bi bilo življenje moža gasilca v vedni nevarnosti, če se žica pretrga. Ta nesreča pripeti se o normalnih razmerah pogostoma, kakor imamo priliko čitati skoraj vsaki dan v časopisih; koliko večji postane nevarnost pri označenih razmerah. Noben gasilec bi ne hotel izpostaviti svojega življenja, čo mu preti taka nevarnost. Gospod župan je obljubil navedene pomisleke sporočiti inženirju firmo Siemens & Halske, kakor tudi občinskemu svetu. — Gotovo bo vsak Ljubljančan hvaležen društvu hišnih posestnikov za odločen korak v tej zadevi. Opomnimo še, da bi se v bodoče tudi procesije z banderi ne mogle razviti, ako bi Be pri električni železnici upeljal vrhni tok. Duhovniško pravno-brambno društvo se je osnovalo v Celovcu za duhovščino celovške škofije. Oanovalni shod dne 6. sušca je bil jako dobro obiskan. Takrat bo se potrdila pravila ter sg, jo izvolil odbor. Na shodu navzoči duhovniki so z navdušenjem pozdravili ustanovitev prepotrebnega društva ter takoj oglasili svoj pristop. N a-m e n društvu je, da brani katoliško cerkev ter zasebno čast duhovščine zoper nasprotne napade zlasti po liberalnih listih. Načelnik društvu je g. mestni župnik in dekan H. Angerer, tajnik gosp. stolni kaplan J. Hribar. „Pripravniški dom" ima svoj letošnji občni zbor na belo nedeljo, dne 14. aprila dopoldne ob 1/,12. uri v stolnem žup-nišču v stanovanju predsednika preč. goep dekana A. ¿amejioa. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. Druga letošnja redna seja dne 13. marca zvršila se je sledeče: Sklenilo se je, da so prosi c. kr. deželni šolski svet, naj odneha od svojo zahteve, da bi morale radovoljke podučevati najmanj po 15 ur na teden, ker bi s tem bilo onemogočeno sprejemanje po več kot ene radovoljke na kako mestno šolo. Ob enem se ukrene potrebno, da se za sedaj tej naredbi po možnosti ustreže. — Za neko otroško vrtnarico so zaprosi, da bi smela brez predpisanega zrelostnega izpita za splošne ljudske šole voditi otroški vrtec. — Nekega učitelja se priporoča za denarno podporo in so nasvetuje svota. — Došla brošura »Ljubljanskegaučiteljskega društva«: »Higiena doma in v šoli« se porazdeli med ! posamezna šolska vodstva, knjižnice itd. ter se odrejuje, da se morajo š. lski organi začetkom vsakega semestra posvetovati o hi gieni na dotični šoli ter o tem poročati mestnemu šolskemu svetu. — Dvema učen cema so dovoli prestop iz privatne v mestno šolo; tudi se ugodi trem prošnjam za oprostitev učencev od obvezne slovenščine. — Prošnja š -lskega vodstva na Karol. zemlji za napravo žive meje ob šolskem svitu se s priporočilom odstopi potom mestnega magistrata občinskemu svetu v rešitev. — Koncem seje poda vodja Rak tel j kot učiteljski zastopnik interpelacijo glede nadomestnega pouka ob četrtkih dopoludne, ravnatelj S u b i c pa interpelira v neki disciplinarni zadevi. »Schulverein" za Koroško. Iz Celovca dne 31. sušca. Nemški »schulverein« jo Bamo minulo leto za Koroško potrošil 15.705 K 62 v.! Pač ogromna svota, ki se je porabila ponajveč za p one m če v a nje slovenske dece! Dohodkov ima »schulverein« na Koroškem za leto samo 6000 K. Nasprotnikov delo naj bi pač navdušilo Slovence k požrtvovalnosti za družbo sv. Cirila in Metoda! S s od slovanskih časnikarjev v Dubrovniku bode mej drugim razpravljal o korespondenčnern uradu za slovansko čas nikarstvo in o konstituiranju društva slovanskih časnikarjev v naši državi. Shod bode sprejel resolucije, naj slovansko časo pisje dela za pobiižje mejsebojno spoznavanje slovanskih narodov, dalje za preklic od-vzetja poštnega debita srbskim listom. Dr. Vladimir Ltvvicki, urednik »Glosa Naroda«, hode poročal o slovanskem tisku v A\Siriji in na Balkanu. Združenje hrvaških pravašev. Mnogo hrvatskih rodoljubov je te dni delalo nato, da bi se združili obe lrakciji stranke prava. Tuškan in dr. Banjavčič sta se z združenjem strinjala, pri dr. Franku pa so se razbila vsa pogajanja, ker on na noben način ne želi združenja. Domača umetnost. Knjigovez gospod Franc Breskvar je izložil pri Cassermannu (Scheilenburgove ulice) krassen passepartout h Kramarsičevi pastelni sliki. Passepartout je umetno izrezan iz kartona. Opozarjamo občinstvo, da si ogleda obe umetni deli, ki pričata o finem okusu gg. Kramaršiča in Breskvarja. Etbin Kristan na Koroškem. Poroča so nam : Shod, katerega je imel sodrug Etbin Kristan dnč 29. marca v Celovcu, je obiskalo 150 oseb. Shod se je vršil mirno; Kristanovo besedičenje ni napravilo posebnega vtisa. — Slabše kot v Celovcu se je godilo Kristanu v Št. Vidu ob Glini, kjer je imel shod dne 26. marca. V Št. Vidu so namreč nacijonalci nedavno ustanovili neko nemško - nacijocalno društvo » G e r-m a n i a « , katerega člani so tudi prišli na shod in tam Kristanu toiiko ugovarjali, da se shod ni mogel mirno vršiti. Nastopili so tudi nemško - nacijonalni govorniki. Ko je Kristan odgovarjal, je prišlo do tolikega hrupa, da je vladni komisar shod razpustil. Ni dosti manjkalo, da ni prišlo do pretepa. — Mimogrede naj še omenim, da obstoji prvi javni čin imenovanega delavskega društva »Germania« v tem, da napravi danes spominsko slavnost v proslavo. Bismarkovega rojstnega dne! Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani. Po Ljubljani se pobirajo podpisi za samoslovenske ulične napise v Ljubljani. Hrvatski vseučiliščniki v Brežicah. »Čitalnica« v Brežicah priredi 8. aprila veselico s sodelovanjem pevskega in tamburaškega zbora hrvatskih vseučiliščnikov iz Zagreba. Smrtna kosa. Iz Poljan nad Škofjo Loko nam pišejo 1. t. m.: Danes ob 5. uri zjutraj nam je nemila smrt pobrala gospoda Pavleta Dolinarja iz Srednjevasi, brata preč. gosp. Fr. Dolinarja, dekana Ribniškega. Bil je v najlepši možki dobi, 41 let star, mož značajen in obče priljubljen, užival je vse stransko zaupanje in spoštovanje. Posebnih zaslug pridobil si je kot načelnik hranilnice in posojilnice v Poljanah, katero je, z njemu lastno spretnostjo, vodil. Dno 25. marca je še uradoval, tožil je pa, da jo bolehen, vendar kaj takega ni nihče pričakoval. V njem je zgubila hranilnica vestnega in uzor nega načelnika, družina pa skrbnega in dobrega očeta. Zapustil jo vdovo s peterimi otroci in 88 letnega očeti. Večni mir in pokoj blagi duši pokojnikovi! Dela za novomeški vodovod se bodo ta dni razpisala. Ljubljanske novice. Ljubljanski Nemci imajo danes zadnjo gledališko pred stavo v tej seziji. Ravnatelj Wolf odide potem za tri tedne Širit nemško kulturo v Radgono na Štajarskem, potem pa odide v Francove vara, odkoder pride zopet v Ljubljano. — Stražnikove grožnje. Danes po noči so se zgodili v Ljubljani zanimivi nočni prizori. Stražnik I ž a n e c jc bil silno pogumen in za svoj posel tako navdušen, da je prišel v precej čuden konl'1 kt z gostilničarjem g. Vospernikom. Stražnik je g. Vosperniku pričel na cesti groziti, »da bo že videl!« A ko so g. Vospernik ni posebno zmenil za to grožnje, priletel jc stražnik še pred kavarno Egijevo, kjer jo g. Vospernik stal v prijateljski družbi. Tako obnašanje Btražnika prisdilo jo g. Vospernik*, da je šel sam vprašat na magistrat, kako naj se tolmači stražnikovo navdušeno obnašanje. In kaj je g. Vospernik doživel na našem Ljubljanskem magistratu? Zaprli so ga, ne da bi ga aretirali. G. Vospernik jo tako znan po Ljubljani, da se tako postopanje Ljubljančanom čudno zdi. Kot vzrok, da jo g. Vospernik v zaporu, izjavljalo se je napram gospodom, ki so prišli vprašat, kaj je z g. Vospernikom, da je g. Vospernik radi tega v »foglovžu«, ker nima ključa od hišnih vrat. Torej Ljubljančanje, ne pozabljajte doma hišnih ključev, sicer pridete v »špehkamro.« — Gospa Irma Pola k ova in ljubljanska policija. K včerajšnji naši notici, ki je poročala, da ima gospa Polakova še v Zagrebu sitnosti radi svojega ekstem-poriranja na slov. gledališču, smo poizvedeli, da so za gospo Polakovo zanima drž. policija, no pa mestna policija. — Pet telet iz ljubljanske klavnice. Mesar Paternoster je včeraj peljal teleta iz klavnice. Prvi april je bil menda kriv, da je padel z voza. Konji se za gospodarja niso brigali, zavili so in peljali teleta nazaj v klavnico. — Pogumen stražnik. Stražnik Kički se je včeraj posebno odlikoval. Na Poljanski cesti je mesar ČofizVnanjih Goric dvakrat padel z voza. Ko se je pri drugem padcu na mesarja prevrnil kurnik, spHsili so se konji. Redar M. Kički je pogumno skočil na voz. Posrečilo se mu je ustaviti konje. — Z nožen: stepla sta se včeraj pred Pavlinovo gostilno na Dunajski cesti Anton Kastelic in neki Sešek. Štricljev hlapec Kastelic je Šeška obdelal z nožem po glavi in puščal prehudo kri. Mestna ljudska kopelj. Od 17. do 23. sušca letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega [skupaj 367 kopel in sicer za moške 310 (pršnih 240, kad-nih 70),' za ženske 57 (pršnih 13, kad-nih 44). Zdravje v Ljubljani. Od 17. do 23. sušca t. 1. je bilo 21 novorojenih, 3 mrtvorojeni, 29 jih je umrlo, med njimi 1 za škar-latico, 7 za jetiko, 4 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsltd mrtvouda, 16 za različnimi boleznimi, med njimi 8 tujcev, 16 iz zavodov ; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za škarlatico, 4 za tifuzom, 2 za ušenom. Bismarckov hrast v Gradcu. Včeraj I. aprila, na dan Bismarckovega rojstva, so v Gradcu ob navzočnosti zastopnikov raznih nemškonacijonalnih društev usadili v mestnem parku zopet Bismarckov hrast. Hrast je sedaj pet metrov visok. Razpisana učiteljska služba. Na jednorazrednici v Topli rebri je popol-niti mesto učitelja vodje. Prošnje naj se do 20. aprila pošiljajo okr. šol. svetu v Novem-mestu. Morilca osmih deklet aretirali v Trstu. O senzacijonelni aretaciji se poroča »Edinosti" : Koncem minoh ga leta je bil Ivan Godina iz Skednje zasačil nekega neznanega mladeniča, ki je kradel grozdje na njegovi njivi in ga potem izročil na policiji. Na škedenjskem inšpektoratu je neznani tat podal najprej krivo ime, a je slednjič vendar povedal, da se imenuje Alojzij Oton Maksimilijan Ditrich, star 28 let iz Draždan na Nemškem. Inšpektor Jes je pregledal na to svoj register in našel v istem, da Ditricha iščejo draždansko oblasti, ker jo umoril nič manj nego 8 deklet. Odpeljali so ga v zapore v ulico Tigor. Vprašan večkrat po onih umorih, katerih so ga dolžilo draždansko oblasti, je vedno najodločnejšo zanikal, da bi jih bil on zakrivil. Po dopisovanju, ki je sledilo o tej stvari med tržaškim državnim pravdništvom in draždansko oblastjo, je sedaj dokazano, da je tat, katerega jo bil ulovil Ivan Godina, res tisti, katerega iščejo oblasti v D.aždanih. Te dni so vsled zahteve draždansko oblasti Ditricha odposlali v Draž-dane. « * « Slovenci v Jolietu so imeli pretekli teden sv. misijon. Vodil ga je č. g. F. Ks. Bajec iz Foirfax. Skupno obhajilo jo imelo tudi ondotno slovensko trgovsko društvo. Sedaj se bližajo v Jolietu občinske volitve. Doslej so ameriški Slovenci imeli v obč. za-stopu jolietskem dva zastopnika. Volilno gibanje se jo že pričelo. Na volivnem shodu ji; bii kandidatom proglašen dosedanji slovenski mestni odbornik g. Anton Nem a nič na demokratskem programu. Vsi navzoči volilci so izrekli, da hočejo podpirati pri tej mestni volitvi demokratsko stranko in glasovati za vs cega kandidata na demokratskem programu. V slovenski volilni odbor II. okruja so bili izvoljeni: Jos. Stukel, predsednik, Anton G o 1 o b i c h in M i h a o 1 V a r d j a n. Pri okrajnih volitvah kandiduje John B Stukel za cestnega nadzornika na repu blikanskem programu. Rodbinska drama Iz Lunoburga se poroča, da je sojiroga ntmojstra Tungeln, hči zgodovinarja in public:sta pl. Treitschke, zastrupila svoje tri malo hčerke in se potem tudi sama zastrupila. Vso tri hčerko so mrtve, mater pa se je posrečilo rešiti. A I. Dobrjanski, znamenit rusinski rodol,ub, jo umrl v Inomostu. Nova ruska opera Slavni češki skladatelj DvdMk je uglasbil novo lirično opero »llusalka«. Pri prvi predstavi v Pragi je dosegla vehkansk vspeh. Dela „mrtve roke". O pokoj, škofu Zalki pišejo ogerski časopisi, da je ogromne svote žitvoval za šolstvo. V Gjuru in Šo-proninu je vzdrževal z letnimi stroški 12.000 K učitelj, šole. Zidal je v ta namen tudi z vsemi modernimi zahtevami opremljen zavod za 90.000 K. V Bomyu zidal je šolo, v Kap-\varu ustanovil jo samostansko dekliško šolo in zavetišče. Dal je v ta namen 110 000 K. Šolo Uraulink ju pomagal ustanoviti v Gjuru. Tej občini je povrh za šolske namene podaril 40.000 K. Za hrvatske šole je dal sestaviti posebne učne knjige. Ob 25letnici svojega škofovanja jo zidal ali razširil 150 šol. Ustanovil je rnirovninski zaklad za učitelje in njih vdove. To so dela »mrtve roke!« Žrebanje srečk Pri včerajšnjem žrebanju R u d o 1 f o v i h srečk je dobila glavni dobitek 30.000 K vrsta 2740, št. 6; 6000 K vrsta 3976, št. 30; 2400 K vrsta 2855. št. 34. T i s i n i h srečk glavni dobitek 180.000 K jo dobila vrata 2289 št. 42; po 2000 K so dobile vrste oziroma št.: 781—29, 781—81, 1425-84, 2566-— 99 in 4193—23. Nezgode na električnih železnicah. V preteklem letu ae je na progah električne železnice v Monakovem zgodilo 282 nesreč-Magistrat je sedaj določil posebno komisijo, ki naj prouči varnostne naredbo. Nemška telovadna društva. Nemci imajo 6303 »Turnvereine« s 626.512 člani, mej temi 302.807 telovadci. V Avstriji je 500 takih društev z 58.941 člani, mej temi 26.262 telovadci. V naših deželah na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem je 41 nemških telovadnih društev s 4456 člani. Nemških telovadk je v naših deželah 306, v vsej Avstriji pa 3523. Car prijatelj učiteljstva. Na povelje carja Nikolaja so se zvišale plače uči-teljstva na finskih ljud. šolah na 800 oz. 600 finskih mark. Waldeck Rousseau — nevarno bolan. Francoski min predsednik Waldeck Rousseau boleha na abscesu v vratu. Včeraj je moral na svet zdravnikov v posteljo. Zdravniki mu svetujejo popoln mir ter pravijo, da se mora za nekaj časa odtegniti opravilom. V četrtek se je hotel Waldeck Itousseu podati v Benetke, sedaj bode pa moral skoro gotovo ostati doma. Tovarno zažgali. Iz Madrida se poroča : Mej andaluzijskim prebivalstvom je veliko razburjenje. V nedeljo jo 5000 ljudij prišlo pred največjo andaluzijsko sladkorno tovarno La Rois. Ljudjo so tovarno zažgali in niso proj odšli, da je iz cvetočega podjetja postala razvalina. Ogenj na vlaku. Velika nesreča se je zgodila osebnemu vlaku v bližini ruske postaje Ossipavka. Vnel se je mej vožnjo voz druzega razreda. Predno so je vlak ustavil, zgoreli so 3 popotniki, 7 popotnikov pa jo dobilo nevarne opekline. Potres so čutili 31. marci v ob 11. uri dopoiudun v Carigradu. Ruski car Aleksander I. — katolik. V znanstvenih krogih dobro znam jezuit P. Pierling, ki j)03ebn0 proučuje razmero mej Petrogradom in Rimom, jo priobčil članek, v katerem trdi, da jo ruski car Aleksander I. umrl kot katolik. O tem ni sicer posebnih pismenih dokazov, a nahajajo se ustne izjave mnogih prič, v prvi vrsti carjevega generalnega pob.čnika grola Mi-chand de Beauretor in mnogih grofovih prijateljev, katerim je grof skrivnost zaupal in lu so njegovo izjavo zapisali. Aleksander I. jo poslal tega grola k sv. očttu Leonu XII. z izjavo, da se car popolnoma podvrže cerkveni avtoriteti svetega očeta. V avdijenci je pal carjev poslanik pred svetim očetom na kolena, da je na ta način pokazal, da prizna car Aleksander I. vidnega glavarja katoliške cerkve. Car Aleksander I. je bil tsko prepričan o katoliških resnicah, da je vzkliknil: »Katolik poslanem, pa naj bi tudi radi tega poutal mučenik.« Portugalska kraljica — redovnica? Madridskemu listu »Imperial« poročajo iz Lizbone, da namerava kraljica Amalija vstopiti v nek samostan, ker jo boli kraljevo postopanje proti katoliškim redovom. Vest je seveda še dokaj neverjetna, ker se tak korak no sine storiti brez kraljevega dovoljenja. Edison jo iznašel način, da se pri lo-nogralu pride v okom mali trjiežnosti cilindra iz voska. Po taki napravi iz voska so vlije priprava iz srebra, ki se tenko pozlati. Posebne vrste dvoboj si jo izvolil pred nekaj časom gledališki kritik pariškega lista »Figaro«, ko je s svojim peresom raz-žalil svojega prijatelja. Ta mu je namreč naznanil, da so bota bila s samokresi in sicer v razdalji desetih korakov. »Figarov« kritik pa na to odgovori: Povejte prijatelju, da se jaz b;jem samo s sabljo; povsem zadovoljen sem pa s predlogom gledo razdalje desetih korakov. — Napovedani dvoboj so seveda ni vršil. £ )ru^tva. (M e s t n a h r a n i 1 n i c a v Radovljici.) V mesecu marcu liiOl je 137 strank uložilo 39 720 K 26 vinarjev, 146 strank dvignilo 35 893 K 68 vinariev, 32 strankam se je izplačalo posojil 40.460 K Denarni promet 152.762 K 92 vin. (Bekštanjska posojilnica v L o č a h) je imela svoj občni zbor za 15. upranko leto 1900 dne 2. febr. t. 1. pri Pložu v Ločah. Navzočih je bilo 30 zadružnikov, ki so zastopali 8 deležov po 200 K in 22 deležev po 20 K, torej vkup 2040 K. Denarnega prometa jo imela posojilnica 513.905 K 71 vin Pristopilo je na novo 40 zadružnikov, 22 zadružnikov jo posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov jo torej 353, ki dolgujejo 212.718 K 64 vin., ali povprek: 602 K 60 vin. Hranilnih vlog se jo vložilo 45.753 K 23 vin., vzdignilo 80 085 K, ostalo 196.714 K 81 vin. Čistega dobička je bilo 1360 K 07 vin. Od tega dobi načolstvo odškodnine 800 K. Ostanek 560 K 07 vin. se pridene rezervnemu skupnemu zakladu, ki je s tem narastel na 12.751 K 53 v. Rentni davek plačuje posojilnica. Občni zbor je letni račun odobril. Od čistega dobička privoli se brez ugovora, kakor lansko leto za pota, kurjavo itd. 800 K odškodnine. Predlog g. načelnika Bekstanjsko mlekarne v Maloščah, da naj bi posojilnica darovala od rezervnega fonda 4000 I< mlekarni ali pa 10 let brezobrestno 4000 K posodila, se z enako večino glasov odkloni; OBtali dobiček odloči so za rezervni fond. Telefonska in brzojavna poročila. Reka, 2. aprila. Truplo umrle nad-vojvodinje Gizele so na cesarjevo željo prepeljali danes zjutraj s posebnim vlakom v Budimpešto, kamor je tudi do-,šla nadvojvodinja Klotilda in kjer bo te dni pogreb. Praga. 2. aprila. Iz tukajšnjega garnizijskega zapora so ubegli trije vojaki. Krakovo, 2. aprila Ofioijozni „Czas" smatra vprašanje o vodnih cestah za državno zadevo in se izjavlja proti temu, da dežele prispevajo v pokritje stroškov. Op&va, 2. aprila. Tukajšnji nemški občinski zastop se je soglasno izjavil proti podržavljenju zasebne gimnazije v Tešinu. Belgr&d, 2. aprila. Zatrjuje se, da postane sedanji zunanji minister dr. Vuic načelnik v novem kabinetu, ker se vsled preraembe ustave umakne sedanje Jovanovičevo ministerstvo. Jova-novid prevzame predsedstvo kasaoijskega dvora. Na novo vstopita v kabinet bivši minister Velimirovič in sekoijski načelnik Stramenkovič. Carigrad, 1. aprila. Včeraj okolu 11. ure dopoldne se je tu močan, več sekund trajajoč potres pojavil. Kolin, 2. aprila. Iz Petrograda poročajo: V Mandžuriji in okolini O^ng-tufu so se pojavili novi nemiri, ki jih povzročajo roparji in kitajski vojaki. Za pomlad se splošno pričakuje nove boksarske vstaje. Vojaške garnizije se pomnužujejo. Zdravstvene razmere v Zizikaru so zelo neugodne radi številnih zmrznjenih trupel ubitih ali lakote umrlih Kitajcev. London, 2. aprila. „Daily Mail" javlja iz Petrograda, da so na Koreji navstali nemiri. V mestu Samson ob meji je 200 Kitajcev napadlo nekaj Ko-rejanov in zažgalo več hiš. Po daljšem boju so se napadniki umaknili. Shanghai, 2. aprila. Iz kitajskega vira javljajo, da dvor v kratkem izda oklic, s katerim naznani (že zopet!), da ne podpiše mandžurske pogodbe. Umrli so: 31. marca. Ana Zaje, gostija, 80 let, Poljanska cesta 20, plučni erafisem. V bolnišnici: 29. marca. Valentin Sajovic, dninar, 55 let, naduha. 30. marca. Katarina Bizjak, krojača žena, 45 let, sepsis puerperalis. Cena žitu na dim&Jski borzi dni 1. aprila 1901 Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7-85 do K 7-86 » za maj-junij n 7-91 » » 7 92 » za jesen . . » 7-9B » a 7-97 Rž za pomlad . . » 7 97 » » 7 98 » za maj junij » 7-96 » » 7.97 » za jesen . . » 7-14 » » 7-15 Turšica za maj junij . » 5-57 » » 5 58 » za julij-avg. . » 5-67 » » 5-68 » sep.-oktober . » 5-84 ' » » 5 85 Oves za pomlad . . * 6 89 » » 6-90 Meteorologiöno poročilo. ViSina nad morjem 3062 m, srednji zračni tlak 733-0muc. 5 Caa opa-zč>T&nia Stanje barometra t mm. Tampe-ratura po , Olziju Nebo If '«j ■S S 1 j 9 zveé. I 733 5~¡ 8~6 | si. jzah-]del. jasno 00 „ I 7. zjutr. [ 739 8! 7*0 ! si. svzh. Idel.jasoo |2. popol. I 740 9 I 15*5 j si jzah. | jasno Srednja vfierajSnja temoerat.nra 9 4 , normale: 6 9° Pivo v steklenicah 338 3-i ¡z pivovarne Perles-ove, Zaboj s 25 pollitersk. stekl., marčno pivo, gl. 2- — „ „ „ „ „ dvoj. marčno pivo „ 2-50 Naročila in nadrobna prodaja: v Ljubljani, Prešernove ulice 7, v veži. Xahvaia. 343 1-1 Podpisana rodbina izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem najtoplejšo zalivalo za mnogobrojna izražena so-žalja o priliki bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Nikolaja Terškan posestnika ln trgovca Posebno zahvalo izrekamo preč. gospodu župniku M. Malenšeku in blagim usmiljenim sestram za tolažbo in požrtvovalni trud ob času njegove bolezni. Najiskrenejša zahvala tudi vse n durovateljem krasnih vencev in sploh vsem, osebito gosp. podčastnikom domobranskega pešpolka št. 4., ki so se tako mno-gobrojno udeležili sprevoda nepozabnega rajnkega. V Ljubljani, dnč 2. aprila 190!. Žalujoča rodbina Torškan-ova. Sprejmeta se dva trgovsko popol noma izučena in zanesljiva trgovska pomočnika pri Gospodarskem društvu v Trnovem (Notranjsko) pri Ilir. Bistrici. — Zahteva se I. referenc; plača po dogovoru. ¡Ponudbe Bprejema zgoraj omenjeno društvo. 318 3-3 Želim kupiti v Ljubljani že rabljen grlasovir v vrednosti do 200 kron. Ponudbe naj se izroče upravništvu »Slovenca«. 326 l-l Služba organista in cerbvenika je izpraznjena V KraŠnji. Nastopiti je o sv. Jurju. — Oglasi naj se pri župnem uradu Krašnja, pošta Lukovica. 337 3_i Naročajte ,Socijalizem4! Naročila sprejema g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. po pristno kapucinskem načinu na močena, dobiva se po najnižji ceni pri T. Meiicinger-ju 1601(M0 v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44. Proti malokrvnosti. v Zeleznato vino lekarnarja G. Picooli v Ljubljani dvornega jal žoika Nj. Svetosti papeža mr ima v seoi QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 7—12 Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-39 Dobiva se v steklenicah po pol litra. Št. 430. S. 335 3-1 Pri mestni hranilnici v Kranju popolniti je provisorično službo z letno plačo 840 K. in oboj» stransko trimesečno napovedjo s pristavkom, da se v slučaju sposobnosti in porabljivosti utegnejo službene razmere delinitivno urediti in plača primerno zviši.ti. Prošnje z dokazili o sposobnosti naj se vlože do dne 10. aprila pri podpisanem županstvu. Županstvo V Kranju, dne 30 marca 1901. Dobro upeljana 32i 3-2 branjarija z živahnim prometom se z upraVO Vred takoj Odda. Več poizve se pri Josipu Je-bačinu, Florijanske ulice št. 37. Za Učenje kosite i m ih p red- IVtPtmi bronzovo imitaoijo, bronzirasje /i it tU 17, kipov lzmavoa, bronziranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—9 Št. 10.890. Razglas. 333 2—1 V zmislu § 53 občinskega reda za d želno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in tročklh 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. potresnega zaklada, (i. regulačnega zaklada, 7. 3odstotnega posojila, 8. loterijskega posojilnega zaklada, 9. mestnega vodovoda, 10. mestne klavnloe in 11. mestne elektrarne za leto 1900 od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na upogled. » Pri pretresanji in končni rešitvi teh računov vzel bode občinski svžt morebitne opazke o njih v prevdarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. marea 1901. Št 10.911. 332 3-1 Volitveni razpis. V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano dajo se na znanje, da se bodo letošnje dopolnilne volitve v občinski svet vršile v veliki dvorani „Mestnega doma" na Cesarja Jožefa trgu in da bode volil dne 22. aprila III. volilni razred; dne 24. aprila II. volilni razred ; dne 26. aprila I. volilni razred; vselej od osmih.do dvanajstih dopoldne. Tretji in drugi volilni razred bodeta volila v dveh oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli doh d na volišče po stopnjicah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnj te. m a J © It a, 20 mark........................23-49 20 frankov (napoleondor)..............19 08 Italijanski bankovci........ . 90-50 C. kr. cekini.............11-33 Dnó 1. aprila. 8*2°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld.. . . 181 — 6°/0 državne srečko 1. 1860, IU0 gld. . . 169 75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....207-~ 4°/0 zariolžnice Rudolfove želez, po 2'/j kroa . 95 45 Tišine srečke 4«/,„ 100 gld......-•— Dunavske vravnavne srečke 5°/0 258' — borza. Duuavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.iem.-kred. banke lu/0 Prijoritetne obveznice državne ieieznice » » južne železnice 3°/0 > » južne železnice 6°/0 > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečko, 10 gld. Ogerskega > „ » 5 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 11.6-60 94 35 346-50 122-99 50 397 -400 -48- -2525 17- Salmove srečke, 40 gld.........200 — St. Qen<5is srečke, 10 gld. ...... 232 — Waldstaiuove srečko, 20 gld............389 — Ljubljanske srečke....................58 75 Akciie anglo-avstrijske banke, 20(3 gld. . . 279 50 Akcije Ferdinandove sev. tele*., 1000 gl. «t. v . 6230 — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. ... 844 — Akcijo južne železnico, 200 gld ar . . . 103 50 Splcšua avstrijska jtavbinska družba . . , 167 — Motitanska dnžba avstr. plan............477 50 Trboveljska premogaMa druSba, 70 gl t, 461- — Papirnih rubljev 100 ..................253 50 j&g" Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjov itd. Zavarovanja zh zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proineso za vsako žrebanje. K u 1 a n 1 a a izvršitev naročil na borzi. Menjarnibna dttlniéka družba „X.« J3 11 C- BT I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, 66 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in llnnnfinih atvaroie, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrcdnottglh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti MJC naloženih g- !a r 111 c.