Poštnina plačana v gotovini	«.
Abb. postale I gruppo LiCIia lIT
Leto XXK. Št. 288 (8690)
TRST, nedelja, 9. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
25 let deklaracije o človekovih pravicah
DRUGI PRAZNIČNI DAN BREZ AVTOMOBILA
V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV VLAD IN VOJSKA OBEH DRŽAV
Jutri, 10. decembra, poteka 25 let, kar je bila v generalni skupščini Združenih narodov sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah. V tridesetih členih niza pravice, ki bi jih moral človek uživati, da bi bil docela svoboden. V naslednjih letih so bile v okviru Združenih narodov sprejete še dodatne deklaracije, izhajajoče iz temeljne listine, med katerimi naj omenimo samo deklaracijo o širjenju med mladino idealov miru, vzajemnega spoštovanja in razumevanja med narodi ter deklaracijo o izkoreninjanju vseh oblik rasne diskriminacije ter deklaracijo o podelitvi neodvisnosti kolonialnim deželam in narodom.
Jubilejno leto splošne deklaracije o človekovih pravicah je priložnost za bežno oceno, kako se njene pravno formulirane norme in kako se njen duh uresničuje v praksi današnjosti. če naj velja splošna ugotovitev, da postaja vse večji del ljudi na svetu iz dneva v dan bolj svoboden predvsem po zaslugi lastnega boja za svobodo v najširšem pomenu tega pojma, potem velja tudi ugotovitev, da je proces osvobajanja človeka še vedno zelo počasen, da ta proces še vedno zadeva ob ovire, ki so mnogokje v odkritem nasprotju z deklaracijo Združenih narodov in ki marsikje še ustvarjajo stanje dejanske nesvobode. Rasizem še vedno ni izkoreninjen. Nasprotno, v Južni Afriki, v Rodeziji, v portugalskih kolonijah, v samih ZDA, prehaja celo v nove oblike zaostrovanja ob dejanski nemoči Združenih narodov. Lokalne vojne, ki se vrstijo v zaskrbljujočem zaporedju na raznih nevralgičnih točkah sve-
ta, so pretežno odraz neokolo-
nializma in težnje po hegemoniji velikih sil v okviru delitve interesnih območij za vzdrževanje dozdevnega ravnotežja. Nasilno vzpostavljanje nazadnjaških protiljudskih režimov v nekaterih evropskih in južnoameriških državah tepta osnovne demokratične svoboščine njihovih državljanov. Neenakomerna porazdelitev življenjskih dobrin vzporedno z načrtnim vzdrževanjem gospodarske zaostalosti ogromnih področij zemeljske oble, preprečuje uresničitev ene osnovnih postavk deklaracije o človekovih pravicah, namreč pravico do dostojnega človeškega življenja, do primerne življenjske ravni, kot je izrecno rečeno v členu 25. deklaracije. Mir in svoboda sta prazni besedi za ljudi, ki trpijo bedo ,je dejala Indirà Gandhi. Koliko tragične resnice je v tej njeni ugotovitvi in na kako velik del človeštva se še vedno nanaša, medtem ko se ogromna sredstva vlagajo v namene in cilje, ki so v kričečem nasprotju z domala vsemi členi deklaracije o človekovih pravicah!
Še in še bi lahko nadaljevali s primeri dejanskega nespoštovanja, neupoštevanja in celo izigravanja te temeljne listine in tistih, ki so iz nje izšle. Še in še bi lahko ugotavljali, kako so pravne formulacije ostale mrtva črka in kako je stvarnost še vse preveč povsem drugačna od lepih in pravičnih formulacij. Toda zakaj bi se razgledovali samo po širokem svetu, ko pa imamo tudi dcma položaj, ki v marsičem ni v skladu z deklaracijo o človekovih pravicah. Pojem rasna diskriminacija vključuje po sodobnih načelih, ki se vse bolj uveljavljajo v Združenih narodih, tudi pojem o etničnih diskriminacijah, misleč pri tem v prvi vrsti seveda na etnične manjšine, ki so odvisne od večine in njene pripravljenosti na reševanje in spoštovanje demokratičnih pravic manjšine kot narodnostne skupnosti in specifično človekovih pravic kot posameznikov te skupnosti.
Ozrimo se po členih 25 let stare deklaracije o človekovih pravicah in skoraj v vsakem bomo lahko našli za nas kot etnično manjšino primerjavo, ki ne bo spodbudna. Člen 1 poudarja, da morajo vsa človeška bitja ravnati z drugimi v duhu medsebojnega bratstva; člen 2 pravi, da se lahko vsakdo poslužuje vseh pravic in vseh svoboščin tega razglasa brez razlike plemena, barve, spola, jezika, vere, političnega ali katerega koli drugega mišljenja, narodnega ali družbenega izvora; členi 4, 5 in 6 obsojajo med drugim odrekanje juridične osebnosti; člen 7 pravi, da so pred zakonom vsi enaki; člen 8 govori o pravici do uspešne pritožbe zoper kršenje ustavnih določb in te-
meljnih pravic; člen 15 obsoja zastarele raznarodovalne zakone; člen 21 priznava med drugim pravico vsem do javnih služb v svoji deželi; člen 22 zagotavlja vsem enake gospodarske in kulturne pravice; člen 26 pravi, da ima vsaka oseba pravico do izobrazbe in se torej neposredno nanaša na pravico do šol vseh vrst in stopenj itd.
V kolikšni meri se ti in o-stali členi izvajajo za slovensko manjšino v Italiji? Ali ne bi bilo dovolj, da bi kot odgovor za vse navedli le kričečo krivico, ki se godi beneškim Slo-. vencem, katerim se odreka pra-I vica šolanja v lastnem jeziku v kakršnikoli obliki? Ali se ne borimo že leta in leta za izpopolnitev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem zlasti glede strokovnega in tehničnega šolanja ter za javnost glasbene vzgoje in za pravice slovenskih šolnikov? Ali nismo bili v zadnjih letih in smo še žrtve raznarodovalnega procesa z razlaščanjem slovenske zemlje in s tem izpodjedanja gospodarskih temeljev našega nadaljnjega varnega obstoja. Uživamo mar enakopravne pogoje za vsestranski kulturni razvoj smo deležni pravičnega deleža v javnih službah, ima mar slovenščina praktično pravico javnosti v celi vrsti javnih uradov, pri javnih napisih in tako naprej?
Ob sprejemu deklaracije pred 25 leti smo si predstavljali, da bodo njene določbe v polni meri veljale tudi za vse Slovence. Danes moramo ugotavljati, in številne resolucije vseh slovenskih političnih, kulturnih, gospodarskih strank, združenj organov in ustanov to iz dneva v dan dokumentirajo, da ni tako, ne pri nas in še manj na Koroškem. Slovenski človek izven meja svoje matične domovine še ne uživa vseh človekovih pravic v smislu deklaracije Združenih narodov. Čeprav tudi v našem listu ob raznih obletnicah ugotavljamo, da se stvari izboljšujejo, smo prisiljeni istočasno ugotavljati, da gre to izboljševanje mnogo prepočasi, da se še vedno vse preveč postopno in milostno delijo pravice Slovencem in da smo zato še vse predaleč ne le od črke, temveč tudi od duha deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah.
Ob 25-letnem jubileju je zato naša želja, da bi obračun ob njenem prihodnjem jubileju bil za nas ugodnejši, kot je lahko danes.
Stiska zaradi pomanjkanja petrolejskih proizvodov
Jutri svečano odkritje spomenika-kostnice umrlim slovenskim internirancem v Gonarsu
Špekulacija petrolejskih družb i botrovala sedanjemu nevzdržnemu
tekočim stanju v
gorivom je vsej državi
Člani Zveze borcev iz Ljubljane in Nove Gorice so v petek prenesli skrinjice s posmrtnimi ostanki 453 umrlih internirancev iz začasnega skladišča v kostnico. Predsednica jug. delegacije za postavitev spomenikov, članica zve-
znega IS N. Novakovič, priredila sprejem za graditelje. Ves Gonars v italijanskih in jugoslovanskih zastavah.
RIM, 8. — Po vesteh, ki prihajajo iz vse Italije je tudi drugi praznični dan brez avtomobilov na cestah potekel v miru in v redu. Toda ljudi ne skrbi več toliko vprašanje vožnje z avtomobilom ob nedeljah in praznikih, kot jih skrbi resno vprašanje tekočega goriva za ogrevanje. Obenem pa so delavci izredno zaskrbljeni zaradi pomanjkanja plinskega in gorilnega olja v industriji, kjer so v mnogih krajih že vpisali v dopolnilno blagajno veliko število delavcev.
O tem resnem vprašanju, ki ima hude posledice v mnogih gospodarskih vejah v državi, med njimi tudi v prometu, je razpravljala federacija sindikatov prometnih uslužbencev CGIL, ki zastopa železničarje, uslužbence javnih 'n zasebnih in avtoprevozniških podietii, pomorščake, pristan;ščni-ke in uslužbence letalskih družb.
Na sestanku so ugotovili, da sta pristojna oblast in ustanova ENI ponolnoma odpovedali, ko ie bilo treba odločno nastopiti, da se preskrbi prebivalstvu in gospodarstvu zadostna količina tekočega goriva. Predstavniki sindikatov zahtevajo, da je treba odvzeti mednarodnemu petrolejskemu monopolu uvoz, predelavo in razdeljevanje tekočega goriva v državi. Pri tem ugotavljajo, da ima Italija malo petrolejskih ladij, ki zadostuiejo komaj za 15 odstotkov potreb in da je treba zaradi tega sprejeti novo {»morsko politiko. Sindikati zahtevajo, da bi morala državna oblast poskrbeti za pravočasno dobavo po zmerni ceni petrolejskih proizvodov za javno koristne namene
O petrolejski krizi je sprejelo odločno stališče tudi tajništvo KPI, ki je izglasovalo resolucijo, v kateri poudarja, da so špekula-cijski manevri in tihotapstvo petrolejskih proizvodov v inozemstvo povzročili v Italiji v zadnjih tednih veliko pomanjkanje tekočega goriva vseh vrst. KPI pravi, da ni dopustno, da je imela Italija, še predno so se začele čutiti posledice petrolejskega embarga v Evropi, že 35 odstotkov manj gorilnega olja na razpolago kot lanskega decembra; da petrolejske družbe ne dobavljajo niti zadostne količine plinskega olja za kmetijske stroje. Tajništvo KPI meni, da so imele mednarodne petrolejske družbe s tem svojim početjem v letošnjem letu ogromne profite, ki znatno presegajo lanske.
Prav tako ostro nastopa proti špekulacijam s petrolejskimi proizvodi član osrednjega vodstva PSI Vit torelli v članku, ki ga je napisal za genovski dnevnik «Lavoro». Vittorelli opozarja na hude
posledice teh špekulacij na delavsko zaposlitev. Danes se že več ne ve, pravi Vittorelli, kam bo pomanjkanje petrolejskih proizvodov udarilo. Dejstvo je, da oblasti niso v stanju nadzorovati prometa in proizvodnje tekočih goriv, kar še bolj pospešuje špekulacije. Obenem opozarja na nevarnost, da zna to stanje v Italiji in v Evropi povzročiti množične odpuste z dela in s tem množične povratke delavskih emigrantov iz tujine, obenem pa veliko brezposelnost v državi, predvsem pa v industrijskem trikotu.
LONDON, 8. — Predsednik vlade Rumor je od včeraj na dvodnevnem obisku v Londonu na vabilo britanskega predstavnika vlade Heatha. Pogovori med dvema državnikoma so se začeli že danes popoldne, zvečer pa je Heath priredil svojemu gostu slovesno večerjo, katere so se udeležili tudi drusi britanski državniki.
Prenos skrinjic s posmrtnimi ostanki 453 internirancev v kripte spomenika - kostnice na pokopališču
v Gonarsu
■iiiiiriiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiit,i„,i„,1|||„„„|||,|||,ll,l,|l|l|ll|IIIIU|l,IMmll,nrnilllllllmlllltl,llltll1llm||n(t||||||||1|||||||)||)||||tn|||||||M||||||||||||||
TRIJE CIUI AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
12-dnevno Kissingerjevo potovanje
v Evropo in bližnjevzhodne države
Jutri sestanek NATO v Bruslju ■ Priprave na ženevsko mirovno konferenco - Vprašanje dobave arabskega petroleja ZDA
WASHINGTON, 8. - Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je danes odpotoval na dvanajstdnevno turnejo po Evropi in Bližnjem vzhodu, med katero bo obiskal kar enajst držav. Kissingerjevo potovanje ima tri cilje: omiliti napetost, ki je nastala v odnosih med Evropo in Ameriko ob bližnjevzhodni vojni, postaviti temelje za koristno zasedanje ženevske konference o Bližnjem vzhodu in prepričati arabske drža-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia
TISKOVNE KONFERENCE M. ZANETTIJA V BRUSLJU, BONNU IN NA DUNAJU
Seznanjanje svetovne javnosti s cilji konference o manjšinah
Konference na Dunaju so se udeležili tudi vsi štirje slovenski zamejski člani pripravljalnega odbora ■ 18. t.m. bo podobna konferenca v Beogradu
DUNAJ, 8. — Pripravljam odbor za mednarodno konferenco o manjšinah je priredil od 4. do 6. dec. tiskovne konference v Bruslju, Bonnu in na Dunaju, da seznani evropska sredstva javnega obveščanja z nameni, vsebino in cilji konference, ki bo od 27. do 31. maja 1974 v Trstu. Pred tednom dni so bile tiskovne konference v Londonu, Zuerichu in Parizu. Zadnja tiskovna konferenca pa bo predvidoma 18. decembra v Beogradu, kamor bo šel ves pripravljalni odbor.
V Bruslju in Bonnu sta tiskovni konferenci uspeli nad vsakim pričakovanjem. Na Dunaju pa je imela tiskovna konferenca, ki so jo priredili na sedežu tiskovnega kluba «Concordia», poseben značaj, ker so bili poleg predsednika dr. Micheleja Zanettija prisotni tudi vsi štirje slovenski člani pripravljalnega odbora dr. A. Lokar, dr. K. šiškovič, dr. D. Štoka in L. Volk.
Za tiskovno konferenco je vladalo precejšnje zanimanje kljub temu, da je ob isti uri bila nenadoma napovedana tudi tiskovna konferenca avstrijskega kanclerja dr. B. Kreiskega. V klubu «Concordia» so se zbrali zastopniki največjih avstrijskih listov, radia in televizije, RAI-TV in nekaterih dopisnikov osrednjih italijanskih listov. Posebnost tiskovne konference pa je bila tudi v tem, da so bili prisotni tudi novinarji «Slovenskega tednika» in «Našega tednika» iz Celovca, slovenskih oddaj radia Celovec in drugi Slovenci.
Predsednik Zanetti je v imenu pripravljalnega odbora, in še posebej prisotnih članov odbora razložil izhodišča, cilje, obseg in tematiko majske konference. V teku dialoga z novinarji je prišlo do izraza, da so bila izhodišča krajevni problemi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da pričakujejo Slovenci v Italiji določene konkretne rezultate v smeri vsestranske in «celovite» («total-takšen izraz je uporabil
predsednik Zanetti) ureditve njihovih vprašanj. V odvogovoru je bilo pomembno, da je predsednik Zanetti ponovno poudaril, kako je pričakovati aktivno sodelovanje Slovencev in predstavnikov «etničnih» manjšin na konferenci v nasprotju s ponovljeno tezo dr. Vei-therja o «konferenci o manjšinah» kot objektu zanimanja. Prav tako je močno odjeknila tudi teza pripravljalnega odbora, naj bo večina dovzetna za probleme manjšine, ki jih mora reševati v duhu demokracije in konstruktivnega sodelovanja, saj ima v svojih rokah vse vzvode oblasti, ki jo je nemalokrat zlorabljala na škodo manjšine.
Z dunajske tiskovne konference se da razbrati, da je majska konferenca v središču pozornosti krogov, ki se za ta vprašanja zanimajo na najrazličnejših področjih in z različnih zornih kotov. Vendar bo verjetno moč potegniti določen zaključek dosedanjega obveščanja evropskega javnega mnenja po ti skovni konferenci v Beogradu.
-a-ž
Visok primanjkljaj v zunanji trgovini
RIM, 8. — Tudi oktobrski zunanjetrgovinski 'obračun ni bil u-goden. Po podatkih statističnega zavoda je Italija uvozila za 1.476 milijard lir blaga, izvozila pa je za 1.220 milijard lir blaga. To pomeni, da je primanjkljaj znašal 256 milijard lir. S tem se je zunanjetrgovinski primanjkljaj prvih desetih mesecih povišal 2.554 milijard lir.
v
na
Burjpba obišče Pariz
S Pompidoujem se bo raztovarjal o navezavi neposrednega dialoga med Evropo in arabskimi državami
TUNIS, 8. — Tunizijski predsednik Burgiba bo prihodnjo sredo, 12. decembra, odšel v Pariz na pogovore s predsednikom Pompidoujem. Razgovor bo posvečen proučitvi nedavnega predloga francoskega zunanjega ministra Jo-berta o navezavi neposrednega dialoga med Evropo in arabskimi ter sredozemskimi državami. Burgiba namerava tudi — po časopisnih vesteh — predlagati Tunis kot sedež konference, ki naj bi se je udeležile evropske in sredozemske države. Kandidaturo pa mislita postaviti tudi Alžirija in Marok.
ve, naj obnovijo dobavo petroleja ZDA.
Prva etapa Kissingerjeve turneje je Bruselj, kjer se bo v ponedeljek in torek sestal ministrski svet NATO. Na dnevnem redu so številna vprašanja, med njimi kočljivo vprašanje vzdrževanja sil atlantskega zavezništva v Evropi, v ospredju zasedanja pa bo prav gotovo vprašanje odnosov med ZDA in evropskimi zavezniki, ki doživljajo hudo krizo. Znano je, do kako hudih nesoglasij je prišlo med nekaterimi evropskimi vladami in Washingtonom, tako da je sam Kissinger pred kratkim v zasebnem pogovoru izbruhnil, da se mu je atlantsko zavezništvo «zagnusilo». Tako težavnih problemov seveda ne bo mogoče kar čez noč rešiti: Kis-singerjev načrt o «novi atlantski listini», s pomočjo katere naj bi postavil NATO na nove osnove, bo moral zato čakati, da se razburkane vode nekoliko pomirijo. Šef ameriške diplomacije se bo o vprašanjih, ki se tičejo atlantskega zavezništva, pogovarjal tudi v Londonu, Madridu in Lizboni.
Kissinger bo nato po vrsti obiskal Kairo, Riad, Damask, Aman, Tel Aviv in Bejrut, kjer se bo predvidoma pogovarjal v prvi vrsti o vprašanju rešitve bližnjevzhodne krize. O teh vprašanjih se je ameriški zunanji minister še včeraj pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Dajanom, ki je prispel na obisk v Washington, in z novim egiptovskim veleposlanikom v ZDA Gorbalom. Posebno pozornost posvečajo opazovalci obisku v Tel Avivu, kjer naj bi Kissinger skušal prepričati izraelske voditelje, naj izvedejo vsaj delni umik z zasedenih arabskih ozemelj, tako da bi se lahko ženevska konferenca začela v bolj u-godnem vzdušju. Pozornost vzbuja tudi obisk v Damask, saj bo to prvi obisk nekega ameriškega zunanjega ministra v Sirijo v zadnjih dvajsetih letih. Med ZDA in Sirijo ni diplomatskih odnosov, Kissinger pa si bo prizadeval, da bi postavil osnove za njihovo obnovitev.
Vprašanje ukinitve «embarga» nad dobavo petroleja ZDA je tesno povezano s potekom ženevske konference. O tem se bo Kissinger pogovarjal s kraljem Saudove Arabije Fejsalom, že v prejšnjih dneh pa se je šef ameriške diplomacije sestal s Fejsalovim odposlancem Jamanijem, ki je med drugim izjavil, da njegova vlada želi ohraniti dobre odnose z ZDA in da je pripravljena ukiniti «embargo», «če bo Amerika sprožila ustrezne korake». Sam Kissinger pa je nato izjavil, da je «embargo» nesmiseln glede na prizade-
vanja ameriške najde pravično vzhodne krize.
diplomacije, da rešitev bližnje-
Berlinguer zakliučil obisk v Vzh. Nemčiji
RIM, 8. - Glavni tajnik KPI Berlinguer je zaključil svoj obisk v Vzhodni Nemčiji in se vrnil v Rim. Tiskovni urad KPI objavlja zaključni dokument, ki je bil sprejet po pogovorih med delegacijama KPI in KP Vzhodne Nemčije. Sporočilo pravi, da so govorili o politiki obeh strank, o mednarodnem položaju in o vprašanjih mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Ugotovili so tudi, da se socialistične sile in sile miru v svetu vedno bolj uveljavljajo. Zaključni dokument izraža tudi zadovoljstvo zaradi koristnega razvoja odnosev med Vzh. Nemčijo in ItaJijo ter zaradi vzpostavitve diplomatskih odnosov med obema državama. Ob zakliučku pogovorov, je bil podpisan spora zum o sodelovanju med obema strankama za leto 1974 - 75. Berlinguer je ob tej priložnosti povabil delegacijo vzhodnonemških komunistov naj obišče Italijo.
Na pokopališču v Gonarsu pri Palmanovi, kjer bo jutri ob 11. uri svečano odkritje spomenika-kostnice 453 jugoslovanskim državljanom, ki so v vojnih letih 1941 - 1943 umrli v koncentracijskih taboriščih v Gonarsu, Viscu, Padovi in Klužah ter drugim 1000, ki so padli ali so pogrešani v letih 1941 - 1945 na področju republike Italije v približnih mejah današnje (ježele Furlanije - Julijske krajine, so se svečanosti začele že v petek dopoldne s prenosom skrinjic s posmrtnimi ostanki 453 internirancev iz začasnega skladišča na pokopališču v kostnico spomeniškega obeležja,
Prenosu posmrtnih ostankov so prisostvovali predsednik italijanske delegacije za postavitev spomenikov umrlim jugoslovanskim državljanom na področju Italije v letih 1941 -1945 polk. Antonio Fossati, predsednica ustrezne jugoslovanske delegacije, namestnik sekretarja za delo in socialno skrbstvo zveznega izvršnega sveta tov. Nevenka Novakovič ter člani delegacije polk. Jovan Vuioševič, Stanislav Runko, inž. zivadin Djordjevič in Bačo Kilibaida, skupina visokih častnikov treh rodov jugoslovanske armade, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in konzul Marinko Ko-sor, gonarški župan Guido Toso in njegova soproga ter drugi krajevni predstavniki. Prisotna je bila tudi skupina svojcev umrlih v taborišču in pa večje število predstavnikov organizacij Zveze borcev iz Ljubljane in Nove Gorice.
Skrinjice s posmrtnimi ostanki umrlih internirancev, prekrite z
jugoslovansko trobojnico, so pod
vodstvom polk. Vujoševiča nosili bivši partizanski borci in interniranci iz Ljubljane in Nove Gorice, medtem ko so predstavniki obeh delegacij, konzulata in go-narške občine na eni strani, svojci umrlih pa na drugi strani vhoda v kostnico bili ves čas prenosa na častni straži. Bil je to presunljiv prizor, ki je vse prisotne združil v spoštljivem molku
...........................................„„„„„„„„„„...n,,,,,,,..
NOČNI ATENTAT V MILANU
Bomba pred sedežem urada «Jugotours»
MILAN, 8. — Policija še vedno išče atentatorje, ki so postavili bombo pred vhod v sedež milanske agencije jugoslovanskega turističnega urada «Jugoturs» v Ulici A-gnello, nedaleč od Trga Duomo. Bomba je eksplodirala ob 0.45 in povzročila ogromno škodo ne le v uradu, ampak tudi v bližnjih poslopjih. Na mestu atentata so našli letake s jxidpisom «SAM» (Squadre dazione Mussolini), na katerih je bilo napisano: «Prisežem, da bom z vsemi svojimi močmi, in, če je potrebno, tudi s svojo krvjo, služil stvari fašistične revolucije za preporod Italije».
Silovita eksplozija bombe, ki so jo pritrdili na železno rešetko izložbe jugoslovanske agencije, je povzročila veliko panike med prebivalci okoliških hiš in ogromno škodo, k sreči pa ni bilo človeških žrtev.
Približno ob isti uri so neznanci podtaknili bombo tudi pred sedež urada sovjetsAe letalske družbe «Aeroflot» v Ulici Vettor Pisani, prav tago v bližini Trga Duomo. Zaradi slabega delovanja detona torja pa bomba ni eksplodirala Policija domneva, da so isti neofašistični elementi izvršili oba a-tentata.
Milanski nočni dogodek je povzročil veliko zaskrbljenost v jugoslovanskih diplomatskih krogih v Italiji. Pr.dstavnik veleposlaništva SFRJ je obiskal italijansko zunanje ministrstvo ter izročil protest in izrekel zaskrbljenost zaradi tega terorističnega dejanja. Italijansko zunanje ministrstvo pa je obljubilo, da bodo oblasti uvedle temeljito preiskavo. Kot smo omenili, pa ni preiskava doslej rodila nobenih sadov.
ob spominu na prestano trpljenje ljudi, ki so morali daleč od svojih domov umreti zato, ker so sovražili fašizem, ljubili svobodo in svojo domovino.
V	večernih urah je predsednica jugoslovanske delegacije tov. Nevenka Novakovič priredila v prostorih hotela «Al Caciatore» v Gonarsu sprejem za vse tiste domačine na čelu z županom Gui-dom Tosom in njegovo soprogo inž. Mario Antonietto Toso - Ce-ster, ki so sodelovali pri gradnji spomenika kostnice, od predstavnikov podjetja «Cooperativa Ara et Labor» in podjetja bratov Pio-vesan iz Torviscose, ki je izdelalo celotni del spomenika v nerjavečem jeklu, do vseh delavcev in drugih domačinov, ki so z veliko vnemo in požrtvovalnostjo pomagali, da je bil spomenik pravočasno dograjen. Sprejema so s« udeležili tudi člani obeh delegacij, predstavniki JA, odborniki in svetovalci občine Gonars, predstavniki ANPI, domači župnik, projektant spomenika arh. prof. Miodrag Živkovič iz Beograda, inž. Reba predstavnik podjetja «Atelje 11» iz Novega Sada, ki je projekt realiziralo in številni drugi.
V	svojem nagovoru je predsednica jugoslovanske delegacije Nevenka Novakovič izrekla priznanje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri realizaciji tega impozantnega umetniškega dela. Posebej se je za sodelovanje zahvalila italijanskemu ministrstvu za državno o-brambo in njegovemu generalnemu komisariatu za izkazovanje časti umrlim v vojni, italijanski delegaciji za postavitev spomenikov-kostnic umrlim jugoslovanskim državljanom na področju republike Italije s polk. Fossatijem na čelu, županu Tošu in njegovi soprogi ter njunim sodelavcem za res veliko požrtvovalnost in razumevanje, vsem graditeljem in delavcem, arhitektu in kiparju Živko-v:ču za njegov umetniški projekt, članom jugoslovanske delegacije, ki so opravili ogromno in naporno delo pri ekshumaciji posmrtnih ostankov, jugoslovanskemu konzulatu v Trstu in osebno gen. konzulu B. Trampužu in konzulu M. Kosorju za veliko pomoč ter vsem prebivalcem Gonarsa.
«Narodi Jugoslavije in posebej še slovenski narod — je dejala na koncu Nevenka Novakovič -so hvaležni prebivalcem Gonarsa in njegovim izvoljenim predstav nikom, za vso pomoč, ki so jim jo nudili pri gradnji spomenika-kostnice, za vso dosedanjo skrb za grobove jugoslovanskih inter nirancev in za vso pomoč, ki so jo nudili internirancem v tistih tragičnih letih. Vi ste bili priče te tragične preteklosti, danes ste priče in sograditelji prijateljstva in bratstva med našimi narodi in našima državama. Na vseh nas je — je zaključila N. Novakovič — da to prijateljstvo in bratstvo čuvamo in krepimo v našem skupnem interesu.»
Nato je N. Novakovič izročila nagrade in priznanje županu, njegovi soprogi !n še štirim delavcem graditeljem spomenika, vsem preostal m pa bodo nagrade in priznanja še izročili.
V imenu vseh se je s toplimi besedami zahvalil župan Guido Toso. «Vsi smo delali z ljubeznijo in s srcem - je dejal -saj pieteta in spoštovanje žrtev ne sme poznati meja in ideologij. Ob tem nas je vodila misel, da delamo za zbliževanje in prijateljstvo med ljudmi in narodi To prijateljstvo bomo mi, prebivalci Gonarsa, ponovno in še bolj utrdili spomladi, ko se bomo pobratili z Vrhniko »
Sprejem je nato potekel v izredno prisrčnem vzdušju.
Medtem, ko se pri spomeniku in okrog njega mrzlično nadaljujejo dela, da bo vse nared in najlepše pripravljeno za jutrišnje svečano odkritje, živi tudi ves Gonars v pripravah na jutrišnji dan. Hiše so že dva dni okrašene z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami
Svečanost, pri kateri bodo sode levali tudi Partizanski pevsk’ zbor iz Ljubljane, rudarska godba iz Trbovelj, gledališki recitatorji in šolski otroci iz Gonarsa, oo — kot rečeno - ob 11. uri. Poleg članov obeh delegacij, ustanovljenih na temelju sporazuma med Italijo in Jugoslavijo z 9ne 15. aprila 1964, bosta svečanostim prisostvovali vladni delegaciji obeh držav in predstavniki vojske o-beh držav. Jugoslovansko delegacijo bo vodil član zveznega izvršnega sveta Ivan Franko, italijansko delegacijo pa po vsej verjetnosti minister za dežele Mario Toros.
J. KOREN
TRŽAŠKI DIMEVMIK
9. decembra 1975
PRETEKU PETEK V DEŽELNEM SVETU
Prvi posegi svetovalcev v razpravo o proračunu 1974
Načelnik skupine KPI Colli o vprašanju slovenske manjšine
Deželni svet je na zadnji seji, ki je bila v petek dopoldne, začel razpravo o obračunu za poslovno leto 1972 in o proračunu za leto 1974. Razprava, h kateri se je priglasilo kar 34 svetovalcev, se bo nadaljevala in zaključila prihodnji petek, ko naj bi bila ustrezna zakona tudi izglasovana.
V petek je poseglo v razpravo prvih sedem svetovalcev. Predstavnik PLI Trauner se je zadržal predvsem ob splošnem položaju v italijanski politiki, v zvezi s proračunom Furlanije - Julijske krajine pa je zahteval preosnovo Friulie ter krepkejše poseganje v okviru gospodarskega in urbanističnega načrtovanja. Demokristjan Persello je naglasil, da je proračun jasen in konkreten in da torej zasluži, da ga deželni svet v celoti sprejme. Kljub temu pa bi bile možne v njegovem okviru določene spremembe, ki naj bi zagotovile hitrejši razvoj na posameznih področjih.
Načelnik komunistične svetovalske skupine Colli je nasprotno izrekel vrsto kritičnih pripomb k dokumentu in naglasil predvsem dejstvo, da proračun ne upošteva novih mo mentov v deželnem življenju, kakršna sta energetska in splošna gospodarska kriza. Colli je nato prešel na vprašanje odnosov med deželo in državo in v tej zvezi navedel vrsto vprašanj, ki bi jih morala deželna vlada rešiti brez vsakega odlašanja. Eno izmed teh vprašanj se nanaša tudi na slovensko manjšino, za katero je treba zagotoviti polno enakopravnost in možnost svobodnega razvoja na vseh področjih, in to z dejanji in ne z besedami. Dežela — je nadaljeval Colli — se mora zavzeti za to, da ji bodo povrnjene pristojnosti, ki so ji bile odvzete z znano razsodbo ustavnega sodišča. S predložitvijo zakona o globalni zaščiti Slovencev so komunisti nakazali smer, v katero naj bi potekala ustrezna prizadevanja. Zdaj naj se dežela zavzema za to, da bodo osrednji organi čimprej začeli razpravo p tem zakonskem osnutku. Med slovensko manjšino in demokratičnimi silami v Furlaniji - Julijski krajini vlada veliko nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja z vsemi vprašanji, ki se tičejo slovenske skupnosti v deželi. Krivda za to je v Rimu, — je še dejal Colli — dober del pa tudi v naši deželi in zlasti na strani Krščanske demokracije, ki s svojim zadržanjem v bistvu zavrača tezo o specifičnosti vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Prav zaradi "te specifičnosti bi “ ftidtaFa nasprotno dežela poskrbeti za to, da se Slovencem priznajo še večje pravice, kakor bi jih morala uživati na podlagi polne enakopravnosti z večinskim narodom na vseh področjih.
Socialist Volpe je dejal, da se PSI zavzema za uresničitev napovedanih preosnov, sicer bi bilo njeno sodelovanje pri državni in deželni vladi brezpredmetno. V zvezi s proračunom je dejal, da je dokument v bistvu sprejel smernice, ki jih je nakazal prvi deželni kongres
PSI v Lignanu. Govornik je naglasil nujnost priznanja večjih pristojnosti naši deželi, hkrati s tem pa priznanja tudi ustreznih finančnih sredstev. Sam na sebi je proračun zdrav, — je dejal Volpe — saj uvaja sodelovanje med raznimi odborništvi in odpira pot poznejšemu načrtovanju na daljši rok. V sedanjem kritičnem trenutku pa naj bi dežela namenila več sredstev (3-4 milijarde) za okrepitev javnih storitev v prometu.
Nato je spregovoril demokristjan Chinellato, ki se je izrekel za proračun, češ da gre za realen in ne-utopističen dokument, nato pa se je zadržal ob nekaterih vprašanjih s področja kmetijstva. Komunist Bergomas je obravnaval vprašanja zdravstvene oskrbe v deželi ter se zavzel zlasti za priznanje večje podpore zavodom, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem pomožnega osebja v zdravstvu.
Zadnji je spregovoril demokristjan Specogna, ki se je v svojih izvajanjih zadržal predvsem ob
in «rdečih», o «umetnih razdorih», o «nasprotujočih si nacionalizmih» in podobnem, ne da bi samo enkrat omenil Slovencev ali kakor koli poglobil bistvena pereča vprašanja Beneške Slovenije. Na koncu se je zavzel za izboljšanje mejnega prehoda pri Stupici in za sklicanje posebne konference o mejnih prehodih med našo deželo in Slovenijo oziroma Avstrijo.
Protestna manifestacija žena zaradi pomanjkanja goriv
V petek je večje število žensk protestiralo zaradi kroničnega pomanjkanja kerozena. V Ul. Commerciale je skupina žensk, ki so že dalj časa zaman čakale na kero-zen, več minut prekinile promet in tolkle po praznih plastičnih posodah. Na kraj so prihiteli karabi-......	, r XT „„	, .njerji in po krajšem pogovoru so
vprašanjih, ki zadevajo Nadiske do- ženske prepričali, da so prenehale line. V tej zvezi je govoril o «belih» 1 z manifestacijo.
Ciklus predavanj Narodne in študijske knjižnice v Trstu
Kot je bilo že objavljeno, namerava prirediti NŠK v bližnji bodočnosti ciklus predavanj. Predavanja bodo posvečena umetnosti na Slovenskem in bodo v mali dvorani Kulturnega doma. Prvo predavanje bo v sredo, 16. januarja, druga pa se bodo zvrstila tja do konca meseca aprila. Predavanja bodo zajela najvažnejša obdobja iz zgodovine slovenske umetnosti in bodo zato nadvse zanimiva, predavali bodo ugledni strokovnjaki. Prvi in sicer o «Romantiki na Slovenskem» bo predaval dr. Marjan 7m-dnikar, strokovnjak pri republiškem zavodu SRS za spomeniško varstvo. Nato bo predarmi o «Gotiki na Slovenskem» dr. Emilijan Cevc, predstojnik oddelka za zgodovino umetnosti pri SAZU; naslov tretjega predavanja bo «Barok na Slovenskem». Predaval bo dr. Nace Šumi, profesor na ljubljanski filozofski fakulteti pri oddelku za zgodovino umetnosti. O «Slikarstvu XIX. stoletja na Slovenskem» bo predavala prof. Amica Cevc, o «Slikarstvu od ompresionizma do prve svetovne vojne» pa bo predavala dr. Brede. Misia, kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Ciklus bo zaključilo predavanje «Sodobna u-metnost na Slovenskem». V najkrajšem času bo NŠK objavila točen in dokončen spored.
Slovenski klub priredi
v torek, 11. dec. ob 20.30
ob izidu knjige
«Zverinice iz Rezije»
VEČER
REZIJANSKIH PRAVLJIC Sodelujejo:
pravljičarki Dorina Čunkina in Jelica «V borovičju» ter Milko Matičetov.
Ne zamudite možnosti tega enkratnega doživetja, ko boste lahko poslušali pripovedovanje ljudskih pravljičark!
Začetek točno ob napovedanem času!
manifestacijo.
tiiiiiiiiiiiiimiiiiim!iniuii[iiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiI1I,,„i„„iIlnl,Ilnl|li,III1(IIIIM|IIIIII,MIII1|1|1||m|]||,mI,I|I|11||l||I.iiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiuiHiniiiiii
OB PRVEM KONCU TEDNA BREZ AVTOMOBILOV
Izredne proge Acegatovih avtobusov zadovoljile prebivalce kraških vasi
Šoferji so opravili skoraj 1000 nadur - Včeraj kakih ?5 prekrškov prometnih ukrepov
Prvi konec tedna brez avtomobilov se je začel dokaj dobro; vreme je bilo sicer nekoliko kislo, vendar pa boljše kot prejšnjo nedeljo. Tudi včeraj ni bilo večjega števila prekrškov.
Včerajšnji dan je najbolj zadovoljil prebivalce vasi zahodnokraškega področja. Zaradi stavke uslužbencev avtobusna podjetja «La Carsica», je prevzelo tržaško občinsko podjetje A-cegat skrb za prevoze v kraške vasi. Avtobusi so vozili na progi Trst — Nabrežina — šempolaj po voznem redu zasebnega podjetja, na drugih dveh progah, čez Zgonik v Samatorco in čez Briščike in Repentabor do Fer netičev pa vsaki dve uri. Tako kot prebivalci omenjenih vasi so z iz-ri um zadovoljstvom sprejeli to novost. Avtobusi so bili ves dan polni, vožnje so bile redne in hitre, kar je zate vasi novdšl. ‘Prav"’včerajšnji dan je dokazal, kako nujno je potrebna pubiicizacija prog, ki jih vzdržuje podjetje «La Carsica». Avtobusi tega podjetja so zelo stari, nekateri celo starejši kot 10 let, zato se kaj radi pokvarijo. Po včerajšnjem poskusu, ki ga je podjetje ACEGAT uvedlo na izrecno prošnjo županov vseh treh kraških občin, je torej jasno, da ni mogoče več dolgo odlašati s publicizacijo.
Avtobusna služba je seveda zadovoljila tudi kraške gostilničarje, ki so prišli včeraj vsaj delno na svoj
•iiiiiiiiiliiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiitiiiiitiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiit
ZARADI STAVKE PRI PODJETJU «LA CARSICA»
Acegatove avtobusne proge v vasi na zahodnem Krasu
Zaradi stavke uslužbencev avtobusnega podjetja «La Carsica» je občinsko podjetje ACEGAT, v dogovoru s predstavniki krajevnih u-prav in deželnim odbornikom za prevoze Cociannijem, vzpostavilo redne avtobusne zveze z zahodnim Krasom. Acegatovi avtobusi so vozili že včeraj in bodo vozili danes na treh progah: Trst — Prosek — Križ — Nabrežina — Šempolaj, Trst — Prosek — Briščiki — Repentabor — Fernetiči in Trst — Prosek — Zgonik — Salež — Sa-matorca. Vozovnica stane 100 lir, na relaciji Trst — Prosek pa 50 lir. Potniki morajo imeti 100-lirski (oz. 50-lirski) kovanec, ker zo avtobusi opremljeni z avtomatom za izdajanje vozovnic.
Vozni red (po potrebi bodo povečali število voženj);
TRST — PROSEK
ODHODI IZ TRSTA (iz Ul. Beccaria): 7.00, 7.45, 8.35, 9.15, 10.00,
10.45,	11.35, 12.15, 12 45, 13.15, 13.45, 14 15 14.20, 14.50, 15.10, 15.25, 15.45, 16.15 16.30, 16.45, 17.10, 17.35, 17.45, IB.IS! 18.40, 18.45, 19.10, 19.45, 20.1a,
20.45,	21.10, 22.45.
ODHODI S PROSEKA: 6.30, 7.15,
8.05,	8.45, 9.30. 10.15, 11.05, 11.45,
12.15,	12.30, 13.15, 13.45, 14.20, 14.40, 14 57, 15.15, 15.45, 16.02, 16.15, 16.40, 17 07 17.15, 17.45, 18.12, 18.15, 18.40, Ì9 15: 19.17; 17.45. 20.15, 20.40, 21.40,
22.15,
TRST — NABREŽINA
ODHODI IZ TRSTA: (iz UL Beccaria): 7.00, 7.45, 8.35, 9 15 10.00,
10.45,	11.35, 12.15, 12.45. 13.15. 13.4a,
14.15,	14.50, 15.10, 15.45, 16.15, 16.45, 17.10, 17.45, 18.15, 18.45, 19.10, 19.45,
20.45,	21.10, 22.45,
ODHODI IZ NABREŽINE: 6.20,
7.05,	7.55, 8.35, 9.20, 10.05, 10.55, 11.35 12.20 13.05, 13.35, 14.10, 14.30, 15.05', 15.35,' 16.05, 16.30, 17.05, 17.35,
18.05,	18.30, 19.05, 19.35, 20.05, 20.30, 21.30, 22.05.
DRUGE VESTI NA DESETI STRANI
TRST — ŠEMPOLAJ
ODHODI IZ TRSTA (iz Ul. Beccarla): 7.00 10.00, 13.15, 15.10, 17.10, 19.10, 21.20.
ODHODI IZ ŠEMPOLAJA: 7.47, 10.47, 14.02, 15.57, 19.57, 21.57.
TRST — PROSEK — ZGONIK — SAMATORCA
ODHODI IZ TRSTA (iz Ul. Beccarla):	8.00,	10.00,	12.00,	14.00,
16.00, 18.00, 20.00.
ODHODI IZ SAMATORCE: 9.00,
11.00,	13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in
21.oo!
TRST — PROSEK — BRIŠČIKI — REPENTABOR — FERNETIČI
ODHODI IZ TRSTA (iz Ul. Beccaria):	7.00,	9.00,	11.00,	13.00,
15.00,	17.00, 19.00.
ODHODI OD FERNETIČEV: 8.00,
10.00,	12.00, 14.00, 16.00, 18.00 in
račun. Marsikateri Tržačan namreč ni bil obveščen o novi avtobusni službi in je raje ostal doma. Kljub temu je bilo po gostilnah zopet živahno. Gostilničarji v zgoniški in repentabrski občini pa bi želeli še eno dodatno vožnjo okoli 22. ure, da bi ■ lahko sprejeli goste tudi na večerjo.
Glede na druge Acegatove proge naj oovemo, da bodo tudi danes, kot že prejšnjo nedeljo, ojačili proge 9, 10, 11, 20, 29 , 33, 34 in 37. Na vsaki izmed teh prog bo vozil en avtobus več kot običajno. Na progi 38 (mesto — Trstenik) bo avtobus vozil vse do 23.30. Ojačena bo tudi avtobusna povezava z Opčinami (progi 2 in 4), na Konkonel (proga 3) in na vzhodni Kras (proga 39). Vodstvo podjetja ACEGAT poudarja napore, ki so potrebni z,a tako službo. Včeraj so bili na cestah vsi razpoložljivi avtobusi in vozniki. Ti so opravili ikupno skoraj 1.000 naiinr, to je celih 300 več kot so jih načrtovali. Namesto 40 rezervnih avtobusov, ki bi morali nastopiti v primeru potrebe, jih je bilo na cesti 60. Kljub temu je prišlo tu pa tam do godrnjanja med meščani, ki so morali predolgo čakati na avtobus.
Policijski organi so do 20. ure včeraj ugotovili kakih 25 prekrškov. Največ je bilo tujih tovornjakov s prikolico, ki so jih zasačili pri Opčinah. Vozniki očitno niso bili seznanjeni z novimi ukrepi in so zato biezskrbno prišli čez mejo in nadaljevali pot. 7 voznikov je imejo dovoljenja. a se niso držali določene smeri. Eden pa je kljub temu, da je imel dovoljenje samo zase, peljal tudi ženo. Policija je zasačila še nekega goriškega taksista, drugi kršitelji pa so bili večinema Tržačani. Policija je izdala nekaj dovoljenj, ko je šlo za nujne primere: nekemu Tržačanu, ki mu je umrl bližnji sorodnik onstran meje, nekemu tovornjaku, ki je prevažal meso in se mu je pokvaril hladilnik in skupini tovornjakov, ki so opravili carinske formalnosti in nadaljevali pot čez mejo.
Ob koncu naj še omenimo poziv občinske uprave, ki toplo priporoča pešcem, naj ne hodijo po cesti, am. pak naj se držijo pločnikov in naj upoštevajo semafore, da bi ne prišlo do hujših prometnih nesreč.
Urnik taksijev
Tržaški župan je določil naslednji urnik dežurstva taksijev za danes, 9. decembra:
do 7. ure štev. od 41 do 60 od 7. do 15. ure štev. od 61 do 164 od 15. do .24. ure štev. od 165 do 40 V nočnih urah bodo morali taksiji čakati na postajališčih ob glavni že
lezniški pc. -j: in na Trgu Garibaldi. Dežurstvo bodo nadzirali mestni redarji.
župan je tudi odobril zvišanje tarife za 200 lir. Zvišanje velja začasno ob vseh nedeljah in praznikih.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Trst
V okviru mladinskih torkov
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Ben Minoli - Herbert Griin
VILINČEK Z LUNE
Scena Tomaž Krišnik Kostumi Marija Kobijeva Koreograf Jaka Hafner Glasba Koder
Redakcija besedila Dominik Smole Režija Mi l’e Korun
V torek, 11. decembra, ob 15.30
Zagotovlj«no ogrevanje občinskih šolskih prostorov
Na srečanju v občinski palači sta odbornik za ekonomat ter odbornica za šolstvo razpravljala z namestnikom šolskega skrbništva o stanju, ki je nastalo v zadnjih dneh na šolah zaradi pomanjkanja goriva za ogrevanje. S tem v zvezi so na občini zagotovili, da je ogrevanje šol zagotovljena vaaj d», začetka novoletnih počitnic. Ogrevanje šolskih prostorov, ki so v pristojnosti občine, bo zagotovljeno tudi z&"popoldanski..in večerni,^ouk^, Zato bo tudi vse pomanjkljivosti v tem oziru pripisati izključno pomanjkanju električne energije.
Seja Sindikata
slovenske šole
V petek, 14. t.m. ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu je razprava o osnutku zakona o položaju profesorjev, izvršenem delu in razno.
GLASBENA MATICA — TRST Abonmajska sezona 1973-74
V petek, 14. decembra 1973 ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI OKTET
Jože Kores Marjan Štefančič Danilo Čadež	Peter Čare
Andrej Štrukelj Božo Grošelj Tone Kozlevčar	Peter Ambrož
Umetniški vodja DARIJAN BOŽIČ Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
IZLETI Z «AURGR0»
9 16. decembra izlet z avtobusom na Kras v Vipavsko dolino in v Brda. Cena 6.000 lir, kosilo vključeno.
9 Od 23. do 26. decembra božični izlet na Bled z bivanjem v hotelu Toplice. Cena
32.000	lir
9 Od 30. decembra do 3. januarja
smučarski izlet v Bphinj in na Vogel. Cena 42.000 lir, vključna silvestrska večerja in skipas na Voglu.
9 Od 30. decembra do 6. januarja z letalom v Dubrovnik. Bivanje v hotelu Astarea. Cena
75.000	lir.
9 Od 31. decembra do 1. januarja silvestrovanje v hotelu Lev v .Ljubljani. Cena 29.000 lir, vožna vključena. Informacije in rezervacije — tudi za božično in novoletno bivanje na Bledu — pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29243.
iiiumiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuii
Z ZADNJE SEJE OBČINSKE ODBOROV E SEJE
Na seji občinskega odbora razprava o openski šoli
Za speljavo poljske poli pri Konlove-lu občina nakazala 20 milijonov lir
Tržaški občinski odbor je na zadnji seji, ki ji je predsedoval župan Spaccini, sprejel vrsto sklepov, ki zadevajo nekatera dela na področju šolskih gradenj ter vprašanje podpor nekaterim občinskim ustanovam za nakup materiala.
Na predlog odbornika Verze so na tej seji obširno razpravljali tudi o slovenski osnovni šoli na Opčinah, na kateri so bili na začetku letošnjega šolskega leta prisiljeni uvesti popoldanski pouk zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov. Obravnavali so tudi vprašanje igrišča osnovne šole v Križu 442 ter o popravilih na šolah Slataper - Ti-meus. Sklep za razna popravila na vseh teh šolah predvideva skupno deset milijonov lir izdatkov.
Na predlog odbornika Verze bo občina poskrbela za ureditev vprašanja telovadnic na osnovnih šolah «Visintini» v Naselju sv. Sergija ter «Foschiatti» v Ul. Benussi. Predvideni stroški za ureditev teh telovadnic znašajo enajst milijonov lir.
Za vzdrževanje in ureditev občinskih rekreatorijev «Stuparich» in «Toti» je občina dodelila tri milijone in pol lir, dvajset milijonov lir podpore pa je nakazala za speljavo poljske poti pri Kontovelu.
Na predlog odbornika De Gioie bo občina nakupila sol proti zmrzovanju ter material za vzdrževanje in.ureditev občinskih parkov. Občinsko podjetje ACEGAT pa bo lahko porabilo za nakup daljnovodov za električno energijo 48 milijonov.
20.00.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3» do 8.30)
Danes, NEDELJA, 9. decembra
VALERIJA
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 15.44 in zatone ob 6.49. Jutri, PONEDELJEK, 10. decembra SMILJAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura
9.7	stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri
8.8	stopinje, zračni pritisk 1002,6 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 94-odstot-na, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 10,2 stopinje, padavine 0,1 mm dežja.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. decembra 1973 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 72-letna Annunziata Reginelli por. Fioretti, 69-letni Antonio Precali, 87-letna Emma Gregorini, 77-letni Giacomo Lauri, 48-fetni Agostino Ricatti, 82-letna Maria Possa vd. Dussi, 82-letna Adelaide Chilietti vd. Brandilla, 59-let-na Pia Cosimo por. Antonaz, 64-letm Antonio Braico in 64-letni Mario Russo.
OKLICI: pristaniški delavec Marino Bosich in prodajalka Annama-
Včeraj-danes
ria Bolčini, upokojenec Biagio Fortezza in gospodinja Anna Carlini, ladijski konstruktor Sergio Davanzo in zobozdrav. asistentka Livia Meli, upokojenec Ettore Ruggeri in zdravstvena pomočnica Laura Saf-faro, uradnik Giuseppe Terdoslavich in uradnica Luisa Minca, kaplar Angelo Angius in gospodinja Chiara Murra, poslovodja Boris Samec in učiteljica Nadja Barazutti, uradnik
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
t R S T	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
Bruno Emili in natakarica Vojka Kocman, uradnik Lodovico Calzini in gospodinja Maria Sprynar, mizar Livio Scherlich in frizerka Sonia Salve, upokojenec Tullio Russignana in gospodinja Amelia Heller, nameščenec Alfio Stefani in učiteljica Lucia Rizzoca, častnik Flavio Gitili in gospodinja Gilda Gnani, zdravnik Ettore Debiasi in gospodinja Elda Brumai, radijski tehnik Aldo Mo-randini in gospodinja Lilia Cucchia-ra, fotograf Elio Mijat in prodajalka Ondina Vidah, fotograf Ezio de Rota in uradnica Erica Ber-tuzzi, financar Francesco Argiolas in gospodinja Maria Grazia Scarpa, uradnik Mario Pulvirenti in uradnica Magdalena Bugorova.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Crr ce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Testa d’Oro, UT. Mazzini 43.
Al XJoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 1; Vemari, Trg Valmau-ra 11.
SMoščen promet
PO UL. tlffZZlM
Gledališča
KULTURNI DOM
SSG • Trst
Danes, 9. decembra, ob 16. uri F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac» za abonma red C — nedeljski popoldanski.
Vstopnice (rezervacije) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6/IV nadstr. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, Adrijan Rustia, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Premiera. Krstna uprizoritev.
Ponovitev v isti dvorani: v nedeljo, la. decembra, ob 17. uri.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDU
Operna sezona
V torek bo ob 19.30 premiera Mas-senetove opere Manon. V glavnih vlogah bosta pela Maria Chiara in Alfredo Kraus, orkester pa bo dirigiral Oliviero de Fabritiis. Vstopnice za premiero so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-948).
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, 9. t. m., dve predstavi, ob 15.30 in 20. uri, s ponovitvami tretjega abonmajskega dela «Manuale di Teatro» v izvedbi Teatra iz Ri-j. Četrta abonmajska predstava v letošnji sezoni bo na sporedu v soboto 22. decembra. Stalno gledališče iz Genove bo uprizorilo Goldonijevo delo «1 rusteghi».
Od srede, 12. decembra, do nedelje, 16. decembra bo na vrsti glasbena komedija «Che brutta epoque», v torek, 18. decembra pa se oo tržaškemu občinstvu predstavil Giorgio Gaber v «Far finta di essere sani».
Rezervacije za glasbeno komedij «Che brutta epoque» bodo na razpok go od jutri pri osrednji blagajni.
fOTO KINO £_ OPTIKA
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk ■— Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Danes, 9. decembra, ob 16. uri — (abonma red C — nedeljski popoldanski).
Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
Slovensko amatersko gledališče v Trstu
V četrtek, 13. decembra, ob 2C.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6
premiera
Miroslav Košuta, Adrijan Rastja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Krstna izvedba
Scena:	ATILU	KRALJ
Kostumi:	MARIJA	VIDAU
Songi:	MIROSLAV KOŠUTA
Glasba in izvedba na celeste: ALEKSANDER VODOPIVEC Korepetitor :
ALEKSANDER ROJC Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Igrajo: Sergij Cerkvenič, Milica Kravos, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Sergej Verč in Anica Žerjal
Tehnični ansambel: Lučka Batista, Danilo Glavina, Franc Meula in Aldo Pipan.
Zaradi varčevanja z električno e-nergijo vljudno prosimo za točnost!
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI IO ™,. 3B-101; 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 7. DECEMBRA 1973
Ameriški dolar	631,25
Funt šterling	1.493,—
Švicarski frank	199,50
Francoski frank	135,75
Nemška marka	238,80
Avstrijski šiling	32,70
Dinar: debeli	39,—
drobni	39,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
ul. mazzinl
Si -T»L735-3éT
Kino
Nazionale 14.30 «Due matti al servizio dello stato». Alfred Marks in Lance Percival. Barvni film.
Exeelsior 10.00—11.30 otroška matineja: «Speedy Gonzales supersonico».
Exeelsior 14.30 «La Seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «Due contro la città». Alain Delon, Jean Gabin, I-laria Occhini. Barvni film.
Fenice 14.00 «Giordano Bruno». V glavni vlogi Gian Maria Volontè.
Eden 14.30 «Fantasia» Walt Disneyev barvni film.
Ritz 15.00 «L’agente spedale Mackin-tosh». Paul Newman, D. Sanda, J. Mason. Barvni film.
Aurora 14.30 «Rugantino». Adriano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Capitol 14.30 «Tony Arzenta». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.00 «5 matti allo stadio». Barimi film, ki ga predstavlja komična skupina «Le Charlots».
Impero 15.30 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?». Jack Lemmon. Barvni film.
Filodrammatico 15.00 «Mai più dolce sorella». Doris Kustman. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15.30 «L'assassino di pietra». Charles Bronson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00—21.00 «Un tranquillo weekend di paura». Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 14.30 «Un avventuriero a Haiti». Jean Paul Beimondo in Stefania Sandrelli. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Il terrore con gli occhi storti». Zabavni film. Alighiero Noschese in Enrico Montesano.
Astra 15.00 «Il faro in capo al mondo». Yul Brynner in Kirk Douglas. Barvni film.
Radio 14.30—21.00 «Furia gialla». Barvni film.
Ariston 15.00—21.00 «Che c’entriamo noi con la rivoluzione?». Vittorio Gasmann in Paolo Villaggio. Banani film.
P.D. VALENTIN VODNIK
priredi pod pokroviteljstvom občine Dolina v soboto, 15. 12. ob 20. uri v občinski telovadnici v Dolini koncert
SLOVENSKEGA OKTETA iz Ljubljane
Kupite po ugodnih cenah neposredno od proizvajalca:
lestence, lutke, košarice, okraske za avto. darila za novorojenčke in za vse pri:
Trst, Ul. Manzoni 19. Tel. 761111 BLIZU KULTURNEGA DOMA
Šolske Vesti
Združenje staršev na državnem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» v Trstu bo imelo v sredo, 12. t. m. v prostorih šolskega zavoda svoj redni letni občni zbor. Pričetek ob 18. uri. Vsi starši dijakov so vljudno vabljeni.
Razna obvestila
PD «Kraški dom» — Repentabor
vabi vse tekmovalce, ki so se u-deležili letošnjih SŠI, na podeljevanje nagrad, ki bo	danes, 9.
decembra, ob 11. uri v občinski kopalnici v Repnu. Sledila bo zakuska.
Prosveta
PD Kraški dom — Repentabor priredi v četrtek, 13. decembra, ob 20.15 predavanje prof. Sama Pahorja o «Jezikovnih pravicah Slovencev na Tržaškem». Predavanje bo v prostorih občinske kopalnice v Velikem Repnu.
Izleti
CTS—UNIONTURIST, Ul. sv. Frančiška 20, prireja:
—	izlet v Bohinj na smučanje z bivanjem v hotelu 1. kategorije od 26. dec. do 2. jan. Cena v kateri je vključen prevoz z avtobusom in silvestrska večerja 68.000 lir;
—	8-dnevni izlet na smučišče Golte— Mozirje od 22. decembra do 29. decembra. Cena, v kateri so vključene vse usluge in bivanje v hotelu, 52.000 lir;
—	3-dnevni izlet v Idrijo od 30. do 1. jan. Silvestrovanje v hotelu Nanos v domačem krogu z izredno silvestrovsko ' večerjo. Srečanje z rudarji. Cena 27.000 lir.
Za informacije telefonirati na številko 68-158.
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — AUTOSALONE TRIESTE.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Micco, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, none in sestre
Ane Petaros roj. Pernic
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, č. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinova Rudi bi Mario z družinama, sestre, bratje in drugo sorodstvo
Boršt, 9. decembra 1973
Sporočamo žalostno vest da nas je nenadoma zapustil nas predragi oče in nono
ALOJZ KAPUN
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 9. t. m. ob 15 uri iz hiše žalosti, Prosek 56 na domače pokopališče.
žalujoči sin Alojz in hči Marija z družinama, brat Karel in drugo sorodstvo Prosek, Postojna, Opčine, 9. decembra 1973
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
mama
MARIJA STRANJ vd. VODOPIVEC
Pogreb bo jutri, 10. decembra ob 14. uri iz mrt-ašnicc glavne bolnišnice na domače pokopališče v Dolino.
Žalujoči sin Aleksander, hčeri Ba-zilija in Celestina ter drugo sorodstvo
Dolina, 9. decembra '973
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so na kakršenkoli način z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
BOGDANA ZOBCA
Posebna zahvala pevskemu zboru «Fran Venturini» od Domja, mladini, Zvezi vojnih invalidov NOV iz Trsta ter darovalcem cvetja.
DRUŽINA
Domjo, 3. decembra 1973
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža in očeta
DUŠANA KOVAČA
Posebna zahvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru «Vesna», kriški godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikob način počastili njegov spomin.
Žalujoči družini KOVAČ in VERGINELLA
Sv. Križ, 9. decembra 1973
Ob deseti obletnici smrti
MIRKA K0SMINE
se ga vedno spominja žena Malka
P ninorsičl Tinči/išlic
ŠE O PREDA mm PROF. G. ROCHATA V TRSTU IN GORICI
jevina, vojska in fašizem»
Prihodnje predavanje bo jutri v Trstu ob 20.30 - Govorila bo prof. z rimske univerze Ester Fano - Damascelli o kapitalu in fašizmu
Med tednom smo na kratko po rodali o tržaškem in goriškem predavanju prof. G. Rochata «Kraljevina, vojska in fašizem», ki je bilo drugo predavanje iz napovedanega ciklusa predavanj o fašizmu, ki bodo vsak ponedeljek do meseca aprila. Tudi v ponedeljek je bil tržaški Avditorij prepoln visokošolske in srednješolske mladine, čeprav je nekaterim hud mraz pre-preprečil, da niso prišli v še večjem številu. Prepričani pa smo, da bodo prišli prihodnji ponedeljek, ko bo predavala prof. Ester Fano Damascelli z rimske univerze o «Kapitalu in fašizmu». Začetek bo točno ob 20.30 zaradi znanih omejitev za večerne prireditve.
O predavanju prof. Rochata moramo predvsem povedati, da smo z zadovoljstvom ugotovili, da so vsi podatki, ki jih je vsebovala naša prva letošnja nadaljevanka o prihodu Mussolinija na oblast, povsem točni. (Op. ur. Nadaljevanko smo objavili v mesecih januarju in februarju pod naslovom: «Kako je Mussolini prišel na oblast — POHOD NA RIM 1922»), Pač pa je prof. G. Rochat mnoge ugotovitve iz naše nadaljevanke potrdil z rezultati najnovejših zgodovinskih raziskav. Vendar je dodal, da zgodovinske raziskave še niso zaključene, ker so zelo težavne zaradi pomanjkanja dokumentov, kajti vojska igra v Italiji še danes takšno vlogo, da nekateri zgodovinski podatki kljub poteku pol stoletja še ne smejo biti dostopni zgodovinarjem.
Pri tem je predavatelj to vojsko označil kot «razredno vojsko» m za to svojo trditev navedel številne dokaze, ki gredo od načina nova čenja («rekrutiranja»), pa vse do notranje organizacije in drugih bistvenih elementov vojaškega stroja. Zlasti je podčrtal, da je že v liberalni Italiji pred prvo svetovno vojno 25 odst. državnih Tzdat-kov šlo za vojsko, čeprav pretežno vojaki niso služili za obrambo pred zunanjim sovražnikom, temveč so tudi takratni oblastniki izkorišča li vojake in vso vojaško organiza cijo za vzdrževanje «javnega reda», t.j. predvsem za zatiranje sleher-
ni poveljnik italijanske vojske. Badoglio mu je odgovoril, da bo «v 24 urah odpravil nevarnost fašizma», če bi mu kralj dal «proste roke». Takrat seveda kralj tega ni storil. Pozneje je kralj — iz istih razlogov — povabil na razgovor generala Diaza, ki je bil takrat na višku svoje slave kot zmagovalec v prvi svetovni vojni.
Gen. Diaz je kralju rekel; «Veličanstvo, vojska bi storila svojo
dolžnost, toda bolje je, če se ta vojska ne
ska na strani zaveznikov, štel komaj 50.000 vojakov, medtem ko je bilo število vojakov v partizanski vojski trikrat večje.
Predavanju je v Trstu sledila razprava, v katero je poseglo net poslušalcev, katerim je prof. G. Rochat obširno odgovoril.
Končno naj po tem predavanju dodamo, še od mnogih razmišljanj
zzsrjrč -.»
■erifvatpr p1 h • iPrT ^žičnih praznikih pisali avstro-ogr-eaavatelj je dejal, da sko-nemškim vojakom in jim voščili
nega poskusa upora delavcev kmetov. Oblastveni — vodilni razred — je zlorabljal zlasti pri pripadnikih vojske znano geslo o «svetih mejah domovine» («sacri confini della patria») prav tako za svoje razredne koristi, je pozneje med razpravo po predavanju dodal govornik. šele v zadnji dobi, ko napredne politične ideje prodirajo tudi v vojašnice, je oblast poskrbela za okrepitev policije in orožnikov,
Združenje staršev in učno osebje
osnovne šole z Repentabra se prisrčno zahvaljuje staršem',' pevskemu zboru «Srečko Kumar», prijateljem mladine in vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k uspeli jubilejni proslavi.
kajti že gen. Cadorna je nevarnost «politiziranja» vojske ugotovil v ne ki svoji okrožnici pred prvo svetov no vojno, v kateri je zahteval, da se vojaki v tem pogledu dosledno strogo nadzorujejo.
Nato je predavatelj povedal, ka ko so se vojaki spontano upirali proti temu, da bi jih izkoriščali tako za zatiranje delovnega ljudstva v notranjosti, kot za imperialistične vojne. Predavatelj je pri tem navedel presenetljivo visoke številke, za katere je rekel, da so že dobro znane in se tičejo sodnih procesov proti vojakom med prvo svetovno vojno. Takih procesov je namreč bilo nad 400.000, na smrt obsojenih je bilo več tisoč in prav tako jih je bilo več tisoč ustreljenih. (Op. ur. Prizore streljanja ob umiku pri Kobaridu 1917 opisuje tudi Hemingway v svoji znani knjigi «Zbogom orožje».)
Prof. G. Rochat je nato obširno govoril o vlogi vojske v letih 1919 do 1922, to je do «marcia su Roma». Dejal je, da je sicer v tistih povojnih letih prišlo do precejšnjih razprav o tem, da bi morala biti vojska reorganizirana in napredni del javnega mnenja je med drugim predlagal, naj bi bila italijanska vojska organizirana na švicarski način. Toda ta razprava ni imela pozitivnih posledic in tudi po prvi svetovni vojni je bila vojska organizirana na predvojni način, kajti le tako je lahko služila koristim vladajočih slojev. Zaradi tega je bilo povsem naravno, da so tako organizirano vojsko njeni poveljniki lahko izkoriščali za neposredno podporo fašističnim škvadram: predvsem je kraljeva vojska fašistom dobavljala orožje, strelivo, o-premo, itd. Pri tem je predavatelj omenil tudi znane dogodke v Trstu. (Op. ur. Med temi dogodki je bil tudi požig tržaškega Narodnega doma, o čemer smo v našem dnevniku večkrat pisali.)
Predavatelj je navedel tudi primer vojnih ministrov v vladi predsednika Facta in nato v prvi Mussolinijevi vladi: šlo je za liberalnega voditelja Giovannija Amen-dolo, ki kot antifašist ni smel biti minister vojske, kajti desnica je enostavno postavila svoj veto, tako da je minister vojne postal neki sicilijanski veleposestnik, ki je pozneje pod fašizmom igral vodilno vlogo.
«Sicer pa je bilo glavno», je dejal predavatelj, «da yojska fašizmu ni nasprotovala, še hujše pa je bilo seveda, da ga je dejansko podpirala». Ko je govoril o pohodu na Rim, je dejal, da so imeli takrat fašisti svoj «pseudo esercito». Mladi poslušalci so se zelo zabavali, ko je govornik pripovedoval. kako je takratni kralj Viktor Emanuel III. povabil k sebi generala Badoglia in Diaza in ju vprašal, kaj naj ukrene kot vrhov-
kušnjo». Predavatelj je dejal, da seveda tak odgovor pomeni, da general Diaz in njegovi poveljniki želijo, da bi fašizem prišel na oblast. Kralj pa je po vseh teh posvetovanjih sklenil, da mora zaupati sestavo nove vlade Mussoliniju.
Zanimivo je bilo tudi predavateljevo pripovedovanje, kako je bilo, ko se je v poslanski zbornici predstavila prva Mussolinijeva vlada: «Ob vstopu v dvorano je bil prvi «veliki zmagovalec» gen. Diaz, ki je požel velike aplavze in kateremu je seveda ploskal tudi Mussolini, kar je pomenilo, da ima vodja fašistov podporo in zaščito slavnega zmagovalca. Hkrati pa je to pomenilo, da za fašistično vlado jamči redna vojska. In res, redna vojska je dala fašističnim škvadram 100.000 pušk, kar je predavatelj označil kot «odločilno podporo». Ko se je pozneje fašistični režim utrdil, takšna podpora redne vojske seveda ni bila več potrebna, ker so si fašisti sami poskrbeli orožje.
Ne samo to. Vojska je na ta način sčasoma postala glavni podpornik «cesarske usode - Italije» («destini imperiali dell’Italia») in vse njene «grandezze». Hkrati je vojska s svojo prisotnostjo na vseh mogočih fašističnih manifestacijah podpirala vse Mussolinijeve «sparate».
Predavatelj je v zvezi s «faši-stizacijo» kraljeve vojske nekoliko polemiziral s tistimi, ki trdijo, da je bila vojska tudi «protifašistična» in da so bili med protifaši-sti tudi mnogi častniki. Poudaril je, da je ogromna večina častnikov bda fašistov ali «skoraj fašistov» in da so bile izjeme zelo redke ter politično niso pomenile skoro nič.
Nato je govornik pripovedoval o pomanjkanju sodelovanja med tremi rodovi vojske: med kopensko vojsko, mornarico in letalstvom. To pomanjkljivost je Mussolini hotel odpraviti na tak način, da je sam sebe imenoval za ministra vseh treh rodov. Vendar ni mogel doseči, da bi postala vojska tako organizirana, da bi bila sposobna za kakršnokoli vojno. Pri, Tem je predavatelj prebral pismo, ki ga je Mussoliniju pisal med etiopsko vojno Badoglio. Iz pisma izhaja, kako je bila vojska nesposobna, v njem se govori o «livello balcanico», itd. Skratka, tedanji načelnik glavnega štaba je priznal popolno slabost svoje vojske, vendar zaradi tega Mussolini svojih ukazov in sklepov ni preklical.
Povsem točna se nam zdi tudi predavateljeva razlaga nujnosti vstopa fašistične Italije v drugo svetovno vojno: Mussolini enostavno ni mogel in ni smel izgubiti svoje «slave», čeprav je bila tudi letih 1939-1940 Italija za vojno nepripravljena. Z vso svojo politiko se je znašla v položaju, da je moral vstopiti v vojno na strani Hitlerja, saj mu je bilo — kot je dobro znano — potrebno več sto tisoč mrtvih, da bi Italija lahko «sedela za mizo» pri mirovnih pogajanjih. Kako je Mussolini pri tem slepomišil, pa dokazujejo pri najnovejših zgodovinskih raziskavah najdena navodila, da ob napadu na Francijo italijanski vojaki «ne smejo streljati prvi». Govornik je nadaljeval s pripovedovanjem, kaj se je godilo po 28. oktobru 1940 z napadom na Grčijo in kaj se je dogajalo nato do leta 1943, ko je gospodarskemu vodilnemu razredu v Italiji postalo jasno, da bosta Italija in Nemčija premagani in da bodo zmagali zavezniki.
za praznike kot v vojaške uniforme oblečeni kmetje in delavci, prav takim kmetom in delavcem na drugi strani fronte, smo se spomnili romana «Doberdob» našega velikega pisatelja Prežihovega Voranca. Prav zares je velika škoda, da ta roman kljub desetletjem, odkar je i bil objavljen, še vedno ni preveden v italijanščino, da bi se z njegovo človeško in plemenito vsebino seznanili tudi tisti še živi italijanski vojaki, ki so se borili in prav tako kot njihovi nasprotniki umirali na soški fronti.
Predavanje je prof. G. Rochat ponovil tudi v Gorici, kot smo že omenili v naši četrtkovi številki in še Posebej dodali, da sta se v Gorici tržaškim prirediteljem tega nadvse poučnega ciklusa predavanj pridru-žili še dve goriški slovenski organizaciji (Mladinski krožek in PD «O. Župančič»),
T^idfnO- UiecUUitlMl
Spoštovano uredništvo!
V torek, 4. t.m., sem imel opraviti z mestnim redarjem št. 196. Ker sem govoril v slovenščini, kot imam pravico po 5. členu Posebnega statuta, mi je rekel: «Per correttezza parli in italiano!» Ko od svoje pravice nisem odstopil, je še dodal: «Per il suo bene parli in italiano!»
Zelo me zanima, ali z redarjevim pojmovanjem korektnosti soglaša tudi poveljstvo korpusa mestnih redarjev in občinski odbornik za policijo in tržno nadzorstvo. Enako me zanima, kaj misli le-ta storiti, da bodo mestni redarji opustili tako pojmovanje korektnosti oziroma bodo seznanjeni z dolžnostmi, ki jim jih nalaga Posebni statut.
Že vnaprej se Vam zahvaljujem za vsak odgovor, ki mi ga boste posredovali.
Z odličnim spoštovanjem
SAMO PAHOR
Trst, 7. decembra 1973
NAROČITE SE na
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974:
I brezplačno mesečnik DAN
in
NAGRADNO ŽREBANJE
V VREDNOST! 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo : uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 razna šalci
pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192
Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski dnevnik brezplačno

Darovi in prispevki
.• ■ '	'.'Ašk-'' 'i' '
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Namesto cvetja na grob Bogdana Zobca od Domja darujeta Ina in Aurelio Kariž 5.000 lir.
V	spomin na nepozabno teto Marijo Taučer darujeta Mira in Darinka šuman 5.000 lir.
Avguštin Kermac 2.000 lir, Gildo Belič 10.000 lir, Edvard Cetin 5.000 lir, Giorgio Ukmar 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Namesto cvetja na grob pok. Irme Magajne - Košute, Franca Verginelle, Viktorja Vidonija in Dušana Kovača darujeta Milka in Berto Švab
10.000	lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Gigija Bogatea darujeta Milka in Berto Švab 5.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin Alojzija Bogatea darujejo Srečko in Jolanda Tretjak
20.000	lir, Dominik in Kristina Ten-ce 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca Vergicele daruje bratranec Urban z družino 20.000 lir.
V	počastitev spomina Gigeta Bo-
gatea darujeta Drago in Ida Purič Namesto cvetja na grob Bogda-
10.000 lir.
* * *
Ob" prvi obletnici smrti Jožefe Škrlj, daruje družina Mikolj 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Poldi Furlan daruje družina Tina Vatta in Milly 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 90. rojstnem dnevu Antonije Marks por. Lovriha darujejo sinova Josip in Mario ter hčerki Danila in Ljuba 5.000 lir za PD V. Vodnik in 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 28. obletnici smrti brata, moža in očeta Stanka Milkoviča (Gro-pada 60) darujejo sestri Zora in Kristina 2.000 lir ter žena Štefanija z družino 3.000 lir za Dijaško matico.
Marija Brajkovič daruje 1.000 lir za PD «Ivan Grbec» v Skednju.
V počastitev spomina pokojne mame daruje Grozdana 5.000 lir za Slovensko amatersko gledališče.
Ob izgubi dragega Bogdana daruje družina Zobec od Domja št. 68 20.000 lir za pevski zbor Fran Venturini od Domja, 20.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 10.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Bogdana Zobca daruje Olga Komar od Domja 1.000 lir za godbo iz Ric-manj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiniiiiiniiiiiiii
7 OPČIN
Življenjski jubilej Zore Cok-Draščkove
Pred nekaj dnevi je slavila v krogu družine in sorodnikov Zora Čokova - Draščkova, zdrava in še vedno delavna, svoj 80. rojstni dan. Ob tem lepem jubileju, ko se Zora Čokova prav gotovo ozira nazaj in lista strani v debeh knjigi svoje življenjske povesti, se spomnimo njenega bogatega življenjskega dela.
Že kot zelo mlado dekle jo je za-
drugem procesu obsodili na 12 let ječe, ki jo je prestajal v San Gi-minianu, kjer je med vojno umrl. Umevno je, da je njegova smrt bila težka življenjska prelomnica za Zoro Čokovo. Prav tako smrt sestre, ko je po njej prevzela materinstvo obeh otrok: Edota in Toneta, ki jih je izšolala in jima nudila vso materialno in čustveno pomoč. Vojna
z.e K.n zeiu imauu	JU je	nj prizanesla Zori Hiš j porušil
jel vrtinec življenja, ko je morala j av£nska bomba. Njena ^ živ. po očetovi smrti z materjo prevzeti
breme skrbi za obstanek trgovine in družine Draščkovih. Še mlada je stopila 1917. leta v zakon z mladim učiteljem in poznejšim ravnateljem Cirilmetodove šole pri Sv. Jakobu Andrejem Čokom, uglednim možem, ki je vse svoje življenje po prvi vojni posvetil, v težkih časih fašistične raznarodovalne vladavine, ne le vzgoji mladine, tako zelo potrebne očetovske pobude in narodne zavesti, ampak tudi vsej naši narodni skupnosti. Zaradi njegovega poštenega in tveganega dela so ga fašisti kaznovali tako, da so ga konfi-nirali in zapirali ter da so ga na
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiii
IZ BAZOVICE
Koristne pobude Združenja staršev
V Bazovici je bilo pred meseci ustanovljeno Združenje staršev osnovne šole «Primož Trubar», ki ima po zgledu sorodnih združenj namen pospeševati povezavo med šolo in družino in prispevati k reševanju številnih šolskih problemov. Odbor ustanovljenega Združenja staršev je na zadnjih sejah že obravnaval vprašanje integracije osnovne šole «P. Trubar» iz Bazovice in osnovne šole «Karel Destovnik — Kajuh» iz Gropade - Padrič ter ustanovitve skupne šole s polno zaposlitvijo. Združenje staršev je v ta namen že pripravilo informativni obisk na osnovni šoli s polno zaposlitvijo v Zgoniku, ki pa je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel in ga bodo zato priredili v kratkem.
Starši so sporazumno z učiteljstvom razpravljali tudi o slovesnosti ob poimenovanju bazoviške osnovne šole, ki bo proti koncu šolskega leta. Ob tej priložnosti nameravajo odkriti doprsni kip utemeljitelju slovenskega knjižnega je-
na Zobca daruje Franka Mikuš od Domja 1.000 lir za godbo iz Ric-manj.
Namesto cvetja na grob dragega Bogdana Zobca darujeta Solza in Mario Kralj 10.000 lir za pevski zbor Fran Venturini od Domja.
Namesto cvetja na grob Zorana Pavliča darujeta Cvetka in Sergij Vatovac 5.000 lir za PD Slovenec. V isti namen daruje Marija Her-vatič z družino 2.500 lir.
Namesto cvetja na grob Ane Pe-taros darujeta Francka Racman in Ivana Rapotec iz Gročane 3.500 lir za PD Slovenec.
Ob deseti obletnici priljubljenega in nepozabnega sina Jadrana Dolenca se ga spominja mama Ivanka in daruje 5.000 lir za PD Tabor in 5.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Za SPD Kontovel darujejo Bruno Miklavec 1.000 lir, Edi Daneu 3.000 lir, dr. Milan Starc 10.000 lir in Sara Čuk 1.000 lir.
Ob priložnosti 90. rojstnega dne Antonije Lovrihe daruje nečakinja Marija Kette 5.000 lir za PD V. Vodnik iz Doline.
Zo pevski zbor Valentin Vodnik darujejo: Josip Bandi (Prebeneg 33) 3.000 lir, Josip Gropajc (Kroglje 7) 2.000, Zdravko Bandi (Prebeneg 88) 2.000, Karlo Sancin (Dolina 7) 5.000, Justa Žerjal (Dolina 424) 5.000, Rado Bertok (Dolina 39) 5.000 lir, Franc Žerjal (Dolina 358) 5.000, Luciano Žerjal (Dolina 348) 10.000, Drago Sedmak (Dolina 247) 3.000, Alfio Fumani (Dolina 325) 5.000, Angelo Jerjan (Trst) 20.000 in Albin Pečar (Dolina 319) 5.000 lir.
OD DOMJA
Smrt bivšega borca Bogdana Zobca
JADRANU V SPOMIN
/Z DOLINE
riuiJl
Antonija Lovriha - Poijerjeva praznuje danes devetdesetletnico
«Fašizem je tako v letu 1943 postal italijanskemu vodilnemu razredu nepotreben», je dejal prof. Rochat. Zato je kralj Viktor Emanuel III. kot predstavnik tega vodilnega razreda po dvajsetih letih molka, stopil v akcijo, potem ko so Mussolinijevi sodelavci svojemu voditelju izglasovali nezaupnico znanega 25. julija 1943. V tem trenutku spet nastopi vojska. Toda vodilni razred je po zmagi zaveznikov istega kralja likvidiral, medtem ko je bila vojska zopet reorganizirana po starem načinu, čeprav je okrog 25. aprila 1945 tisti del italijanske vojske, ki se je boril kot redna voj-
Pred tremi leti ji je umrl mož, kar je bil zanjo hud udarec. Kljub 90 letom je še kar zdrava in čila. Vsak dan bere razne slovenske časopise, predvsem pa naš dnevnik.
Ob tem lepem jubileju se pridružuje čestitkam njenih otrok, vnukov ter vseh vaščanov tudi Primorski dnevnik, katerega je slavljenka zvesta naročnica od vsega začetka in ji želi, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala še vrsto srečnih let.
M. M.
STRAIN Dolina št. 40
tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače.
Ob petkih zaprto.
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE.
«Trdi so bili časi pred 70 leti in več». Tako pravi vsaka stara okoličanska korenina. Tako nam je včeraj rekla tudi Antonija Lovriha ali Tončka Poijerjeva, kot ji pravijo domačini, ki se je rodila prav na današnji dan pred 90 leti. Čeprav so bili trdi in slabi časi, je nadaljevala mati Antonija, je bilo vseeno lepo, če ne zaradi drugega, ker smo pač bili mladi. Za «ma-jenco» in za druge vaške praznike smo bile vse punce skupaj s partnerji oblečene v našo lepo narodno nošo. Tako nam je začela pripovedovati o svojem življenju današ nja slavljenka.
Antonija Lovriha se ni rodila v Dolini, Dolinčani pa jo imajo vseeno za svojo, ker je v tej vasi že 84 let. In sicer od leta 1889, ko je bil njen oče premeščen v to vas kot občinski tajnik. Antonija Marks, tako je njeno dekliško ime, se je rodila 9. decembra 1883 na Vrhniki. Ko je prišla z družino v Dolino je tu obiskovala in dokončala ljudsko šolo. Ko je bila mlada, je bila Antonija zelo veselo, živahno in družabno dekle. Poleg vsakdanjega dela je bila mlada Antonija članica in aktivna pevka v domačem zboru «Valentin Vodnik» kot pa tudi v cerkvenem zboru. Zato je naša slavljenka najstarejša pevka v Dolini. Mlada Tončka se ni omejila samo na petje, bila je tudi članica domače dramske skupine in je mnogokrat nastopila v raznih igrah.
Leta 1912 se je Antonija poročila z domačinom Josipom Lovrihom, kateremu je v zakonu povila štiri otroke ter jih vzgojila v zavedne, napredne in poštene Slovence. Tudi po poroki je ostala zvesta članica obeh pevskih zborov in domače dramske skupine. Kot pridna gospodinja je vedno delala doma in na kmetiji, da pa je pripomogla k vzdrževanju družine, je tudi prala tržaški gospodi. Za časa NOV je tako mati Antonija kot vsa njena družina delala v vrstah OF. Sin Mario pa je bil partizan v prekomorski brigadi.
POSLUŠALCEM RADIA KOPER
Oddaja o Gonarsu
Obveščamo poslušalce Radia Koper, da bo današnja oddaja «Sosedni kraji in ljudje», ki je na sporedu ob 13.10 na srednjem valu in ob 17. uri, posvečena Gonarsu, kjer je med drugo svetovno vojno izgubilo življenje nad 40fl slovenskih internirancev in kjer bodo jutri odkrili spomenik, ki ga je Jugoslavija postavila v spomin svojim žrtvam. V oddaji je izjava jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Borisa Trampuža, v njej pa s še posnetki z županom Gonarsa dr. Guidom Tosom, jugoslovanskim arhitektom Blagojem Rebo, bivšima internirancema v taborišču Gonars novinarjem Marjanom Dolganom in igralcem Stanetom Starešiničem ter
Ijenjska moč je postavila gospodarstvo družine in trgovino v novo še bolj uspešno obratovanje.
Med NOB je aktivno sodelovala kot terenka v ilegali in je vsestransko pomagala domačinom in Kraševcem premagati vojno trpljenje in pomanjkanje.
Poleg vsega je največja zasluga Zore Čokove, da se je vse življenje aktivno udejstvovala na prosvetnem j zikT Primožu ' Trubarjur^^katerem področju. Njen dom je bila osred- 1	• - •
nja hiša na Opčinah, kjer so študentje in še marsikdo našli zatočišče v sili in pomoč. Sodelovala je zlasti pri dramskem delu in drugih pobudah prosvete še izza časa mladinskega društva «Prosveta» na Op-,činah v prvih povojnih letih, po prvi svetovni vojni, za kar je bila ob 50-letnici «Prosvete» in 75-letnici pevskega zbora «Zvon» tudi odlikovana.
Po vseh trdih in tudi srečnih življenjskih preizkušnjah je Zora Čo kova še danes aktivna pri svojem gospodarskem in družinskem delu in kljub letom še vedno prisotna pri vseh naših prireditvah in sodeluje pri našem družabnem in prosvetnem življenju.
Zaslužni ženi in vaščanki želijo Openci in številni prijatelji in znanci še veliko zdravih in zadovoljnih let. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Začetek priprav za kraški pust 74
Sporočilo osrednjega odbora, da se začne s pripravami na 8. kraški pust, ni prišlo nepričakovano.
Po vaseh, s prvim mrazom, imajo vaščani več časa za zbiranja in tako pride spontano do takega pogovora. To se je opazilo že v nedeljo, ko so nekateri posamezniki že zaupali prve zamisli. Opazi se, da je postal «kraški pust» že tradicionalna kraška prireditev, vsakoletna javna izpoved še nerešenega domačega problema.
Brez dvoma je to zelo pozitivno. Dobra lastnost te prireditve je tudi, da vsaj enkrat na leto druži vse kraške vasi.
Osrednji odbor ponovno vabi vse vasi od Devina do Gročane, da ustanovijo vaški pustni odbor z namenom, da le-ta prevzame skrb za pustne priprave. Sprevod je napovedan za v soboto, 23. februarja
predstavnikom mladine Stojanom Spe-11974. Do takrat je dovolj časa, če tičem.	se začne pravočasno s pripravami.
..............................................
/7 KRIŽA
V PETEK SO POKOPALI DUŠANA KOVAČA
Zidani most. Po vojni se je vrnila v Križ, kjer je mati delala v trgovini in s tem preživljala družino, Dušanov oče je že prej umrl.
Dušan se je kaj kmalu izučil za peka: nekaj časa je opravljal poklic doma, delal pa je tudi v Gra-dežu in v Gorici. Vojaški rok je odslužil na Sardiniji z mnogimi drugimi slovenskimi fanti. Leta 1935 se je oženil z domačinko Slavo Pahorjevo, ki mu je povila sina Dušana in hčerko Rado. Fašizem je tudi v Kovačevo družino prinesel revščino. Dušan se ni hotel vpisati v fašistično stranko in po kapitulaciji Italije je moral v internacijo v Nemčijo, kjer je preživel 18 mesecev.
Vse to je pustilo v njem vidne posledice. Po vojni je še več let delal, v zadnjem času pa je bolehal Večji del svojega časa je posvetil branju slovenskih knjig in časopisov, še najbolj pa je ljubil slovensko narodno pesem, ki mu je vseskozi lajšala bolečine.	'
nosi šola ime. V Bazovici so s prostovoljnim delom in dobro voljo že veliko naredili, zato Združenje staršev in učiteljstvo upa, da se bodo znali primerno oddolžiti tudi spominu našega velikega književnika.
IZ ZGONIKA
Nov odbor Združenja staršev
V torek, 27. novembra je bil v šoli v Zgoniku roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo veliko število staršev otrok, ki obiskujejo ne samo osnovne sole v zgoniški občini, temveč tudi otroške vrtce, in dijakov naše občine, ki obiskujejo srednjo šolo «Fran Levstik» na Proseku. Na sestanku so starši izvolili desetčlanski odbor, ki se je prvič sestal v torek, 4. decembra, ko je tako porazdelil odgovornosti: predsednik Josip Rebula (Samatorca), podpredsednica Mileva Franceschini (Salež), tajnica Jožica Milič (Zgonik), blagaj-nica Laura Sedmak (Gabrovec). V odboru so še: Marija Berce (Kolu-drovica). Lili Kante (Repnič), Boris Grilanc (Salež), Ivan Lavrenčič (Samatorca), Jože Milič (Zagradec) in Bruno Sardoč (Briščiki).
OSMICA
Silvij Ferluga prt Piščancih je odprl osmico in toči belo in črno vino.
Oh deseti obletnici prerano umrlega sina Jadrana se ga z žalostjo spominjajo mama Ivanka Dolenc in drugi sorodniki
V četrtek so v Ricmanjih spremili na zadnjo pot Bogdana Zobca od Domja, ki je po dolgi in mučni bolezni umrl v tržaški bolnišnici.
Bogdan Zobec se je rodil v Bo-Ijuncu, ko je bil star 9 let pa se je z družino preselil k Domju. Po končani osnovni šoli se je izučil za mehanika. Leta 1945 je mladi Bogdan odšel v Zagreb, kjer se je vpisal na tehnično šolo. Več kot tri leta je bil v jugoslovanskem letalstvu, ko pa je zbolel, se je vrnil v domači kraj. Nekaj časa je delal tudi v Kopru. Jugoslovanska vojaška komisija ga je priznala za stoodstotnega vojnega invalida.
Zadnja leta je bil vedno po bolnišnicah, trikrat celo je bil operiran, toda zaman. Pred dobrim mesecem se je Bogdanu zdravstveno stanje poslabšalo. Svojci so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je pred dnevi umrl.
Pok. Bogdan je bil dober in družaben mož, vsi ki so ga poznali, so ga imeli radi. To je dokazal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število ljudi z vseh breških vasi. Svojci in prijatelji so mu kot zadnji pozdrav poklonili mnogo cvetja. Domači pevski zbor «Fran Venturini» pa je pok. prijatelju v slovo zapel več zalostink.
Pokojnemu Bogdanu naj mu lahka domača breška zemlja. Hudo prizadetim staršem in ostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje.
KRISTALI SIRCA
Lestenci
Darilni predmeti
Ku h i njs ko potre bšči ne
Strada Vecchia dellTstria, 2 TRST — Tel.: 820-762
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEm
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi inozemstvo
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave
Cremcaffè praži kavo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
Cremcaffè Vam daje vedno vse najboljše
"Qienica^
c .. g!
PRIMO ROVIS
PRAZARNA:
UL. PIGAFETTA 6/1 lei 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10-Telefoni 793.735 -750.575
V petek so Križani spremili na zadnji poti vaščana in zavednega Slovenca Dušana Kovača. Rodil se je v Nabrežini leta 1906, njegova številna družina — 10 otrok — pa se je dve leti kasneje preselila v Križ. Dušan je preživel težka otroška leta, saj je morala družina med prvo svetovno vojno v begunstvo v
vstop
največja
RAZSTA VA TEHNIKA IN MODA
švicarskih ur ter draguljev in zlatarskih izdelkov odprta za brezplačni obisk v Zlati palači DARWIL na Trgu sv. Antona Novega št. 4, I. in II. nadstropje
danes od 15. do 19. ure
prost
DARWIL
swiss made
'Vsi obiskovalci bodo brezplačno dobili listek za
veliko nagradno žrebanje DARWIL
200 NAGRAD
(Razstava bo odprta ves december. Ob delavnikih po urniku trgovin, ob praznikih od 15. do 19. ure)
Aut. Min. 2/256802
PrmSrsSTSnevmfc
4

9. decembra 1973
DRUGI PRAZNIČNI DAN BREZ MOTORNIH VOZIL
Prebivalstvo je disciplinirano spoštovalo odredbo o prepovedi kroženja z avtomobili
Veliko ljudi se je posluževalo avtobusov in taksijev
Telefon pri parkirišču taksijev na ki ostajajo doma, je ravnateljstvo Korzu Italija v Gorici zvoni nepre- j mestnega podjetja javilo, da bodo Meščani, ki potrebujejo | tehniki podjetja prihiteli na dom i !. i na p0zjv interesentov samo v izred-nih primerih (uhajanje plina ali prekomerno uhajanje vode). V primerih navadnih popravil bodo tehniki prišli na kraj samo cb delavnikih.
nehoma. •—w«.».»*, ...	.. ,..vl.j.
avto, da bi se peljali na pokopali- 1 šče, v bolnišnico ali na obisk h kakemu sorodniku kar pokličejo taksi. Taksisti bodo imeli ob praznikih svoje «zlate dneve» in dejansko vozijo neprenehoma po mestu in tudi kam ven. Včeraj smo sicer opaz li, da so vozili po mestu počasneje kot prejšnjo nedeljo. Nesreča, ki je prizadela njihovega kolego, v katerega je trčil vojaški avtomobil, je vse naučila, da je bolje voziti nekoliko počasneje. Tudi taksist, katerega mercedes je bil v nedeljo v nesreči precej poškodovan, je že na delu; nima več mercedesa, marveč čisto nov fiat 132.
Tudi v avtobusih je bilo včeraj zjutraj veliko potnikov in število voženj je isto kot ob delavnikih, v nekaterih primerih so še povečali i število voženj, kljub temu da so v stiski z osebjem in tudi z vozili. Dodatne vožnje so naslednje: iz Štandreža bo avtobus proge št. 1 začel zadnjo vožnjo ob 23.40; izpred pošte bo zadnji avtobus za bolnišnice odpeljal ob 22 20; prav tako izpred pošte bo zadnji avtobus za Ločnik (postaja San Roc di Luz-zinis) odpelje ob 23. uri, iz Lečnika pa v mesto ob 23.20. Zjutraj bodo ob nedeljah in praznikih vozili avtobusi na novi, izredni prog': železniška postaja — pošta — pevm-ski most — Podgora — Ločnik, z odhodom ob 5.30. Ta avtobus bo služil v glavnem delavcem iz mesta in predmestij, ki morajo na delo ob 6. uri zjutraj ali ki se vračajo z dela ob 22. uri.
Vodstvo mestnega avtobusnega podjetja javlja še, da bedo verjetna že prihodnjo nedeljo uvedli nekatere dodatne avtobuse za bolniš-n:ce. Čuli smo, da bo avtobusno podjetje uvedlo najbrž progo k Rdeči hiši in v okoliške ulice. Tudi zahteva Sovodenjcev, da bi avtobusno progo št. 1 podaljšali iz Štandreža do «kamna», bo verjetno uslišana.
V ostalem se drugi praznični dan brez avtomobilov odvija povsem normalno. Na cestah smo videli včeraj majhne tovornjake, ki so prevažali kruh in mleko, po cestah vozijo samo policijski ter vojaški avtomobili, avtobusi in taksiji. Pri prometni policiji so nam povedali, da niso do včeraj zjutraj njihove izvidnice zabeležile prekrškov, znak, da ljudje disciplinirano spoštujejo prepoved uporabe motornih vozil.
Mesto je nilo včeraj precej bolj živo kot prejšnjo nedeljo, saj je bila včeraj temperatura znosna. Ni bilo mraza, niti ni pihal veter. Zaradi tega je marsikdo šel na jutranji sprehod po mestu.
Isto podjetje javlja tudi, da je prišlo v zadnjih dneh do zmanjšanja kalorične vrednosti metana, ker so ljudje, zaradi ostrega mraza, preveč rabili metan. To se je pripetilo zlasti v predmestju. Podjetje vabi potrošnike, da v času, ko uporabljajo metan za ogrevanje, izklopijo grelce vode in ne uporabljajo kuhalnikov.
V zvezi z dobavo bencina avtomobilom, ki lahko krožijo ob nedeljah in praznikih, je v Gorici odprta črpalka AGIP pri mostu 9. avgusta, v Tržiču pa bedo vse črpalke zaprte. Avtomobilisti iz Trži-
ča in okolice naj se poslužijo črpalke AGIP na avtomobilskem priključku Devin — jug, ki je odprta noč in dan.
Naši gostilničarji v neposredni bližini mesta imajo svoje obrate odprte ob praznik’h, kot vedno. Nekoliko so spremenili urnike nekatere gostilne na podeželju, ki so vezane skoro izključno na mestne nedeljske goste. V Rupi bo kot vedno ob nedeljah odprta gostilna Ož-bot, v Gabrijah bo odprta gostilna Pavletič, gostilna Pri Tomažu pa bo ob nedeljah zaprta, gostilna Devetak na Vrhu je odprta, prav tako gostilna «Rubijski grad» v Rubijah. Ob cajni urnik imajo tudi ostale gostilne v Sovodnjah, «Pri Francetu», «Pri Mirkotu» in «Tomš ču». Tudi v Jamljah in v Doberdobu imajo še vedno običajne urnike, tj. odprto ob nedeljah, saj bo v domačih gostilnah dovolj domačih gostov.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
Naročnino sprejemajo:
■	uprava:	Gorica, Ul. XXIV
Maggio št 1/1, tel. 83-382
■	taznašalci
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
ZA VSE NAROČNIKE,
KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. II. 1974: ■. brezplačno mesečnik DAN
NAGRADNO ŽREBANJE
v vrednosti 2.300.GOO lir
Vsak nov naročnik bo prejemal do 31. decembra 1973 Primorski dnevnik brezplačno
V
Slavje petdesetletnikov v Štandreža
Slavljenci so se pred domačo cerkvijo fotografirali skupno z župnikom

PREDAVANJE SENATORJA KPI SILVANA BACICCHIJA
Kakšne gospodarske posledice prinaša sedanja energetska kriza v Italiji
Nasa država povsem v objemu «sedmih sester»
Energetska kriza in posledice, ki nejš€ kot v ZDA. V Italiji je vo-jih prinaša posebno italijanskemu | ditelj ENI Ma.ttei že zgodaj spo-gospodarstvu, je bila tema preda- znal potrebo po drugačnem odnosu
yanja, ki ga je včeraj dopoldne na sedežu federfc:je KPI v Gorici imel senator Silvano Bacicchi. številnemu občinstvu ga je predstavil tajnik mestne sekcije Boris Co-cianni.
Senator Bacicchi je uvodoma dejal, čla je petrolejsko krizo z vsemi posledicami za gospodarstvo povzročilo več dejavnikov, kakor na primer špekulacije večnacionalnih dmžb za zvišanje zaslužkov (v treh mesecih je samo Esso povečal dobiček za 300 milijard lir), izvoz ameriške inflacije v druge države ter kot posledica naraščanje cen. Francoski ekonomist sodi, da Amerika manipulira s petrolejem zato, da bi udarila po japonskih in evropskih konkurentih.
V italijanskih krogih (predsednik ENI-in-zunanji minister) sa--že dalj
časa p-ičeikovali prebuditev zavesti arabskega ljudstva in s tem njegov odpor proti petrolejskim družbam, ki so ropale arabsko narodno bogastvo, saj je črpanje petroleja
V zvezi z večjim številom ljudi, 1 v arabskem svetu 70 odstotkov ce-
Jubilej Marije Rutarjeve
-■'jr#****
V dneh ko prihaja med bralce liko truda in najvccie nege. Se tjadranski koledar» za leto 1974, vedno je aktivna, marljiva in slavi prizadevna muzejska in vztrajna pri ohranjevanju mate-sploh kulturna delavka upokojena rialne in duhovne kulture svoje učiteljica Marija Rutarjeva iz rodne Tolminske. Pri svojem de-Tolmina sedemdeseto obletnico lu, ki ga je začela opravljati po rojstva (rojena 11.12.1903 v Tol- drugi vojni in se mu terneljiteje minu). «Jadranski koledar» jo lah- posvečati takrat, ko je bila kot kd'šteje med svoje redne sodelav- učiteljica upokojena, si je pndo-
ce, čeravno se je v njem razmeroma pozno oglasila najprej s člankom o izumrlih domačih obrteh na Tolminskem (Jadranski koledar 1970, str. 137-144). ki mu sledijo prispevki posvečeni predvsem etnografski podobi Tolminske: «Kresni ognji na Tolminskem» (Jadranski koledar za 1971, str. 246-251), «Ženitovanje na Tolminskem» (Jadranski koledar za 1972, str. 245-252), «Tolminske opekarne» (Jadranski koledar za 1973, str. 235-238) in končno letošnji koledarski prispevek o prometu na Tolminskem. Toda ne le kot sodelavcu, na tem mestu smo ji dolžni posvetiti nekaj jubilejnih vrstic tudi kot kulturniku, ki je v
bila redko poznavanje stroke in problematike na terenu. Poleg omenjenih koledarskih člankov je svoje izsledke objavila še v «Goriških srečanjih» («Srečanjih»), «Glasniku slovenskega etnografskega društva», «Tolminskem zborniku», «Primorskem dnevniku» in drugod. Kot poznavalec preteklosti je najboljši vodič ne le po muzeju v Tolminu, ki ga vodi, marveč po vseh zgodovinskih poteh in krajih na Tolminskem. Njeno kulturno delovanje je dovolj široko, zato jo tudi najdemo med organizatorji rednih srečanj nekdanjih, tolminskih uči-teljiščnikov. Bila je med tisto generacijo primorskih učiteljev,
povojnih letih oral ledino muzej- ki je doživela premestitve o Haske in etnografske službe pred- Ujo in med tistimi učitelji, ki vsem na področju severne Pri- so po vojni hiteli graditi novo morske. Slovenska muzejska or- slovensko svobodno šolstvo, ganizacija je dobro pretehtala nje- Vztrajnost in upornost pri delu ne zasluge, ko ji je leta 1971 med sta značajski potezi, ki Rutar-prvimi sedmimi slovenskimi mu- jevi uspešno pomagata premago-; zealci podelila Valvazorjevo na- vati delovne in druge težave
do držav proizvajalk petroleja in je to svojo novo politiko plačal z življenjem, ker so mu velike petrolejske družbe (sedem sester) to zamerile in preprečile.
Energetska kriza prinaša s seboj hude posledice, zlasti splošno nazadovanje gospodarskega po'ozaja, zmanjšanje narodnega dohodka, dvakratno povečanje brezposelnosti in povratek emigrantov.
Pomanjkanje pogonskega goriva bo hudo prizadelo zlasti italijansko avtomobilsko industrijo, ki s svojimi 3 milijoni zanoslenih predstavlja okoli 30 odstotkov celotne italijanske industrije. Senator je kritiziral industrijsko usmeritev, ki je ustvarila v Italiji posebno civilizacijo, slonečo na avtomobilu in najbolj razvejani mreži avtocest v Evropi.
Italija je povsem nepripravljena na sedanjo krizo zaradi tri do štiriletne gospodarske stagnacije in slabe kmetijske politike, zaradi katere moramo z razvrednoteno liro kupovati jestvine v državah s trdno valuto, mi, državljani, pa jih plačevati z največjimi podražitvami v Evropi. Sedanje razmere so pokazale tudi vse napake potrošniške politike.
Ob vsem tem je predsednik vlade Rumor pravilno ravnal, ko je avtokritično dejal, da je potrebno pregledati gospodarstvo in odpraviti napake v njegovi rasti. Teh napak ni potrebno odpravljati s tem, je dejal Bacicchi, da hodi predsednik vlade ob nedeljah peš v pisarno, ampak s politiko, ki so jo nakazale delavske stranke in sindikati in ki bi jo morali uresničevati z reformami šolstva, zelenih površin, stanovanj, zdravstva itd. Imamo ’ najboljšo mrežo avtomobilskih cest v Evropi, od katere ne bo več ogromnih zaslužkov, ker bomo puščali avtomobile v garažah ali na cestah, kdor nima garaže, nimamo pa drugih infrastruktur kot je kanalizacija, kar nam prinaša kolero.
Senator Bacicchi je v zvezd z e-nergetsko krizo dejal, da so velike petrolejske družbe pred leti izrinile državno energetsko ustanovo ENI ter se polastile celotnega petrolejskega trga, od rafinerij do distribucije, tako da so postale o-gromna sila, kj razpolaga s časopisi, nogometnimi ekipami in ogromnimi zneski za podpiranje fašistične dejavnosti.
Govornik je obsodil špekulacije petrolejskih družb in zahteval vladno nadzorstvo nad njihovim delovanjem, ker je po splošnem prepričanju, ki ga je javno izrazil tudi tržaški župan, petrolej skrit v skladiščih teh družb. Kritiziral pa je tudi vladno politiko, ker je s podražitvijo vseh naftnih derivatov pristala na izsiljevanje petrolejskih družb, medtem ko bi morala ohraniti iste cene za potrebe kmetijstva in ribištva, ki nista preskrbljeni s pogonskim gorivom in je v nevarnosti spomladanska setev.
Ostre besede, je senator imel za vladne odločitve, s katerimi je država postala rafinerija za vso Evropo, z vsemi ekološkimi vprašanji, ki izvaža petrolej v inozemstvo, doma pa ga primanjkuje. Navedel je tudi zamudo pri ustvarjanju novih energetskih virov, ki pri nas slonijo skoraj izključno na nafti, ter s tem v zvezi dejal, da bo Evropa v prihodnjih letih zgradila 50 nuklearnih central: vsaka država jih bo zgradila pa več hkrati, Španija kar pet, Italija pa eno samo.
grado.
Rezultati njenega nad dvajsetletnega muzejskega delovanja so vidni predvsem v Tolminskem muzeju in njegovi etnografski zbirki; vanjo je vložila to-
vsakdanjega življenja. Ljubezen do rodne Tolminske in Tolmina pa jo je priklenila k muzeju, k narodopisju. Želimo ji, da bi vse to še dolgo ohranjala.
B. Marušič
urah. Prvi avtobus bo iz Tržiča (Trg republike) odpeljal ob 13.40 in bo vozil po naslednji progi: Tržič -Jamlje - Dol - Devetaki - Poljane -Doberdob - Ronke - Tržič. Drugi avtobus bo odpeljal iz Tržiča ob 16.40 in bo vozil na naslednji relaciji: Tržič - Ronke - Doberdob - Poljane - Devetaki - Dol - Jamlje - Tržič. Tretji avtobus bo odpeljal iz Tržiča ob 19.10 in bo vozil spet na rri-riii Tržič - Ronke - Doberdob - Poljane - Devetaki - Dol - Jamlje - Tržič.
Jutri protestna stavka tekstilcev
Jutri bo v vsej pokrajini stavka tekstilcev. Enotna sindikalna federacija delavcev tekstilne stroke vabi k jutrišnji protestni stavki vse delavce, ki so zaposleni v tekstilnih tovarnah na Goriškem. Delavke in delavci bodo stavkali četrt ure ob začetku vsake izmene. Ostrejša pa bo stavka v tekstilni tovarni SNIA v Zdravščini. Tu bo delavstvo stavkalo v nočni izmeni zadnje štiri ure in pol, v dopoldanski izmeni pa od 9.30 do 12.30.
Stavko so sindikati proglasili v znak protesta, ker bodo jutri, v ponedeljek, na sodišču v Gradišču sodili 15 delavcem tovarne SNIA. Razprava bo v zvezi s stavkovnim gibanjem v tej tovarni v letu 1971, ko je delavstvo stavkalo nad 200 ur. Ravnateljstvo je takrat suspendiralo 90 odstotkov delavstva, nato pa je udarilo po petnajstih delavkah in delavcih; to je, tako je rečeno v sindikalnem sporočilu, ravnateljstvo napravilo, ker je hotelo razbiti enotnost v delavskih vrstah.
30-LETNICA SMRTI MILANA BOGATAJA
Iz Piemonta, kjer je živel na Primorsko k partizanom
0 visoki zavesti naših pregnanih družin
Uspelo miklavževanje v Prosvetni dvorani
V organizaciji Komisije za dora-ščajočo mladino in Mladinskega krožka je bilo v petek popoldan v Prosvetni dvorani tradicionalno miklavževanje, ki je privabilo veliko staršev in otrok.
Preden je Miklavž obdaril otroke je bila na sporedu igrica «V pričakovanju Miklavža». V igrici so poleg oseb nastopile gozdne živali, ki so bile v veselje malčkov. Ko je Miklavž prišel na oder, so otroci nestrpno čakali, kdaj jih bo obdaril in nekateri so se mu prikupili recitiranjem otroških pesmi.
Nedeljske vožnje avtobusov v Doberdobu
Po sporazumu med doberdobsko občinsko upravo in medobčinskim avtobusnim konzorcijem za tržiški o-koliš bodo ob praznikih, ko je prepovedano kroženje motornih vozil, u-vedli na progi iz Tržiča v Doberdob I tri dnevne vožnje, v popoldanskih
Padli partizan Mitac Bogataj
V ponedeljek, 3. decembra je poteklo 30 let, odkar je padel v spopadu z Nemci nartizan, 23-letni Milan Bogataj, edini sin naše ugledne dogoletne javne delavke Marije Bogataj. Njegova pot v partizane je bila različna od poti tistih, ki so živeli v tesnem stiku s svojo narodnostno skupnostjo in so jih okoliščine same povleke v narodnoosvobodilni boj.
Milan Bogataj je živel v popolnoma italijanskem okolju, in če je od tako daleč odšel v partizane, je to storil zato, ker so ga starši vzgojili v ljubezni do naroda in mu vcepili tudi skrb za njegovo usodo. Zato je prav, da ob tem njegovem žrtvovanju vsaj enkrat povemo tudi nekaj besed o njem in o družini, ki ga je vzgojila.
Sodnik okrožnega sodišča Milan Bogataj, ki se ga starejša in srednja generacija spominjata, ko je po drugi svetovni vojni, že po vrnitvi iz pregnanstva, kot edini slovenski sodnik služboval v Gorici, je bil leta 1927 eden izmed prvih primorskih Slovencev, predvsem pa prvi sodnik, ki ga je fašizem kazensko premestil v Turin. Z njim je šla tudi družina, soproga in sin, ki je imel takrat sedem let. Čeprav je živel daleč od Sežane, svoje rojstne vasi, je mali Milan začel pisati v slovenščini istočasno z italijanščino, ki se jo je učil v šoli. Po dokončani gimnaziji je odšel na politehniko študiral inženerijo. Bil je nadarjen fant in je govoril pet je-
zikov. Na svoji šoli, kjer so bili samo italijanski študentje, je prejel prvo nagrado za znanje italijanščine.
Leta 1942 so ga poklicali k vojakom in ga kot visokošolca poslali v oficirsko šolo, kjer je poleti 1943. leta, ravno ob propadu fašizma, postal rezervni oficir. Vsako poletje in tudi med vojno je prihajal na počitnice k materinim sorodnikom v Sežano. V tem okolju je med vojno zelo hitro dojel, da je nastopil čas za oborožen osvobodilni boj. Tudi v Turinu je preko sošolcev, ki so delovali v Akcijski stranki, spremljal protifašistični boj ter sodeloval pri vzpostavitvi zveze z odporniškim gibanjem za odhod štirih jugoslovanskih političnih beguncev iz Italije v jugoslovansko osvobodilno vojsko.
Po razpadu Italije 8. septembra je odšel iz Belluna, kjer je služboval komaj nekaj dni, k staršen, ki so v Sežani preživljali počitnice, od tam pa je 17. septembra nadaljeval pot k partizanom. Pridružil se je brigadi Srečka Kosovela, ki je delovala v zaledju Sežane, po spopadih z Nemci, ki so takrat prodirali v osrčje Primorske, pa so ga premestili v Gradnikovo brigado, ki so jo ravno takrat okrepili. V svojstvu štabnega oficirja je 3. decembra odšel z edinico na Otalež in se z njo ustavil pri Mlakarju, da bi se spočili. Tu je v spopadu z Nemci padel skupno z 18 partizani.
Ker je bil Bogataj zelo komunikativen mladenič, ki je veliko govoril in tudi lepo govoril, je ljudem, s katerimi se je srečal tik pred spopadom, povedal, da je pravzaprav v svojih krajih, ker je njegov ded pokopan na pokopališču v Otaležu. Ko so ga drugi dan domačini našli med žrtvami spopada in so dobili pri njem tudi osebne dokumente, je vse to gradivo služilo župniku v vasi, da je po vojni poiskal njegovo družino in jo obvestil, kje je sin pokopan in v kakšnih okoliščinah je padel. Leta 1948 so ga prepeljali v Sežano in ga pokopali na tamkajšnjem pokopolišču, kjer sedaj počiva tudi njegov oče.
Primer Milana Bogataja, študenta 4. letnika inženerije, ki je vse svoje življenje prebil v Piemontu, se v ključnem razdobju za slovenski narod pridružil njegovemu boju za osvoboditev in se zanj žrtvoval, zgovorno dokazuje, kako so naši ljudje, živeč daleč od strnjene narodnostne skupnosti, vzgajali svoje o-troke v ljubezni do naroda in jih navajali na žrtvovanje, tudi na največje žrtvovanje za narod, kadar je bil ta narod v stiski.
Marija Bogataj je svojo bol ob sinovi izgubi pogumno prenašala ter se vsa posvetila narodnostni skupnosti, zlasti mlajši generaciji, ki je šla skozi dijaški dom. Iz te generacije je zrasla cela vrsta zavednih pripadnikov naše zamejske skupnosti, ki se navdihujejo ob idealih partizanskega boja ter ob naši zapadni narodnostni meji utrjujejo zavest pripadnosti slovenskemu narodu ter njegovemu boju za enakopravnost in za mir.
rij »f*-" OH"	* v	>
V četrtek zvečer med 10. in 11. uro je 26-Ietni Marjan Tomšič iz Sovodenj, Ul. Venezian 1, izgubil oblast nad vozilom in se je pri Brisku v Štandrežu zaletel v drog električne napeljave. Pretresel si je možgane
in so ga zato odpeljali v splošno bolnišnico, kjer bo ostal nekaj dni. Njegovo zdravstveno stanje ne vzbuja zaskrbljenosti. Kakor je razvidno iz fotografije Danila Nanuta iz štandreža, pa je vozilo utrpelo precejšnjo škodo.
Prejšnjo nedeljo so se v Štandrežu zbrali domači petdesetletniki, da bi skupno proslavili ta pomembni življenjski jubilej. Do srečanja je prišlo na pobudo domačinov Alojzija Paškulina, Sava Robana in Viljema Zavadlava, ki sicer ne spadajo v skupino slavljencev, bodo pa čez nekaj let sami slavili ta praznik.
Organizatorji so slavljencem priredili, po stari vaški navadi, sprejem pred cerkvijo in jim nazdravili s pristnim domačim vinom. Viljem Zavadlav jim je v kratkih besedah čestital ter izrazil željo, da bi se ta navada ponavljala iz leta v leto na dan vaškega patrona. Po tem uradnem obredu so se slavljenci postavili, da bi se skupno fotografirali, nato pa so se odpravili na skupno kosilo v domačo gostilno.
Za kroniko povejmo še, da so v letu 1923, ko so se rodili današnji slavljenci, vpisali v rojstno knjigo v Štandrežu (ta je takrat bil še samostojna občina) kar 84 otrok. To je bilo nekaj izrednega čeprav se je štandreška občina tedaj raztezala do vrat takratnega mesta in so Rojce spadale ped njeno upravo. Fantje, ki so se rodili 1. 1923 so bili redno vpoklicani v italijansko kraljevo vojsko ko je izbruhnila druga svetovna vojna in so, po povratku domov leta 1943, po razsulu kraljeve vojske, šli v partizane. Letnik 1923 je med tistimi, ki so največ pretrpeli. Marsikaterega, ki se je rodil v tem letu, ni več med živimi.
Številne nesreče
v mestu in okolici
Na naših cestah so se v četrtek zvečer in v petek pripetile številne nesreče. V Moši, v Ulici Udine se je v četrtek zvečer ponesrečila 38-letna gospodinja Lidia Princi por. De Carli, iz Moše, ki se bo v bolnišnici zdravila 10 dni zaradi lažjega možganskega pretresa.
V	Štandrežu se je precej hudo poškodoval 65-letni kmet Anton Nardin iz Ulice Carso 67. Moža so sprejeli v bolnišnico na 20-dnevno zdravljenje zaradi poškodbe na desni nogi.
45-letna gospodinja Regina Morelli por. Crazzan. iz Gorice, Ulica Piave 7, se je s kolesom ponesrečila v Jugoslaviji. Podrl jo je avtomobilist, ki je vozil v isto smer kot kolesarka V bolnišnici se bo zdravila 15 dni zaradi uradcev v glavo in v prsni koš.
V	petek jutraj pa sta se pripetili drugi dve nesreči. Prva je bila v Vilešu, kjer je avtomobilist povozil 7-letno učenko, ki je nameravala prečkati cesto. Gre za Cosetto Marego iz Vileša. Dekletce se bo morala zdraviti 5 dni zaradi lažjih poškodb.
-Kino
Gorica
VERDI 14.30—21.00 «Toni Arzenta». A-lain Delon in Carla Gravina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 14.15-21.00 «Teresa la ladra». Igra Monica Vitti in F. Fiorentini. Barvni film.
MODERNISSIMO 14.30—21.15 «Palma d acciaio, turbine di violenza». W. Tsadshe in C. Mu. Barvni film.
VITTORIA 15.00—21.00 «Ultimo tango a Zagarol». F. Franchi in M. Besuich. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 14.15—21.00 «Libero di crepare». F. Williamson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO 16.00-20.45 «Paolo il cal-do». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—21.00 «Tony Arzenta». Barvni film.
PRINCIPE 16.00—20.30 «Mio fratello Anastasia». Barvni film.
Nova Gorica
francoski 18.00 in
SOČA «Dvome spletke», barvni film ob 16.00,
20.00
SVOBODA «Nepremagljivi Sam Wal-lash», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «čizum — kralj rančerjev» ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL «Lawrence Arabski», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
Prosveta

Prosvetno društvo «Sovodnje» — fotografski odsek, prireja jutri, 10. decembra ob 20. uri v Kulturnem domu večer s predvajanjem diapozitivov. Umetniški fotograf Milenko Pegan bo predvajal vrsto diapozitivov na temo «Umetnost in narava». Vaščani in ljubitelji fotografije so toplo vabljeni!
Razna obvestila
Občina Sovodnje javlja, da bodo jutri, v ponedeljek, 10. decembra pobirali davke v uradu na županstvu ob običajni uri.
Davke bodo pobirali tudi v Šte-verjanu, in sicer v torek, 11. decembra v dopoldanskih urah na uradu. V Doberdobu bodo pobirali davke 18. decembra od 8.30 do 12. ure v prostorih občinske knjižnice.
Pokrajinska uprava v Gorici razpisuje javni natečaj za službo pomožnega tajnika v osrednji pisarni v Gorici. Začetna plača je letno 2.232.000 lir (parameter 240), pot treh letih se plača povzpne na 2.650.500 lir (parameter 285). Na natečaju lahko sodelujejo državljani s fakultetno izobrazbo, ki ne smejo biti starejši od 37 let. Prošnje je treba poslati, opremljene z ustreznimi dokumenti, na pokrajinsko u-pravo v Gorici, Korzo Italija 55, najkasneje do 15. januarja na kolko-vanem papirju. Podrobnejša pojasnila v uradu za osebje pokrajinske uprave.
Izleti
V Ulici V. Veneto se je ob 10. uri s kolesom ponesrečila jugoslovanska državljanka, 41-letna gospodinja Kri-
stina Ipavec por. Pavlin, iz Vrtojbe , jjfT’ K1. °° .danes, 9. št. 114. V naši bolnišnici so ji nu- I /mralisce pri pevmskem
lu. un. V primeru slabega vremena pohod odpade.
^Slovenska prosvetna zveza obvešča vse udeležence izleta v Gonars ob priložnosti odkritja kostnice -mavzoleja, ki bo jutri, v ponedeljek, 10. decembra, da bo avtobus odpeljal iz Gorice, s Travnika, ob 9. uri ter bo vozil čez pevmski most v Podgoro, štandrež in Sovodnje.
Športno društvo «Juventina» iz Štandreža priredi danes, 9. decembra avtobusni izlet na tekmo, ki jo bo štandreška enajsterica odigrala v Trstu s Sant’Anno. Avtobus bo odpeljal z glavnega trga v Štandrežu.
Slovensko planinsko društvo ;i-redi v okviru akcije «piantosi» in šport za vsakogar» pohod v Štma-decembra. mostu ob
dili le prvo pomoč zaradi lažjih o-drgnin.
Mario Leardi tajnik KD
Jutri zvečer bodo člani pokrajinskega odbora krščanskodemokratske stranke izvolili novega političnega tajnika. To bo Mario Leardi, pripadnik morotejske struje in funkcionar v deželni ustanovi ERSA. Njegovo kandidaturo so podprli z večino glasov pripadniki večinske morotejske struje, ki so se sestali v četrtek zvečer. Leardi pripada isti skupini kot dosedanji tajnik De Simone in je pristaš skupine deželnega odbornika Tripanija. Politika goriške krščanske dmokracije se ne bo torej bistveno spremenila.
Na jutrišnjem sestanku pa se bodo omejili na izvolitev tajnika, kajti petkov sestanek med predstavniki štirih struj za porazdelitev mest v ožjem vodilnem odboru stranke ni bil uspešen. O tem bodo razpravljali kasneje.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr Ziču dežurna lekarna Al Redentore UL Kosselli, tel. 72340.	i
V	soboto dijaški ples
V	soboto, 15. decembra bodo dijaki treh slovenskih višjih šol v Gorici priredili v Prosvetni dvorani tradicionalni plesni večer. Zaradi prepovedi vožnje ob nedeljah so se organizatorji zmenili, da bo ples trajal od 17. do 23. ure.
Vabilo se lahko dobijo pri nekaterih dijakih.
Iz goriškeca matičnega urada
ROJSTVA: Cristina Florenin, Mateja Gravner, Daniele Grion. Marco Naibo. Barbara Loffredo.
SMRTI: 43-letni šolski sluga Ivan Okretič, 83-letni kmet Ugo Bregant, 57-letni upokojenec Luigi Scherti, 84-letna upokojenka Adele Gerometta vd. Corradi, 81-letna gospodinja Rosa Juri vd. Bertoldi, 59-letni mehanik Dante Moretti.
KMEČKA K A NK A
USTA1MIPVI.JKNA LUTA IW
GORICA - Ul. Moniti 14 Tol. 2206 ■ 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA. GORIZIANA
GORICA - UL Duca d’Aosta 180 - Tei 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
PrmwrsfcTSnwmfc
KULTURA
9. decembra 1973
TA TEDEN BO NAPRODAJ
Jadranski koledar 1974 s priloženimi knjigami
Posebej opozarjamo na knjigo ljudskih pravljic «Zverinice» iz Rezije, ki jo bo v torek v Slovenskem klubu predstavil avtor Milko Matičetov cb sodelovanju dveh pravljičark iz Rezije
Ta teden bo na našem trgu na prodaj Jadranski koledar za leto 1974 s knjižno zbirko: ko na zbirko opozarjamo vse ljubitelje knjige, bi želeli to vsakoletno kulturno pobudo Založništva tržaškega tiska tudi predstaviti, saj nihče ne kupuje rad mačka v Žaklju.
Jadranski koledar bo letos še za malenkost obsežnejši kot lani, saj bo imel kar 320 strani, uredil ga je pa, kot že dolga leta doslej, Jože Koren. Prinaša obilo koristnega in zanimivega berila, predvsem pa je poudarek na vrednotenju naše kulturne in politične zgodovine in seveda prizadevanju naše narodne skupnosti, da si pridobi življenjske pravice in utrdi svoj obstoj. Tudi literarni prispevki uglednih zamejskih avtorjev izpričujejo živo in ustvarjalno dejavnost naših književnikov, tako da je Jadranski koledar tudi letos s svojim bogatim slikovnim in vsebinskim materialom verno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in nepogrešljiv zbornik za tistega, ki želi o nas tehtneje razmišljati, saj je koledar obenem obračun preteklega leta in kot tak tudi izhodišče za naše nadaljnje delo.
štiri priložene knjige je sozalo-žilo Založništvo tržaškega tiska skupno s Prešernovo družbo in Mladinsko knjigo. Posebno mesto v knjižni zbirki zavzema knjiga 60 ljudskih pravljic Zverinice iz Rezije, ki jih je zapisal, izbral in poslovenil Milko Matičetov, ki je tudi avtor izčrpnega predgovora. Nekaj pravljic bo tudi napisanih v izvirni narečni obliki. Knjiga je bogato opremljena z barvnimi in črnobelimi ilustracijami Ančke Gošnik Godec: mislimo, da bo doživela velik uspeh ne samo pri otrokih, ampak bo zaradi svoje ljudske neposrednosti in duhovitosti tudi odraslemu v velik užitek. Sicer pa bo ta torek v Slovenskem klubu predstavitev knjige: o njeni vsebini bo spregovoril sam Matičetov, posebno doživetje pa bo na tej prireditvi srečanje z dvema pravljičarkama iz Rezije, ki bosta nekaj pravljic, ki so v knjigi, še enkrat pripovedovali.
Polna iskrivega humorja in prisrčnosti je tudi avtobiografska knjiga Jakoba Alešovca Kako sem se jaz likal, ki je bila doslej pri nas prezrta. Živo slika «težke» stare čase, konec prejšnjega sto-
letja, ki pa so vendarle bili zanimivi in tudi polni vedrine.
Sodobni slovenski pisatelj Marjan Kolar je napisal roman «Snežne verige, ki nam torej prinaša pogled na manj znanega a uglednega slovenskega prozaista. Knjiga nam razgrne dramatično družinsko zgodbo, iz današnjih dni v katero posega pojav izseljeništ-va. Napisana je zelo napeto, pa tudi zaradi stilnih vrednot predstavlja viden dosežek v precej zanemarjeni in podcenjevani ljudski književnosti.
Četrta knjiga pa nam na poljuden a temeljit način govori o človekovem iskanju in odkrivanju vesolja, o upih in mejah tega osvajanja, o zgodovini uspehov in neuspehov človekove neupogljive želje, da bi letel in se razgledal po vesolju. Knjigo Ika-
rus leti v vesolje je napisal tudi preko slovenskih meja znani strokovnjak ing. Vladimir Ribarič. Tekst ilustrira bogato slikovno gradivo.
Od preprostih in tisočletnih pravljic pa do vesoljskih poletov, od šegavega pripovedovanja o mukah in zgodbah mladega fantiča pred sto leti, pa do pričevanja o stiskah sodobnega slovenskega človeka, sega letošnja zbirka knjig Jadranskega koledarja: prepričani smo, da bo skupaj z njim vsem ljubiteljem knjig v prijetno in koristno berilo čez zimske dni, pa še tja do poletja.
Pa še o ceni zbirke: za vsako od preko 1000 strani letošnje zbirke, bo moral ljubitelj odšteti malenkost več kot 2 liri. To pa nikakor ni veliko!
MARKO KRAVOS
Slovenski oktet spet med nami
i....H
-•«fi:
lini i iiii 11 il it ni) ■ 111 li i til 11111 m n 111 il il i ! i f 11 hi iiiiii ili ■ imi i il hi lini i in i ili il i li il li il il il i iiii i il 11 il	i in iiiiiIIIiiIi iiiii i ii 1111 ii ili i lini i ii i ii ii i ih iiiiiiiiiiuiii iiiii || iii iigiimm un, m || mi imi iimimjjiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii,^
S SVOJIM DELOM SI JE POSTAVIL TRAJEN SPOMENIK
Pred petdesetimi leti je umrl mshien književnik Josip Stritar
Levec je o njem zapisal: «Ta človek je zlata vreden... Umetnik je od nog do glave»
V drugi polovici preteklega stoletja se je slovensko slovstvo razbohotilo kot zelenje in cvetje v . pomladnem soncu. Zrastel je cel rod novih pesnikov in pisateljev, ki je trosil med narod vedno več leposlovja, po katerem je ljudstvo vedno bolj pogosto segalo ter se zanj zanimalo. Toda s tem vedno večjim izdajanjem vsakovrstnega pisanja in branja, ki ni bilo vedno najboljše, se je nujno pojavila težnja, in potreba po nekem usmerjanju tega pisanja ter mu dati točno smer in dobro podlago, ga uskladiti z razvojem, kakršnega so že dosegli drugi evropski narodi. In k sreči, pojavili so se tudi taki književniki, ki so videli in razumeli ta položaj, ter
l■nmlllll■lllllll■lllllllllllllllll||||■llllllllUlIll«IU1llllInlllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllll|llllIll|lMi|||||||
Dve predstavi Primorskega dramskega gledališča
Primorsko dramsko gledališče nastopa z dvema enodejankama, «Novim najemnikom'» in «Selitvijo,» ki predstavljata drugo gledališko delo v letošnji sezoni. «Novi najemnik» je Ionescova komedija, v katerih igra glavno vlogo Stane Leban, ob njem pa nastopajo še Dragica Kokot - Šolarjeva in nosača Janez Starina in Ivo Barišič. Bolj kot najemnik je glavni «akter» pohištvo, ki ga nosača v tolikšni meri znosita v sobo, da jo povsem napolnita. Najemnik stoji tam sredi sobe in se sploh ne upira, ne besedam lastnice stanovanja in ne stvarem. Vdano prenaša vse, kar se dogaja okoli njega. Vse skupaj poteka zelo komično, celo cirkuško.
«Selitev», ki je delo nemškega igralca Karla Valentina, izvrstno podajata Matjaž Turk in Metka Franko. Karel Valentin je bil nemški klovn, ki je v tem delu uspešno združil celo vrsto klovnskih situacij, ki resnično zabavajo. Nedvomno sta obe deli preračunani prav za ta cilj. In v tem sta popolnoma uspeli. (Zgornji sliki prikazujeta sceni Ul omenjenih enodejank.)
so krepko prijeli za krmilo našega slovstva. Med te vodilne in zaslužne može se je uvrstil tudi Josip Stritar, ki je kmalu po svojem pojavu postal skupaj z Levstikom, vodilna osebnost in tak ostal več kot dve desetletji.
Stritar je izšel iz tiste Dolenjske, ki je bila vedno radodarna odiičnih mož naši kulturi. Rodil se je 6. marca 1836, v Podsmreki pri Velikih Laščah (od tam blizu sta bila Lestvik in Trubar) in kot vsa takrat učeča se mladina, je tudi Stritar odšel iz domače vasi, najprej v Ljubljano na gimnazijo, nato pa na Dunaj na univerzo. Tam si je uredil svoje .bodoče življenje, ter je tam tudi ostal do svoje smrti. Med študiranjem na univerzi je poučeval v raznih bogatih družinah, kjer j,e bil — kot je sam pisal — zelo dobro plačan. To mu je omogočalo, da je tiste čase preživljal udobno ter mu dajalo možnost za potovanja s svojimi bogatimi učenci v razne evropske dežele, kjer se je tudi seznanjal z njihovimi razvitimi kulturami. In v tem času se je nekoliko odtujil svojim prijateljem in svoji domači zemlji. Toda Jurčičev prihod na Dunaj ga je spet pridobil za slovensko književnost. Skupno z Jurčičem in Levstikom je izdal leta 1866 Prešernove poezije, za katere je napisal znameniti uvod in razlago, kjer je Slovencem prikazal veličino Prešernove pesmi. O tem spisu je navdušeni Lestvik pisal Stritarju: «Da se ne bom dolgo bavil po okoliših, moram reči naravnost, da takega kritičnega sestavka Slovenci do zdaj še nismo imeli, zato pa tudi mora stati Tvoie ime pod tem bleščečim sestavkom . . .»
V naslednjih letih je objavil v Janežičevem Slovenskem glasniku svoje spise in kritike, v katerih je ostro grajal bobnečo in slabo pesem Koseskega, ki je do tedaj veljal kot najboljši slovenski pesnik. Toda ta Stritarjeva kritika na Koseskega ni bila po-všeč mnogim uglednim javnim delavcem z Bleiweisom na čelu, ki so zaradi takega pisanja zapustili Slov. glasnik, ki je moral kmalu za tem umolkniti.
A Stritar ni opustil svojega poučnega in kritičnega pisanja tudi, ko je Slovenski Glasnik prenehal izhajati. Začel je misliti, da bi sam izdajal leposloven list, kjer
bi nadaljeval s svojim književnim delom. In res, v začetku leta 1870 je na Dunaju izšla prva številka «njegovega» Zvona, katerega lastnik, izdajatelj in urednik je bila Stritar sam.
Okrog tega novega, lahko bi zapisali, prvega res leposlovnega lista, so se takoj zbrali sko-ro vsi tedanji vidnejši mladi pesniki in pisatelji kot Levstik, Jurčič, Gregorčič, Tavčar in drugi. Tako je Stritar stopil javno pred slovenski narod z odločno in jasno besedo ter začel dajati našemu slovstvu smernice, s katerimi je nekako ustvaril novo dobo naši književnosti. Bil je od vseh spoštovan in njegova beseda ali mnenje, zlasti v književnih vprašanjih, sta bila vedno upoštevana. In Levec je pisal o njem: «Ta človek je zlata vreden. Pozna vse literature na svetu . . . Umetnik je od nog do glave.» In ker je bil tudi «Zvon» zelo ugodno sprejet v domovini, je zgledalo, da je listu in naši književnosti zagotovljena dolga, mirna in plodna bodočnost. Toda na žalost ni bilo tako. Starejša struja, ki je ostala okrog Blei-weisovih «Novic», ki so branile svoje zastarele nazore, je prešla v protinapad ter dosegla da so začeli mnogi naročniki zapuščati Zvon, tako da je ob koncu leta prenehal izhajati. A Stritarju pisateljska žilica ni dala miru in po petih letih molka je začel zopet izdajati «Zvon». Toda sedaj ni imel več podpore in sodelovanja navdušene mladine kot v prvem letniku, tako da je pisal in podpisal list skoro sam. In ko so se mu v naslednjih letih odtujili tudi njegovi prijatelji in ožji sodelavci Levstik, Levec, Jurčič in Kersnik, se je Stritar prepričal, da njegov «Zvon» v takih neprijetnih okoliščinah ne more izhajati, je list ustavil.
Ko so to zvedeli literarni krogi v Ljubljani, so sklenili dati na svetlo nov leposlovni list — «Ljubljanski zvon», v katerega pa užaljeni Stritar ves prvi letnik ni ničesar prispeval, šele naslednje leto, ko sta ga Levec in Kersnik povabili k sodelovanju, je začel pošiljati v Ljubljanski zvon svoje odlične prispevke vseh vrst: leposlovne, vzgojne, kritične in polemične, zlasti v boju z znanim škofom Mahničem.
Toda čas je hitel naprej in na plan so prihajale nove mlade sile, z novimi, bolj naprednimi nazori,

revije
DAN št. 11
Najnovejša številka mesečnika «DAN» se predstavlja na platnici s starim, dobrim (v sedanjih časih naftne krize še kako dobrim) openskim tramvajem. Sliko je posnel Mario Magajna. Na notranjih straneh pa se na to sliko današnjosti navezuje sestavek Nadje Kriščakove o prigodah openskega tramvaja, o katerih ji pripoveduje na simpatično šegav način Peračev oče z Opčin. Sestavek dopolnjuje vrsta starih slik, ki so danes že redkost, zlasti pa tista, ki kaže ruševine hiše, v katero se je openski tramvaj zaletel v daljnem letu 1902, kar je porodilo znano popevko o «nesrečno rojenem openskem tramvaju».
Karel šiškovič piše v uvodnem sestavku o «dveh letih tišine», ki se nanašata na čas po sprejemu slovenskega predstavništva pri takratnem predsedniku vlade Co-lombu. Avtor članka se odločno zavzema za nadaljevanje skupnih nastopov. Mario Magajna se ponovno vrača z besedo in sliko na Irsko, «Naivnež» se tokrat po igrava z naftno krizo, mladi slo-
venski astrofizik Zdenko Hvala pa na lep in preprost način piše o repatici «Kohoutek», ki se bo konec meseca pojavila na nebu in ki bo vidna tudi pri nas. Globus je pester izbor aktualnosti z raznih področij, Janko Furlan pa piše o vzponih na štiritisočake v Zahodnih Alpah. Članek dopolnjujejo krasni barvni posnetki. Pavla Kolarič nam odkriva podobo starih mandrij v nekdanji tržaški okolici, ki pa danes ni več okolica, ker jo je kot polip pogoltnilo mesto. Stari sliki od Sv. Ivana učinkujeta kot presunljivo umiranje slovenstva na robovih tržaškega mesta. Literarni sestavek je tokrat prispevala Ivanka Hergold. Knjige svetuje Stanko An-dolšek. Priporoča branje knjige Židje in Arabci, ker pojasnjuje marsikateri vzrok sporov na Bližnjem vzhodu.
Preostali del revije dopolnjujejo kritike, ocene, moda in šport, recepti in šale, za zaključek pa «pikadan», ki iz števUke v številko bolj dokazuje, da si je ustvaril slog jedkega, toda obenem tudi spodobnega humorja, kar drugim revijam pri nas doslej še m uspelo.	J. K.
katerim starejši ustvarjalci in voditelji niso več ustrezali. In tako je prišlo do nesoglasja med mlajšim rodom in Stritarjem (kot se je pozneje zgodilo tudi Aškercu). To nesoglasje je izrabil škof Mahnič, ki je ostro napadel vedno bolj osamljenega Stritarja. Lahko si je predstavljati razočaranje in žalost, ki ju je doživljal naš tako zaslužni književnik. Zaradi teh neprijetnih dogodkov je vedno manj sodeloval na književnem področju ter se počasi skoro popolnoma umaknil iz javnega življenja, če se ozremo po vsem zelo obsežnem delu, kar ga je napisal, vidimo kako obširno je bil
LADO PREMRU
(Nadaljevanje v torek)
Na četrtem abonmajskem koncertu letošnje Sezone Glasbene matice, ki bo v petek zvečer v Kulturnem domu v Trstu, bo nastopil sloviti Slovenski oktet.
Spored njegovega koncerta je vsebinsko razdeljen na štiri dele, ki obsegajo umetno zborovsko glasbo od renesanse do romantike, slovensko in srbsko umetno zborovsko pesem, ljudske pesmi jugoslovanskih narodov in ljudske pesmi drugih narodov.
Prvi del se prične s francoskim skladateljem Passereaujem, ki je živel na prehodu iz 15. v 16. stoletje, in njegovo kancono «Il est bel et bon» (ta je bila baje v onih časih zelo priljubljena, tako da je skoraj ponarodela); sledita dve skladbi Jakoba Gallusa, ena Johanna Sebatiana Bacha in znamenita Schubertova «Ave Maria» v priredbi Darijana Božiča, sedanjega umetniškega vodja okteta.
V	drugo skupino pesmi so uvrščene naslednje: «Mlatiči» Kamila Maska, «Sedem si rož» Zorka Pre-lovca, «Buskelce» Rada Simonitija. Scherzo iz Suite o Ančki Vasi-silija Mirka ter «Kolo» Djordja Karaklajiča.
Po odmoru so najprej na vrsti tri primorske ljudske pesmi v priredbi Ubalda Vrabca, Bojana A-damiča in Darijana Božiča, nato ena makedonska in ena dubrovniška v Berdovičevi priredbi.
V	zadnjem delu koncerta pa bomo slišali po eno rusko, japonsko, špansko, moravsko in ameri-ško-črnsko pesem.
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Drama, opera, balet na začetku sezone
Recita! na temo kmečkih puntov «Boljše mreti kak silo trpeti» Toneta Partljiča
Največjo raznolikost poleg občasnih koncertov in likovnih razstav doprinaša mariborskemu kulturnemu življenju Slovensko narodno gledališče s svojim bogatim rednim programom. V razmeroma kratkem času se je predstavilo z dvema dramskima premierama, po eno opero in baletom, Drama pa je še dodala zanimiv uprizorjeni recital.
Letošnjo redno sezono je gledališče odprlo z darilom za najmlajše. Plešoči osliček Erika Vosa je pravzaprav igra za mlade in stare. S to ljubko uprizoritvijo je gledališče torej zadovoljilo vsem starostim sproščene gledališke zabave. Najbolj hvaležno občinstvo pa so vsekakor otroci. S svojim sodelovanjem so živo posegali v dogajanje na odru bodisi z vzkliki, smehom in ploskanjem v ritmu. Seveda so tudi igralci prišli v stik z gledalci, saj so se pogovarjali z njimi, podajali jim roke in poklanjali celo banane. Čeprav je igra po vsebini skromna, v glavnem gre za krajo plešočega oslička in za nastale peripetije s tem v zvezi, je igralski ansambel z živahnim in šaljivim igranjem približal predstavo v prijetno vzdušje, ki je navdušilo gledalce.
Opera je odprla sezono z Verdijevim Nabuccom. Ta predstava je ponovno pokazala kako težko je uprizorljiva na tesnem odru, čeprav so ustvarjalci vložili vse svoje umetniške sposobnosti in tehnične zmogljivosti. Vendar je Nabucco privlačna predstava, ki vselej prodre pri ljubiteljih lepih Verdijevih melodij. Zlasti znameniti zbor «Va, pensiero, sull’ali dorate» v peti sliki, s svojo pevsko melodiko povzdigne operno stvaritev.
Predstavo je vodil novoangaži-rani mladi dirigent Kristijan Ukmar z znanjem in mladostnim poletom. Njegov uspešni nastop potrjuje, da je mariborska Opera pridobila sposobnega glasbenega vodjo, od katerega lahko še mnogo pričakuje.
Kot drugo premiero je Drama uprizorila komedijo A. Ostrovske-
Za 2.300.000lir nagrad celoletnim naročnikom na Primorski dnevnik
lllllllllllll|IIIIIIITIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII||||ll||||ll|||||||||||||||||iiiui|||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||M|U|||||1|n||„||„|||,||,||||m,,,|||||„mm,m||,|||||,|n|||
HUMANA AKCIJA REVUE «ARENA»
V Umagu razstava in dražba del jugoslovanskih naivcev
Za pomoč poplavljencem je dalo na razpolago 165 umetnikov-naivcev 206 slik in skulptur
da terjajo take akcije veliko dela. Zato je «Arena» povabila k sodelovanju tudi vseh 51 jugoslovanskih radijskih postaj. Rezultat je bil velik, nad vsa pričakovanja.
Pozivu «Arene», točneje povedano pozivu prizadetih kmetov, se je odzvalo nič manj kot 165 jugoslovanskih slikarjev-naivcev, ki so dali na voljo organizatorjem kakih 200 stik in skulptur, čeprav slovi Jugoslavija kot dežela z najbolj razširjenim in najvišje kvotiranim tovrstnim slikarstvom, je bil odziv nepričakovano velik. In ta dela so od petka na ogled v bližnjem istrskem mestecu U-magu v hotelu «Adriatic», kjer bo v petek, soboto in nedeljo svetovna dražba teh del. izkupiček katerih bo šel, kot smo že rekli, za pomoč poplavljencem. Dražbo bosta vodila radijska špikerja Helga Vlahovič in Oliver Mlakar v petih jezikih.
čeprav je samo obisk take razstave svojevrsten užitek še večji, seveda, če moremo kako sliko odnesti tudi domov bo v dneh dražbe tudi bogatejši zabavni program, pri katerem bosta sodelovala znani popevkar Džimi Stanič in orkester lahke glasbe «Combo 5», ves potek prireditve pa bodo posneli za jugoslovansko televizijo in hkrati tudi film za morebitno predvajanje v drugih deželah.
FRANC UDOVIČ
Joška Horvat
Prav v času, ko začne kmet pospravljati zadnje sadove svojega truda, je po daljšem sušnem vremenu zajelo velik del Podravine, Baranje in Slavonije deževno vreme, ki mu ni bilo konca. In ko zemlja ni več mogla požirati vode, so se nabrekle rečne vode razlile, iz vseh starih iz novih virov pa je vrelo, da je voda visoko zalila velikanska področja polj in naselja. Marsikateri posevek, marsikatera kultura je šla po zlu. In ko je voda odtekla, je njena uničevalna moč prišla še bolj do izraza. Vse, kar je bilo še na poljih, je bilo uničeno, uničeno pa je bilo tudi tisto, kar je bilo že pospravljeno. Pa tudi veliko domov je voda izpodkopala, da so se začeli ru-širiti. Skratka, povodenj, ki je zajela področje, je pustila strahotne posledice: veliko ljudi brez trohe hrane, na desetine družin brez strehe in s samim upanjem na tujo pomoč.
Pravijo, da slikarji - naivci ustvarjajo najboljšo, najbolj vredno umetnost. To pa zato, ker ustvarjajo s srcem. Naivci nimajo za seboj ne šol, ne akademij, ne poznajo posebnih tehnik in tokov. Slikajo pač le to in tako, kot jim narekuje srce. In ker so naivci v pretežni večini kmetje, je bilo skoraj logično, da so se prvi spomnili težav, v katerih so se znašli poplavlieni kmetje iz Podravine, Barante in dela Slavonije. Pravzaprav je pobudo dal
Cvet in življenje
pred letom dni slikar - naivec Pera Topljak iz Djurdjevca, ki je pisal zagrebški reviji «Arena», naj sproži med slikarji-naivci akcijo za pomoč poplavljencem. Uredništvo revije je predlog sprejelo in povabilo jugoslovanske umetnike-naivce, naj sodelujejo pri humani akciji tako, da poklonijo po eno ali več svojih del, ki bi se prodala, izkupiček pa bi šel poplavljencem. Kdor je kdajkoli imel opravka s podobnimi akcijami, ve,
ljubica Hladnič
Cepljenje drv
ga. še tak lisjak se nazadnje ujame v režiji ljubljanskega gosta Igorja Pretnerja. Mariborsko občinstvo je tokrat imelo že drugič v letošnjem letu priložnost, da se sreča z dramsko literaturo O-strovskega. Opera je namreč spomladi uspešno uprizorila Janač-kovo opero «Katja Kabanova» po predlogi psihološke drame Ostrovskega Nevihta. Z obema deloma je mariborski SNG brez dvoma lepo in bogato počastil stopetdeseto obletnico rojstva tega znamenitega ruskega pisca, ki zna tudi današnjemu človeku mnogo kaj povedati.
Na duhovit in včasih malce zajedljiv način prikazuje komedija probleme karierizma v tedanji Rusiji, ki so prisotni tudi v današnjem času, tako v Rusiji kot pri nas, ali kjerkoli na svetu. Prav zato prinaša delo tudi v naš čas aktualno satirično podobo sodobnih karieristov.
Dramski ansambel je po režijski intenciji ustvaril prijetno, v komičnih likih kar naravno igra na drobno izdelanih značajev brez kakršnega koli karikiranja, ki v takšnih komedijah kaj rado zaide v pretiravanje. Igra vseh nastopajočih je bila enovito ubrana, v kateri je glavni protagonist prebrisanega «lisjaka» Glumova, Janez Klasinc, našel dovolj opore za oblikovanje svojega lika, ki je brez dvoma ena njegovih najboljših storitev.
Kot svojo drugo premiero v sezoni je Opera uprizorila balet slovenskega avtorja Ika Otrina Prometej 73. Mojster Iko Otrin, ki je že večkrat presenetil s svojo inventivnostjo, spomnimo naj se le njegovega izvrstnega baleta «E = MC2», se je tokrat živo predal ideji Človeka, ki v svoji ne-potešeni žeji hlepi po lepoti, ki naj bi se ji reklo Luč. V predstavi je bilo vselej prisotno to hrepenenje, ki je stavljalo ansamblu nelahke plesno gibne naloge. O-čitno je bilo kolektivno osveščanje v gradnji izvirnega slovenskega baleta, ki je v domačem gledališkem prostoru tako redek in zato toliko bolj pozdravljen pojav. Bogastvo misli in plesno pan-tomimičnega gibanja je bilo toliko, da bi iz te snovi lahko nastala dva baletna večera. Oba dela, naslanjajoča se na glasbo slovenskih komponistov, sta si bila po duhu povezana, vendar je bil drugi del oblikovalno bolj domiseln in bolj radoživ z ritmom in plesi. Vsekakor pa bi bilo želeti, da bi scenarij Prometeja 73 bil obdan s povsem izvirno, nalašč za ta balet skomponirano glasbo. Predstavo sta povzdignila odlična soloplesalca zagrebške O-pere Vesna Butorac in Marin Turku, ki sta kot gosta plesno razgibala baletni collage Prometeja, pridružil pa se jima je enakovredno solist mariborskega baleta Edi Dežman.
Premiersko občinstvo je toplo pozdravilo Otrinov doprinos k slovenski baletni ustvarjalnosti, kot tudi umetniško prizadevnost vsega ansambla.
V okviru praznovanj spomina na kmečke upore je mariborska Drama uprizorila v balkonski dvorani recital na temo puntov «Boljše mreti kak silo trpeti.» Dramaturg Tone Partljič je miselno zbral lirične, epske in dramske tekste raznih slovenskih pisateljev, ki obravnavajo puntarsko dejanje proti izkoriščevalcem. Recital pa ni slonel zgolj na književnem interpretiranju literature. Prikazan je bil na iznajdljiv gledališki način, kjer se je prostor prikazovanja stapljal z gledalci, kjer je odpovedala ločnica med izvajalci in gleda ci. Režiser Aleš 'Jan se je poslužil prostora tako, da so interpreti v izvrstnih temnih stiliziranih kostumih in prav takšni sceni Vlaste Hegedašičeve posredovali hrepenenje človeka po svobodi in sreči, ves čas, okoli gledalcev, dokler se niso ti. v smislu širjenja svojih idej, razkropili med občinstvo in mu na vseh koncih istočasno intenzivno dopovedovali. da je uresničitev punta naperjeno proti zatiralcem človeštva.
Posebnost recitala je uspela v vsakem oziru in odkrila nekaj izvirnih potez pri spajanju čiste literature s sodobno gledališke kulturo.
Lepota čiste umetniške besede se je odražala v Shakespearovem večeru, ki sta ga s poglobljenostjo in čarom besed na umetniško interpretativen način posredovala igralca, prvaka Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Mira Sar-dočeva in Jožko Lukeš. Ambient Male galerije priznanega likovnega umetnika Ivana čohala, natrpan z občinstvom, se je spet družno z njegovimi slikovnimi stvaritvami spremenil v intimen kulturni hram, v katerem sta se v diskretni svetlobi sveč in plamenov iz kamina stapljali beseda in slika v večni ritmični tok življenja; Narava Ljubezen Smrt.
Ubranost teh misli je diskretno popestrila stara glasba. Vrhunec umetniškega užitka je bila plodovita strnitev umetniških odlik slikarja Ivana Čohala in žlahtnost besedne umetnosti gledaliških u-metnikov Mire Sardočeve in Joška Lukeža.
Lepo bi bilo, da bi igralca recital del W. Shakespeara spet ponovila v Mariboru. Želeti je, da bi ga izvedla na Malem odru SNG, kjer bi mu moglo prisostvovati kar največ občinstva, zlasti še študentske mladine.
EMIL FRELIH
PnmorškTSnevnSfc
6
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM INŽ. JOSIPOM PEČENKOM
Delavske zadruge so dosledno stopile v boj proti naraščanju cen in špekulaciji z živili
Nastanek in razvoj delavskih zadrug - Obširna trgovska mreža modernih veleblagovnic z 10 kilometri polic - V zadnjem letu je promet dosegel 8 milijard lir, to je 30 odstotkov več kot lani Nobene bojazni, da bi zmanjkala živila: vsaka panika je odveč

Prva prodajalna Delavskih zadrug v Trstu pri Sv. Jakobu
Delavske zadruge praznujejo svojo 70-letnico. O tem pomembnem jubileju smo že poročali, zdelo pa se nam je potrebno, da se ga ponovno dotaknemo, predvsem zaradi pomena, ki ga imajo Delavske zadruge za našo deželo. Delavske zadruge predstavljajo enega izmeu prvih posegov navadnega mescane, predvsem delavca, na tržišče. Vse od svoje ustanovitve so Delavske zadruge v Trstu diktirale cene in prisilile velike in male trgovce, da so se prilagodili nižjim cenam in manjšemu zaslužku, če niso hoteli izgubiti večjega dela svoje klientele.
Pa še nekaj nas je pripravilo k pisanju o Delavskih zadrugah. Zadnja aktualna vprašanja, predvsem naraščanje cen in dobava nekaterih živil, s čimer so se morale gospodinje kaj pogostoma spoprijemati, se od blizu tičejo tudi Delavskih .zadrug, Za.m„masnila. smo naprosili predsednika zadrug inž. Josipa Pečenka, katerega smo najprej prosili, naj nam na kratko oriše nastanek in razvoj te ustanove.
«Delavske zadruge so bile ustanov-
m mmm
EtTANTANNi ERVI
Predsednik DZ inž. Josip Pečenko
Ijene v Trstu 26. oktobra 1903. V našem arhivu hranimo še sedaj zapisnik ustanovne seje, ki jo je vodil Valentino Pittoni; takrat so štele Delavske zadruge 127 članov. Prvo trgovino so zadruge odprle 3. decembra istega leta. Ta trgovina še sedaj redno obratuje, le da smo jo modernizirali. Gre za trgovino na vogalu med Ulico Mon-tecchi in Istrsko ulico. Kasneje smo odprli trgovini v Tržiču in v Nabrežini, marca 1904 v Vidmu, nato pa še več v Furlaniji, v Trstu in Istri. Leta 1914 so imele Delavske zadruge 14 trgovin, 7 mesnic, mlekarno, krušno peč, klet in skladišče za oblačila. Takrat so zadruge štele 10.000 članov. Ti člani so bili predvsem delavci manj pa je bilo uradnikov in drugih. Zanimiv je podatek z dne 31 decemnra 1903 ko so zadruge štele 300 članov, od teh 332 delavcev, 10 uradnikov, 7 mož s svobodnim poklicem in 11 žensk.
Kasneje se je število članov večalo in sedaj štejejo Delavske zadruge preko 18.000 članov.
Včlani se lahko vsakdo, ki pri blagajni katerekoli trgovine plača članarino v višini 500 lir. Člani nimajo posebnih prednosti, če izvzamemo to, da prejmejo ob vsakem nakupu posebne znamke, sorazmerno z vrednostjo kupljenega blaga. Ob koncu leta mu povrnemo 5 promile vrednosti nakupljenega blaga. Vendar se ne odraža pomen Delavskih zadrug v tem majhnem povračilu, ampak se odraža v tem, da preko nakupov, v glavnem pri državnih konzorcijih, dobi živila po zelo nizki ceni. Konzorciji namreč kupujejo zelo velike količine naravnost od tovarnarjev in nam jih posredujejo po skoraj tovarniški ceni. Mi temu dodamo le stroške, ki jih imamo za osebje in za vodenje zadrug, ta pribitek pa je minimalen. V naših trgovinah je torej blago na razpo lago kupcu po sorazmeroma zelo nizki ceni. Naše cene so običajno
nižje kot cene v drugih trgovinah. Kjer pa to ne drži in so cene v zadružnih trgovinah enake cenam v ostalih trgovinah, vplivamo na trg tako, da prisilimo trgovce, da ne višajo cen, ker bi sicer nakupovalci raje kupovali v naših trgovinah. Kot primer naj navedem neko vas, v kateri smo pred časom zaprli trgovino. Izvedeli smo, da so kmalu po zapori naše trgovine ostali trgovci znatno dvignili cene. Res je sicer, da en primer ne predstavlja pravila, vendar pa se nam zdi zelo pomemben».
Kako je razpredena trgovska mreža Delavskih zadrug? Skratka, kakšne so vaše trgovine koliko jih je in kaj prodajate?
«Začnem pri koncu. V trgovinah Delavskih zadrug prodajamo v glavnem samo živila. Pri italijanskem zadružništvu je sicer težnja, da bi ■organizirali mrežo veleblagovnic, vendar nismo bili zadovoljni s poskusom, ki smo ga pred kratkim napravili. Gre za prodajo oblačil V eni izmed naših trgovin, ki pa ni žela zaželenega uspeha. Poleg živil prodajamo sedaj še razne gospodinjske predmete iz plastičnih mas, pralne praške in druge gospodinjske predmete. Vendar se načelno bavimo predvsem z živili.
Trgovska mreža Delavskih zadrug je sestavljena iz dveh vrst trgovin: samopostrežnih, bolj znanih pod i-menom Supercoop, in tradicionalnih trgovin. Težimo k temu, da bi počasi preuredili čimveč trgovin v samopostrežnice. Te predstavljajo v prvi vrsti prihranek pri osebju, obenem pa tudi hitrejšo postrežbo in neposreden stik kupca z blagom. Sedaj imamo 14 samopostrežnih trgovin, v gradnji pa je velika samopostrežnica na Trgu Stare mitnice ki bo obsegala skoraj 1.000 kvadratnih metrov.
V naših trgovinah imamo 10 kilometrov polic za izložbo jestvin: naš letni promet bo letos znašal skoraj 8 milijard lir, to je celih 30 odstotkov več kot v prejšnjih letih. Prodajamo približno 3.500 proizvodov.
30 odstotkov prirastka je lepa številka. Pomisliti je treba le, da imajo najuspešnejša trgovska podjetja v naši državi največ do 18 odstotkov prirastka letno in da to ocenjujejo za izreden uspeh.
Poleg tega imamo še neko drugo dejavnost. Gre za nekakšno hranilnico, ki obratuje v mestnem središču. Ljudje vlagajo svoje prihranke v našo blagajno, mi pa jim izplačujemo obresti. Ta hranilnica je imela v zadnjem letu 3 milijarde Ur prometa. Obrestne mere so odvisne od dolžine roka, na katerega so vezane vloge. To je posebna dejavnost in člani je ne morejo uporabljati s tem, da bi tam odprli tekoči račun.
Končno moram omeniti še družbo Dispral, pri kateri imajo večino delnic Delavske zadruge To podjetje skrbi za menze v nekaterih industrijskih in drugih obratih in pripravi približno 9.000 obrokov dnevno.»
Tržaške delavske zadruge so verjetno povezane z drugimi sorodnimi organizacijami v Italiji ali so članice okvirnih organizacij.
«Povezani smo z državnim konzorcijem Coopitalia, s konzorcijem Co-nitcoop in se redno poslužujemo deželnega konzorcija Coreco. Sicer pa smo včlanjeni v vsedržavno združenje zadrug, ki ima svoje predstavništvo tudi v Trstu. Pomembna je naša povezava z vsedržavnimi konzorciji, ki nam nudijo večino artiklov po znižanih cenah in jih nato tudi mi lahko prodajamo po nižji ceni. Le če nam ti konzorciji ne morejo česa dobaviti, se sami obrnemo na grosiste ali na proizvajalce.
Vsedržavni konzorcij se ne omejuje na Italijo, ampak je povezan s konzorciji v drugih evropskih državah».
Vprašanje nadzorstva nad cenami je bilo letos eno najzanimivejših Povsod so govorili o blokadi cen. slišali smo o številnih prekrških in o izsiljevanju proizvajalcev. Kako je bilo to v vaših trgovinah?
«Mi smo imeli zamrznjene cene in smo to tudi jasno povedaU na
sestanku na prefekturi; pripravljeni smo še nadalje ohranili zamrznjene cene, ki jih bomo prisiljeni zvišati le v primeru, da nam proizvajalci zvišajo dobavne cene. Naše cene so ostale zamrznjene tudi v zadnjem mesecu, ko so ponekod že rahlo narasle. Z zadovoljstvom moram tudi povedati, da so trgovine Delavskih zadrug srečno prestale vse preizkušnje in nismo prejeli niti ene globe. To si štejemo v čast in predstavljamo javnosti kot dokaz naše resnosti in doslednosti. Vsekakor pa ne obstaja vprašanje zamrznjenih cen na najnižji stopnji, to je pri trgovcih, ampak se je s tem treba spoprijeti na vrhu, to je pri proizvajalcih. Naraščanje cen na trgu je namreč v veliki večini primerov odvisno od naraščanja cen pri proizvajalcih.»
In še zMrìjè ' Vprašanje, ki je sedaj najaktualnejše ih zato tudi najzanimivejše. Kako je z dobavami testenin, sladkorja, olja in drug.n proiivddóVj’pb katerih so pred kratkim masovno segle tržaške gospodinje?
«Najprej bo morda koristno, da razložim, kako deluje naše skladišče. Nadzorstvo nad zalogami je avtomatizirano. Pred kratkim smo najeli velik elektronski računalnik, ki smo ga najprej usposobili za nadzorstvo nad zalogami. Naše skladišče je sicer res zelo veliko, vendar je premajhno za tolikšno število trgovin. Zato je rotacija zaloge precejšnja in moramo stalno paziti, da nam ne bo česa zmanjkalo. To se nam doslej ni še pripetilo. Zgodilo pa se je. da v' zadnjem času nismo dostavili vseh zalog trgovinam. Ugotovili smo namreč, da je potrošnja zelo velika in to smo si lahko razlagali z dvema domnevama: prvič, da si gospodinje pripravljajo zaloge, drugič pa, da so se obrnile na naše trgovine tiste gospodinje, ki v svojih trgovinah niso našle vseh proizvodov. To bo bolje razvidno iz sledečih podatkov.
November je običajno mrtev mesec in v njem smo bili vsako leto priča stagnaciji prodaje. Letos pa se je naš promet v novembru zvišal za 250 milijonov lir v primerjavi z novembrom lani. Glede na nekatere proizvode naj povem sledeče: Sladkorja prodamo poprečno po 450 stotov mesečno, samo v zadnjih dveh tednih pa smo ga prodali 400 stotov. Testenin, ki jih mesečno prodamo poprečno 400 stotov, smo samo v dveh tednih prodali 300 stotov. Podoben podatek imamo tudi za konzervirane paradižnike, ki jih prodamo mesečno poprečno 600 zabojev, a smo jih v zadnjem mesecu prodali 1.000 zabojev.
Kljub temu pa moram reči, da so naše zaloge zadostne. Do božičnih praznikov bomo razpolagali s 580 stoti sladkorja. Na žalost pa so dobave zelo neredne predvsem zaradi slabe organizacije prevozov: tako smo n. pr. naročili vagon sladkorja že pred dobrim mesecem, 19. novembra so nam ga poslali, prejeli pa smo ga šele pred nekaj dnevi.
Seveda naše zaloge ne bodo trajale, če jih bodo ljudje v nekaj dneh vse pokupili. S psihozo, ki je zajela gospodinje, bi se to tudi zgodilo, zato pa moramo mi racionirati dobave. Pripravljeni smo namreč tudi na zvišanje prodaje, nikakor pa ne moremo zadovoljiti tolikšnega po-praševanja, ki je, po našem mnenju, neupravičeno, saj tovarne redno delujejo in imamo zagotovljene redne dobave.»
Bojan Brezigar
Veljaven od 9. do 15. decembra 1973
@
OVEN (od 23. 3. do 20.
4.) Neko staro prijateljstvo se bo sedaj izkazalo kot izredno veljavo. Ne odklanjajte zato nasvetov, pomoči, celo sodelovanja ljudi, ki ste jih odbijali, pa čeprav so vam bili prijatelji. Neke spremembe v odnosih čustvenega značaja in to bo vam v dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. f 'v 5.) Odločno po stari že I	Shojeni poti, kajti
^'J vsakršno spreminjanje smeri in dela bi vam znalo prinesti škodo. Manjše finančne težave proti koncu tedna, vendar brez hujših posledic. Ne nasedajte govoricam in obrekovanjem. Pazite na svoje zdravje, ki ni najboljše.
DVOJČKA (od 21. 5. 22. 6.) Svoje načrte držite raje zase, ali se na delu omejite na svoje delovno področje, kajti nekdo bi vas rad spodnesel. Znašli se boste v trenutnih težavah, ki pa jih boste takoj rešili. Oseba, ki jo ljubite, bo nekoliko muhasta. Pa ne za dolgo. Glavobol.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S svojimi pobu-l	\ da1?' ne boste prilez-
■	J	h daleč, ker so preveč
velikopotezne. Kolikor ne najdete novih finančnih možnosti, se boste morali omejiti na skromnejše načrte. Neka vaša osebna zadeva bo ponovno predmet javnih ali širših razprav. Prehladili se boste.
LEV (od 23. 7. do 22.
,	,8.) Razširite svoje de-
J lovno področje, da vas v J tekmeci ne stisnejo v slepo ulico. Kolikor niste samostojni, pa pošteno zavihajte rokave. Vsekakor vam nekdo pripravlja nevarno past. Nekoliko pasti iwdobna pa je tudi obnašanje ljubljene osebe. Zdravje odlično.
DEVICA (od 23.	8.
r * > \ do 22. 9.) Teden, ki {*->.] je pred nami, bo kot T7/ J naročen za uresničenje ' vaših nekoliko drznejših poslovnih načrtov. Sicer pa ne mislite, da bo vse tako gladko teklo. Zna se kje zatakniti, kot se bodo skoraj gotovo zataknili vaši čustveni odnosi ali vaše družinske razmere.
TEHTNICA (od 23. 9. 23. 10.) Vaše pobude se bodo uresničile le v primeru, če se boste bolj potrudili. Vsekakor ne bo težav, toda tudi vse ne bo šlo samo od sebe. Glede vašega zdravja, oziroma zdravja nekoga, ki vam je blizu.
ŠKORPIJON (od 24. r ,#‘ do 22- 11-) Ves te' 1	\	den se boste morali
ubijati z večjimi in manjšimi problemi. Nič vam ne bo slo od rok. In vendar vidnega razlega za to ne bo. Čudno vzdušje v družini in v vaši ožji družbi, morda tudi z ljubljeno osebo. Temu bi znala biti kriva vaša živčnost
STRELEC (od 23. II. do 20. 12.) Teden, ki ga boste dolgo pomnili-Garali in zaganjali se boste in vse se bo zdelo, da gre prav, ob koncu pa boste ostali praznih rok. Morda se bodo rezultati pokazali kasneje, kot bi tudi rezultati vaših ljubezenskih načrtov mogli priti do izraza kdaj kasneje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1) Srečali se boste z nekom, ki vam bo nakazal nadaljnjo pot. Ne	mislite, da i-
mate vedno prav. Lotite	se	načrtov s	prave strani.
Tudi družinske zadeve rešujte postopno in sistematično. Kar zadeva zdravje, ni odveč stopiti k zdravniku,	vendar	opustite vsak
strah.
VCLNAK (od 21. 1. do 19. 2.) Po navadi se v začetku zaletite, nato pa se morate postopoma	umakniti. Ne
bi bilo napak, če bi ubrali drugi sistem dela. Tudi v ljubezni je nekaj podobnega: najprej se segrejete, nato pa neupravičeno popustite. Z zdravjem vse v najboljšem redu, toda ne pretiravajte v pijači.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vse kaže, da bi se mogel vaš program I* I izvesti, in vendar ne bo tako, ker ste se ^	odtujili prav tistim, ki
bi bili pripravljeni pri vašem delu sodelovati. Zato bo ta teden nekoliko narobe. Narobe bo nekaj tudi z ljubljeno osebo, kar pa se bo vse takoj spet uravnalo, živčni boste.
priti do i;
0
t»[ran.
NEDEUA, 9. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Sv. maša
12.15	TIHA NEVŠEČNOST
Oddaja v zvezi z prepovedjo nedeljske vožnje z avtomobili
12.55 CANZONISSIMA 73
13.25 Napoved vremena
13.30	DNEVNIK
14.00	KOMIČNI FILMI Nore glave Prisilna dela
14.30	D'ARTAGNAN Trije mušketirji
TV nadaljevanka po romanu Alexandra Dumasa
16.00	Napoved programa
16.15	PROGRAM ZA OTROKE Disneyland
17.15	DNEVNIK
17.30	90. minuta
17.45	CANZONISSIMA 73
19.05 Italijansko nogometno prvenstvo Napoved vremena
20.00	DNEVNIK
20.30	ELEONORA
TV nadaljevanka v šestih epizodah, v kateri igra glavno vlogo, to je Eleoooro, Giulietta Masina Nekega dne se mlada žena Eleonora pripadmea bogate meščanske družine, znajde v okolju umetniških ustvarjalcev, ki zavračajo tradicionalne poglede na umetnost. Zaradi strogosti vzgoje, ki je je bila deležna, se je odločila in se vključila v ta bohemski svet, bolj iz želje po avanturi kot zaradi neke zavestne odločitve. Tu spozna slikarja, ime mu je Andrea Tagliaferro, in se vani zaljubi. Navzlic poizkusom njene družine, da bi se vrnila domov, si oba u-stvarita svoj dom v podstrešju Brere, kjer se jima rode štirje otroci: Mimmo, Luca, Irene in Carlo. Eleonora, navidezno žrtev svoje odločitve, pa si je že prevzela vso odgovornost, ki jo je prinašala nova tvegana situacija, ki ji je obenem, kot za nagrado omogočala odkrivanje človeških vrednot in večje razumevanje zanje. Vsi štirje otroci imajo v njej dobro mater in prijateljico, vtem ko je podoba očeta - umetnika še bolj ovrednotena z ljubeznijo, ki mu jo ona daje. Odnosi z njeno družino se v tem času niso izboljšali. Le Olga, njena sestra, ji skuša od časa do časa na skrivaj pomagati. Najbolj nepopustljiva je do nje prav njena mati. Pust je. Tako imenovane boljše milanske družine se to pot vendarle enkrat odločijo, da ga praznujejo med bohemskimi umetniki. Znajdejo se na njihovi prireditvi, kjer se Andrea Tagliaferro — med alegorično predstavo, ki je ocenjena od prisotnih kot škandalozna — prvič sreča z Eleonorino družino in nekim dekletom iz ljudstva, Luigxi, ki kaže zanj dokajšnje zanimanje. Režiser Eleono-re je Silverio Blasi
21.45	Nedelia na športnih igriščih
22.30	DNEVNIK Vremenska napoved
DRUGI KANAL
18.40 Italijansko nogometno prvenstvo
19.00	TONY IN PROFESOR Eksperiment doktorja Koberja
19.50 športne vesti
20.00	Nedeljski koncert
Orkester Bach in Muenchna, pod taktirko Karla Richterja bo izvajal dela Johanna Sebastiana Bacha
20.30	DNEVNIK
21.00	Pesnik in kmet
22.00	ITAUJANSKE ZGODBE Prijatelj Galletti
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila:
8.05	Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba: 11.15 Mladinski o-der; 12.15 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj in zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Revija solistov; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Zamudnik — radijska drama; 18.45 Mojstri jazza; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba.
TRST
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Ansambel; 12.40 Deželne kronike;
14.00	Na stadionih; 19.309 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro;
7.40	Jutranja glasba; 8.45 Nepozabne melodije; 10.00 Z nami je...;
10.30	Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 15.00 Pisana glasba; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah;
18.30	Primorski dnevnik; 18.45 Iz
jugotonovega juke boxa ;	19.00
Nedelja na športnih igriščh; 19.30 Prenos RL; 20.00 Dober večer v glasbi; 20.45 Parada orkestrov;
21.00	Šport; 21.15 Operetna glasba; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.55 Nedeljski ansambel; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popevke; 14.00 Ekološki nedeljski program; 15.10 Hit Parade; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.25 Glasbeni variete;
18.15	Nedeljski koncert; 19.45 Ra-
dijska igra; 20.20 «Andata e ritorno» z Gigliolo Cinguetti;
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30, Poročila;
7.40	T. Rex in Mary Martin; 8.40 Plošče; 9.35 Glasbeni variete;
11.00	Zabavna oddaja; 12.00 Športne vesti; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Popevke;
15.00	Preizkušajo se diletanti;
15.35	Novejše plošče; 16.30 Šport v nedelj ; 17.45 «Canzonissima 73»;
19.05	Orkester; 20.10 V svetu oper; 21.20 Nove ital. popevke; 21.35 Velika operna gledališča — Bolj-šoj iz Moskve.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.30 Operna glasba; 12.20 Plesna glasba; 13.00 Glasbeni intermezzo;
14.00	Narodne pesmi; 14.30 Wagner; 17.15 Strani iz albuma; 17.30 Plošče; 19.15 Večerni koncert;
20.15	Preteklost in sedanjost;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.30 Poročila; 8.05 Branko Hribar; Pif! Paf!, Pof! — Pa pikal; 8.45 Skladbe za mladino;
9.05	Še pomnite, tovariši...; 10.05 Srečanje v studiu 14; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 in 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -1;
13.05	in 15.00 Nedeljsko športno popoldne; 15.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II; 15.35 Z majhnimi ansambli; 16.00 Humoreska tega tedna; — življenje Lr 'a s Tormesa; 16.20 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri;
17.05	Nedeljska reportaža; 17.25 Popularne operne melodije; 18.00 Wolfang Weyrauch: Japonski ribiči; 18.45 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Lahko noč, otroci ! ; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 S. Raičko-vič: Pesmi; 23.15 J; zz za vse.
9.30
12.30
13.00
13.25
13.30
14.00
14.25
17.00
17.45
17.45
18.45
19.20
20.00
20.45
22.20
22.30
PONEDELJEK, 10. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
do 11.30 TV šola
Poljudna znanost
TEDENSKA KNJIŽNA ODDAJA
Ta oddaja je dokaj bogata. Blizu so prazniki in knjiga je vedno primerno darilo za to priložnost. Oddaja se začenja z običajnim poročilom o aktualnostih, ki ga podaja Enzo Convalli. Danes bo govor o živalih. Obravnavane knjige bodo: «L’uomo creò le sue piante e i suoi animali» Edwarda Hay-masa, «Assassini innocenti» Lawicka - Goodalla, «Psicologia animale» Paula Guillomea. Nato spregovori televizijskim gledalcem o zgodovinskih knjigah Giulio Nascimbeni, zlasti o knjigi «Storia d’Italia», ki je izšla v založbi Einaudi in katere 5. knjiga je pravkar na prodaji kupcem. Nato o knjigi «Storia di Napoli» Antonia Ghirellija, o zgodovini Rusije P. Poetala ter o knjigi L’Italia dei notabili Indra Montanellija, ki bo v oddaji intervjuvan. In končno so na vrsti knjige za božično darilo. Teh je na razpolago za vse okuse: «Antologia dei poeti napoletani» Alberta Consiglia, «La mala Italia» Ernesta Ferrera, «Lettere ad Elisa» Salvator adi Giacomo, «Guida ni misteri e ai piaceri di Palermo» Pietra Zullina, Dizionario italiano contemporaneo Luigija Baldaccija idr.
Vremenska napoved DNEVNIK
Sedem dni v parlamentu do 17.00 TV šola DNEVNIK
PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Album s potovanja Pojdimo na morje PROGRAM ZA MLADINO Velika zapreka
Biseri na dnu morja — film TURNO C
Aktualnosti o problemih dela
Za rubriko, posvečeno vprašanjem dela, odgovarja Giuseppe Mamoli. V tej oddaji govori o novi strategiji sindikatov glede delavskih zahtev. Gre za strategijo, ki je v kratkem označena s parolo: od tovarne do družbe. Zlasti je v tej oddaji govor o nasprotovanjih, do katerih je prišlo na področju kemične proizvodnje. S pomočjo ustreznega filma in kratke debate bo govor o tem, kakšne stvarne povezave obstajajo med akcijo za izboljšanje plačilnih pogojev, spremenjeno organizacijo dela, za delo v manj škodljivih prostorih, in splošnim problemom zaposlitve ter investicijami, zlasti na Jugu. V tem okviru bo nadalje tudi govor o vprašanju nadomestitve v podjetjih določenega tipa proizvodnje z nekim drugim, kar seveda vpliva obenem tudi na vprašanje zaposlovanja. Govor pa bo še o nekaterih drugih zanimivih vprašanjih
Ital. kronike, Danes v parlamentu, Vremenska napoved DNEVNIK FORZA BRUTA Film v režiji Julesa Dassina Premiera filmov DNEVNIK Vremenska napoved
DRUGI KANAL
18.45 Športne vesti
19.00	PRIPOVEDI O. BROWNA Modri križ
Prva epizoda
20.00	Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK
21.00	TV razprave
22.00	SIMF. KONCERT
TRST A
7.15, 8.15,. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Glas in orkester; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazzovska glasba;
20.00	Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 12.30 Deželne kronike; 16.20 Domači avtorji; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Strani iz albuma; 10.00 Z nami je...; 10.00 Radio za šole;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.40 Longplay club; 15.40 Otroški kotiček; 16.40 Parada orkestrov; 17.00 Vročih sto kilovatov; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Primorski drevnik; 19.00 Od Triglava do Jadrana: 19.30 Prenos RL; 20.00 Dober večer v glasbi;
20.45	Operna glasba; 22.35 Veliki interpreti.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.20 Hit Parade;
14.10	Prosta linija; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»;
17.05	Pisan popoldanski spored;
17.40	Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 19.15 Nabožna oddaja; 19.15 Protagonist; 20.20 «Andata e ritorno» z Ornello Vanoni; 21.40 Neapeljski koncerti; 22.25 XX. stoletje.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, .13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Nastopajo Franca Mazzola in Creedence Clearwater Revival; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 «Trije mušketirji»; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Klasik leta:	Niccolò Machiavelli;
15.40	Glasbeno-govorni spored;
17.30	Posebne reportaže; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 Najnovej-ša glasba.	A
III.	PROGRAM
9.30	Koncert; 11.00 Šola; 11.40 Baročna glasba:	12.20 Sodobna
ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Včerajšnji in današnji interpreti; 17.20 Glasba Haansa Eislerja; 18.00 Brez naslova; 18.20 •Jczz; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 G. Puccini: «Turandot»; 21.30 Radijska priredba.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.50 Pisana paleta lahke glasbe;
10.15	Za vsakogar nekaj; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Z majhnimi ansambli v studiu 14; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	S tujimi pihalnimi godbami;
14.10	Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Joseph Haydn: Simfonija št. 88 v G - duru; 16.00 «Vrtiljak»;
17.10	Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 18.45 Interna 469;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute s štirimi kovači; 20.00 Stereofonski koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Za ljubitelje jazza;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 9. DO 15. DECEMBRA 1973
NEDELJA, 9. decembra
8.40	Prigode dobrega vojaka Švejka — barvna oddaja; 9.40 Po domače ob meji; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Poročila; 11.55 TV kažipot; 14.53 Košarka: železničar: Radnički; 16.25 «Zlata pirueta» — temkovanje v drsanju;
16.45	Za konec tedna; 17.05 «Zlata pirueta» — nadaljevanje; 18.00 Moda za vas; 18.10 Poročila; 18.15 Retrospektiva jugoslovanskega filma:	«V soboto zvečer»; 19.45
Barvna risanka; 20.00 Dnevnik;
20.40	V. Popovič: Filip na konju — serijska oddaja; 21.25 Jazz na ekranu; 21.40 športni pregled;
22.10	Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
16.00	Umetnostno drsanje na ledu; 19.45 Barvna risanka; 20.15 27-kanal; 20.30 «Zvezni tajnik» — celovečerni film; 22.00 Jazz. PONEDELJEK, 10. decembra
9.10	Odprta univerza; 9.40, 11.00 in 16.10 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 17.50 Gre-gec gre v partizanske — lutke;
18.15	Obzornik; 18.30 Enciklopedija živali; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka;
20.00	TV Dnevnik; 20.35 A. Hieng: «Gluhi mož na meji» — TV drama; 21.50 Kulturne diagonale;
22.35	Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Nati mistral in Los pop tops; 21.20 Potovanje po Poljski; 21.50 «Artisti s trapeza» — barvni film iz serije «Nevarnost je moj poklic».
TOREK, 11. decembra 9.35, 11.00 in 16.00 TV v šoli;
10.40	Ruščina; 17.45 Peter Klepec — pravljica; 18.00 Risanka;
18.10	Obzornik; 18.25 Od zore do mraka: V senci pilotov; 19.00 Nova matematika; 19.20 Vietnam;
19.45	Risanka; 20.00 Dnevnik;
20.35	Pogovor ob dnevu človekovih pravic; 21.25 Sam med volkovi;
22.15	Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka 20.15 Poročila;
20.30	Italijanke in ljubezen — celovečerni film; 22.00 Vietnam.
SREDA, 12. decembra 8.20, 11.00 TV v šoli; 17.50 Otroci naše šole 18.15 Obzornik; 18.30 Na sedmi stezi 18.50 Marksizem;
19.15	Mozaik 19.20 Ob ustavnih in kongresnih razpravah; 19.45 Kozmetično ogledalo; 20.00 Dnevnik; 20.35 Film tedna: Nežnost;
21.45	Glasbeni nokturno; 22.05 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Svetovno prvenstvo v rokometu; 21.40 Gosti v studiu.
ČETRTEK, 13. decembra
9.35	in 16.00 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 17.30 Iz slovenske književnosti; 18.05 Obzornik; 18.25 Shane; 19.15 Delavska TV tribuna; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik;
20.35	Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Nevarna srečanja; 22.30 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	«Lahkomiselna ljubezen» film; 22.00 Normandija.
PETEK, 14. decembra
9.25	TV v šoli; 11.00 Anglešči-
na; 17.00 Veseli tobogan: Cerknica; 18.15 Obzornik; 18.30 Rekreacija; 18.40 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Naš ekran; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Nenadoma lansko poletje — film; 22.25 Poročila; 22.30 Umetnost in človek.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Vojna in mir; 21.25 Sladka Sue — film; 22.15 Stare melodije.
SOBOTA, 15. decembra 9.35 in 11.00 TV v šoli; 15.23 Napoved sporeda; 15.25 Košarka -Industro-montaža: CZ; 17.00 Dak-tari — serijski film; 17.50 Obzornik; 18.10 Gledališče v hiši; 18.40 Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.30 Festival pesmi JLA; 22.00 Poročila; 22.05 Propagandna oddaja; 22.10 Pravnuki; 22.35 Colditz — film; 23.25 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Košarka; 18.40 Svetovno prvenstvo v rokometu; 19.40 Otta-via in ostali; 20.15 Poročila; 20.30 Festival JLA; 21.40 «Zaslužena čast» — film.
Prlmorški "dnevnik
Z
9. decembra 1973
OB JUTRIŠNJEM ODKRITJU SPOMENIKA-KOSTNICE V GONARSU
Kod vse in kako so živeli slovenski interniranci v fašističnih taboriščih
Širok asfaltni trak od Palmanove proti Codroipu seka po dolžini zemljišče, na katerem so v letih 1942-43 stale barake koncentracijskega taborišča pr: Gonarsu. Kjer je takrat vse okrog bilo samo polje, njive, ki so jih omejevale dolge vrste murv, vinogradi, so danes lične stanovanjske hišice, sam taboriščni prostor sta prerastli trava in robida, ki sta pokrili tudi opuščene gramozne kotanje. Tudi opuščeno namakalno korito je tu in še kos zidu, ostanka nekdanje železniške bankine iz prve svetovne vojne. Vse je drugače, kot je bilo pred 31 leti. Nobenega sledu ni več o taborišču, le ošiljeni stolp gonarske cerkve lahko služi za orientacijo. Čas in ljudje so temeljito potegnili črto čez preteklost. No ja, starejši vedo, da so pred 31 leti na tem prostoru, obdanem s 3 metre visoko žico trpeli in stradali slovenski ljudje, a o tem ne govorijo radi. Mladim, povojnemu rodu, je ta preteklost nepoznana. Mogoče je tudi prav tako. Toda na kraju, kjei bo jutri odkrit veličasten spomenik žrtvam tega in drugih taborišč v okolici, so še ne do nedavnega bili grobovi. 410 preprostih križev s prav tolikimi imeni nedolžnih žrtev, otrok, mater, starcev in mladih ljudi, ki so ljubili življenje.
Razvoj dogodkov po 8. septembru 1943, plaz protifašizma, ki je potegnil za seboj tudi furlanske ljudi in jih povezal v boju s slovenskimi mejaši, postopno spreminjanje odnosov v povojnem času, vedno tesnejše navezovanje stikov na tem našem deželnem prostoru, vse to je odprlo vrata novemu življenju, ki hoče biti porok, da se preteklost ne more več povrniti, da se ne bo povrnila. Roke gonar-skih otrok, ki leto za letom za dan mrtvih krasijo teh 410 grobov, so kot simbolično potrdilo tega poroštva.
Toda če je čas zdravnik, ki leči rane, je tudi učitelj, ki na izkušnjah nakazuje pot, ki nam jo je hoditi. In da bomo hodili po njej z zavestjo, da je prava, moramo preteklost poznati. Poznati jo mora zlasti mladi rod. Zato, m samo zato bomo v tem sestavku skušali po avtentičnih virih in dokumentih podati strnjen pregled dogajanja v tistem delu Slovenije, ki ga je zasedla fašistična Italija, kolikor je to dogajanje bilo neposreden povod za ustanavljanje koncentracijskih taborišč v Furlaniji in globlje v notranjosti Italije za Slovence iz tako imenovane «ljubljanske pokrajine-».
Naloga legije črnih srajc
Neposredno po vojaški okupaciji «ljubljanske pokrajine», ki je
bila z odlokom fašistične vlade z dne 3. maja 1941 priključena k Italiji, je takratni tržaški fašistični federale in civilni komisar za «ljubljansko pokrajino» Emilio Grazioli poveril vzdrževanje «javnega reda» 59. legiji Črnih srajc MVSN (Milizia Volontaria per la Sicurezza Nazionale), ker je prav ta legija imela že izkušnje za tako nalogo, ki jo je opravljala na Krasu po priključitvi Primorske k Italiji in kjer je imela — kot je rečeno v dopisu 59. legije Črnih srajc z dne 21. maja 1941 — «odlične uspehe v političnem, patrio-tičnem in fašističnem oziru». V tem dopisu je tudi že bila predvidena ustanovitev fašja v Ljubljani, ki naj bi postopno zajel tudi «zdravo misleče» Slovence. V okviru ukrepov za fašistizacijo in raznaroditev zasedenega dela Slovenije, so kmalu prišle na vrsto aretacije, konfinacije in internacije, o katerih govori že dopis ljubljanske kvesture z dne 4. avgusta 1941, še obširneje pa odlok visokega fašističnega komisarja Graziolija z dne 20. septembra 1941. leta, ki daje že konkretna navodila za izvajanje interniranja sumljivih oseb.
Ko pa je bila zaradi naraščajočega odpora proti okupatorju in zaradi vse pogostejših akcij pristašev Osvobodilne fronte ter tudi že prvih partizanskih skupin z Mussolinijevim proglasom «ljubljanska pokrajina» proglašena za operativno področje, je pravica izdajanja varnostnih ukrepov prešla od civilnih na vojaške oblasti. S tem se je tudi začela nova faza nasilja.
Prvi taborišči za Slovence
Ko je prevzel oblast je dal gen. Robotti Ljubljano obdati z žično ograjo in stražami ter začel s tako imenovano očiščevalno akcijo. 27. februarja je že lahko poročal poveljniku 2. armade, da je policija v Ljubljani zaprla več kot 200 sumljivih ljudi in da bo to število v kratkem naraslo na 1000. Kako je potem število aretiranih naglo naraščalo, dokazuje drugi dopis gen. Robottija z dne 1. marca, v katerem pravi, da bosta za aretirane in določene za internacijo kmalu urejeni taborišči v Spodnji Trebuši ali Št. Vidu v Idrijski dolini in pa v Čiginju pri Tolminu, v dopisu z dne 7. marca pa že sporoča, da obe taborišči že poslujeta in da imata prostora za 600 oziroma za 400 ljudi.
Toda ti prvi širši ukrepi vojaških in fašističnih oblasti očitno niso dali pričakovanih rezultatov in zato so okupatorski generali zasnovali obsežnejši načrt, znan pod imenom «Piano primavera», ki je predvideval uničenje slovenskega narodnega odpora in s
tem v zvezi namesto delnih internacij enostavno izselitev vsega slovenskega ozemlja pod njihovo okupacijo in naselitev italijanskih družin. Tako naj bi se meje fašističnega imperija raztegnile do neposredne bližine Podonavja. V ta namen je bil na poveljstvu XI. armadnega zbora 26. in 27. maja posvet vseh divizijskih poveljnikov, kjer so dobili napotke za program ukrepov in operacij, ki jih je treba izvesti v Sloveniji. Iz o-hranjenega dokumenta z dne 27. maja 1942, ki nosi podpis generala armadnega zbora Maria Robottija, je med drugim razvidno v točki 3 navodil, da je treba «internirati vse prebivalstvo, kar je potrebno z ozirom na varnost in vojaške operacije, in sicer: popolna izselitev področij in izselitev določenih naselij in kategorij oseb v drugih področjih. Za približno orientacijo, koliko prebivalcev je treba izseliti, sodimo, da more to število narasti na 20-30.000. Ta številka pa se utegne glede na posamezne primere spremeniti.»
General Roatta, ki je bil idejni avtor načrta o popoln izselitvi
vseh Slovencev iz italijanskega o- I kupacijskega področja in o postopni kolonizaciji izpraznjenega dela Slovenije z italijanskim prebivalstvom, je v brzojavki gen. Ro-bottiju z dne 2. junija 1942 sporočil, da je mnenja, da bi v predvidevanju bodočih ukrepov in «za vsak slučaj» bilo treba pripraviti v kraljevini koncentracijska taborišča za 20.000 oseb, od katerih naj bi eno sprejelo 5000 odraslih moških, interniranih «zaradi očuvanja javnega reda», drugo pa 15.000 oseb, vštevši žene in otroke, za prebivalstvo, ki ga je treba izseliti iz določenih con.
Iz akta s sestanka, ki je bil 7. julija 1942 v Ljubljani in ki ga je vodil gen. Roatta, zvemo med drugim, da je «višje poveljstvo pripravilo taborišče na otoku Rabu s 6000 mesti pod šotori; vrh tega bo pripravljeno taborišče z 10.000 mesti, v katerih bo možno prebivati tudi pozimi, in bo dovršeno nekako v dveh mesecih.
V zapisniku z dne 29. julija 1942, ki poroča o sestanku poveljnikov v Ljubljani 7. julija 1942, pa je med drugim zapisano, da je gen. Coronati, poveljnik divizije Isonzo,
Del dvorišča taborišča v Monigu pri Trevisu
Del barak ob glavnem dvorišču taborišča v Gonarsu
VSEH MRTVIH DAN
(Razmišljanje za mrežo taborišča v Gonarsu v novembru 1942)
Dežuje. Močno lije in tolče po tenki strehi, kakor bi se na barako usipalo proso. Nekje daleč zamolklo bobni. Grmi.
Noč se že nagiba proti jutru in še vedno ne morem zaspati. čudne misli me spreletavajo, ko premišljam dneve pred letom dni in se zazrem še dve, tri leta nazaj...
Prebudilo se je mrko jutro, preprečeno z umazanimi solzavimi oblaki, še nebo joče z mojo dušo in joka vse z menoj.
Velike deževne luže preplavljajo prehode med barakami, da ni mogoče hoditi z ene strani na drugo stran. Proti poldnevu šele se je umirilo nebo in skozi težke, leno se cefrajoče gmote oblakov je posijalo sonce. Sprva mrko, nato so vedno močneje prodirali njegovi žarki skozi motno kopreno sivega neba. Zemlja je le počasi požirala vodo in polagoma so izginjale mla-kuže v taborišču. Na površju je ostala le še debela lepljiva plast blata, ki ga je pričelo sušiti toplejše popoldansko sonce in hladna jesenska sapa, ki se je skozi bodeče žice zaganjala semkaj s prostranega mrtvega polja.
Vseh mrtvih dan...
Zvonovi pozvanjanja in z več strani je slišati njih bolestni zven. Z vseh strani se spajajo njih čudni zvoki, se prelivajo v mrtvaške melodljei ki drhteče preplavljajo ozračje. Tesno nam je pri srcu. Kot v sanjah prešinjajo bledikasto ozračje in potihoma se prikradejo njih zvoki do naših drhtečih duš, kakor, da bi pozvanjali zadnjo pesem nam, živim ljudem z mrtvaškimi maskami na obrazih, vendar jeklenih src, ki uporno bijejo v nas.
Medlo sonce je tonilo za furlansko ravnino, temna senca je legla nad njo.
Zvečer smo kakor velika družina zbrani v mrko razsvetljeni baraki. Resni, nemi in zamišljeni obrazi se zde prsteni in mrtvaško hladna rumenkasto umazana luč izpod stropa medlo razsvetljuje prostor, da smo v resnici podobni mrličem v krstah ob katerih plapolajo utrinjajoče se sveče, ki z žalostnim sijem o-svetljujejo obraze. Misel, resnična in globoka je ostro začrtana na obledelih obrazih in velike, od gladu zevajoče oči — v njih se zrcalita žalost in bolečina — so uprte predse in tihotno zro v daljavo. šele beseda, slovenska beseda, mehka in sanjava kakor pesem deviškega dekleta, tihotna in plaha, kot bi se bala zmotiti pobožno tišino večera, četudi izgovorjena v žalosti, posije na obraze žarno luč. Opazno je čutiti kako se vsem zgibljejo mišice na njih in se v globoko udrtih očeh sveti ogenj.
Žalostni obrazi so oživeli vendar so ostali prsteni.
Kakor pesem teko besede v melodiji in naša čustva in misli se prelivajo s pesmijo goričkega slavčka, ki nam je tako blizu:
Na tisto tiho domovanje,
kjer mnogi spe
nevzdramno spanje...
Kako hudo se pri tem žalostnem spominu zajeda domača pesem v srca pregnanca na tujem! Kakor črv se zarije v srce in razbolelo kljuje po mesu in v bolečini nam pije kri...
Kruto! Prekruto!
Kako drugače se ob veselih spominih nasmiha naša pesem. Kakor balzam nam bo-
ža duše, blaži razbolelo srce, hladi od vročice otopele možgane, dokler se ne zasmeje srce in ga ne oblijejo vroče solze...
Solze veselja in radosti!
Tiho je v baraki; slišati bi bilo miško če bi zaškrbljala. Stojimo resni, vzravnani, le težke glave so nam globoko sklonjene na prsi. Spreletavajoče misli nam romajo na domača pokopališča in pred našimi zaprtimi očmi vstajajo in se vrstijo znani obrazi. Sami znanci!
Mati se trpko nasmiha z lepimi, žalostnimi očmi... oče pozdravlja z žuljavo roko... sestra govori... brat odzdravijo po vojaško... dekle prepeva o rožmarinu in o trnju... žena poljublja... hčerka se dobrika... sin se smeji in skače veselo... prijatelji napivajo... znanci stiskajo roko...
Zvrstijo se pred nami fantje, na polju cvet, ki so jih prerano zagrnili grobovi. Žalostne gomile po hostah se bočijo, rastejo nove, vedno več jih je; rastejo, raztezajo se po naši zemlji, dvigajo in pno se nad našo domovino v daljavi...
Domovina naša, ena sama žalost, trpljenje in smrt En sam velik mrtvec, en sam velik grob... Ni v tebi bilo več prostora za nove grobove. V tujino smo bili pregnani, da bi tu dotrpeli zapuščeni in preganjani, zato, ker smo te ljubili.
Devetero jih je že bilo, ki so bili med nami kot na polju cvet a polni žalosti so nas zapustili. Tu je še mnogo prostora za nove grobove, v domovini ga skoraj ni več...
Misli naše plavajo za vami, ki spite večni sen na tujih tleh. Domače trate, logi. gozdovi in planine, ki se tam v
daljini ponosno dvigajo pod nebo, bleste v žaru naših src, vabijo nas in kličejo, a v vas je zamrl naš klic prav takrat, ko ste po svobodi zahrepeneli. Utrudilo vas je življenje, skru-šilo pod težo ponižanj in krivic.
Ponesli ste trpljenje s seboj...
Mi ga hočemo živeti in preživeli ga bomo! Spet bo zasijala zora nad našimi domovi, spet se bodo belili čisti in lepi. Nad vašimi trupli pa bo na gomilah zraslo in zagorelo srce, ki bo svetilo kakor bakla in govorilo kakor prerok:
Vstanite vsi, ki ste bili o-goljufani za mladost, teptani od krivic, ponižanj in zasramovanj, dvignite bandero zmage visoko pod nebo, ki bo spet čisto, brez oblakov zadihalo nad vami okrog Triglava!
In šli bomo zravnani z dvignjeno glavo za banderom vsi po vrsti; Janez, France, Milan, Jože, Mirko... vsi, ki spite in bdite na gonarskem vrtu smrti in vsi, ki v njegovi bližini čakamo diha prostosti v upih in sanjah. Zapeli bodo zvonovi, zapela bodo naša srca in peli bodo hribi in bregovi...
Do takrat le mimo spite!
Minuta molka je minila.
Začudeni obrazi so se zganili, se začudeno spogledali in molčali.
Minuta molka je minila, samo minuta, nič več, a v njej je bilo vklenjenega toliko zasužnjenega življenja...
še niso povsem utihnili zvonovi iz gonarskih lin, od lam kjer spe naši tovariši. Skozi tanke stene barak se še sliši pozvanjanje ; poslušamo ga zatopljeni in mislimo... mislimo...
(Napisano v Gonarsu novembra 1942. leta)
že 9. junija predlagal gen. Ro-bottiju obširen načrt za popolno izpraznitev obmejnega pasu proti Hrvatski ob Gorjancih in Kolpi, kar bi zajelo kakih 36.000 ljudi, medtem ko mu je Robotti predpisal le 6000 ljudi.
Takih in podobnih ohranjenih dokumentov je cela vrsta in vsi dokazujejo, da je res bila v načrtu obsežna akcija za popolno izseli-teh vseh Slovencev iz italijanskega dela okupirane Slovenije.
Mussolinijev blagoslov
Vsi ti načrti vojaških poveljnikov so dobili Mussolinijev osebni blagoslov na sestanku 31. julija 1942 v Gorici, kjer so se zbrali šef generalnega štaba marša' Cavallero, armadni general Ambrosio, generala Roatta ter Robotti in drugi. O vojaškem in političnem položaju v Sloveniji je poročal gen. Roatta, Mussolini pa se je na tem sestanku takole izrazil: «Prišel je trenutek, ko ne smemo imeti več usmiljenja. Nisem nasproten preselitvi vseh Slovencev ter ustvaritvi poleg politično - teritorialne meje še narodnostne meje s preselitvijo italijanskih državljanov v Slovenijo.»
Sklepi tega sestanka so pomenili spet novo, še ostrejšo fazo nasilja, saj so z njimi dobili okupatorji najširša pooblastila od samega «duceja». Obsodbe pred Posebnim vojaškim sodiščem, ki je bilo ustanovljeno še oktobra 1941 v Ljubljani, in ki je do 8. septembra 1943 izreklo 83 smrtnih obsodb, 412 obsodb na dosmrtno ječo in 3.082 drugih zapornih kazni na 8.737 procesih, so se pospešeno nadaljevale, konfiniranje in interniranje ljudi, ki je bilo že dotlej v polnem teku, pa se je še razmahnilo in po nekaterih podatkih doseglo število okrog 60.000, vendar pa točnih podatkov ne bo mogoče nikoli dobiti, ker sam okupator zaradi zmede v svojih vrstah ni vodil točnega pregleda.
Vendar pa fašističnim okupatorjem tako široko zastavljenega načrta ni uspelo izpeljati. Odpor in nastajanja partizanskih brigad je okupatorsko vojsko iz dneva v dan bolj angažiralo v hudih bojih in cela.področja, ki jih je okupator predvidel za izselitev, so že bila pod nadzorstvom narodnoosvobodilnih sil.
•	. ,	■	. .MiMn I
Nastanek taborišča v Gonarsu
Povrniti se moramo za nekaj mesecev nazaj. Omenil sem že u-stanovitev prvih dveh koncentracijskih taborišč v Spodnji Trebuši in v čiginju. V februarju so aretacije zlasti v Ljubljani dobile že tako množičen značaj, da je gen. Robottija začelo skrbeti, kam z aretiranci, ki so napolnili vse ljubljanske vojašnice. Taborišči v Trebuši in Čiginju se mu nista zdeli varni, ker sta bili pač na slovenskem ozemlju, zato je izdal ukaz, da je treba pripornike premestiti v taborišča, ki naj bodo ustanovljena onstran državne meje iz leta 1941. Ta svoj ukaz je posredoval poveljniku videmskega vojaškega področja gen. Bergon-ziju, ta pa je v nekem sporočilu v tej zvezi zapisal: «Postavitev primernega koncentracijskega taborišča za interniranje družin u-pornikov zahteva dovolj obsežen prostor, da zadovoljimo zahteve nujnosti. Ta pogoj izključuje tukaj vsako zadevno možnost. Ker moramo izključiti obmejni predel, kakor tudi ono ozemlje goriške province, kjer živi ljudstvo, ki je po narodnosti sorodno upornikom, se ozemlje poveljstva skrči, kakor je znano, na zgolj ravninski predel, ki obdaja ta sedež poveljstva...» Z drugimi besedami je gen. Bergami povedal, da je mogoče taborišča za internirance iz Slovenije ustanoviti le na italijanskem - furlanskem področju in je v ta namen predlagal kraj Orzan med Vidmom in Čedadom, kjer naj bi postavili barake. Iz razlogov, ki niso znani, so potem namesto v Orzanu začeli graditi barake pri Gonarsu, kjer so pred-
Šotori na zamočvirjenem terenu taborišča na
videli namestitev 5000 internirancev. V pričakovanju novih interniranj so proti koncu junija 1942 namenili za internirance tudi vojašnici v Chiesanuova pri Padovi in v Monigu pri Trevisu. V prvi je bilo prostora za skoraj 6000 ljudi, v drugi pa za blizu 3000.
Že 8. julija 1942 je bilo v Gonarsu 2200, v Monigu pa 800 internirancev, 500 do 600 pa so jih pričakovali za prihodnje dni. Ker pa so pričakovali v kratkem še prihod nadaljnjih 5000 internirancev, so izdali odredbo, naj za bodoče potrebe povsem izpraznijo vojašnici v Chiesanuova in v Monigu in naj se razbremeni taborišče v Gonarsu tako, da bo v njem v vsakem trenutku za nujne potrebe na razpolago 1000 mest. Za razbremenitev teh taborišč so predvideli preselitev internirancev na otok Rab, kjer so že urejali novo taborišče za okrog 20.000 internirancev. Del internirancev so iz Gonarsa in bližnjih taborišč premestili tudi v taborišče Renicci pri Arezzu in še v celo vrsto drugih, raztresenih po vsej Italiji.
Prvi gostje taborišča v Gonarsu so bili oficirji in vojaki stare razpadle jugoslovanske vojske, ki so bili nameščeni, v takp imenovanem «oficirskem lagerju» (v Gonarsu sta bili,: namreč dve taborišči v majhni oddaljenosti eno od drugega), v civilno taborišče pa so prepeljali internirance proti koncu marca in v prvih dneh aprila. Glavni val internirancev v Gonars je prišel v razdobju velikih «čistk» v Ljubljani med 27. junijem in 1. julijem 1942, ko so fašistični okupatorji aretirali in odgnali v ljubljanske vojašnice «na pregled» 20.435 moških od 80.000 prebivalcev, kolikor jih je takrat štela Ljubljana. Od teh 20.000 so jih 2858 odvedli v internacijo zlasti v Gonars, Visco in drugam, potem ko je v internaciji že bilo okrog 3000 ljudi.
Konec oktobra 1942 je bilo samo v štirih taboriščih interniranih že okrog 26.000 ljudi, in sicer 4000 v Gonarsu, 3500 v Monigu (Treviso), 3500 v Chiesanuova (Padova) in 15.000 na Rabu, razen v teh taboriščih pa so bili Slovenci v velikem številu internirani še drugod, na primer v Viscu, Re-nicciju, Perugii. Samo v Renicci-ju je bilo po nekem poročilu z dne 6. februarja 1943 2261 moških internirancev. Seveda pa po znanih dokumentih niti približno ni mogoče ugotoviti števila vseh slovenskih internirancev v Italiji, čeprav je mogoče ceniti, da je to število doseglo okrog 25 odst. celotnega prebivalstva «ljubijonske pokrajine».
Razmere v taboriščih
Taborišča, v katera so strpali slovenske internirance, v glavnem sploh niso bila urejena za sprejem internirancev. Na Rabu je bilo takoj v začetku kar 6000 ljudi nameščenih pod šotori na vlažnih tleh. Ker je ležalo v kotanji školj-kaste oblike, je bilo večkrat poplavljeno, ljudje pa zaradi pod-
hranjenosti in sredi najhujše zime brez pokrival in odej podvrženi najrazličnejšim boleznim. Tudi v Gonarsu je bilo v juliju nameščenih 1368 oseb pod šotori ob pomanjkanju najosnovnejših higienskih naprav. V zimi 1942-43 so bile barake brez vsakih ogrevalnih naprav. Primanjkovalo je stranišč, napeljava pitne vode in vode za pranje je bila skrajno pomanjkljiva. Zaradi vsega tega so se pojavila črevesna obolenja in grozila je prava epidemija. Umrljivost je bila zelo velika zlasti v prvem obdobju, ko je bila hrana najslabša, paketi pa še niso začeli prihajati. Hrana v taboriščih je bila na splošno pomanjkljiva. pod minimumom kalorij za življenje. V Gonarsu, kjer pa niti ni bila najslabša, je obstajala v vojaški skodelici «črne kave» nejasnega izvora zjutraj, v gaveti mnogokrat neužitne godlje s storži neprekuhanega zelja in ohrovta z nekaj zrni riža ali kratkih makaronov, ki so se dali prešteti na prste ene roke, s koščkom črnega otrobovega kruha za ves dan in koščkom 3 do 4 dkg sira prav tako za ves dan, opoldne, zvečer pa spet v vojaški gaveti enake godlje kot za kosilo.
• V-taboriščni «cantini» je"bilo- sicer mogoče kupiti za drag denar zelenjavne konserve «ampelea» in «arrigoni», ki pa so bile večkrat pokvarjene, mnogokrat neužitne in so pri internirancih povzročale grižo, pogosto tudi krvavo.
Na Rabu je bilo prav gotovo najslabše. Poveljstvo taborišča je prehrano internirancev poverilo neki zasebni tvrdki, ki je na račun sestradanih internirancev delala mastne kupčije in jim dajala obroke hrane, ki so bili celo pod taboriščno predpisanim minimumom. Pokrajinski zdravnik v Ljubljani je na primer imel priložnost preiskati skupino internirancev, ki so se vrnili z Raba, in je ugotovil, da vsi brez izjeme kažejo najhujše znake izčrpanosti od lakote, in to: patološko shuišanost, popolno splahnitev maščobnega tkiva v očesnih duplinah, znižan krvni tlak in težko hipotrofijo mišičevja, zatekle noge, kjer se je nabirala voda, poslabšanje vida, nesposobnost obdržavanja hrane v sebi, bruhanje, grižo ali težko zaprtje, funkcijske motnje itd.
Spričo tega je bila tudi umrljivost največja prav na Rabu, kjer je bilo zelo mnogo otrok, doječih mater itd. Po ohranjenih dokumentih in pričevanjih je vsak dan u-mrlo na Rabu poprečno po 15 do 20 internirancev, in med njimi veliko otrok.
V Monigu je bilo po nekem podatku samo v septembru 1942 na zdravniškem pregledu 2225 internirancev od skupnega števila 3325, v Gonarsu pa je bilo med 25. decembrom 1942 in 25. marcem 1943 1324 raznih obolenj, v glavnem zaradi izhiranosti.
Za taborišče v Gonarsu je znano, da je v njem umrlo 410 internirancev, toda na pokopališču na Rabu je v peščeno zemljo zasaje-i nih nad 4400 križev...
pp?«:1	<S'~0Xr-~W**Sir'	'	, r- 'i	i	f
Skupina italijanskih in jugoslovanskih visokih častnikov, predsednica jugoslovanske delegacije za postavljanje spomenikov umrlim, padlim in pogrešanim Jugoslovanom na ozemlju republike Italije med vojno 1941-1945 članica Zveznega IS Nevenka Novakovič, jug. generalni konzul v Trstu Boris Trampuž in konzul Marinko Kosor med pogovorom pred pokopališčem v Gonarsu, kjer bo jutri dopoldne svečano odkritje spo-menika-kustnice umrlim jugoslovanskim internirancem
Rabu
Zakaj so vzdržali
Črke, besede in številke o vseh teh grozotah danes gotovo ne morejo povedati vsega. Prav tako pa tudi ne govore o drugi strani taboriščnega življenja, tistega namreč, ki je utripalo mimo hotenja in volje taboriščnega poveljstva, ki je črpalo svoje sokove iz politične osveščenosti velikega dela internirancev, zlasti inteligence, štu-dentstva, delavstva, iz njihove vere in prepričanja, da bo fašizem poražen in da bo morala priti svoboda. Ta del internirancev je bil povezan v ilegalni taboriščni organizaciji KP in OF ali pa je z njima miselno in čustveno simpatiziral. Po najrazličnejših kanalih (obiski svojcev, paketi itd.) so preko organizacije prihajale v taborišče novice o širjenju odpora in partizanske vojske v domovini in vsaka ugodna vest je pomenila novo spodbudo, novo pripravljenost za premagovanje stisk in težav. Med interniranci so se pojavljale razne oblike samoorgani-ziranosti glede prehrane, kolektivna skrb za bolne in podhranjene z odstopanjem živeža za najbolj potrebne.
Pobeg osmerice aktivistov KP in OF iz Gonarsa skozi rov, ki ga je opisal v svojem romanu «Teleskop» eden od ubežnikov — Ivan Bratko, je bil samo najvišji odraz pripravljenosti na vsako akcijo in na skrajen napor za samoohranitev in za pripravljanje na trenutek, ko se bodo podrle žice okrog taborišča in ko bo treba v zadnji boj za zmago nad okupatorjem in nad fašizmom. Nič čudnega ni zato, da se je velik del internirancev, ki je dočakal padec fašizma in kapitulacijo Italije v Gonarsu, odpravil iz taborišča naravnost proti Brdem v partizane. In prav nič čudnega tudi ni, da so nekateri oficirji v taborišču v zadnjem obdobju kazali očitne simpatije za internirance (seveda tudi ob nekaterih drugačnih primerih) in da je eden izmed oficirjev iz Gonarsa postal po 8. septembru celo komandant neke italijanske partizanske brigade v F urlaniji.
Tudi prebivalstvo, ki je v začetku gledalo na slovenske internirance pod vplivom fašistične propagande, je pokazalo ob 8. septembru in še prej vse simpatije do internirancev in jim nudilo največjo pomoč, ko so se skozi furlansko nižino prebijali proti domovini. A ni ostalo samo pri simpatijah, najnaprednejši del prebivalstva se je tudi aktivno vključil v boj za dokončni poraz fašizma.
Ko se bomo jutri zbrali okrog spomenika - kostnice na pokopališču v Gonarsu, bo naša misel posvečena vsem, ki niso preživeli težav taboriščnega življenja in ki so umrli v izgnanstvu daleč od domačih krajev. Priča bomo dejanju, ki nas bodri, kajti kot smo nekoč bili zamreženi v tem kraju kot žrtve fašističnega nasilja, tako bomo tokrat priča spoštovanju, ki ga do žrtev fašističnega nasilja izkazuje država, zrasla iz odporniškega gibanja italijanskega naroda, tistega gibanja, ki je pri nas preraslo v skupen boj slovenskih in italijanskih partizanskih brigad proti nacifašizmu in ki je postavil čvrste temelje prijateljstvu, sodelovanju in mirnemu sožitju med sosednima narodoma in sosednima državama.
Spomeniki - kostnice v Barletti, ta v Gonarsu in oni v Sansepol-cru, ki bo svečano odkrit 15. t.m., postavljen v sodelovanju med vladama republik Italije in Jugoslavije na osnovi sporazuma z dne 15. aprila 1964 in z aktivnim sodelovanjem krajevnih oblasti in prebivalstva v teh krajih, zato niso le izraz pietete do žrtev vojne, temveč so tudi odraz današnjih prijateljskih odnosov med obema sosednima državama in odraz skupnih prizadevanj za nadaljnje razvijanje teh odnosov in za trajen mir, ki naj za vedno odstrani nevarnost novih vojnih grozot.
JOŽE KOREN
Viri: Internacije, Ljubljana 1946; Gradivo Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijsa, krajini;
Lastni spomini.
PRIMORSKI DNEVNIK

KAETHE KOLLWITZ: »PADLI«, litografija, 1921 — Sinoči so v Ljubljani, v Moderni galeriji odprli razstavo grafik Kàthe Kollwitz. Razstavo je posredovala Akademija umetnosti Nemške demokratične republike iz Berlina v okviru dogovora o sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Silvestrovanje
Novo leto lahko pričakamo v Poreču, Strunjanu, v Mednem, Medulinu, Portorožu —Trije dnevi: 490—790 din
LJUBLJANA, 6. dec. — Turistične agencije dobro poznajo staro navado, da se mora človek vsaj enkrat na leto zares poveseliti. Ker je za to najlepša priložnost takrat, ko nazdravljamo novemu letu, nam ponujajo vrsto priložnosti za silvestrovanje doma in za mejo-Pobrskali smo med pisanimi ponudbami in izbrali nekaj domačih silvestrovanj.
Slovenija
in
orient
Pred ustanovitvijo Slovenskega orientalističnega društva
V zadnjem času je prišlo do pobud za ustanovitev Slovenskega orientalističnega društva, ki naj bi poživilo dejavnost na tem področju, ki tako pri nas v Sloveniji kot tudi v jugoslovanskem merilu ne zadovoljuje niti v strokovnem pogledu, še manj pa z ozirom na potrebe in možnosti, ki jih nudi in odpira zunanjepolitična orientacija naše države.
Društvo naj bi imelo interdisciplinarni značaj; zbralo naj bi vse, ki v svoj delokrog vključujejo problematiko starega in sodobnega Orienta.
Pritegniti bi moralo tudi tiste družbene delavce, ki bi s svojo razgledanostjo, znanjem in izkušnjami prispevali, da bi te dejavnosti, ki so sedaj mnogokrat zapostavljene, čeprav predstavljajo splošno korist, dobile tisto mesto v družbi, ki jim pripada.
Društvo orientalistov Jugoslavije, ki je bilo ustanovljeno novembra 1964, je pritegnilo širok krog zainteresiranih iz vse države (spomnimo se samo mnogo obetajoče ustanovne skupščine!), saj so bile naloge v okviru sprejetega štatuta aktualne in konkretne. Kljub temu je zaradi nedejavnosti (verjetno odbora) po kratkem času zamrlo.
Za prvo konkretno skupno delo, ki naj bi ga slovensko orientalistično društvo opravilo, obstaja predlog za pripravo publikacije, ki naj bi prikazala vse dosedanje dejavnosti Slovenije z vzhodom (od bibliografije, starejših in sodobnih stikov do strokovnih in drugih rezultatov).
Tak pregled naših vezi z vzhodom bi izpolnil vrzel, ki nam onemogoča celovit pregled problematike teh dejavnosti. Ugotovitev stanja nas bo vsekakor opozorila, da nas prehiteva čas in morda se bodo lažje izoblikovala mnenja o potrebah in koristih naših nadaljnjih dejavnosti na tem področju, ki jih bo družba' v skladu z našim razvojem morala pravilno vrednotiti in pospeševati.
DR. BERNARDA PERC
GENERALTURIST — Tu si lahko rezervirate tridnevno raždin v Selcah, v radenskem Radinu in v Šmarjeških toplicah. Cena 490 do 720 din za tridneVhT penzion in silvestrski menu.
PUTNIK — Štiridnevno'silvestrovanje v Poreču z Me-
stane 790 din. Ogrevana morska voda v bazenu.
rRANSTURIST, hoteli Strunjan — Tridnevni., novoletni paket le 480 ali 520 din, pri tem pa so za udeležence pripravili 30. XII, prijeten družabni ve£er, presenečenja za novoletno noč pa nam niso hoteli izdati.
Motel MEDNO (Kompas) — Silvestrovanje za 180 din, zabavne igre in gurmanski silvestrski menu. Kdor bo želel kar tam prespati novoletno utrujenost, bo moral za penzion odšteti 65 do 85 din.
KOMPAS — 820 din za 4 dni v Medulinu pri Pulju. Poleg silvestrovanja možnosti za razgibavanje v bazenu, na kegljišču, sprehodih in pri namiznem tenisu.
TTG — Železniški turistični urad — Posredujejo tridnevna silvestrovanja v hotelu Salinera, Strunjan za 480 din, in v Portorožu za 700 din.
J. ODAR
Po vseh morjih sveta plove kakih 280 trgovskih ladij z našo zastavo, na njih je okoli 10.500 mornarjev — Na tujih ladjah pa je 12.000 naših mornarjev
Kot val je opljusknil obalo rezek glas ladijske sirene. Potrkal je na okna in na srca. Pozdrav ženam, materam, otrokom, svojcem. Oko se je uprlo na belo brazdo, roka se je stegnila in zamahnila z robcem. Slovo. Za nekaj mesecev, za leto dni
ali še dlje.
»Kruh pomorščakov ima devet skorij,« pravi dalmatinski pregovor. Tehnični izsledki so skorje omehčali, poklic pa ni nič bolj mikaven. V nekaterih pristaniščih stojijo privezane ladje. Vsak hip bi se lahko zavrtele turbine, a ni ljudi, ki bi omogočili gibanje tehnični gmoti tudi nekaj tisoč konjev.
Pri nas za zdaj kadrovska stiska še ni tako huda. Pa vendar: »Zakaj odhajajo naši pomorščaki na tuje ladje? Zakaj vzgajajo naše šole pomorske strokovnjake, da razdajajo svoje znanje majhnemu plavajočemu svetu pod tujo zastavo? Zakaj je v tujini zaposleno že več jugoslovanskih pomorščakov kot jih je na vseh ladjah naše trgovske mornarice?«
Grenke rezine boljšega kruha
»Radi bi več zaslužili in si prihranili denar za hišo, stanovanje ter za večje nakupe in si uredili življenje,« je napisala v anketi več kot polovica v tujini začasno zaposlenih, ko so se pred dvema letoma vračali domov za novoletne praznike. Anketo je izvedel geografski inštitut zagrebške univerze, ki se menda edini pri nas znanstveno ukvarja s pojavom začasne zaposlitve v tujini.
Anketa med pomorščaki, zaposlenimi na tujih ladjah, bi dala nekoliko drugačen odgovor. Ne polovica, skoraj vsi brez razlike bi odgovorili:
»Na tujo ladjo sem se vkrcal zaradi boljšega zaslužka.«
Pogovor s slučajno izbranimi pomorščaki to potrjuje.
»Pogoji dela navadno mso drugačni, saj ladja je ladja. Edini razlog zame in za vse, ki jih poznam, da smo šli na tuje iadje, je boljši zaslužek,« pravi eden izmed njih. »V nekaj letih lahko zaslužiš toliko, da si urediš življenje in poskrbiš za najnujnejše,« meni drugi, »v nekaj letih si .bom kupil stanovanje, ga opremil, potem pa se bom vrnil domov. Poiskal si bom zaposlitev kje na kopnem; denar, ki ga dobiš na tuji ladji, je krvavo prislu-žen.«
»Po petih letih dela na tuji ladji sem se vrnil domov. Na prihranjene devize sem dobil posojilo. Kupili smo stanovanje, ga opremili, kupili avto. Doma bom neprimerno manj zaslužil, za vsakdanje življenje družine pa bo dovolj,« pripoveduje pomorščak, ki je videl skoraj vsa glavna pristanišča sveta.
In kakšen je ta večji zaslužek? Odgovori so različni. »Pred petimi leti sem imel kot upravitelj stroja na domači ladji 180.000 dinarjev. Na tuji ladji pa sem dobival spočetka 360.000 lir.« In danes? »Upravitelj stroja, prvi častnik, drugi častnik od 800 do 1.300 dolarjev. Odvisno od ladje in ladijske družbe.«
Sredica dobrega zaslužka se skriva pod devetero skorjo. Posebno za tiste, ki nimajo kvalifikacije. Med jugoslovanskimi pomorščaki je takih malo. Tuje okolje, odtrganost od doma in nekatere neurejene socialne pravice so neprestano na drugi strani tehtnice dobrega zaslužka.
»Plul sem na različnih tujih ladjah, moram reči, da nas Jugoslovane povsod cenijo,« je precej soglasno mnenje. »Pri nas je pot do oficirja trgovske mornarice zelo zahtevna. Najprej srednja šolai nato leto, dve pripravniške plovbe, izpit za oficirja in nato še višja šola. Drugod nimajo tako zahtevnega šolanja.«
»Kaj pa tisti, ki nimajo kvalifikacije?
»Na peti proti Južni Afriki smo se večkrat ustavljali v Genovi,« pripoveduje pomorščak, ki je bil vrsto let kot častnik krova na tuji ladji. »V pristaniški četrti sem si ogledoval gostišča, kjer se zbirajo pomorščaki različnih polti in narodnosti. Tam sem videl agente, ki so nabirali mornarje. Kdor se je z nji mi pogodil, ni vedel, ne na kakšno ladjo se bo vkrcal, ne kam bo plul m ne za koliko časa. Včasih smo bili presenečeni, ko smo videli, kakšne škatle, ,že zdavnaj primerne za staro železo, plujejo po morju. Na te so najtežje dobivali posadke. V Genovi sp jjl) predvsem zbirali za take ladje. V Babilonu govoric sem zelo pogosto sli-
šal tudi jugoslovanske jezike.«
Najhujše: odtrganost od doma
»Na prvi vožnji smo pluli okoli Afrike v Perzijski zaliv,« obuja spomine. »V posadki so bili pripadniki raznih narodnosti. Mislil sem, da na ladji ne bom vzdržal. Pozneje nas je bilo na ladji vedno več Jugoslovanovj na nekaj vožnjah je bila celo vsa posadka jugoslovanska. Nobena skrivnost ni, da si nekatere tuje družbe skušajo zagotoviti naše pomorščake in jih štipendirajo na srednji ali višji šoli.
Naša ladjarska podjetja so glede tega dosti bolj ozkosrčna. Slušatelji višjih šol si morajo sami plačevati šolnino, ko obiskujejo šolo, se morajo navadno ssMgd vzdrževati. Tuje ladijske družbe pa vedo, da si bodo s štipendijo zagotovile dobro šolanega pomorščaka.«
V zavodih za pokojninsko zavarovanje imajo registrirane številne pomorščake, zaposlene v tujini, ki si sami plačujejo prispevke za pokojninsko dobo. Za toliko je seveda dober zaslužek na tuji ladji manjši. Naši pomorščaki na tujih ladjah so zdravstveno zavarovani le za čas, ko so na ladji, prav tako o dopustu navadno ni govora. Pogodijo se največkrat, da bo ostal na plovbi določen čas. Ko ta izteče, ugasnejo tudi medsebojne pravice in obveznosti. Nekatere lad-
Potniki na rekah
Vf Jugoslaviji so rečne potniške ladje prava redkost. Lahko bi jih prešteli na prste. Edina prava rečna potniška zveza je pravzaprav med Kladovim in Beogradom. Pred kratkim so uvedli zvezo med Beogradom in Novim Sadom. Na Savi ni nobene rečne potniške proge. Pač pa lahko v Beogradu opazujemo tuje rečne potniške ladje, zlasti takoimeno-vane »plavajoče hotele«, ki drsijo mimo;, predvsem pod sovjetsko zastavo, pa tudi pod madžarskimi, romunskimi in češkoslovaškimi.
jarske družbe plačujejo le del dohodka sproti; kdor iz kakršnegakoli razloga zapusti ladjo prej, kot določa pogodba, ne dobi ostanka. Tudi za tisti čas ne, ko je plul na ladji.
Nekateri naši pomorščaki na tujih ladjah se pogosteje ustavljajo v evropskih pristaniščih. Ce ni predaleč, pohitijo domov ali pa jih svojci obiščejo na ladji. Drugi so za več mesecev, leto dni in še dalj od doma.
»Najhujša je odtrganost od družine,« vedo pomorščaki in tudi njihovi svojci. »Vse življenje se odvija od slovesa do slovesa.« — »Ko greš od doma je morda otrok še nebogljenček. Ko se vrneš, ne veš, kdaj je shodil, kdaj spregovoril prve besede. Za bežna srečanja je premalo, da bi otrok spoznal očeta in oče otroka. In dekle, žena? Vsak izmed nas ima na ladji svoj majhen svet. Ob fotografiji otroka, žene, dekleta je na dolgi poti, ko dneve in dneve ni videti dugega kot majhen košček plavajoče kopnine, misel na drage, misel na snidenje, zvest spremljevalec.«
Pod tujo zastavo (začasno)
V	tujino odhajajo na delo mnogi naši ljudje. Nekateri bodo tam pognali korenine za vedno. Pomorščaki, ki odhajajo na tuje ladje, pa plovejo po vseh oceanih sveta, da bi se lahko vrnili v domače pristanišče.
»Ko sem se spet hotel zaposliti doma, sem dobil občutek, da nas nekateri gledajo postrani, kot da smo naredili nekaj narobe, ko smo se odločili za plovbo na tuji ladji,« je pripovedoval pomorščak, ki je menil, da si je s trdim kruhom na tuji ladji ustvaril pogoje, da bi lahko živel na kopnem. »Ne vem, če še katera druga skupina v tujini zaposlenih naših ljudi do zadnjega dolarja zaslužka pošilja domov. Ustvarjamo boljše pogoje za družine, to pa je tudi nekaj za vso našo skupnost. In tudi naše izkušnje so tisto, na kar ne bi smeli pozabiti.«
V	tujino je šlo za kruhom veliko naših ljudi. Del te reke se bo zgubil v pesku tujine. Pot naših pomorščakov na tujih ladjah pa vodi vedno domov. Saj ladje odplujejo vedno zato, da bi se vrnile v pristanišče.
GUSTAV GUZEJ
Mladi
vedež
od A do Ž
Mladinska knjiga: začetek slovenske mladinske enciklopedije
Videti je, kakor da je minevajoči teden v slovenskem založništvu sploh potekal v znamenju enciklopedij skih ali leksikografskih publikacij. V torek je Mladinska knjiga na sestanku z novinarji predstavila tako rekoč docela novo, moderno zasnovano izdajo »Mladega vede-ža od A do Z«, prvo iz serije slovenskih mladinskih enciklopedij, ki se ji bodo do leta 1975 postopoma pridružile še tri.
Prva, ki je zdaj pred nami, je splošna, naslednje tri bodo tematske m bodo kompleksno, a seveda prirejeno posebnim potrebam m zmožnostim mladega občinstva, na široko zajele znanje z zgodovinskega in geografskega, znanstvenega in tehniškega pa, slednjič, še kulturnega področja. »Mladi vedež«, začetek te zanimive nove enci-klopedijske serije za mladino je v celoti izvirno, slovensko delo, tudi le v poglavitnem naslonjeno na svojega predhodnika, prvega »Mia*-dega vedeža« izpred let. Tako, kar zadeva besedila in še posebej številne, izredno uspele ilustracije, gre tedaj zares za novo knjigo. 17 avtorjev je v več kot 3800 geslih, na 280 straneh in z obilnimi risanimi m fotografiranimi ilustracijami sistematiziralo in v zgoščenih informacijah popisalo znanje z najrazličnejših področij, namenilo pa svoje delo predvsem mladim med 8. m 12. letom, čeprav bi, po besedah sodelavcev, bilo zgornjo starostno mejo le težko zanesljivo postaviti, saj bo prav gotovo tudi starejši, odrasli porabnik našel v »Mladem ve-dežu« marsikateri uporabni, tudi še neznani podatek.
O uspešnosti prvega zvezka široko zasnovane slovenske mladinske enciklopedije priča odmev, ki ga je bila knjiga že med nastajanjem deležna pri srbskih, makedonskih in hrvaških založbah in ki že sega tudi prek jugoslovanskih meja. Knjiga je izšla v 10.000 izvodih, uredil pa jo je Rajko Pavlovec.
A. I.
Veliki učitelj v očeh svojih učencev
»Doma je imel z zelenim prtom pregrnjeno mizo in kadarkoli je kdo od nas prišel na obisk, se mu je sicer zaradi čira na dvanajsterniku namrgodeni obraz z gubicami, naočniki in brčicami v hipu raznežil. Brž ko je poklical kuharico, češ Johanca Jabolka!’ Potem smo najprej načeli pomenek o jabolkih.« In vendar se med svetovnimi znanstvenimi avtorji celo sovjetski in ameriški strinjajo v oceni, da je bil Slovenec Josip Plemelj eden izmed matematičnih velikanov polpretekle dobe in da je njegovo mesto v zgodovini svetovne matematike več kot zagotovljeno.
»Plemelj, Plemelj? Kdo pa je bil to?« je rekel nekdo na cesti blizu ljubljanske univerze, katere prvi rektor po ustanovitvi leta 1919 je sicer bil Josip Plemelj, in marsikdo drug na Slovenskem bi najbrž podobno nevedno vprašal, če ne bi prav zdaj pod visokimi pokroviteljstvi izbruhnila Plemljeva stoletnica.
<3e se je rodil pred sto leti in umrl šele pred šestimi, pomeni, da je živel silno dolgo in da je deloval skoraj v dveh človekovih dobah, zaradi česar je bil kot genij s svojimi pogledi nujno v starem obdobju nov in v novem za svoja sorazmerja že star. Je mar iz tega izvirala zanj ob vsej veličini tudi neka osebna tragika? A posebej: kakšen je ostal Plemljev obraz v očeh njegovih učencev, ki so danes že sami ugledni profesorji ljubljanske univerze?
Vse v glavi
»Izmed vseh učiteljev, ki sem jih imel, je profesor Plemelj najbolj spremenil pot mojega življenja,« je pripovedoval prof. Ivan Kuščer. »Spočetka nisem bil niti odločen, da bi študiral matematiko, čeprav sem od zgodnje mladosti imel za to zanimanje. Profesorja Plemlja sem poslušal šele od drugega letnika naprej, ker sem prej vpisoval kemijo. Poslušati sem ga začel sprva bolj iz radovednosti a že prvo uro me je začaral, tako da si nisem upal več ne hoditi na njegova predavanja, ki so bila fenomen. Ko sem ga poslušal, nisem mogel misliti na ničesar drugega več in šele ob koncu predavanja sem se vselej zavedel, kje sem.«
Profesor Kuščer je dodal, da je seveda Plemelj vse govoril na pamet, ne da bi bral. »šele pozneje sem izvedel, da se tudi za predavanja pismeno ne pripravlja, ampak da se je vedno pred začetkom samo v sebi zamislil. Ničesar ni imel na papirju, vse le v glavi, šele veliko pozneje je tudi na podlagi zapiskov, ki so jih delali nekateri slušatelji, izdal tri knjige z gradivom teh predavanj.«
Ker je bil Kuščer v višjih letnikih med tistimi srečniki, ki so bili prt prof. Plemlju pomožni knjižničarji, je imel seveda priložnost bližnjega stika s svojim učiteljem.
»Vsak odmor je imel profesor še toliko časa, da se je pogovarjal z nami, m to o vseh stvareh, ki so ga zanimale: od matematike in dnevnih novic do planinskega cvetja. Govoril je ne samo o vsebini raznih svojih del, ampak tudi o tem, kako je ta dela pisal. Vsako besedilo je, kot je pravil, toliko časa pilil, da se je prepričal o tem, da ne more nobene besede ali ločila odvzeti ali dodati. Do potankosti je poznal tudi druga vodilna matematična dela, zlasti iz prejšnjih časov. Med drugimi mi je nekoč razlagal Gaussovo metodo za določitev planetarnih tirov. Spomnim se tudi, kako mi je nazorno razložil metodo numerične integracije, pri čemer je popisal cel list s številkami, ne da bi se enkrat samkrat zmotil, končni rezultat pa je bil pravilen na sedem decimalk.«
Fantastično delo
Ivan Kuščer je z nekaterimi drugimi učenci profesorja Plemlja obiskoval tudi na domu v Ljubljani in v njegovi hiši na Bledu ter ga spremljal tudi na planine, ki jih je Plemelj imel zelo rad. »Načrtno sicer ni gojil nobenega športa a bil je neverjetno telesno krepak vse do pozne starosti. Se kot osemdesetletnik je sam obiral jabolka na drevesu. Kot osemdesetletnik se je tudi še podal na Triglav, kar mu je predstavljalo posebno zadoščenje in spodbudo. Z devetinosemdesetimi leti je napisal knjigo, ki je izšla v angleškem prevodu J. R. M. Radoka v New Yorku, Londonu in Sydneyu pod naslovom »Problems in the Sense of Riemann and Klein«. Ko sem po naključju zatem potoval v ZDA, in so me na nekem sprejemu ameriških znanstvenikov predstavili kot Plemljevega učenca, sem v njihovih očeh takoj zrastel.
eden med njimi pa je rekel, da je ta Plemljeva knjiga fantastično delo, čeravno je v njej Plemelj samo obnovil svoje že pred petdesetimi leti dosežene, a zatem zakopane ugotovitve.«
Kuščer je tudi opozoril na naravnost globoko spoštljivo pismo, ki ga je Plemlju že petdeset let po njegovem udejstvovanju v nekdanjem predvojnem evropskem matematičnem središču v GOttingenu poslal njegov nekdanji znanec, švicarski matematik Hermann Weyle. Pri vsem tem pa je bil Plemelj vedno silno preprost in skromen.
»S preprostim človekom je znal enako govoriti kot s kom, ki je bil visoko na družbeni lestvici. Akademskih in častnih naslovov običajno sploh ni uporabljal. Ce je govoril o rektorju, je enako rekel Kos, kot je z istim tonom v glasu dejal za kurjača Vrančič. Vsak je bil zanj najprej človek... Bil je sicer skromen tudi sam, vendar se ni sramoval priznati, da se zaveda svoje nadpovprečne matematične ravni. Ni pa seveda iz tega koval nobene prevzetnosti. Ce pa bi že tem vsem dobrim lastnostim dodali tudi še kako majhno napako, ki se je včasih pri njem pokazala, bi bila najbrž ta, da je često delal prenagljene sodbe. Ce je o nekom dobil negativno sodbo, jo je bilo skoraj nemogoče popraviti. Podobno je tudi vztrajal obratno pri zaupanju v nekoga drugega, o katerem si je ustvaril dobro mnenje. Tudi o svojem
BOŽIDAR JAKAC: JOSIP PLEMELJ
znanstvenem delu se je zavedal, da ga po prihodu v Ljubljano ni mogel v polnem smislu nadaljevati, kljub temu pa ni ukrenil ničesar, da bi bilo drugače.«
Neizpolnjena misija
Profesor Ivan Vidav je bil eden Plemljevih najljubših učencev. Ali je bil Plemelj tudi zanj avtoriteta?
»Profesor Plemelj ni bil človek, ki bi nastopal z avtoriteto, že kot študent sem prišel k njemu za pomožnega knjižničarja, pozneje pa sva bila sploh bolj prijatelja kot zgolj v odnosu učitelja in učenca.«
Na vprašanje, katero vrlino pa je pri svojem učitelju vendarle najbolj cenil, je menil: »Profesor Plemelj je bil odličen predavatelj. Vsako reč je znal napraviti izredno preprosto. Ko sem kot bruc prvič prišel na njegovo predavanje, sem bil skoraj razočaran. Zdelo se mi je zamalo, da je vse tako enostavno.«
Vidav je bil tudi v začetku pod Plemljevim znanstvenim vplivom, saj mu je, kot je povedal, učitelj tudi izbral naslov doktorske disertacije »Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb«.
»Pozneje sem se seveda usmeril bolj v sodobno matematiko in profesor se v to ni več vživel. Ko sem prišel k njemu kot študent, je imel že 65 let. Plemelj je vedno stremel za tem, da bi s čim manjšim številom prijemov čimveč dosegel, to je prišel čimveč v globino. Moderna matematika pa je taka, da ima veliko množico raznih prijemov in vsaj v začetku ni bilo videti, da lahko sega tudi v globino,« je pripovedoval Vidav in menil, da se gotovo tudi matematična in sploh znanstvena pojmovanja nekje vežejo na človekovo biološko rast. Omenil je francosko matematično šolo Bourbakistov, ki so uveljavili pogoj, da mora vsakdo, ko izpolni petdeset let starosti, ta krog zapustiti.
Tudi Vidav je potrdil vtis, da je bil prof. Plemelj nad svojim življenjem v znanstvenem pogledu, kljub vsem dosežkom, vendarle razočaran. »Vse to, kar je bistvenega dosegel, je dosegel v desetih letih ustvarjanja, do štiridesetega leta starosti. Potem je prišla prva svetovna vojna, ki ga je močno odtrgala od dela, sam je bil zelo protiavstrijsko usmerjan in je zaradi krivičnosti stare države želel njen pogin. Po vojni leta 1918 je sicer postal prvi rektor slovenske Univerze in je ustanovil tudi matematični inštitut, a prišel je v zelo majhne razmere, znanstveno je bil od sveta izoliran, tako da je raziskovalno poslej zelo malo delal. Sam mi je večkrat rekel, da čuti, kako je imel neko misijo v matematični znanosti, da pa te misije ni mogel izpol-
niti, ker so bile okoliščine take, da so mu to onemogočile.«
Vidav je rekel, da je Plemelj gledal na matematiko tudi iz povsem estetskih vidikov, da pa je bil hkrati tudi v razmerju do številk spreten računar, kar so nekateri veliki matematiki, npr. Gauss, bili, drugi, kot npr, francoski Poincaré, pa sploh ne. O filozofskem gledanju Josipa Plemlja pa je Vidav povedal, da je bil njegov učitelj predstavnik polpretekle generacije naravoslovcev. »Poleg matematike se je zanimal tudi za fiziko, biologijo in botaniko, nasprotno pa je imel do filozofije skoraj negativno razmerje. Menil je namreč, da je prvotna filozofija razpadla na posamezne znanosti, med katerimi so bile prav matematika, biologija in druge zvrsti. Tudi svetovno nazorsko je bil naravoslovec v tem smislu, da je človeka pojmoval kot del narave.«
Brez odvečnih besed
»Nikdar v življenju mi matematika ni bila nadležna, ne pri prenašanju na druge, ne pn meni samem. Bila mi je življenjska’ potreba in umetniški užitek,« je prof. Anton Moljk opozoril na eno izmed lepih misli profesorja Plemlja, svojega nekdanjega učitelja.
»Predaval je preprosto, razumljivo, brez vseh odvečnih besed. Zapisana predavanja bi lahko šla v tisk, brez popravkov. Pisal je razločno in lepo, kaligrafsko je pisal grške in gotske črke. Pri predavanjih je šolsko tablo rabil preudarno, brez slehernega brisanja so nastajali zapisi enačb. Predaval je tiho, toda v predavalnici je bila popolna tišina. Čutili smo, da je predaval rad in da ima tudi nas rad, čeprav se je redkokdaj nasmehnil.«
Vsak dan je prihajal na univerzo točno ob devetih. Najprej je šel v asistentovo sobo, kjer je po nihalni uri kontroliral svojo žepno uro, ki jo je že doma naravnal po radiu, in tolmačil, kako gre. To je bilo zanj vselej važno, naravnost obredno opravilo. Kontrola te astronomske ure fizikalnega inštituta pa je bila zato tudi močno resna naloga, za katero je skrbel asistent.
Takrat sta živeli matematika in fizika z vse univerze lepo skupaj v levem traktu visokega pritličja v glavnem poslopju univerze. Ob tem je rad govoril o dnevnih dogodkih, med vojno o položaju, pa tudi o vremenu, čeravno je bil vselej hud, ako se je kdo skušal važiti z napovedovanjem vremena. »Ce rečeš, da bo jutri lepo vreme tako kot danes, si že tako v polovici primerov zadel!«
Čeprav je imel zelo rad naravo in planinstvo, se je vsaj navidez jezil na smučarske skoke in še posebej na polete, češ »kakšni poleti so to, saj smučar pri’ tem prav ničesar ne prispeva, leti po zraku kot kufer« ...
Po predavanju je redno napravil na poti domov ovinek skozi Tivoli, kjer se je ustavljal pri pticah in rožicah.
»Bil je genij in osebnost. Grdobije so ga vselej bolele ... Sovražil je tudi formalno administrativne ukrepe in poslovni red. Stvari, ki so za povprečnega človeka običajno nujne, npr. opozorilo »Potrkajte«, na
vratih, se mu je zdelo odveč, ker je menil, da je to tako treba storiti. Do tehničnega napredka je bil včasih nezaupljiv. Nerad je telefoniral in običajno je prosil asistenta, da mu je vrtel številke. Obžaloval je, da ne razume tehničnih novosti, radia ali televizije, skratka da je za marsikaj prestar. Nasprotno pa je več let zbiral gradivo za rodovnik družine Plemljev. Hodil je po vaseh, brskal po matičnih knjigah in zbral rodovnik do začetka 17. stoletja. Ljubil je slovensko besedo; skoval je mnoge lepe nove izraze; še posebej pa so ga zanimala porekla imen. študentje so vedeli za to njegovo slabost in marsikdo jo je tudi pri izpitih skušal izrabiti. Znana je bila tudi njegova krilatica, v kateri je hotel povedati primer za razliko med besedicama potrebovati in rabiti: »Inženir, ki matematike ne zna je nikoli ne potrebuje. Ce pa jo zna, jo pogosto rabi.«
Skrb za Blejsko jezero
Profesor Moljk se je spomnil, kako je skupno s prof. Kuščerjem, Vidavom in zdaj že pokojnim blejskim učiteljem Gradnikom, bratom pesnika Alojza Gradnika, zadnjič spremljal Josipa Plemlja na Triglav in kako so se v izredno veseli družbi vso pot pomenkovali o vsem mogočem. Znana je bila njegova šala, kako to, da v hribih ne mašujejo na mleko! Drug dovtip pa je bil v zvezi z matematiko in željami ljubljanskega peka Schreya, ki je veliko prodal a vselej tožil, da se žemelj pravzaprav ne izplača delati. Ko ga je Plemelj nekoč zaslišal, zakaj jih potem vendarle peče, mu je pek povedal matematično resnico:	»Množica pa le
nanese,«
»Bled je bil Plemlju nadvse pri srcu. Skrbelo ga je zlasti jezero. Ob vsakem pogovoru je zato načel vprašanje sanacije jezera z nekakšno natego, ki bi šla v Savo. Ko so bile na razpolago že plastične cevi velikega premera, mu je ta varianta sploh postala zanimiva ...,« je dr. Moljk odkril še eno Plemljevo skrb. »Tudi na Blejski grad je veliko hodil in se zanimal, kako ga bodo restavrirali... Pač pa se je zadnja leta vse bolj zapiral domov, kjer si je ustvaril že nekak svet zase. Bil je med dobrimi ljudmi, kot da bi bil zavit v vato. Pač pa je še vse do konca bral Gaussova dela v latinskem izvirniku in občudoval njegovo precizno izražanje.
»Vse stvari sem začel že pozabljati«, je včasih rekel, »samo predavanja so mi ostala v glavi, kot da bi bila v posebni škatlici.« Zato je v visoki starosti lahko napisal v izredno kratkem času tri obsežne knjige svojih predavanj. Ob ustanovitvi združenja jugoslovanskih matematikov se je na I kongresu na Bledu leta 1951 razjokal: »Star človek se najraje ozira v življenju nazaj, saj mu misel na prihodnost ničesar več ne obeta.«
Ali bi Josip Plemelj dočakal devetdeset let, če bi ostal vse do kraja tako zagnan in ustvarjalen, kot je bil v prvi polovici svojega življenja? In vendar Je tudi skoraj sto let življenja dobrega in velikega človeka Josipa Plemlja dokaz naše življenjskosti.
BOGDAN POGAČNIK
NQi/30
PO OSVOJITVI PRVEGA MESTA
NADARJENI ROD MLADINCEV ADRIE
Mirenci so zaključili prvenstvo brez poraza in le z enim remijem
Letošnje mladinsko prvenstvo go-riške nogometne podzveze, ki združuje klube občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija, poteka spet po starem. Medtem ko so lani igrali zaradi zelo majhnega števila moštev po štirikrožnem sistemu, so se letos namreč vrnili na dvokrožni sistem, saj se je število nastopajočih povečalo. Mladincem iz Tolmina, Nove Gorice, Mirna, Ajdovščine, Renč so se pridružili še vrstniki iz Bilj in Šempasa. Za prvenstvo so se prijavili tudi Idrijčani, ki pa so že pred začetkom odpovedali udeležbo. V Vipavi so vzeli tekmovanje precej neresno, saj so jih nasprotni igralci čakali zaman celo na njihovem igrišču. Opozoriti je treba še na nekatere nepravilnosti, ki se ponavljajo že več let. Večkrat ni na tekme niti enega sodnika in «delilca pravice» je treba iskati med gledalci. Strokovno in organizacijsko delo z mladimi nogometaši močno peša, mnogokrat pa se opravlja le zato, ker je obvezno (vsak klub, razen izjem, mora imeti tudi mladince in pionirje, če hoče tekmovati s člani). Ob vedno večjem številu klubov na Goriškem, se bodo morali ti vedno oslanjati na lastno sredino in takrat se bodo pokazali rezultati njihovega dela z naraščajniki.
V nedavno zaključenem jesenskem delu so si bili edini tekmeci v boju za prvo mesto le mladinci Adrie in Vozil, medtem ko so ostali bistveno odstopab. Mirenski in novogoriški mladinci so si bili med sabo precej enakovredni, tako da je jesenskega prvaka odločila celo samo za en gol boljša razlika v golih, ki so si jo zagotovili Mirenci. Oboji so premagali vse svoje nasprotnike, med sabo pa so igr?li neodlo-
čeno 1:1. Njihovo premoč nad osta- dinca (Kravos in Jurca), medtem
limi moštvi ilustrirajo rezultati tekem. Adria je porazila Bilje s 6:2, Tolmin s 6:1, Renče z 1:0, Vodice z 12:0 in Primorje s 4:1, medtem ko so rezultati Vozil naslednji: Primorje 30, Renče 9:0, Bilje 3:0, Tolmin 5:2 in Vodice 6:0.
Precej nevarnejši bi bili tudi renski mladinci, če ne bi dveh ali treh najboljših odstopili članskemu moštvu. To so dokazali v tekmi z Adrijo, ko so izgubili z najtesnejšim izidom. Seveda pa je treba prinom-niti, da so bila tudi mladinska moštva Vozil in Adrie večkrat nepopolna, kar pa ob širšem izboru ni bilo tako občutno. V drugi polovici
ko je mladincem Adrie samo enkrat pomagal Černe, ki je sicer igral s člani.
Končno spregovorimo še nekaj več o prvakih. Mladinci Adrie, ki jim je pripadal ta naslov, so s svojimi igrami opozorili nase. To je generacija nadarjenih nogometašev, ki so pred poldrugim letom zmagali že v občinski pionirski ligi. Vsaj nekaj se jih bo, upajmo, prebilo tudi med člane.
Najuspešnejša strelca sta bila Pregelj in Wanek s sedmimi goli, sledijo pa jim D. Gajsar (6), Faganeli (3), S. Gajsar (2), Žibernik. Černe, Kovačič, Kuzmin in Gravnar (vsi 1
V PROMOCIJSKI KOŠARKARSKI LIGI
Obe naši peterki igrata v gosteh
Težka naloga Bora v prvenstvu «Pomlad»
V tretjem kolu promocijskega i ščeni. Borova postava pa bo na-prvenstva bosta naši peterki igra-1 slednja : Žer jal, Ražem, Parovel,
SMUČANJE
V LETOŠNJI SEZONI
jesenskega dela sta bila uvrščena , gol). Ekipo je prvič vodil dolgoletni v člansko moštvo Vozil dva mia- | igralec Roman Uršič. B. P.
aiiiiiiiiiiiiiiuit::
iMiiiiiiiiiiin mi iiiiiinmiiiiii mi
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 9. DECEMBRA 1973
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Proseku
Primorje — Inter SS
* * *
14.30 v Miljah
Muggesana — Zarja
* * *
14.30 v Trstu, Ul. Flavia
S. Anna —^Juventina
* # *
14.30	v Dolini
Breg — Vesna
i» * #
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Proseku
Olimpija — Baxter * * *
14.30	na Padričah
Primorec — Union * * *
MLADINCI
12.45 na Proseku
Primorje — Gaja
* * *
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Don Bosco
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
9.30	v Trstu, Ul. della Valle
Libertas Barkovlje — Bor
* * *
11.00 v Gradišču
Itala — Kontovek * * *
PRVENSTVO POMLAD
12.30	v Trstu, Ul. della Valle
Ricreatori — Bor
PLANINSTVO
7. JESENSKI SPREHOD
10.15 v Bazovici
Prireja SPDT
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
8.30	v Rimu
Nastopa tudi Kras
Mladinci mirenske Adrie so letošnji jesenski prvaki v prvenstvu goriške nogometne podzveze. Na sliki stojijo od leve proti desni: trener Uršič, Gratular, Pregelj, VVanek, Faganeli, Cijan, Ožbot; čepijo Žibernik, Petrovčič, D. Gajsar, Kuzmin, Klančič in Tribušon. (Foto B. P.)
li v gosteh. Borovci bodo nastopili v telovadnici della Valle, kjer bodo danes igrali proti Libertasu iz Barkovelj. Po nedeljskem uspehu proti ekipi Viilesse so naši košarkarji odigrali še eno trening tekmo proti Kontovelu.
V	tem srečanju smo torej lahko videli oba naša predstavnika pred današnjim nastopom. Medtem ko so borovci zaigrali bolj lagodno, so pokazali Kontovelci bolj organizirano igro s Petrom Starcem in Adrijanom Zavadlalom v dobri formi. Zelo koristen pod košema je bil tudi Rajmund Kralj.
Z Libertasom iz Barkovelj so se borovci že pomerili na turnirju Li-bertasa. Takrat so «plavi» zgubili s 13 točkami razlike. Libertas je pokazal hitro igro in je bil nevaren predvsem v protinapadih
Itala je trenutno neznanka. Vemo le, da je odigrala eno tekmo v tem prvenstvu in je tudi visoko zmagala. Na domačem igrišču so košarkarji Itale še posebno nevarni, zato ni dvoma, da čaka Kon-tovelce težka naloga.
PRVENSTVO «POMLAD»
V	zadnjem prvenstvenem kolu prvega dela bodo borovci danes igrali proti ekipi Ricreatorijev, ki je prav v nedeljo povsem nepričakovano premagala Italsider in si je tako priborila prvi par točk.
Trener Ricreatorijev Bortuzzo nam je dejal: «Od tega prvenstva smo si obetali precej več. Fantje so telesno dobro grajeni, možnosti treniranja pa imajo na pretek. Upam, da jih bo nedeljska zmaga le opogumila. Z borovci startamo na zmago.»
Naši košarkarji so torej obve-
Mazzucca, Simčič, Bruno Furlan, Perko, Siega. Košuta in Ciuffi.
NARAŠČAJNIKI
Medtem ko bodo tokrat borovci počivali pa bodo Kontovelci igrali na domačem igrišču tekmo proti CGS. To srečanje so pred časom odgodili, ker enostavno ni bilo sodnikov.
Po nedeljski zamujeni priložnosti z Lloydom Adriaticom se bodo torej skušali naši, košarkarji oddolžiti v tekmi proti CGS, ki je sicer pri vrhu lestvice, Kontovelci pa bi jim lahko bili enakovreden nasprotnik, saj bodo nastopili na domačem igrišču. Kontovel je namreč letos krepko napredoval, čeprav ima zelo mlade košarkarje.
b. 1.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiinii,^
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA DANES
Velike težave naših moštev zaradi slabih prometnih zvez
V središču zanimanja slovenski derbi Breg-Vesna
Danes bodo odigrali' 'eri^jsfo kolo
zimskega dela prvenstva, katerega vsi nestrpno pričakujejo, da bi videli, kako bo potekalo po. prepovedi kroženja vsega zasebnega prometa ob nedeljah in praznikih. Osebni avtomobil je namreč bil do sedaj edino sredstvo in tudi najbolj praktično, upoštevajoč, da so mnoga nogometna igrišča oddaljena in je povezava z javnimi prevozi slaba in pomanjkljiva. Poleg tega pa pridejo še stavke uslužbencev avtobusov, kot se bo to verjetno ponovilo tudi v nedeljo (že prejšnjo nedeljo je bila namreč stavka). Prejšnjo nedeljo je sicer šlo vse mimo, ker je bilo več tekem odgodenih zaradi slabega vremena. Točnega obračuna zato ni bilo mogoče narediti, vemo pa, da se je okrog igrišč zbralo manj navijačev kot po navadi. Kako bo torej potekalo jutrišnje kolo?
V središču zanimanja bo prav gotovo slovenski derbi Breg — Vesna, za katerega nam je trener Brega Severino Kozina dal sledečo izjavo: «Kljub temu, da smo na zadnjem mestu lestvice in ima Vesna kar deset točk več od nas, ne bomo vrgli puške v koruzo. Morala v našem taboru je dobra in prav to nam daje upanje in pogum, da bomo v nedeljo startali na zmago. Glede ekipe tudi nimam problemov, saj bom po tolikem času lahko poslal na igrišče najboljšo postavo, čeprav nisem še prepričan, če bo vratar Pavento lahko v nedeljo igral».
Križani pa imajo za nedeljsko tekmo nekoliko skrbi. Zaradi stavke avtobusov bodo morali že zjutraj z vlakom v mesto in nato z avtobusom v Dolino; vmes bo seveda treba
tudi na kosilo. To bo precej nerodno in bo povzročilo precej živčnosti v taboru Vesne, ki tokrat gotovo ne bo imela za .seboj toliko navijačev kot po navadi. V derbiju navijači igrajo nedvomno veliko vlogo. Na igrišču pa imajo glavno besedo nogometaši, ki računajo v Dolini vsaj na eno točko.
Zarja bo šla v goste k Mugge-sani. Vratar Zarje Marjan Babuder nam je tako povedal: «Nedeljsko gostovanje bo za nas precej naporno. Iz Bazovice bodo morali z avtobusom že ob 10.30 v Trst, nato bomo šli z drugim avtobusom v Milje in nato peš na igrišče, vmes pa seveda na
Borov košarkar Robert Klobas
kosilo. Upam, da to skakanje iz enega na drugi avtobus nas bo tako ogrelo, da bomo stopili na igrišče ogreti in bomo s tem presenetili nasprotnika, ki doma še ni prepustil točke nobenemu. Želim si, da bi se iz Milj vrnili z obema točkama v žepu..., čeprav se zavedam, da bo to precej težko.
Primorje bo sprejelo v goste enajsterico Inter SS. Trener Primorja Vatta je precej zaskrbljen, saj je Primorje v tem tednu opravilo le en trening. Kondicija zato morda ni najboljša, toda dobra volja je odlična. Če poleg teh dveh stvari se bo nasmehnila še doza sreče bi morali obe točki ostati na Proseku. Tudi za to srečanje obstajajo tež-koče zaradi avtobusov in sicer za predstavnike Inter SS, ki v primeru stavke podjetja «La Carsica» ne bi mogli priti na Prosek. Zato lahko pride tudi do odgoditve te tekme
štandreška Juventina, ki bo prišla- v goste k Sant’Anni, pa je organizirala posebni avtobus za navijače in nogometaše, ki bo odpotoval iz štandreža že ob 12.30. Nedeljski nasprotnik bo trda ovira za Juventino, saj predstavniki Sant’Anne po porazu s Stock računajo na obe točki, štandrežci pa bi bili prav gotovo zadovoljni če bi v nedeljo dobili vsaj eno točko.
V ostalih parih predvidevamo zmago Audaxa nad Duinom, delitev točk med Fossalonom in Libertasom. Če bo tradicija obveljala, bi moral Stock premagati Campanelle, ki v Križu še niso osvojile točke. V tekmi Edera — Flaminio pa je možen vsak izid.
B. R.
OBVESTILA
Šport na «Radiu Trst A»
Med domačimi športnimi dogodki bo danes v okviru oddaje «šport in glasba» od 16. do 17. ure posvečeno največ pozornosti slovenskemu amaterskemu derbiju med Bregom in Vesno v Dolini, od koder je predviden neposredni prenos. Govora pa bo seveda tudi o ženski in moški odbojki, namiznem tenisu in košarki. Poročali bomo o mednarodnem športu (s smučanjem na čelu) in seveda o italijanskem in jugoslovanskem prvoligaškem nogometu.
• * •
ŠZ Bor obvešča, da se otroška in korektivna telovadba redno nadaljuje po starem urniku.
muji;i-: vesti N\ DESETI STB ANI
Precej Bevesti za tekmovalce
V Trbižu ni še nič snega - Tečaj SPDT prenesli na 16. december
Upanje (po opazovanju vremenske slike našega področja), da bo končno le snežilo v Kanalski dolini je bilo veliko. Včeraj pa je tajnik trbiške smučarske šole sporočil organizatorjem SPDT, da je v Trbižu lepo in prav pomladno vreme. O snegu ne duha ne sluha.
Pomanjkanje snega in vladni u-krept letos hudo prizadevajo smučarje: vsemu temu naj dodamo še troje dejstev: stavko avtobusnega osebja, pomanjkanje plinskega olja za avtobuse in še povsem nejasni splošni položaj glede prevozov. U-krepati bo mogoče torej šele ko se bodo ti problemi razvozlali.
Smučarski tečaj pa je letos doživel dober uspeh: 170 vpisanih. O-menimo novo generacijo naših smučarjev katerih je preko 40 (sami mladinci) in tekmovalni razred. V tej skupini je 15 odličnih smučarjev (13 do 17-letniki) in 9-član-ska «mini-ekipa» (8 do 10-letnikov).
Prav s tekmovanji v zvezi nam letošnja sezona prinaša največje novosti (za nekatere verjetno neprijetne). Deželni odbor FISI je namreč letos odločil sledeče: število tekmovanj bo letos naraslo na 42 (11 več kot v sezoni 72-73), število u-deležencev posameznih tekem pa bo skrčeno (največ 150); to predvsem zato, da se odpravijo «maratonska» tekmovanja, kjer je bilo prijavljenih udeležencev kar 500 ali več in so tekmovanja trajala od 8. do 15. ure, z očitno krivico za tekmovalce, ki so startali zadnji. Manjše število vpisanih pa bodo dosegli tako, da bo vsako društvo lahko predstavilo le 2 tekmovalca v vsaki posamezni kategoriji. (Uspešna društva, po točkovanju FISI, bodo lahko predstavila še nekaj dodatnih tekmovalcev — n.pr. SC Monte Lussari iz Trbiža, ki je na prvem mestu, bo lahko vpisal 2vf9 tekmovalcev). SPDT pa nima te pravice.
Pri ženskih kategorijah so novosti vidnejše: starostne kategorije iz-

ginejo, lestvica je skupna, vsako društvo predstavi lahko največ 3 tekmovalke, tekme pa bodo na samostojni progi, verjetno v samostojnih krajih (torej ločeno od moške konkurence). Tudi tu SPDT nima pravice do dodatkov. Problem posebej tvori kategorija «miškov» (64-65) t. j. najmlajših: proga bo skupna za dečke in deklice, lestvica pa ločena; vsako društvo lahko vpiše do 2+2 tekmovalca.
_ Oglejmo si še število tekmovanj. Člani (1954 in starejši): 5 slalomov, 5 veleslalomov in 2 smuka. Letniki 57-56-55 in 58-59 : 5 slalomov in veleslalomov in 4 smuki. Letniki 60-61 in 62-63: 4 slalomi, 4 smuki in 5 slalomov. Najmlajši (64-65) pa 1 tekmo za vsako panogo. S takim sistemom bo mogoče doseči večjo kvaliteto na tekmovanjih, očitno prizadeti pa ostanejo tekmovalci, ki šele pokukajo v a-gonistično življenje; povečano število tekmovanj seveda ne zadošča.
Za zaključek še nekaj o domačih tekmovanjih. Leto 1974 je za SPDT 70. leto delovanja, zato bodo
poleg 8. zimskih športnih iger še druga tekmovanja za kolajne sedemdesetletnice in sicer: januarja samo za mladince (1955 in mlajše); izključeni bodo začetniki. Tekmovanji bosta 2.	Selma
Rado Tence brani nogometne barve kriške enajsterice Vesne
Udeleženci 4. jesenskega sprehoda SPDT na Grmado
Natečaji SPD Trst
ob 70-letnici ustanovitve društva
Ob priliki praznovanja 70-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo v Trstu, ki bo junija meseca 1974, razpisuje odbor sledeče natečaje:
1.	NATEČAJ ZA DIAPOZITIVE S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO (flora, favna, pokrajina itd.) — Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata «leica».
Podeljena bo samo 1. nagrada. Ostali diapozitivi bodo ex aequo na 2. mestu. Vsi posnetki bodo prikazani na osrednji proslavi.
2.	NATEČAJ ZA NAJLEPŠI FILM S TEMO «OTROCI V NARAVI». Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi !e po en film. Ta je lahko belo-črni ali barvni, 8 milimetrski, dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in zaključnim napisom). Lahko so ozvočeni. V tem primeru mora udeleženec predložiti tudi magnetofonski frak. Ozvočenje je lahko tudi na magnetnem traku. Podeljena bo samo 1. nagrada. Ostali filmi bodo ex aequo na 2. mestu. Filme bodo predvajali na osrednji proslavi.
3.	NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO O TEMI «GORSKI SVET» za OSNOV. IN NIŽJEŠOLSKO MLADINO. Format, uporabljeni material so poljubni. Natečaja se lahko udeležijo otroci osnovnih šol (nagrad je 5: za najlepšo risbo učencev 1. razreda, 2. razreda itd.) in dijaki nižjih srednjih šol (nagrada je 1; za najlepšo risbo dijaka, ki obiskuje nižjo gimnazijo). Risbe bodo razstavljene ob priliki osrednje proslave.
4.	NATEČAJ ZA NAJZANIMIVEJŠI PLANINSKI DNEVNIK OSNOVNOŠOLSKIH UČENCEV. Učenci naj beležijo v zvezku, poljubne oblike in velikosti, vtise in pripoved o svojih sprehodih in izletih v naravo. Zvezek lahko okrasijo s slikami, risbami itd. Dnevnik naj .obsega poročila za obdobje od razpisa natečaja do nagrajevanja 8. zimskih športnih iger 1974. Odlomki nagrajenega dnevnika bodo prebrani na osrednji proslavi. Podeljena bo samo 1. nagrada.
Natečaja se lahko udeležijo le člani slovenske manjšine v Italiji, s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dela je »reba predložiti v zaprti zalepki, na kateri mora biti napisano geslo. K tej zalepki je treba predložiti drugo, z enakim geslom na zunanji strani, v zalepki (zaprti) sami pa naj bo poleg enakega gesla zapisano tudi ime in naslov u-deleženca natečaja. Dela je treba predložiti najkasneje do 6. marca 1974 v Ul. Ceppa 9/1 (urad ZSŠDI).
											
niiiiii lUtiiiilllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiH,H
SPORT NA ZNAMKAH
ISLANDIJA
Ta severnoevropski otok je postal samostojna država šele leta 1944, ko se je odcepil od Danske. Zbirka znamk te države je dokaj skromna, saj je do danes izšlo le 250 znamk, od katerih je samo šest namenjenih športu.
Leta 1955 sta izšli dve znamki za 75 a in 1 k, na katerih sta prikazani rokoborba ter skoki v vodo. ........	, , .
Ista motiva so leta 1957 tiskali še N;! I* a"di,i so doslej
na seriji dveh znamk, ki sta pa '.zda 1 le zm(mk s ;,5t; c cm-cmenienn vrednosti« n 50 športno vsebino, namreč le stiri. Eno od
k, na kateri je prikazan atlet med tekom, vendar pa v zelo togi in nerealni drži.
Zadnja znamka je izšla lani ob priliki šahovskega dvoboja za svetovni naslov med Fischerjem in Spasskim v Reykjaviku. Poleg šahovnice sta prikazani še trdnjava in pa stilizirana čelada, ki bi morala predstavljati tekača.
izšli s spremenjeno vrednostjo (1,50 k in 1,75 k).
Leta 1964 je izšla ob priliki olimpijskih iger v Tokiu znamka za 10
teh nam kaže znamka iz leta 1955
t:,M
e
«r
psss
”L-1U
[I S LÀ N Pil
CIPER
Ta mali otok, ki leži v Sredozemlju tik ob azijski obali, filatelistično, pa tudi politično, prištevamo k Evropi, čeprav bi po svoji zemljepisni legi moral p, i padati A-ziji. Leta 1960 se je otok odtrgal od britanskega imperija in postal neodvisna republika. Do danes je izšlo 14 športnih znamk in sicer;
leta 1964 so izšle ob priliki olim-pijskih iger v Tokiu tri znamke, ki | prikazujejo starogrške športnike. I-; ste znamke so izšle tudi v posebnem j bloku. Leta 1968 so bile na vrsti o-' limpijske igre v Mehiki. Ob tej pri liki so izšle tri znamke, ki prikazujejo metalca diska, prihod atletov na cilj in stadion. Tudi ob priliki
iger v Muenchnu so izšle tri znamke. Izšle so lani, prikazujejo pa lokostrelstvo, rokoborbo in nogomet.
Leta 1967 so bile na Cipru športne igre atletov s Cipra, Krete in iz Tesalije. Na štirih znamkah, ki so ob tej priliki izšle in so jih pozneje združili še v blok, so prikazali grb iger in razne športne panoge.
Zadnja serija dveh znamk pa je izšla letos, in to ob priliki 29. kongresa mednarodne smučarske zveze. MALTA
Poleg Cipra je v Sredozemlju še en samostojni otok, in sicer Malta. Do danes ga pa žal ne moremo u-vrstiti med športno - filatelisUčne države, saj ni izšla še nobena znamka s športno tematiko.
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Zbralo se je tudi nekaj članov mafije, pa tudi uglednih, ki so s svojo prisotnostjo hoteli izraziti solidarnost s šefom šefov, toda leta jih ni mogel videti. Predvsem zato, ker so ga karabinjerji dobro obkrožili, poleg tega pa še zato, ker je imel temna očala, pod njimi pa zavoj na enem očesu zaradi akutnega vnetja pa tudi klapoušen klobuk, poveznjen globoko na oči. V sodni dvorani pa ga tudi niso mogli videti, ker je bilo občinstvu in celo novinarjem prepovedano prisostvovati razpravi. Samo indirektno se je moglo kaj zvedeti in na podlagi indiskrecije ali tolmačenja obrambe so novinarji lahko napisali svoja poročila.
V torinski «Stampi» se je uvod v to poročilo glasil tako-] e ;
«Če bi mafija imela kakšno vest, bi bil zanjo današnji dan ponižanja, kakršnega še ni bila doživela. Prvič in to še povrhu zelo bučno, se je mafija pojavila pred nekim rednim sodiščem s svojo kriminalno fizionomdjo, ki je popolnoma definirana. Tisti, ki je bil vrsto let navajen, da smatra za veljaven samo svoj kriminalni zakon, mora zdaj pred legalnim sodiščem odgovarjati za svojo daljno in bližnjo preteklost. Nobenega dvoma ni, da je današnje sojenje Gencu Russu prešlo meje sojenja posamezniku. To je prva obravnava proti vsej mafiji, uvod v temeljitejšo preiskavo krimi-
nalne organizacije, ki ji pravimo mafija. Genco Russo je simbolična figura, čeprav malce groteskna. V zadnjih desetih letih, od smrti Dona Calogera Vizzinija, "patriarha iz Viilal-be”, smo bili navajeni videti ga vpletenega v razna dogajanja, ki jih nikoli ni demantiral. Naziv "kralja stare mafije” je sprejemal, to pa je bilo znano slehernemu bralcu črne novinarske kronike. Lahko bi se zgodilo, da bi ga to sodišče tudi oprostilo, pa da bi se zvečer vrnil domov in bi ga meščani Mussomellija sprejeli triumfalno. Toda vse to ne bi pomenilo ničesar, ker mora vendar priti dan, ko bosta Sicilija in Italija osvobojeni te kuge... "Kralj” je bil danes videti, ko so ga izvlekli iz svetlomodrega avtomobila v verigah, precj bedno. Bil je otožen monarh nizkega, zbitega telesa, ubogi monarh, ki se je zavedal, da dokončno odhaja s prestola, ki se mu je še pred kratkim zdel tako trden...»
Televizijske kamere so brnele, snemalle so gnečo in «kralja» v verigah in medtem ko je bil sam zgneten in pasiven, so bili zelo aJktivni pred kamerami njegovi odvetniki, ki so kazali ogromne zadnje pakete podpisanih peticij. Odvetnik Piazza je v mikrofon govoril, medtem ko so ga snemali za televizijo;
«V teh paketih so želje ljudstva Sicilije, da bi osvobodili dobrotnika cavaliera Genca Russa.»
Čeprav je bila procedura na obravnavi običajna, vendar to ni bil eden izmed čisto navadnih procesov. Bili so trije sodniki, izmed katerih je bil eden predsednik ter javni tožilec in zagovorniki, občinstva pa ni bilo. Predsednik sodišča je zastavljal vprašanja Gencu Russu, poslušal argumente javnega tožilca in obrambe, preučeval dokumente, ki jih je bila predložila policija itd.
O tem, kako je potekalo zasliševanje Ganca Russa, so se morali novinarji zadovoljiti samo z nekaterimi indiskret-nostmi.
Poglejmo samo del zaslišanja Ganca Russa pred sodiščem
v Calfanissetti :
«Javno mnenje», je dejal predsednik sodišča Palazzola, «vas že dolgo časa ima za najpomembnejšega šefa mafije na Siciliji, za naslednika Calogera Vizzinija. Kaj pravite na to 7»
«To absolutno ni res,» je odgovoril Genco.
«Mar niste bili v špalirju ob krsti na pogrebu Dona Calogera?»
«Da, ker je bil moj prijatelj. Toda koliko političnih eksponentov, koliko uglednih osebnosti, koliko članov parlamenta je bilo z menoj ob njegovi krsti.»
«Katere javne položaje ste imeli v zadnjih letih?»
«Najprej sem bil asesor, potem pa svetovalec občine Mussomelli kot demokristjan, razen tega sem član uprave pa predsednik občinske ustanove za pomoč.»
«Kako vam je uspelo nagrabiti ogromno bogastvo, čeprav zdaj igrate reveža?»
«Izkoristil sem majhno dediščino, ki so mi jo zapustili starši, potem pa je bilo vse na temelju menic. Preživel sem vse življenje med podpisovanjem menic in dajanjem posojil: plačal sem pa spet podpisal menico, spet plačal in obnovil menico itd.»
«Kako to, da tako zlahka dobivate kredite pri bankah?»
«Verjetno zato, ker banke vedo, da sem pošten človek, da točno izvršujem obveznosti, da sem zanesljiv plačnik.»
«A kaj pravite o prijateljstvu z italo-ameriškimi gangsterji, še posebej z Luokyjem Lucianom ter o sestankih z njim pred dvema letoma kot tudi o tihotapstvu mamil?»
«Nič. Ne poznam teh oseh, nikoli jih nisem videl in nikoli se nisem dotaknil niti grama mamil.»
«Toda poročila policije in finančne straže pravijo drugače.»
«Jaz sem pošten človek, če pa sem tu, je to samo zato, ker sem žrtev, samo žrtev umazane politike.»
«Kaj hočete povedati s tem?»
Odvetniki zagovorniki so predložili sodišču obširen ir. morandum v katerem vse pobijajo in zahtevajo, naj pokliče kot pnče številne osebe pa tudi osebnosti kot so šefi pokra j (prefekti) ali šefi policij (kvestorji) in komandanti karal njerjev, ki so si v Caltanissetti sledili od 1944. leta dal vse do trenutka, dokler ni za kvestorja prišel podjetni Da pa so vsi zapored vedno Genca Russa opisovali kot «poštene človeka, ljubitelja reda in zakonov, zdravih moralnih nače pa naj zdaj pred sodiščem povedo to isto in pojasnijo «akti nost in prispevek cavaliera Genca Russa redu in varno: države na Siciliji.»
Vendar so zagovornikom predočili, da je bil v preteklosti v ječi, tudi v deportaciji, da ga bremeni nešteto obtožb za hude zločine, pa tudi za umore. Toda zagovorniki so poskušali vse to pojasniti kot maščevanje fašističnega režima! Prav zato v tistem času ni bil imovit človek, ker se je moral vrsto let braniti pred lažnimi obtožbami. Tisto, kar si je bil pridobil v zadnjih 20 letih, toda tudi to ni tako velikansko, kakor trdijo, je vse na temelju kreditov in menic, ker so ga vsi radi kreditirali kot poštenega človeka in dobrega gospodarja .,. Obramba se je poslužila tudi naslednjega argumenta :
«Če je bil Genco Russo zares zločinec, kakor ga prikazuje sedanji kvestor Dači v svoji obtožnici, kako to, da se ga organi oblasti niso dotaknili polnih dvajset let, temveč so se, nasprotno, predstavniki oblasti čutili počaščene, da so ga lahko smatrali za svojega prijatelja?»
V tem pa je tudi vsa skrivnost rnafije!
O kvestorju Daciju je obramba dejala pred sodiščem: «Kvestor Dači je razžalil mesto in okraj, užalil je prebivalstvo, ki je nenehno v oporu proti slehernemu nasilju, ki ne prenaša pritiska, ki hoče živeti v svoji bedi, toda v dostojanstvu in časti!»	(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo, uprava, oglasni oddale«,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnika brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije m podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	9. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» ■ DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
NA SEJI KOMISIJE ZA NOTRANJE ZADEVE POSLANSKE ZBORNICE
Ostra obsodba ukrepa založnikov dnevnikov
Zaradi povezanosti z draginjsko doklado, bi ukrep veljal državo okoli 90 milijard lir
TRŽAŠKI DNEVNIK
RIM, 8. — Podtajnik ministrske ga sveta senator Adolfo Sarti je v svojem posegu na diskusiji v krogu komisije za notranje zadeve poslanske zbornice poročal o stališču vlade do sklepa italijanskih založnikov dnevnega časopisja, da povišajo ceno dnevnikov na 120 lir. Ukrep založnikov naj bi začel veljati z 8. decembrom, toda njegovo veljavnost so odložili. Vlada meni, da se je spričo sklepa založnikov, da umaknejo svojo zahtevo, položaj sicer nekoliko izboljšal, toda še vedno predstavlja veliko nevarnost za splošno rešitev tega vprašanja.
Podtajnik Sarti je v svojem govoru izjavil, da je bil sklep založnikov tako hude narave, posebno če bi postal operativen, da bi morala vlada uveljaviti člen 7 zakona 15. decembra 1947, ki predvideva določene sankcije za kršitelje ukrepov, ki jih je sprejel CIP (Comitato interministeriale prezzi — Medministrski odbor za cene).
V	nadaljevanju svojega govora je podtajnik Sarti navedel, da so leta 1947 (tedaj so ukrepe sprejeli posebno v zvezi s pomanjkanjem časopisnega papirja) uvedli kontrolirano ceno prodaje dnevnikov, ki jo je določil CIP, in sicer na podlagi predlogov osrednje komisije za dodeljevanje papirja dnevnemu časopisju in na podlagi zahtevkov federacije založnikov.
V	svojem govoru je Sarti omenil sicer, da so ti ukrepi izpred 25 let morda zastareli, toda absolutno je pobijal pravico založnikov, da enostransko določajo cene dnevnega časopisja. Po vseh dosedanjih za-
nuiiiiniiiuiuiiiiiii
konskih in drugih predpisih, ta pravica pripada še vedno medministr skemu odboru za cene (CIP). Zato bo vlada prisiljena, da izvaja dn ločene sankcije proti vsem kršiteljem tega zakona.
Enostranski ukrep založnikov časopisja bi pomenil na drugi strani tudi hud udarec za splošne državne finance. Cena časopisov je še vedno vezana na določen mehanizem draginjske doklade. Če bi sprejeli povečano ceno dnevnega časopisja na 120 lir, bi se dvignili zadevni stroški za okoli 90 milijard lir na leto, kar ne bi na vsak način spodbudno prispevalo k stabilizaciji italijanskega notranjega trga, k določeni deflacijski oolitiki in kar je še bolj pomembno k boju proti inflaciji.
Kljub temu vlada priznava, da je stanje na področju dnevnega časopisja in sploh vse časopisne založniške dejavnosti zelo resno. Komisija bo upoštevala te težave ter bo skušala do konca tega leta sprejeti določene ukrepe. Ne more pa dopuščati, da bi posamezniki odločali samovoljno glede cen dnevnega časopisja.
V svojem govoru je podtajnik Sarti navedel tudi številne ukrepe, ki jih je sprejela vlada v preteklosti, da bi pomagala dnevnemu časopisju v težavah, v katerih se je znašlo. Nadalje je izpjvil, da je vlada pripravljena, da se bo srečala prihodnji teden s predstavniki sindikatov ter tudi s predstavniki založnikov, če bodo ti dokončno preklicali svoj sklep.
iiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMmuiiiiiHfiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Resolucija Sindikata slovenske šole ministrskemu predsedniku
Te dni je Sindikat slovenske šole v Trstu naslovil na ministrskega predsednika poslanca Mariana Humorja naslednjo resolucijo:
Občni zbor Sindikata slovenske šole za deželo Furlanijo - Julijsko krajino — tržaška sekcija — je 26. oktobra proučil še nerešena vprašanja na šolah s slovenskim učnim jezikom ter še nerešeni gospodarski in pravni položaj šolskega osebja. Ugotovil je, da po 19 letih od podpisa Londonske spomenice, ko je italijanska republika prevzela upravo v tržaški pokrajini, vladne in šolske oblasti še niso uredile gospodarskega in pravnega položaja osebja na teh šolah; da je tako ravnanje oblasti diskriminacijsko, krivično in nečloveško ter nasprotuje načelom republiške ustave in človečanskim pravicam. Ker je Sindikat obvestil že večkrat o tem osrednje in krajevne oblasti s spomenicami. s stavkami ter s protestno demonstracijo v Rimu, zahteva občni zbor, da reši republiška vlada vsa ta vprašanja do 31. decembra; in če ta dolgoletna zahteva, ne bo niti sedaj rešena naroča odboru Sindikata, naj se takoj pritoži na mednarodno strasbourško sodišče ter zahteva zaščito človečanskih pravic šolskega osebja.
Pomanjkanje elektrike: prizadeta industrija
Zboljšanje položaja v 10 dneh - V Portorožu sejem rož in okrasnih rastlin
Posledice hude energetske krize, ki ' je zajela Slovenijo, se čutijo tudi na Primorskem. Kakor je znano, je kriza nastopila zaradi večjih okvar v termoelektrarnah v Šoštanju in v Trbovljah, kakor tudi zaradi nizkega stanja vode slovenskih rek. Na Primorskem je bilo na primer v torek na razpolago namesto 1600 le 800 me-gavatnih ur električne energije. Zaradi tega so v številnih tovarnah ustavili ali močno omejili proizvodnjo. Nekaj več ‘ energije so dobila le tista podjetja, ki imajo opraviti s hitro pokvarljivim blagom, kot na primer «Luka Koper», «Fructal» «Delamaris». V široki potrošnji pa so bili prizadeti predvsem tisti prebivalci, ki imajo doma izključno e-lektrične gospodinjske stroje. Menijo da bo kriza odpravljena v nekaj dneh, popolnoma pa sredi decembra, ko bodo popravili 275-megavatni a-gregat v šoštanjski termoelektrarni.
• * •
Pristojni obalni organi so se močno zavzeli, da bi ohranili sloves istrskim vinom. Tržni inšpektorji so namreč ugotovili, da je v prodaji vse preveč vin, ki ne ustreza F k liteti. V zadnji akciji so preizkusih sto dvajset vzorcev vin v raznih gostiščih in ugotovili, da jih kar 80 ne ustreza predpisom. Da bi stanje izboljšali bodo morala imeti gostišča tako v družbenem kot v zasebnem sektorju posebna dovoljenja za prodajo odprtih vin. Hkrati nameravajo v najkrajšem času ustanoviti na obali poseben laboratorij, ki bo o-pravljal strokovne preglede istrskih belih in čmih vin.
* # *
Izolska občinska skupščina je sprejela sklep o takojšnji preselitvi kamnoloma. Zaradi miniranja so utrpela bližnja stanovanjska poslopja razne poškodbe, hkrati pa se prebivalci pritožujejo zaradi prahu. Podjetje Stavbenik je že pripravilo načrt za preselitev kamnoloma v Rižansko dolino.
Počastitev stoletnice rojstva Josipa Plemlja
LJUBLJANA, 8. - Univerzitetni svet ljubljanske univerze je imel včeraj slavnostno sejo, na katen so počastili 100-letnico rojstva velikega slovenskega matematika, ki si J© pridobil svetovni sloves, prof. dr. Josipa Plemlja. S to sejo se je začela uradna proslava tega pomembnega jubileja za slovensko znanost.
Osrednja slovesnost je bila popoldne na Bledu, kjer so na tamkajšnji šoli odkrili spominsko ploščo, hkrati pa so spomin na velikega rojaka - Plemelj se je rodil na Bledu — počastili s priložnosti» akademijo, na kateri je predsednik Socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič govoril o življenjskem delu in pomenu tega znamemtega učenjaka.
Dr. Josip Plemelj se je rodil v siromašni kmečki družini, gimnazijo je končal v Ljubljani, nakar se je podal na Dunaj, kjer je štu<brM matematiko in fiziko, ter leta 1902 postal docent na tej univerzi. Po-
zneje je kot profesor služboval v Černovicah, po prvi svetovni vojni, ko je Slovenija dobila univerzo, pa se je vrnil v Ljubljano in postal prvi rektor te najvišje slovenske znanstvene ustanove. Kot profesor matematike je služboval v Ljubljani vse do svoje upokojitve leta 1957. Umrl je prav tako v Ljubljani 10 let po upokojitvi.
Na Akvcdotu uspešen «Miklavžev sejem»
Včeraj je bilo v Akvedotu vse živo. Včeraj in danes so namreč krošnjarjem dovolili, da uredijo svoje stojnice v Drevoredu XX. septembra za, sicer zapozneli, «Miklavžev sejem». Okoli stojnic se je včeraj kar trlo ljudi, ki so vsevprek nakupovali. To gre brez dvoma pripisati tudi prisotnosti večjega števila kupcev z onstran meje, ki niso vedeli, da so bile ob prazniku trgovine zaprte.
Krošnjarji so, s tem v zvezi, izdali tiskovno sporočilo, v katerem se zahvaljujejo prebivalstvu za solidarnost in poudarjajo, da je «sejem» dokazal, da ga ljudje še cenijo. Ooganizacija ANVAD - Conf-esercenti se tudi zahvaljuje občinskim stražnikom, ki so jim dovolili, da so si sami razdelili prostore in dejansko sami upravljajo ta svoj sejem.
V zaključku svojega sporočila poudarjajo krošnjarji, da bi teh nekaj dni napetosti lahko prepričali občinsko upravo, da spada «Miklavžev sejem» prav tja. v Drevored XX. septembra.
• Na oglasni deski šolskega skrbništva je objavljena prednostna lestvica nestalnih šolnikov, ki iščejo zaposlitev v šolskem letu 1973-74 v ppšol-skem pouku.
Deželna uprava za rešitev energetske krize
Predsednik deželnega odbora Co-melli je v petek sklical poseben sestanek svojih sodelavcev, da bi obravnavali vprašanje energetske krize na našem področju. Sestanka so se udeležili odborniki za načrtovanje in proračun De Carli, za promet Cocianni, za šolstvo Dal Mas, za turizem Devetag, za obrtništvo Mauro, za industrijo in trgovino Stopper in za kmetijstvo Tri-pani.
Predsednik Comelli je naglasil, da deželna uprava povsem podpira vladna prizadevanja in ukrepe, ki so bili sprejeti na področju energetike, pri tem pa izvaja zlasti vlogo posredovalca med državnimi organi na eni ter krajevnimi ustanovami in poslovnim svetom na drugi strani. Dežela se bo brez vsakega odlašanja zavzela za to, da bodo Furlaniji - Julijski krajini zagotovljene predvidene dobave goriva in električne energije in bo pripravila poseben načrt za hitro ukrepanje na tem področju, če bi kateri izmed napovedanih ukrepov odpovedal.
ODBITKI IGE
Zapadlost odložena do konca junija 1974
Urad za stike z oočinstvom pri tržaški finančni intendanci obvešča, da je bila zapadlost roka za vlaganje izjav o odbitku davka na poslovni promet (IGE) na zaloge in naložbe, prenesena z 31. decembra 1973 na 30. junij 1974. (Zakon štev. 9 z dne 15. februarja 1973 in člen 84 odloka štev. 633 z dne 26. oktobra 1973 — Davek na dodatno vrednost IVA).
DELO DEŽELNIH KOMISIJ
Nadaljnjih 100 milijonov za prizadete deželane
Tretja stalna komisija deželnega sveta, ki ji načeluje dr. Masutto, je sprejela z večino glasov zakonski osnutek, ki določa za letošnje leto nadaljnjih 100 milijonov lir za pomoč telesno in umsko prizadetim deželanom. Pri glasovanju so se predstavniki KPI vzdržali. Kakor je pojasnil njihov predstavnik Bosari, namerava stranka v deželnem svetu predložiti k zakonu vrsto popravkov, katerih namen je preprečiti, da bi družba kakor koli izolirala prizadete sodeželane.
• Ravnateljstvo tehničnega zavoda «G. R. Carli» je sporočilo, da bodo jutri ob 8. uri v raznih sekcijah šole skupščine dijakov, ki se jih bodo udeležih tudi profesorji. Reden pouk se bo začel v torek. Večerni tečaji se bodo začeli že jutri.
IZ ZGONIKA
Nova lekarna na Božjem polju
Področje zgoniške občine ime lekarno. Vodi jo domačin, Slovenec dr. Stanko Budin, ki je prejel sed*-mo izmed dovoljenj, za katera je bil razpisan vsedržavni natečaj, ki so zadevala tržaško področje. Tako ima tudi zgoniško področje s svojo lekarno pomembno sanitarno storitev.
Lekarna bo začela obratovati z običajnim urnikom v ponedeljek, otvoritvena svečanost pa je bila v petek zvečer. Poleg upravitelja dr. Budina so se svečanosti udeležili zgoniški župan Josip Guštin, predstavniki javne varnosti in finančnih straž, zastopnik pokrajinskega zdravnika dr. De Simone, predsed mk Združenja tržaških lekarnarjev dr. Paipo, domači zdravniki in Bu-dinovi kolegi lekarnarji.
Lekarna je na Božjem polju, na razpotju cest, ki vodita na Prosek in v Križ. Vprašali smo dr. Budina, kako to, da si je za lekarno izbral to vasico.
Odgovoril nam je, da je lekarna na «pravem mestu»; Božje polje je s svojim razpotjem dejansko obvezen prehod za vse občane zgo-niškega področja.
O domačnosti nove lekarne priča tudi dvojezičen napis nad vrati. Dr. Budin, ki se je specializiral v pripravljanju zdravilnih čajev, nam je povedal, da je tudi za svoje čaje oskrbel dvojezične etikete.
Novi urniki za muzeje ob nedeljah in praznikih
Občinski odbor je na svoji zadnji seji med drugim odredil nove urnike za nedelje in praznike za vse muzeje. Naravoslovni muzej, občinski muzeji za zgodovino in umetnost (zgodovina Italije, preporod, gledališče, Sartorio ter muzej orožja na Gradu sv. Justa), muzej Revol-tella ter pomorski muzej bodo ob nedeljah in praznikih odprti od 9. do 13. ure.
Akvarij bo odprt za občinstvo od 9. do 12. ter od 14. do 17. ure, medtem ko bo botanični vrt odprt od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Ob nedeljah in praznikih bo odprta tudi občinska knjižnica. Odprta bo od 9. do 13. ure ter od 15.15 do 17.15. Novi urnik so določili tudi za občinsko umetnostno galerijo, ki bo odnrta od 10. do 13. ure ter v popoldanskih urah (samo ob nedeljah in praznikih) od 16. do 19. ure.
Na seji občinskega odbora so med drugim določili, da bosta muzej ter občinska knjižnica ob ponedeljkih ves dan zaprti.
• Pokrajinski konzorcij za boj proti jetiki je razpisal natečaj za zasedbo dveh mest zdravstvene asistentke. Prošnje sprejema tajništvo konzorcija (Trg Sansovino 3) do 10. januarja 1974. Zahtevata se ustrezna diploma in starost do 40 let. Podrobnejša pojasnila se dobijo tudi po telefonu (štev. 793533 in 762747).
SPORT SPORT SPORI m
3. REDNI OBČNI ZBOR ZDltMJA SLOVENSKIH SfOlITNIH DRUŠTEV V1TAIIJI
Pred ZSŠDI pomembne naloge za razvoj zamejskega športa
ZSŠDI postalo član SKGZ - Bojan Brezigar novi predsednik
Včeraj je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu 3. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Prisotna je bila večina društev s Tržaškega in Goriškega, ki so članice te naše zamejske športne krovne organizacije.
Po otvoritvi in pozdravu dosedanjega predsednika ZSŠDI Bojana Pavletiča so delegati poslušali poročila, iz katerih je bilo razvidno delovanje Združenja v pretekli delovni dobi, pa tudi oris najrazličnejših pojavov in vprašanj v naši telesni kulturi, ki so specifična zanjo ali pa tudi za širše športno področje.
Iz poročil je bilo predvsem razvidno, da Združenje šele stopa na pot, ko bo moralo konkretno uresničiti cilje, ki si jih je zastavilo ter stoje pred njim res pomembne naloge. Te se ne tičejo samo naših športnih društev in Združenja samega, ampak tudi naše širše zamejske skupnosti, s katero športniki niso vedno našli dovolj tvornega stika. Velike naloge stoje pred našim športom zlasti v letu 1974, ki bo jubilejno leto, saj bo tedaj poteklo 50 let od kar je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in torej mineva pol stoletja organiziranega zamejskega športa, kar je vsekakor lepo obdobje.
Po poročilih je prišlo do diskusije, v okviru katere so se delegati dotaknili najrazličnejših vprašanj, nakazanih v poročilih, jih dopolnjevali ter stavili svoje predloge. Ob tej priložnosti je prinesel občnemu zboru pozdrave SKGZ predsednik te organizacije Boris Race, ki je med drugim poudaril, da se poraja ob vstopu ZSŠDI v SKGZ nova kvaliteta medsebojnih odnosov. Izrazil je zadovoljstvo nad sklepom o vstopu Združenja v SKGZ ter je izrazil upanje, da bodo sledila po tej poti tudi tista društva, ki imajo trenutno v zvezi s tem še določene pomisleke.
Po krajši debati o nekaterih popravkih statuta, ki naj bi zagotovili boljšo funkcionalnost ZSŠDI, so delegati z glasovanjem potrdili sklep zadnje skupščine o vstopu ZSŠDI v SKGZ. Večina društev je potrdila svoje sklepe o tem vstopu,
nekatera pa so sklenila do nadalj-nega ostati zunaj ZSŠDI.
Kot zadnja točka so bile na vrsti volitve, na katerih so delegati izbrali precej prenovljeni odbor, ki bo v naslednjih dveh letih vodil Združenje. Odbor sestavljajo: predsednik: Bojan Brezigar; odborniki: Emil Bole, Dino Roner, Jožko Prinčič, Aldo Rupel, Tulij Možina, Valter Makor, Radi Pečar, Vojko Kocman; nadzorni odbor: Franko Vitez, Leo Kralj in Darij Cotič.
Ob zaKljučku je novi predsednik Bojan Brezigar v kratkih besedah orisal glavne smernice za delo novega odbora in se je delegatom zahvalil za izkazano zaupanje Izrazil je tudi željo, da bi vsi člani starega odbora in vsi, ki se zanimajo za slovensko športno življenje v zamejstvu, še naprej sodelovali z združenjem s svojo strokovnostjo in zavzetostjo za celovit slovenski šport.
Delo občnega zbora je uspešno vodil delovni predsednik Jurij Ku-fersin.
£
NOGOMET
Spremembe tekmovanj v 3. amaterski ligi
Nogometna federacija za goriško področje je te dni poslala vsem ekipam tretje amaterske lige koledar za nadaljnje tekmovanje. V mesecu decembru ne bo na sporedu nobene tekme; srečanja se bodo pričela komaj 5. januarja prihodnjega leta. Tedaj se bodo srečanja pričenjala ob 15. uri.
Povratni del 3. amaterske lige se bo pričel 2. februarja in bodo vse tekme igrali ob sobotah.
V soboto, 15. decembra bo sovo-denjska nogometna ekipa igrala prijateljsko srečanje z ekipo Borgo Fasulli. Srečanje bo na štandre-škem igrišču.
VATERPOLO
MOSKVA, 8. — V prvem dnevu
tekmovanja za pokal evropskih vaterpolskih prvakov v Moskvi so dosegli ta izida:
Univerza (Moskva) — Canottieri (Neapelj) 4:1
Medecine (Budimpešta) — Partizan (Beograd) 5:4
ODBOJKA
V ženski odbojkarski B ligi je sinoči v Trstu Bor premagal AGI s 3:0 (11, 12, 6). Borovke so odigrale svojo najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu.
BOKS
HAMBURG, 8. — Zahodni Nemec Lothar Abend je ohranil svoj naslov evropskega prvaka lahke junior boksarske kategorije. Po točkah je premagal Italijana Uga Po-lija.
SMUČANJE
Mednarodna smučarska tekmova nja v Grbdnu (Val Gardena) v n» škem smuku ter v kraju Madonna di Campiglio (moški slalom in veleslalom), ki bi morala biti na sporedu od 13. do 16. decembra in bi veljala za svetovni pokal, so zaradi pomanjkanja snega odpovedali.
Mednarodna smučarska zveza je v istih dneh ta tekmovanja prenesla v Saalbach in Zeli am See (Avstrija) ter v Innichen (Vipiteno) v Italiji.
SPORT NA TV
Jugoslovanska televizija bo danes ob 14.55 prenašala prvoligaško košarkarsko tekmo Željezničar — Rad-nički, ob 16.25 in 17.05 pa umetnostno drsanje iz Zagreba za trofejo «Zlata pirueta».
OBVESTILA
Športno združenje Dom iz Gorice obvešča, da so se pričeli treningi moške odbojke. Treningi so dvakrat tedensko v telovadnici ITI (Ul. Puccini, GO) in to ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 20.30.
* * * ^
ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Ceppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
niimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiinniniintiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiioiimiMimii miiiiiiiiiiiimnininmnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNi imiiii "iiiiMMiMiiiinimisiiiiiHiim»
SMUČANJE
KRITERIJ PRVEGA SNEGA
MADISON
zapadel je sneg
(in so k tehtni razlogi, da spoznamo eoin-smučanie)
Oprema za specialiste
Le pomisli. Smuči, vezi, palice, čevlji: vse to le najbolših znamk. In dresi, vetrni jopiči, puloverji, hlače, ki združujejo v sebi točne ~ tehnične ^zahtevke s krojem in z barvami sedanje smučarske ,mode. In
______	da ne pozabimo na tiste dodatne novosti, ki izpopolnjujejo tvojo opremo s ščepcem izvirnosti.
Koledar sezonskih športnih srečanj na snegu
Prav gotovo nisi eden tistih, ki se odločijo na slepo, kam na sneg.
Hočeš vedeti, kakšne so snežne razmere v glavnih smučarskih centrih, kateri so najzanimivejši organizirani izleti, hočeš sam določiti, katerim tekmovanjem prisostvovati ali kje tekmovati.
Prav zato ie na ogled v našem oodelku za na sneg koledar, na tekočem s snežnimi razmerami in z obvestili smučarskih klubov ter z vsem, kar te zanima.
Smučarski pohodi
Pozabi za trenutek na strmoglave proge in uživaj ob sprehodu po snegu.
S smučmi na nogah, seveda, ki jih dobiš v našem kotičku, kije namenjen pohodom. Tu je vse, kar potrebuješ iV
smuči, palice, vezi; in dresi, čevlji, nogavice, rokavice, čepice. Celo 6 različnih vrst maž za smuči.
Smučarski učitelj za vse
Ali hočeš mnenje izvedenca?
Potem pa nas obišči do, 15. decembra. V teh dneh bo v gosteh v našem oddelku prvovrsten smučarski učitelj.
Nanj se lahko obrneš ( . . . . brez kakršnekoli obveze ) za vse nasvete, ki jih želiš pri nakupih.
Da bi se bolje odločil.
com
center za na smučanje
Avstrijec Hans Hinterseer odvzel zmago Italijanu Grosu
Vrsta presenetljivih rezultatov v ženskem slalomu
VAL DTSERE, 8. — Italijanu Pie ru Grosu se je izmuznila iz rok izredna priložnost za zmago v veleslalomu na «Kriteriju prvega snega» v Val dTseru, s katero bi ponovil svoj lanski uspeh v tej otvoritveni smučarski prireditvi vsake sezone. Potem ko si je po včerajšnjem prvem spustu priboril prednost 85 stotink sekunde pred drugouvrščenim italijanskim reprezentantom Schmalzlom in 94 stotink, torej skoraj celo sekundo, pred tretjeuvr ščenim 19-letnim Avstrijcem Hinter-seerjem, je danes vozil precej slabše in je dopustil prav Hinterseerju, da ga je na skupni lestvici krepko prehitel. Gros vozi zelo dobro na trdih, steptanih in poledenelih pro gah. Ponoči pa je v Val dTseru močno snežilo in na mehki, pršiča-sti progi se ni znašel najbolje. Poleg tega je Gros startal kot četrti, Hinterseer pa kot deseti, ko je bila proga že kar dobro uvožena. Kljub temu lahko rečemo, da je opravil Avstrijec izreden podvig, saj je v drugem spustu dosegel kar za 1”43, to je skoraj poldrugo sekundo boljši čas od Grosa. Odličen je bil v drugem dnevu tudi Schmalzl, ki je bil le za 23 stotink sekunde slabši od Hinterseerja, tako da je na lestvici prehitel tudi Grosa.
Skupna lestvica moškega veleslaloma je taka:
1.	Hans Hinterseer (Av.)	3’05”09
2.	Helmut Schmalzl (It.)	3’05”23
3.	Piero Gros (It.)	3’05”58
4.	Jim Hutner (Kan.) 3’07”02
5.	E. Bruggmann (Švi.) 3’07”38
6.	R. Tritscher (Av.)	3’08”30
7.	M. Rieger (Vzh. Nem.) 3’08”51
8.	E. Haker (Nor.)	3'08”82
9.	E. Pargaetzi (Švi.) 3’09”23
10. Fausto Radici (It.)	3'09”33
V ženskem slalomu je prišlo do vrste presenečenj. Presenetila je zahodna Nemka Zechmeisterjeva z zmago, presenetili sta z visoko uvrstitvijo tudi Liechtensteinka Wenz-lova in Američanka Cochranova. Avstrija, ki je v smuku v prvi deseterici tekmovalk zasedla kar šest mest, je tokrat doživela pravo katastrofo. Njena najboljša tekmovalka se je v slalomu uvrstila komaj na 7. mesto in to je bilo tudi vse, kar je dosegla Avstrija v prvi deseterici tekmovalk. Prav tako pa j predstavlja presenečenje ime zma-I govalke v kombinaciji, ki je postala Liechtensteinka Wenzlova. Prdl-
lova je na tem tekmovanju odstopila v prvi vožnji.
Lestvica slaloma je bila taka:
1.	C. Zechmeister (ZN)	80”72
2.	H. Wenzel (Liecht.)	81'’57
3.	M. Cochran (ZDA)	82'13
4.	R. Mittermaier (ZN)	82”92
5.	Reiner (Kan.)	83”91
6.	Treich (ZN)	84”02
7.	Aserer (Av.)	84”16
8.	Crawford (Kan.)	84”30
9.	Forland (Nor.)	84”36
10. Cochran (ZDA)	84''60
Lestvica za svetovni pokal (po dveh tekmovanjih):
1. Proli (Avstrija) in
Zechmeister (Zah. Nem.) 25 3. Gfolner (Avstrija) in
Wenzel (Liechtenstein)	20
5. Drexel (Avstrija) in
Cochran (ZDA)	15
7. Nadig (Avstrija) in
R. Mittermeier (Zah. Nem.) 11 9. Lukasser (Avstrija) in
Reiner (Kanada)	I
In še lestvica po državah:
1. Avstrija 76, 2. Zah. Nemčija 42, 3. Liechtenstein 20, 4. Kanada 17, 5. ZDA 16, 6. Švica 11, 7. Francija 7, 8. Norveška 2 točki.
Zahodna Nemka Christa Zechmeist (er je v Val dTseru s svojo zmago v ženskem slalomu presenetila vse poznavalce smučanja