!tev. 213. t, 9 Četrtek, Use 17. septembra 1908. leto XXXVI. Velja po pošti; »a celo leto naprej K 2S-— ki pol leta „ „ 13'— M četrt leta „ „ 6-50 rst en mesec „ „ 2-20 V upravništvu; celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ 11-20 „ » 160 leta ti* fetrt leta iS sn mesec M pošllj. na dom 20 h na me;ec. ^sssmezne Stev. 10 h. CfrsdniStVO >e * Kopitarjevih ulicah £t. 2 (vhod te?. —■------dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi se m tfračajo; nefranklrama pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74, Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mrn): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — --Vsprsjema naročnino, inserate :sv reklamacije. Upr&vnISkega telefona Stev. 188. ________3 Današnja številka obsega 6 strani. ^C Mažarstts losiKa in seometrljaL Monarhija stoji pred vdevažniini dogodki. Ne mislimo na Bosno, na delegacije, prihodnje državnozborsko zasedanje v tostranski polovici — stvari, ki bodo vladi prizadevale veliko težav — ne, ampak na ogrsko vprašanje, ki tvori za vse ostalo ozadje in sicer zelo temno ozadje. Položaj je približno sledeči: Ko je prišla do vlade sedanja ogrska koalicija, v kateri so se združili kot vladna večina neodvisna stranka, ki stoji na podlagi takozvanih 1848-načel, ustavna stranka Andrassyjeva, ki se drži Deakovega programa, skratka nagodbe iz 1867,in ljudska stranka — je morala s kraljem skleniti pakt, ki vsebuje zlasti ta dva pogoja od strani krone: 1. Ogrska koalicijska vlada mora izvesti pravično volivno reformo, 2. mora takozvana vojaška sporna vprašanja zapostaviti in pustiti popolnoma pri miru. Fuzija strank. Koalicijska vlada je zavlačevala, kar se je dalo, predno se je odločila izdelati volivno reformo, ki bi pomenjala za vedno konec mažarskemu prevladju na Ogrskem, ako bi se količkaj po načelili splošne in enake volivne pravice izpeljala. Minister za notranje zadeve Andrassy je izdelal načrt za načrtom, pa vsi so taki bili, da jih kralj ni mogel potrditi, ako ni hotel sankcionirati očividne krivice in nasilja. Tako torej ni šlo, dasi je kralj Weckerlovi vladi zelo naklonjen. Poizkusili so torej drugače. Košut je krčevito delal na to, da bi se vse tri stranke, ki so zdaj koalirane, popolnoma fuzioniraie v eno samo stranko. Njegova (neodvisna) stranka je bila v to svrho pripravljena celo žrtvovati svoj 1848-pro-gram. Taka nova stranka bi zahtevala novo vlado, izvršilo bi se nekaj ministrskih izprememb in krona bi stala pred čisto novim režimom, katerega bi pakt, ki ga je koalicijska vlada sklenila s krono, nič več ne vezal! Kralj bi se moral iznova pogajati in pogoje bi bila diktirala nova vlada, oprta na močno, enotno stranko . . . Pa tudi to se je izjalovilo. Včeraj je sporočil brzojav, da so se na banketu ob priliki ogrskega katoliškega shoda voditelji ljudske stranke odločno izjavili proti, fu-ziji vseh strank, ker bi morali zatajiti svoja načela, ako bi se zvezali s Košutovci in Andrassyjevci v eno samo stranko. Fuzija je pokopana. Vojaška vprašanja. Kaj torej? Weckerle, jako spreten državnik, je prišel na drugo idejo. Kaj ko bi vojaške zahteve, ki jih vzlic paktu s krono zlasti člani neodvisne stranke vedno urgi-rajo in hočejo v letošnjih delegacijah zopet z vso silo spraviti na dan, res popolnoma zapostavili in tako kralja popolnoma zase pridobili? Kot protiuslugo pa naj kralj sankcionira »volivno reformo«, kakor se imenuje Andrassyjev načrt. Tako zdaj stvari stoje. Oficijozna »VViener Allg. Ztg.« res poroča iz Veszpri-ma, da so se ondi posvetovali o vajaških spornih vprašanjih kralj, prestolonaslednik Franc Ferdinand in vojni minister Schon-aich. Kaj so ukrenili, bo seveda nekaj časa še tajno. Nas zazdaj le zanima, kakšna je tista volivna reforma, ki naj bi jo kralj potrdil za to, da Mažari dovolijo vojni upravi vojakov, topov in avtomobilov. Podrobnosti o Andrassyjevi volivni reformi. O tem prinaša berolinska »Vossische Zeitung« od natančno informovane strani z Dunaja: Kdor zna pisati in brati v materinščini, ima 1 glas. Kdor je absolviral gimnazijo in realko, dobi 2 glasova. Ker so razun maloštevilnih srednjih šol, katere vzdržujejo posamezne konfesije, vse druge mažarske, je že na ta način mažarski živelj pri »reformi« privilegiran. Kdor ima gotovo vsoto premoženja, oziroma plačuje toliko in toliko davka, ima 3 glasove. Tudi to je seveda v korist Ma-žarom, ki imajo skoroda vso posest v rokah. Judi in Nemci, ki so kaj premožni, itak gredo z Mažari. Na ta način je v mešanih okrajih zopet večina zagotovljena Mažarstvu. Nadalje bo volitev javna. V tem oziru se bo Ogrska kosala menda edinole s Pru-sijo, kajti v Turčiji bodo volitve tajne. Ta reakcionarna in odijozna določba je An-drassyju, ki drugače vendar ni reakcionaren, posebno pri srcu, ker jo vleče skozi vse načrte in jo noče opustiti. Kateri Slovak ali Rumun bo volil protivladnega kandidata, ako bo volitev javna? .... Končno pa je Andrassy volivne okraje tako preuredil, da Mažari morajo ostati v pretežni večini, tudi če bi število nema-žaiskih zastopnikov poskočilo čez prora-čunano mero. Števrlo volivnih okrajev se pomnoži od 413 na 440. Večina nanovo osnovanih okrajev odpade na mesta, torej na Mažare. Poglejmo vso Ogrsko! Kot Tisa-Maros je razdeljen v 42 volivnih okrajev, po novem načrtu jih dobi 51. Mažarskega življa je tu 20%. Levo donavsko obrežje dozdaj 56 okrajev, po novem 46. Mažarskega življa je tu 29%. Sedmograška dozdaj 74 okrajev, odslej 44. Mažarskega življa je tu 32%. Desno Tišino obrežje 50 okrajev, odslej 38. Mažarskega življa je tu 49%. Levo tišino obrežje 55 okrajev, 50 po novem. Mažarskega življa je tu 61 %. Desno donavsko obrežje 72 okrajev, 82 po novem. Mažarskega življa je tu 70%. Med Donavo in Tiso 63 okrajev, 100 po novem. Mažarskega življa je 77%. Reka: 1 volivni okraj, po novem 2. Mažarov 8 %. Pri tej novi razdelbi se bode 229 voliv-j nih okrajev, ki so popolnoma mažarska po-| sest, pomnožilo na 300, rumunski gotovi j okraji pa znižali od 57 na 28, slovaških 43 pa na 24 ! Po novem volivnem načrtu bo, kakor se da z neveliko težavo zračuniti, 3.100.000 Rumuncev in Slovakov (seveda po maž. štetju) izvolilo k večjemu 52 poslancev, 8,500.000 Mažarov pa najmanj 300! Da so se v nekaterih okrajih, kjer je mažarski živeij številnejši kot v Tisa-ma-roškem kotu (20 odstotkov), znižali mandati, to se razlaga iz tega, ker se hočejo tu skrčiti kmečki volivni okraji v hasek mestnim, kjer prebivajo povečini Mažari. Kar se Nemcev in Srbov tiče, si Andrassy, s svojo geometrijo ni preveč ubijal glave, ker Nemci glasujejo po veliki večini z Mažari, Srbi pa tudi niso nevarni. In tako vsa evropska javnost željno pričakuje trenotka, ko bo zagledala beli dan mojstrsko delo ogrske volivne reforme v diko in ponos vsega civiliziranega sveta. AVSTRO-OGRSKA. Dr. Luegerjeva čestitka sv. Očetu. 'Povodom zlate maše sv. Očeta papeža Pija X. je pisal dunajski župan dr. Lucger apostolskemu nunciju knezu Bel-monte, naj izroči sv. Očetu najspoštljivej« še čestitke glavnega mesta Dunaj. Jezikovni spor na Češkem. Železniški minister je odgodil otvoritev proge Weckelsdorf - Trudnovo, ker so na postajali dvojezični napisi. Štefan Tisza proti samostojnemu ogrskemu carinskemu ozemlju in proti samostojni ogrski banki. Kongrcgacija biharske stolice je razpravljala o dopisu stolicc Bacs-Bodrog, ki je pozvala municipij, naj pošlje vladi in zbornici adreso, ki zahteva ustanovitev samostojne ogrske banke. Predsednik neodvisne stranke, Ladanyi, se je zavzel za adreso. Grof Štefan Tisza izjavi, da je odločen pristaš skupnega carinskega ozem-, Ija in osobito skupne banke. Vpraša z ozi-> rom na pogodbo med Avtrijo in Ogrsko, zakaj je moral sposoben državnik Weker-le skleniti tako slabo pogodbo. Samo zato. da je izsilil neodvisnost, ker se je mesto nagodbe sklenila pogodba, kar je stalo milijone in milijone. Pri imenskem glasovanju je glasovalo 137 članov proti in 53 za adreso. Preziranje Hrvatov na mednarodni parlamentarni konferenci. Hrvaškim poslancem, ki so se želeli udeležiti mednarodne parlamentarne konference, so dostavili odlok, da se morejo Hrvati udeležiti konference le kot člani ogrske skupine. Delegacije bodo po »Az Ujsagu« sklicane dne 4. oktobra. Cesarske vaje. Cesar se na vajah zelo dobro počuti. Čete o operirale 16. t. m. celo noč. Prvi spopad »nasprotnikov« se je že vršil. Avstrijsko-srbska stranka v Kotorju. Kotorski Srbi nameravajo ustanoviti Avstriji prijazno srbsko stranko, ki se bo nazvala srbska demokratična stranka. Ustanavlja novo stranko Spiridion Gop-čevič. Dnevne novice. DVORNI SVETNIK JOSIP ŠUMAN t. Dne 15. t. m. je umrl v Dragi pri Mo-ščenicah (Istra), kjer se je nahajal na letovišču, vpokojeni kranjski deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Josip S u -man v 73. letu starosti. Jutri pripeljejo smrtne ostanke pokojnikove v Ljubljano, kjer jih prepeljejo ob 3. uri popoldne od južnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Križu. O velikanskih zaslugah pokojnikovih za slovenstvo še izpregovorimo. V globoki žalosti stojimo ob grobu odličnega moža, ki je bil tudi našemu listu požrtvovalen sotrudnik. Svetila mu večna luč, njegovo blago rodbino pa tolaži Bog! + Proti nemškim surovostim — praktično narodno delo! Celjska »Deutsche Wacht« priobčuje dolg članek, v katerem proslavlja »ptujski dan, ki ie mobiliziral vsa spodnještajerska nemška mesta in graško nemško dijaštvo na skupen odpor«. »D. Wacht« pravi, da si bodo odslej nemška spodnještajerska mesta pošiljala pomožne čete, kadarkoli bo za nemštvo kaka »nevarnost«, kot je bila dne 13. septembra v Ptuju. Sedaj se pripravljajo na celjski sokolski dan, češ, da se v Ljubljani javno govori, da pojde dne 20. septembra nad 5000 Slovencev samo iz Ljubljane v Celje. Nemci torej poizkušajo s surovostimi obdržati svoje postojanke. To kaže, kako v živo so zadele Nemce slovenske gospodarske pridobitve v važnih spodnještajerskil) postojankah, vsled katerih je nemško časopisje točilo bridke solze. Na odličnem mestu pri teh pridobitvah stoje naši somiš-* ljeniki, ki so z mirnim, resnim, smotrenim delom dosegli proti spodnještajerskemu iiemštvu več kot če se n. pr. v Ljubljani s črno tinto polije Griinov spomenik. Proti nemškim surovostim je treba postaviti smotreno narodnogopodarsko slovensko akcijo. Tako bo nemškega kričaštva defi-nitivno konec. Veseli nas. da so ravno naši somišljeniki na Spodnjem Štajerskem se v tem smislu postavili v prve vrste. To je prava pot — po kateri se nc napravlja samo hipnega razburjenja, ki sc hitro pozab- lja, kakor n. pr. v Ljubljani, kjer načelni župan podpisuje nemške pogodbe kranjski hranilnici in kjer sedaj pri cesarjevem spomeniku Vseslovan da dela Nemcu. Orožje, katero so izbrali naši štajerski somišljeniki, zbrani okolu »Slov. kmečke zveze« in »Slov. kršč.-socialne zveze«, je orožje, po katerem edino se pride našemu narodnemu nasprotniku do živega! Naj sledi tem zgledom cela domovina, predvsem slovenski kapitalisti in slovenski denarni zavodi! + Dobava krme vsled suše. Danes je imela pri deželni vladi sejo komisija, ki je imela določiti način dobave krme za po suši prizadete posestnike na Kranjskem. Iz te zanimive seje poročamo bistvene in najvažnejše sklepe, ki so: 1. da se oddaje krma prošnjikom po 5 K meterski stot; prvotno se je nameravalo oddajati po 6 do 7 K; 2. da bo glavna dobaviteljica »Gospodarska zveza« v Ljubljani; ona bo oddala vse seno izvzemši občine Postojna, Vrh (okraj Črnomelj), Adlešiče, Vodice (okraj Kamnik), Cešnjice (okraj Kamnik) in Kostanjevica. Tam bo oddala krmo liberalna »Zveza slovenskih zadrug«; 3. »Gospodarska zveza« se bo posluževala pri oddaji krme kmetijskih zadrug in posojilnic, ki so včlanjene pri »Zadružni zvezi« v Ljubljani; 4. začasno se bo oddalo samo po nekaj krme vsakemu prosilcu (okroglo kakih 50 do 60 odstotkov); ostanek se bo porazdelil pozneje. To je treba zaradi tega, ker se vsega sena ne more iz tehničnih in računskih ozirov naenkrat oddati. + Prošnje za krmo. V današnji seji pri dež. vladi zaradi oddaje krme je poročevalec gospod vladni svetnik vitez La-schan naznanil število prošnja za krmo. Ker danes ne moremo vseh številk po okrajih objaviti, navedemo samo številke cele dežele. Prošnja se je vložilo za 118.064 meterskih stotov, županstva in župni uradi so priporočali 103.997 metrskih stotov, okrajna glavarstva so te številk skrčila na 66.113 stotov. Upanje je, da se bo iz državne podpore po 500.000 kron moglo nabaviti vsaj toliko krme, kakor je priporočajo okrajna glavarstva. + Glavna stavka kranjskega papirnega delavstva. V Vevče je došel včeraj glavni ravnatelj Leykamove družbe, Tittl, ki je takoj stopil v stik s stavkujočim delavstvom. Nadravnatelj Tittl je zvečer oh 6. uri nastopil tudi na zborovanju stavku-jočega delavstva v »Društvenem domu«. Na shodu sta bila navzoča tudi gospoda župana Dimnik in Korbar, nadalje gosp. obrtni nadzornik in pisarniški načelnik vevške tvornice. Tittlov govor je tolmačil Ivan Nep. Gostinčar. Na Preski sta na včerajšnjem večernem shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« go-i vorila duh. svetnik Brence in Moškerc. V torek zvečer se je vršil shod »Slov. katol. del. društva« pri Sv. Lenartu. Govorili so drž. poslanec Jožef Gostinčar, duhovni svetnik Brence, župan Dimnik in Frančišek Ziller. Danes se je pričelo posvetoval nje zaupništva štrajkujočega delavstva z nadravnateljem Leykamove družbe gosp. Tittlom, ki jc bil svojčas ravnatelj v Vevčah in si je znal pridobiti s svojo strogo pravičnostjo in z nepristranskim postopanjem naklonjenost delavstva, ki so jo po svoji nerodnosti izgubili njegovi nasledniki. - Nekaj jožefiniztna. Reški šolski svet je oblastno dekretiral, da se mora ka-tehet Bujan odstraniti, češ, da v šoli pri pouku »vero zamenjuje s politiko«. Reški kolegiatni kapitelj se je proti tej odredbi pritožil na ministrstvo. Pričakovati jc, da ogrsko ministrstvo pouči reški šolski svet, da ni ne on in ne naučno ministsrtvo kom-petentno soditi o tem, ali je Bujan učil otroke vero ali »politiko«. Seveda je to le pretveza, ker je Bujan zaveden Hrvat, reški šolski svet pa iredentovski. nedeljo, 20. t. m., popoldne v Klancu pri Kozini volivcu shod, na katerem bo poročal o delovanju v državnem in deželnem zboru in o volivni preosnovi za istrski deželni zbor. + Odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelju državne gimnazije v Kočevju, g. Petru Wolseggerju povodom njegovega umirovljenja naslov vladnega svetnika. — Ognjegasno društvo so ustanovili v Godešicah pri Kranju. — Madžari siti iredente. »Budapesti Hirlap« poziva ogrsko vlado in reško državno pravdništvo, da prepreči nadaljno iredentistiško gibanje na Reki. — Dne 14. t. m. je reška policija aretirala zopet nekoliko delavcev, ker so peli hrvaške pesmi. — Ameriški Slovenci za pogorelce na Bledu. V New-Yorku prirede ondotni Slovenci dne 26. septembra v dvorani »Češke Budove« koncert, katerega čisti dohodek se bode poslal pogorelcem na Bledu. Pro-tektorat je iz posebne prijaznosti prevzel avstrijski podkonzul dr. J. li. Schvvegel. Za častne predsednike pa je odbor izvolil gospode: Frank Sakser, Fr. Senica in dr. Fredi Souvan. — Iredentovsko demonstracijo so pri-, redili Lahi na Reki, ko sc je vračalo njihovo odposlanstvo od slavnosti na Dantejevem grobu y Ravenni. Posebnega sc ni nič zgodilo. Avstrijski Lahi pač morajo vporabiti vsako priliko, da manifestirajo svoje pobožne želje po združitvi s kraljestvom, četudi je prilika tako nepripravna, kakor so slovesnosti v čast Danteju, naji večjemu pesniku vseh vekov, katerega rodoljubje je bilo čistejše iu vzvišenejše kot šovinizem istrskih in dalmatinskih posili-Lahov. — Velikanska kriza v Istri, lake krize še ni bilo v Istri; trgatev se je že pričela, a mnogi kmetje imajo v sodih še staro vino. Nimajo kam spraviti grozdja. Pri-morani so ubogi kmetje dati pod nič špe-kulativnim trgovcem ali staro vino ali grozdje. Trgovci si kar manejo roke od veselja, da bodo imeli velik dobiček. In na vse to se lepo molči v Avstriji.. Ker je edini pridelek v Istri letos grozdje, kako bodo kmetje izhajali, ako bodo dali pod nič grozdje, a morali živila drago kupovati od trgovcev? Dražja je zdaj kila otrob nego kila vina in dvakrat dražja, nego kila grozdja. To mora kmete uničiti! Zakaj se vsi avstrijski kmetje ne organizu-jejo v zadruge? Avstrija, kdaj boš že enkrat začela skrbeti za kmeta, ki je tvoj steber? — Cč. slovenske šolske sestre so srečno dospele s parnikom »Amphitrite« v Aleksandrijo minulo četrtek, 10. septembra popoldne. Naselile so se v slovenski šoli Rue Šalah el Dine 24. Prihodnji teden prično šolo. Dosegli smo. hvala Bogu, kar smo toliko časa želeli. Delale bodo za Boga in narod in začelo se bo novo življenje v naši naselbini v Aleksandriji. I3. Beni-gen. — Slovenske planinske koče. »Slovensko planinsko društvo« naznanja, da zatvori koče za letošnjo sezono, in sicer: Vodnikovo na Velem polju danes, Orožno-vo na Črni prsti 21. t. m., Kamniško na Kamniškem sedlu istega dne, Kadilnikovo na Golici, Triglavsko na Kredarici in Aljažev dom v Vratih pa l. oktobra. — II. kongres avstrijskih pivovarnar-jev v Pragi. Piše se nam iz krogov pivo-varnarjev: Dne 13. t. m. se je vršil kongres avstrijskih pivovarnarjev v Pragi ob zelo obilni udeležbi iz vseh kronovin, posebno tudi iz planinskih dežel. Referata gospodov dr. Hrach in dr. Beurle dokazovala sta v zadnjih letih se pojavljajoče poslabšanje položaja avstrijske pivovarniške industrije. V poslednjem času skoraj po vseh kronovinah, med temi posebno v glavni konsumni deželi Češke, je bila s popolnim uspehom izvedena regulacija cene piva. V svrho preuredbe varstva odjemalcev, katera naj bi prodajo piva k zdravi podlagi pripomogla, in da se dosedanji uničujoči lov na odjemalce onemogoči, sklenila se je ustanovitev državne zveze. — Šematizetn duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji leta 1788. Preiskovalcem zgodovine na korist priredil in priobčil Frančišek Pokorn, župnik. Ponatisk iz »Zgodovinskega Zbornika«. V Ljubljani. 1908. Založil knezoškofijski ordina-riat ljubljanski. »Katoliška tiskarna«, Ljubljana, 8". Str. 288. V platno vezano 3 K. Dobiva sc v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Ljubljanska škofija je pričela izdajati šematizme šele leta 1793. Ti šematizmi pa so jako drobni in niso prinašali drugega kakor imenik raznih služb in duhovnikov. Z njimi si torej zgodovinar ne more dosti opomoči. V ljubljanskem knezoško-fijskem arhivu pa se nahaja knjiga z naslovom: »Protocollum decanatuum Arclii-dioeceseos Labacensis, anno 1788.« V tej knjigi je popisana tedanja duhovščina po določenih oddelkih. Nadškofija jc štela takrat 32 dekanij. Ta knjiga je rabila pisa- telju Fr. Pokornu za podlago obširnemu delu. Sam piše v predgovoru: »Opomniti moram, da onih župnij ni med temi zaznamovanih, katere takrat še niso spadale pod ljubljansko vladikovino na Kranjskem. Poleg teh so pa izostale tudi ljubljanske glavne župnije: stolna, sv. Jakoba in sv. Petra, katere sem za ono dobo posnel iz drugih virov, da je delo kolikor mogoče popolnejše in preglednejše. Zanimiva je omenjena knjiga v toliko, kolikor dobimo iz nje vsak kratek življenjepis tedanje duhovščine. — Da pa bo delo popolnejše in trud preiskovalcem olajšan, sem dodal k temu še od leta 1789 dalje iz še-matizmov posnete podatke, po kolikor sem jih za posamezne duhovnike mogel zaslediti, do konca njihovega življenja.« — 30.000 gadov so uničili v 14 dneh v Bosni. Okrajno predstojništvo v Glamo-cu je za iste izplačalo nad 4000 K nagrad. — Smrt vrlega moža. Dobrova, dne 15. septembra. Smrtna kosa nam je pobrala vzor-moža in zvestega pristaša S. L. S. g. Franceta Cerne, posestnika v Kozar-jali št. 7, starega šele 46 let. Blagi pokojnik je bil vedno prav krotko-milega, a odločno krščanskega značaja. Bil je v vsem napreden gospodar, blagi soprog svoji ženi, skrbni oče svojim otročičem, za katerih pravo in resnično krščansko odgojo je skrbel nad vse. Njegova hiša je bila hiša miru, družinske ljubezni in prave krščanske sloge. Bil je v vsakem oziru sosed-vzor, ki je vsakemu rad prihitel na pomoč z dobrim svetom in tudi dejanjem. Za svojo osebo je bil zelo skromen. Ob vsakih občinskih volitvah bil je izvoljen v odbor, v tem se mu je večkrat ponujala županska čast, ki jo je pa le enkrat pogojno sprejel za eno leto, v katerem je vodil vse občinske stvari v najlepšem redu na blagor cele občine, na kar se je pa županski časti za vselej odločno odpovedal; občinski svetovalec je pa ostal do svoje smrti. Kot resnično blagi mož bil je od vseh spoštovan in ljubljen, kdorkoli je imel opravka ž njim. Nenadna smrt prišla je ponj nepričakovano in hitro. Na Marijino rojstvo, dne 8. t. mes., bil je zjutraj še čvrst in zdrav pri božji službi na Dobrovi, odkoder se je po dokončanem opravilu posebno vesel podal na svoj dom v Kožarje. Nekoliko pred deveto uro dopoldne pa toži naenkrat, da mu postaja slabo in mu po eni roki nekaj mrgoli ter prosi vode; predno se mu je mogla ta podati, bil je zadet od kapi, katera mu je ohromila vso desno stran popolno. Takoj so poslali po gospoda; g. kaplan Valentin Kajdiž je vzel med slovesno službo božjo, ki jo je vršil prečastiti general-vi-kar, ameriški zlatomašnik g. Jožef Fr. Buli, sveto popotnico iz tabernakeljna ter hitel ž njo k bolniku doli v Kožarje, ki je bil še pri čisti zavesti in toliko govora zmožen, da mu je mogel podeliti vse svete zakramente za umirajoče. Kmalu potem je pa France zgubil popolnoma govor in zavest; tak je ostal do svoje smrti, ki ga je rešila v nedeljo Imena Marijinega ob istej uri, kot ga je bil na Marijino rojstvo napadel mrtvoud. Blagi France je bil poseben častilec Marije; ob najlepših dveh Marijinih praznikih je on nastopil in dokončal svojo pot v našo pravo domovino. Med boleznijo so osobito obč. odborniki hodili obiskovat bolnika in tolažit njegovo družino. Njegov pogreb danes dopoldne ob osmih je bil velikansk, da Dobrova ni še doživela takega. Uredil ga je g. Malavašič. Truplo iz hiše žalosti so spremljali trije p. n. gg. duhovniki; četrti jim je pa potem pomagal še v cerkvi in ob pogrebu pri mrtvaških opravilih. Sprevod je poleg ne-brojne množice na čelu spremljal občinski odbor in corpore, lovsko društvo dobrov-sko ter g. Lavričeva rodbina iz Viča. Občinski odbor, lovsko društvo in g. Lavričeva rodbina položili so na grob pokojnika vsak svoj krasni venec s primernim napisom v zadnji pozdrav. Blagi France, počivaj v miru! Vzorni družini Krpetovi pa iskreno sožalje in sočutje ob bridki izgubi izglednega moža, milega očeta in skrbnega gospodarja. Nagla smrt. Iz Železnikov, dne 15. septembra. Nagle smrti je danes v jutro okolu 8. ure umrla Elizabeta Benedičič, vulgo Gradnikarca. soproga hišnega posestnika v Zgor. Železnikih. Grede po opravkih v sosednjo Smoljevo, se je zgla-sila mimogrede pri svojih znankah v Ovčji vasi, in sede pri mizi pomenkovala se ž njimi; a hipoma se je zgrudila brezzavest-na na tla. Sicer jc naglo poklicani zdravnik gosp. dr. Hiersche prihitel nemudoma na pomoč, jc pa zamogel konstatirati le smrt, ki je nastopila po kratkih zdiliih. Dušna pomoč se jej v taki naglici ni mogla več podeliti. To je v našem kraju letos že drugi dogodek nagle in neprevidene smrti. Gospod Bog nas milostno varuj tretje enake nesreče. Pokojnica je mati znanega spretnega ura rja gosp. Fr. Bcnedičiča v Škofji Loki. Prememba posesti. Z Bleda nam poročajo- G. Henrik Luekmann jc kupil od graščaka Muhra vilo »Julienheim«. Vila je ena najlepših na Bledu. Bog daj, da bi se tudi novi posestnik ravnal po reku, ki ga je dal na vili napisati ranjki Muhr, vneti častivec Kranjske dežele: »Mit Herz und Hand — fiirs schone Krainerland.« — Iz Dobrepolj. Naša nova šola je krasno poslopje, ki je stalo mnogo tisočakov, ki pa sedaj pred otvoritvijo šole Še prazno stoji. Kolavdacija se je vršila že pred dvema mesecema, razun nekaj podstrešnih tramov je bilo vse odobreno, inženir je dejal, da bo načrt za popravo sam izdelal, zdaj ko bi se imela šola odpreti, pa ni načrtov nikjer in šola prazna stoji. Čemu so pa davkoplačevalci plačevali za njo, če bo šola prazna stala? Naj bi vendar kdo podrezal pri deželni vladi, da bi šla stvar naprej. — Začetkom leta se je tudi govorilo, da dobe posamezne vasi poštnega sela. Baje so došle že tru-žice in poštne torbe. Stvar je pa nekje zastala in ne gre naprej. Birokratična pot je res silno dolga in počasna. — Jubilejno razstavo v Pragi je obiskalo do sedaj 1,950.000 plačujočih oseb. — Smrt v tujini. V Baggaleyju Pa je umrl vojak Fran Kozina iz leskovške žu-panije pri Krškem. — Cene mesa v Ameriki silno padajo. Iz Omahe poročajo, da bo cena mesu v kratkem še bolj padla. — V poročilu o veteranski slavnosti v Idriji se je pomotoma izpustilo ime gospodične Gabriele Turkove, ki je spremljala na pianinu »Vinsko poskušnjo« ter rešila svojo težavno nalogo izredno spretno. Poveljnik veteranskega društva se ji je koncem prireditve laskavo zahvalil. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Krki je priredilo preteklo nedeljo, 13. t. m., predavanje v svojih prostorih. Predaval je č. g. Andrej Zupane, bogoslovec, o zgodovini slovenskega kmeta. Povedal je, v kako lepih razmerah so živeli prvi naseljeni Slovenci, kako pa so pozneje zašli v nemško odvisnost in so postali sužnji, ki se še do sedaj niso popolnoma rešili te sužnosti, ampak so še sedaj odvisni od raznih krivičnih tujcev. Poživljal je zato navzoče, naj se pridno udeležujejo društvenih predavanj, da bodo enkrat izšli iz izobraževalnega društva kot pravi zastopniki ljudstva. — Slovenec v Clevelandu zaprt radi podkupovanja. V Clevelandu so prijeli našega rojaka Alojzija Dremelja, ker je skui šal podkupiti zvezinega komisarja Wal-therja, ki preiskuje slučaj John Kerkoviča. kateri je obdolžen ponarejanja avstrijskih bankovcev. Komisar Walther je prisegel, da je Dremelj prišel k njemu in mu dejal, ako oprosti Kerkoviča, da bodeta oba, tako Walther kakor tudi Dremelj, zaslužila lepo svoto denarja. Ko so Dremelja od-> vedli k pokrajinskemu pravniku Dayu, je izjavil, da sta mu druga dva moža sklenila nabrati nekoliko denarja, da se oprosti Kerkoviča, katerega je treba oprostiti, pa naj že velja kolikor hoče. Oba omenjena moža bodo naravno tudi zaprli, in kakor se zatrjuje, ju baje že imajo na varnem. Kerkovič je bil že leta 1905. obdolžen ponarejanja avstrijskih dvajsetkronskih bankovcev in je radi tega odsedel dve leti. Kmalu potem je avstrijska vlada naprosila ameriško, naj pošlje Kerkoviča v Avstrijo, da prejme tudi tam kazen radi ponarejanja denarja, toda ameriška vlada do^ sedaj še ni sklenila poslati Kerkoviča nazaj v Avstrijo, kajti Kerkovič se je dobro branil. Minulo sredo je pa komisar Wal-ther sklenil, da se Kerkoviča pošlje nazaj v Avstrijo. Pri obravnavi je bil navzoč tudi avstrijski podkonzul iz Pittsburga. Pa., kateri je izjavil, da določa avstrjiski zakon za tak zločin ječo 10 let, oziroma v najhujšem slučaju tudi dosmrtno ječo. Ko se je pri sodišču čakalo na končni izrek, je prišel v dvorano tudi Alojzij Dremelj in komisar Walther je takoj dejal, da je ta oni človek, ki ga je skušal pred par dnevi podkupiti, da bi oprostil Kerkoviča. Dremelja so naravno takoj prijeli in izročili pravniku. Medtem, ko so dosedaj nameravali Kerkoviča poslati takoj v Avstrijo, bode moral sedaj čakati na obravnavo proti Dremelju, ker bode v tem slučaju zaslišan kot glavna priča. — Na tisoče novih mest. Iz Meksike poročajo: Geografična komisija, kojo je vlada pred sedmimi leti imenovala, da preišče vso Meksiko, je sedaj priposlala vladi svoje poročilo. Naloga komisije je bila napraviti natančen zemljevid Meksike, zlasti je pa morala zabilježiti vse večje kraje in mesta. Vlada se sedaj čudi odkritju te komisije, kajti slednja je našla 7000 mest in vasi, katera niso na nijednej vladini karti zaznamovana. Med temi mesti je mnogo tacih, ko;a imajo od 5000 do 15.000 prebivalcev. Večina teli mest sc nahaja v oddaljenih krajih gorovja Sierra Madre. Konjska smrkavost sc je pojavila v Saiajevu. Deželna vlada je zaukazala. da se preiščejo vsi sarajevski konji. — Tujcev na Notranjskem je letos za 40 odstotkov manj od leta 1906, število istih pa se je pomnožilo za 60 odstotkov ob letoviščih nove bohinjske železnice. Nemci na eni, Lahi na drugi strani, to je zdaj na imenovani progi, če gledaš promet ob nedeljah na Jesenicah, glavni kontingent tujskega prometa. — Podržavljenje policije v Zadru. Povodom protihrvaških izgredov v proš-lem tednu se je zopet govorilo o tem, naj bi se zadrsko policijo podržavilo. Dasi se gre za občino, ki je še v italijanskih rokah, se pa hrvaški poslanci odločno upirajo taki kršitvi občinske samouprave. Pač pa je dalmatinski deželni odbor poslal namest-. ništvu v Zadru spomenico, v kateri protestira proti italijanskim napadom ter predlaga neke korake, ki bi naj preprečili ponavljanje izgredov. — V konkurzu sta trgovca Dane Ka-talinič v Otoču in Adolf Ebenspanger v Novem Marofu na Hrvaškem. — Jubilejne procesije na Sv. Goro se je udeležila ogromna množica ljudstva. Cenilo se je nad deset tisoč vernikov, ki so prihiteli od vseh strani dežele počastit svetogorsko Mater božjo in ondi molit za osivela jubilanta svetega očeta in svetlega cesarja. Procesija se je izvršila v redu brez vsake najmanjše nezgode. Solkan je bil v zastavah in to »Sočo« silno jezi. — Roparstvo v zagrebški okolici. V Remetincu so cigani napadli neko krčma-rico ter nanjo streljali iz revolverjev. — Pred par dnevi so se lotili kolesarjev ter enega izmed njih ranili. Ti cigani imajo v Zaprudju lastne hiše. — Smrt med odbijači. Premikač An-drija Sepec je prišel v Sisku med odbijače dveh železniških vozov. Odbijača sta mu stisnila prsi, da je bil v hipu mrtev. — »Svobodna Rieč« je v izdaji za Bosno in Hercegovino zopet izpremenila svoje ime, in sicer v »Bosansko Pravo«. — Pravoslavni cerkveni sabor za zo-petno volitev srbskega patriarha je sklican na 15. t. m. Štajerske novice š Kaj razumejo štajerski Nemci pod besedo »dostojno«? Ptujski mestni svet je sklenil v zadnji seji »dostojno« protestirati proti vhodu Slovencev v Ptuj. Zato smo se čudili, da so se godili taki poboji in ropi pred očmi, oziroma v zavetju policije in župana Orniga. Kak krik bi Nemci zagnali, ako bi Slovenci napadli kdaj kako nemško družbo kje v siovenskem kra:u. toda tukaj veljajo te surovosti Nemcev proti Slovencem kot »dostojne«. — Res, krasna dostojnost! š Plachkijeva resolucija. V ptujskem občinskem svetu je predlagal advokat Plachki v soboto resolucijo, v kateri se nemčurji pozivajo k demonstracijam proti Ciril-Metodovi skupščini. Običajno je, da starejši politiki vplivajo pomirljivo in skušajo razburjenje omejiti. Seveda, tu je bilo narobe. Treba je bilo razburjenje narediti, ker ni hotelo priti samo od sebe. In ta advokat, ki se čisto nič ne ženira, živeti skoro izključno od slovenskih grošev, je imel tako malo okusa in takta, da je z oficijel-nega mesta hujskal k izgredom. Ko bi le slovenski kmetje premagali predsodek, da mora Plachki vsako pravdo dobiti in obrnili hrbet njegovi pisarni, potem bi moža kmalu minilo veselje, kovati resolucije. š Volivno reformo na Štajerskem bi želeli Nemci napraviti tako, da bi se Slovence še bolj potisnilo ob steno. V ponedeljek se je vršil tudi v Mariboru sličen shod, kakor 13. t. m. v Ptuju. Shod, ki je bil pa tako slabo obiskan, da je slaba udeležba deželnega poslanca VVastiana pošteno razjezila, je sprejel resolucijo: Današnji shod nemških deželnozborskih volivcev v Mariboru se izjavlja odločno proti vsaki volivni preosnovi, ki bi ojačila posestno stanje naših narodnih in političnih nasprotnikov. Osobito se pa zavarujemo proti pomnožitvi deželnih odbornikov v kmečki kuriji, po kateri^ bi dobila po en mandat severna in južna Štajerska, kar po-menja, da se dovoli Slovencem lastni de-želnozborski mandat in se postavno razkosa dežela. Nadalje protestira shod, da se dovoli Slovencem mandat v kuriji mest in trgov. Mariborski deželni poslanec se poziva, naj stopi v opozicijo, če bi nastala nevarnost za nemško svobodomiselno de-želnozborsko večino. — Skrbelo se bo da nemška drevesa ne zrastejo v nebesa. ' š Deželnozborska volivna reforma. Stranke nemške večine imajo glede volivne reforme v petek skupno konferenco. š Messerhelden se lahko imenuje vso to vsenemško spodnještajersko fakinažo. ki je zadnjo nedeljo na banditski način napadla Slovence. š Duhovniške spremembe. Prestav • ljeti jc iz samostana v Ptuju č. g. p. Man-suet Zolirer v Gradec. Na njegovo mesto I pa pride č. g. p. Alojzij Šedivy. š Nova posojilnica. V Stoprcah pri Rogatcu ustanovila se je posojilnica Rajf-ajznovka za župnijo Stoprce in celo občino Stoprce. Prvi uradni dan bode v nedeljo, 20. septembra. š Bojkot piva se v Celju tudi zelo pozna. Od začetka meseca julija do danes se je uvozilo v Celje 42 vagonov manj piva ko lansko leto ob istem času. š V vinogradih kaže prav lepo, samo nekatero grozdje je začelo gnjiti. Tudi toča nas straši. V soboto, 12. t. m., bila je v Stoprcah pri Rogatcu zvečer ob 8. uri in v nedeljo popoldne med nalivom. Škode ni naredila. Dve jutri pa smo imeli nekoliko mraza, vendar ajde še ni posmodil. Ljudje marljivo sušijo otavo, katere imajo letos precej, več nego je bilo sena. š Umrl je v Vojniku baron Manteufel, star 86 let, zadet od kapi. š Mnogo sadja imajo v brežiškem okraju. Češplje prodajajo po kroni mernik, jabolka pa se prodajajo po pet do šest kron za 100 kg. Češplje so vsled dolgotrajne suše drobne in priselile, a za kuhanje žganja kakor nalašč. Drugo sadje je lepše; posebno veliko je orehov, ki ravnokar dozorevajo. š Potnika, ki koraka iz Sv. Petra v Maribor ali nasprotno, pozdravi na neki hiši napis: »Hier ist zu h a 1 b e n Issabella Wein itd.« — Krasna nemščina. š Umrla je v Celju gospa Lujiza Kristina Hohn. Ljubljanske novice. Ij Pisarna »Katoliške tiskarne« se je danes preselila v novo poslopje. Vhod za stranke iz Kopitarjevih ulic v levo pritličje. Ij Seja odbora S. K. S. Z. danes zvečer ob 8. uri. Ij Cesarjev spomenik je dospel včeraj v Ljubljano in so ga popoldne postavili na prostor v parku, kjer ima stati. Kakor se govori, bo spomenik obrnen vendar-le res proti justični palači, in bo torej kazal proti mestu — hrbet. Nekateri ljudje kažejo pri nas radi svoj »napredek« s tem, da delajo — narobe! Ij Slavnost »Ljubljane« dne 13. t. m. zabcležuie tudi velesijajen materijelni uspeh. Čistega dobička je 1891 kron 79 v. (Lanska veselica je imela čistega dobička 1282 K.) Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je občinstvo ob »Ljubljani« osredotočilo toliko simpatij! Ij Griinov spomenik je bil ponoči po-mazan. Nemci naj radi tega ne bodo prehudi. Čujemo, da je bilo po ptujskih ulicah nabranih nekaj tintnih jajc, ki se v nedeljo nad Slovenci v Ptuju niso razletela, in s to nemško kulturo je bil danes ponoči pomazan Griinov spomenik. Nemci naj se torej ne jeze nad — svojo kulturo. Ij Javen shod. Zaradi nasilstev štajerske nemške fakinaže v Ptuju na udelež-nike Ciril-Metodove glavne skupščine bo jutri, v petek večer, v »Mestnem domu« javen protestni shod. Ij Razburjenje vsled dogodkov v Ptuju je tudi v Ljubljani zelo veliko. Danes se je raznesla po mestu vest, da bo od 11. do 12. ure bumlalo kakih 60 Karnijolcev po mestu. Okoli 11. ure je bili Šelenburgova ulica pri nemški kazini tako polna občinstva, posebno dijakov, da je bil promet oviran. Reklo se je tudi, da pridejo nemški dijaki z vlakom, a nemških dijakov ni bilo. Občinstvo se je nato razšlo. Vsako nemško izzivanje cvb sedanji razburjenosti ne bo imelo za Nemce dobrih posledic. Razume se, da ljubljansko občinstvo nemških izzivanj ne bo trpelo! Ij Socialni demokrat — narodni izda-jica. Bili so časi, ko je po Ljubljani visoko nosil rdečo zastavo Karol Linhart. Mož je hotel veljati za najztiačajnejšega socialnega demokrata. Ta Linhart je sedaj stal v Ptuju na čelu nemških hujskačev. Ta mož jo v Ptuju na nemškem protestnem shodu upil, da bo nemška nepremagljiva, nezlomljiva moč v sedanjem boju zmagala. Če bo nemška moč tako nezlomljiva, kakor Linhartovo prepričanje, bo za nemško moč slabo. Karol Linhart je šel isto pot, kakor že mnog socialni demokrat pred njim. Obrnil je plašč po vetru, ko mu je bolje kazalo. In takim »značajem« naj bi se kaj verjelo. Proč s črno-rdečo-žolto pa tudi z rdečo nemškutarijo! Ij Turški paša na begu mimo Ljubljane. Na prilogi poročamo danes o senza-cijonelnem begu turškega guvernerja iz Plevlja Sulejman paše. Iz Zagreba se je včeraj odpeljal Sulejman paša skozi Ljubljano v Trst. Iz Trsta se je takoj odpeljal v Solun k svojemu sinu. Proti Sulejmanu paši so se uprli njegovi lastni vojaki in ga je rešil poveljnik sandžaške avstrijske posadke pl. Borenfold. Baje je dobil 16 belo-varski pcšpolk povelje, da sc pripravi za odhod v Plevlje. Ij Umrla je danes zjutraj v uršulin-skem samostanu v Ljubljani M. Marija Margareta, rojena Marija Merliar, v 53. le- tu svoje starosti in v 29. letu redovnih obljub. Njeno blago dušo priporočamo pobožni molitvi. Pogreb v petek ob 5. pop. Ij »Frau Lina Kreuter-Gallč« je po poročilih nemških listov na letošnji glavni skupščini »Siidmarke« v Beljaku v svojem pozdravnem govoru dejala, da kranjski Nemci »vkljub slovenskim brutalite-tam visoko drže črno-rdeče-žolto zastavo«. Nacionalno vnemo gospe Lino Kreuter-Gallč-jeve sicer vpoštevamo, ker je lepo ljubiti svoj rod in se za nacionalno stvar tako živo zavzemati kot dela ta gospa, toda od olikane žene bi se smelo prn čakovati, da ne kaže tako očito slepega šovinizma, ki se tudi ne ustraši trditi neresnico. Gospa Lina Kreuter-Galle sama dobro vč, da so »slovenske brutalitete« od nje izmišljene, da se ravno nji med gostoljubnimi Slovenci tako dobro godi, da bi jim morala biti hvaležna, ne pa jih psovati, kar se posebno iz ženskih ust zelo grdo sliši. Ij Zopet dražje meso. Laški kupci so po krškem in brežiškem okraju nakupili zadnje dva tri mesece toliko goveje živine, ki ni imela skoro nobene cene, da so je samo na brežiškem kolodvoru naložili nad 3500 glav. Cena živine je vsled tega znatno poskočila. Ljubljanski mesarji bodo to priliko gotovo skušali izrabljati v svojo korist, kakor je že to njih stara navada. Deloma so jo že, kakor se razvidi iz poročila včerajšnje občinske seje. Preskrbni mestni svet ljubljanski je namreč na predlog za mesarje nič manj skrbnega viteza Bleiwei-sa starejšega sklenil ugoditi prošnji mesarjev, naj se maksimalni tarif za cene telečjemu in prešičjemu mesu odpravi in zopet uvede svobodna konkurenca, ki je vsem liberalcem tako priljubljena in čisto v smislu njihovih načel. Motivirana je bila ta prošnja s tem, da se je silno veliko telet eksportiralo (kam?) in da je užitninski davek tako visok (ali prej ni bil?), da se ubogi mesarji vsled na ta način nastale strahotne draginje telet, na drugi strani pa vsled maksimalnega tarifa, že čisto na robu prepada. Da so cene teletom poskočile, je pač nekaj takega, čemur se morajo krave smejati — ampak za ljubljanski občinski svet in gospoda Hribarja pač vzroka dovolj, da se je maksimalni tarif po komaj dvomesečnem obstoju odpravil in bodo izvestni mesarji lahko poljubno drli konsumente. Ij Sloveče kranjsko zelje se v velikih množinah privaža na tukajšnji trg. Zelje je lepo, zdravo in se plačuje po 7 .do 9 kron za 100 glav najlepše vrste. Blago slabše kakovosti je razmerno cenejše. Iz šentviške okolice so ga že začeli izvažati v Trst, Egipet in druge jutrove kraje. Ij Pouk za izpolnitev poplsovalnih pol za letošnjo šolsko matico. Danes so začeli dostavljati popisovalne pole za šolsko matico. Hišni gospodar ali njegov namestnik ima to polo izročiti vsem strankam v hiši, da vpišejo vanjo šoloobvezne otroke. V šolo hoditi so zavezani vsi tu bivajoči otroci od dovršenega šestega leta ne glede na to, da bivajo njih stariši v Ljubljani ali ne. V prostoru za opomnje je posebej navesti vzrok, čemu je kak po starosti šoloobvezni otrok šolskega obiska oproščen, n. pr. telesna nerazvitost, duševna nezrelost, privatni pouk, izpustnica itd. Kdor kakega otroka pri popisovanju ne zglasi, ali popiše napačno in neresnično, ali če pole pravočasno ne predloži pristojni oblasti, tistemu se naloži kazen od 2 do 40 kron; ako bi pa te kazni ne mogel plačati, kaznovati ga je z zaporom enega do štirih dnij. Po tem navodilu sestavljeno in podpisano polo morajo hišni gospodarji ali njih namestniki izročiti do najkasneje dne 4. oktobra t. 1. c. kr. mestnemu šolskemu svetu. (Mestni zglaševalni urad, kjer se dobivajo tudi nadomestila za izgubljene popisovalne pole.) Ij Živahno življenje in vrvenje vlada te dni po Ljubljani. Dijaki so se namreč vrnili s počitnic in šolska doba se je znova pričela. Najživahnejše je seveda pred nekdanjim licejskim poslopjem na Vodnikovem trgu, pred Mahrovo hišo in Mestnim domom, kjer že od nekdaj pravi semenj za stare šolske knjige. Stari, obrabljeni »špe-hi« se hvalijo na vse pretege, da bi človek skoro mislil, da so res boljši nego novi iz knjigarne. Marsikdo razvije pri tem tako sijajen trgovski talent, da je kar škoda, ker je zagrešil svoj pravi poklic. Ij Semenj. Dne 16. t. m. je bilo na drugi mesečni semenj za konje in govejo živino prignanih 167 konj in volov, 144 krav in telet, skupaj 311 glav. Kupčija je bila le pri goveji živini dobra, pri konjih pa srednja. Ij Slovensko gledališče. V smislu sklepa poslednjega občnega zbora »Dramatičnega društva« se posebno plačevanje za shranjevanje garderobe opusti, tako da bo poslej s kupljeno vstopnino oziroma z abo-niranim sedežem plačana tudi žc garderoba. Vstopnina za sedeže se zategadelj zviša za 20 h; zvišanje abonenienta pa je povzročil tudi novi zakon, ki stopi v Veljavo s 1. januarjem 1909, po katerem zakonu bo moralo naše gledališče plačati nad 2000 kron za starostno zavarovanje gledališkega osobja. Na vsaki vstopnici in tudi na gledaliških listih bo označeno, da je garderoba prosta ter zatorej posetnikom gledališča ne bo treba pri oddajanju ničesar plačevati. Tako je zaradi komoditete občinstva garderoba v gledališčih večinoma že urejena, a tudi v Ljubljani se je opeto-vano izražala želja, da se garderoba uredi po vzoru velemestnih gledališč. Predpro-dajo vstopnic in večerno blagajno bo oskrbovala, kakor doslej, tudi še v bodoče gospa M. Šešarkova v Šelenburgovih ulicah. Ij Komisijonalni ogled deželnega gledališča v Ljubljani se vrši jutri popoldne ob polu treh, da se ukrenejo vse potrebne varnostne odredbe za bodočo gledališko sezono. Ij Stavbna dela pri Salezijancih. Na Rakovniku je cerkvena stavba do polovice dograjena in so jo sedaj provizorično pokrili, a znotraj jo ometavajo in snažijo. Ko bodo sredstva dopuščala, se bo z zidanjem nadaljevalo. Zelezobetonska stavba (šolsko poslopje) pa je malodane dozidana, in sicer je to poslopje deloma dvo-, deloma pa trinadstropno. Do Vseli Svetih bodo zidarska dela toliko izvršena, da se bo moglo uporabiti za gojence spalne obe. V tem šolskem letu se bo šolski pouk delil še v prejšnjem poslopju. Pri novi stavbi so spodnji prostori namenjeni za delavnice, oni v prvem nadstropju za šolske sobe, v drugem in tretjem pa za spalnice in dvorano. Na dvorišču je zgrajen v celi dolžini nov, enonadstropen trakt. Staro poslopje gradu je zdaj vsled nove stavbe skoro čisto zakrito in le vrh strehe se kaže opazovalcu. Ij Šaljiv list na zadnji slavnosti »Ljub-ijane« ni izšel ter izide šele pri prihodnjem družbinskem večeru meseca novembra. Ij Nesreča. Včeraj je na Radeckega cesti št. 1 pri sekanju drv 14-letni dijak Makso Martinčič po nesreči odsekal 10-letnemu Ladislavu Breceljniku na desni roki sredinec in mazinec. Dečka so oddali v deželno bolnišnico. Ij Draga šala. Začetkom tega meseca, je hotel vzeti v šali posestnik Ivan Virant iz Grma pri Zatični svojemu tovarišu Martinu Bohu pred dolenjskim kolodvorom iz roke konjski bič. Boh je vsled tega sunil Viranta od sebe, kar je bilo vzrok, da sta se sporekla. Pred odhodom vlaka je pa Virant opazil, da mu manjka listnica, v kateri je imel 1400 kron denarja. Policija je takoj pričela poizvedovati in je tudi nekega osumljenca v kupeju preiskala, toda vsa poizvedovanja so ostala do sedaj brezuspešna. Ij Razsvetljava s plinovo (Aurovo) lučjo je dobila te dni tudi že Franca Jožefa cesta, od Maliča do Bleiweisove ceste. Ij Za nasipanje državne ceste od Kor-sikove hiše do »Narodnega doma« se uporablja parni stroj, ki drobi debeli gramoz. Ta stroj si je cestni erar za navedeno delo izposodil baje v Trstu. Ij Aretovala je predvčerajšnjim mestna policija nekega Antona Volkersa iz Haaga in 361etnega pleskarja Karla Mortla iz Maribora, kateri je bil že 25krat kaznovan zaradi različnih deliktov in je tudi sedel že v prisilni delavnici. Oba sta bila za-sačena pri beračenju in so ju izročili sodišču. Ij Stavbenik Faleschini v »Narodu« izjavlja, da on ni izvršil votivne kapelice v Dragi pri Beli cerkvi. Mi smo dotično vest priobčili, kakor smo jo dobili od našega dopisnika, če pa za lepo kapelico zasluži kak drug stavbenik pohvalo, bi to g. Faleschini lahko prišel povedat »Slovencu« in bi mu ne bilo treba pošiljati izjav v »Narod«. Naši somišljeniki sedaj vedo pri čem so z g. Falescinijem. Ij Lepo dozorele rdeče jagode je našla včeraj na Golovcu neka bralka »Slovenca« in jih oddala v našem uredništvu. Ij Sirovež. V soboto je pri stavbi na Rakovniku delavec Fran Rogelj začel brez vsakega povoda zmerjati delavce, potem se pa zagnal v delavko Marijo Gartnerjevo in jo vrgel v meter globok jamo, vsled česar se je telesno poškodovala. Ij izgubljeno in najdeno. Gospodična Minica Zalarjeva je izgubila bel batistat robec s črkama T. M., vreden 6 K. — Tapetniški vajenec Alojzij Sever je izgubil 10 K vredno žepno uro. — Knjigovez Jožef Jamnik je našel žensko ročno torbico. Koroške novice. k Slavnostno blagoslovljenje »Narodne šole« v Št. Jakobu v Rožu se vrši v nedeljo, dne 27. septembra 1908. 1. Ob 10. uri je slovesna peta maša s pridigo. 2. Po slovesni božji službi blagoslovljenje poslopja »Narodne šole«. 3. Govor državnc-i ga iu deželnega poslanca gosp. Franca Grafetiauer. 4. Med posameznimi točkami petje raznih pevskih društev. Šolo bode blagoslovil prečastiti prošt tinjski, mil. g. Gregor Einspieler. Slavnost, ob lepem vremenu tudi sv. maša, bode na prostem pri »Narodni šoli«. k Zaključek jesenske veselice v Celovcu je bil S. t. m. z umetnim ognjem. Zadnji dan je bilo pa tudi zvečer okoli 14 tisoč ljudstva na veseličnem prostoru, Vsega skupaj je obiskalo veselico blizo 50.000 oseb. Razne stvari. Gutemplarji so popolni abstinenti. Red je prikrojen po framasonskem vzorcu. Ima veliko formalitet ob sejah članov. Vleče osobito med protestanti. Izvedeno imajo strogo nadzorstvo članov. Narasli so gutemplarji v Nemcih minolo leto za 4630 članov. Pristopilo je 15.340 novih članov, izstopilo prostovoljno 4457 oseb, 4360 so jih izključili, ker so prelomili abstinenco, 236 jih je umrlo, 4733 članov je pričelo piti, na novo so jih izmed njih sprejeli 3099. Za agitacijo so porabili »dobri templarji« 26.408»57 mark. — Danski pravosodni minister Alberti, čegar poneverbe so presenetile ves svet, je živel ločen od svoje žene. Ista se je po ločitvi omožila z nekim opernim pevcem. Alberti in bivša njegova soproga ter njen mož so bili dobri prijatelji. Na dan, ko je poteklo 25 let od Albertijeve poroke, je priredil isti v stanovanju svoje bivše žene sijajno veselico, ki so o njej svoj čas pisali vsi listi. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Telefonska in brzojavna poročila. MINISTRSKI PREDSEDNIK NA RAZSTAVAH. Dunaj, 17. septembra. Ministrski predsednik Beck obišče meseca septem'bra praško razstavo in obrtniško razstavo v Gradcu. NOV RAVNATELJ NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU. Trst, 17. septembra. Ravnateljem nemške gimnazije v Trstu je imenovan Josip Alton, doslej profesor na državni gimnaziji v Inomostu. NOVI VOJAŠKI ZAKON. Budimpešta, 17. septembra. »Budape-sti Hirlap« poroča, da bo v novem vojaškem zakonu določena dveletna vojaška služba za infanterijo, pri ostalih skupinah ostane triletna vojaška služba. Kontingent vojaških novincev bo znašal 160.000, torej za 40.000 mož več. Pri domobranstvu bo vojna uprava zahtevala 214.000 mož; stanje armade bo v mirnem času zvišano na 420.000 mož. KISLO JABOLKO ZA MAŽARE. Budimpešta, 17. septembra. Oficielno se poroča, da se v Veszprimu niso vršila pogajanja zaradi vojaških spornih vprašanj. To je dokaz, da cesar nikakor ne bo rešil vojaškega vprašanja, predno ni izvedena volivna reforma. (Glej današnji članek.) ŠTRAJK V ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU. Zagreb. 17. septembra. Danes imajo akademiki shod, na katerem bodo razpravljali o svojem stališču napram štrajku na zagrebškem vseučilišču. INTERPARLAMENTARNA KONFERENCA. Berolin, 17. septembra. Danes so tu otvorili interparlamentarno konferenco. KRIZA V TURČIJI? Carigrad, 17. septembra. Najbrž odstopi tudi sedanje ministrstvo. Stališče velikega vezirja Kiamil-paše je zelo omajano. ČRNOGORSKA SKUPŠČINA. Cetinje, 17. septembra. Črnogorska skupščina je sklicana na 31. oktobra. VELIK POŽAR. Carigrad, 17. septembra. Tu divja hud požar v predmestju Jedi-Kule. Požar je uničil 500 hiš, v katerih je stanovalo tudi mnogo avstrijskih uradnikov. BOMBE V NEVI. Peterburg, 17. septembra. Tu so iz Neve potegnili zaboj, v katerem so našli šest bomb. Ena bomba je eksplodirala. Ranjen ni nihče. KOLERA V RUSIJI. slučajev kolere. V Odesi so se včeraj pojavili prvi smrtni slučaji kolere. cborna dietična namizna pijača. S O dobroti Blilnske vode naj sc vpraša domači zdravnik. I Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani. i HamMBnBnMBMma^ 1646 40-8 Naduha, ozkoprsnost! Od zdravniške strani se priporoča dr. Elswirtliov »Ast- niol«-prašek proti naduhi kot najboljši in najuspešneje učinkujoči prašek proti naduhi, ki odstranja ta nadležni položaj. Za poskušnjo pošlje zastonj in poštnine prosto »Sclnvanen-Apotheke«, Dunaj, Scliot-tcnring 14. TRŽNE CENE Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. septembra. Pšenica za oktober . . . . 11 "30 Pšenica za april.......11 60 Rž za okt.......... 9-29 Oves za okt............8 01 Koruza za maj I. 1909 ..... 7 23 Eiektlv: 5 višje. 2108 4-3 ; odstranja Rogaški „ Styria - vre lec" (medicinalna vodo). Za vino, konjak itd. se priporoča .Templjev vrelec." leteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. Čas opa- Stanje s baro- Q zovanja metra v mm 16 9. zveč. 7410 17 7. zjutr. 419 2. pop 40 3 Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 11 '8 I brezvetr. 75 19 3 si. jvzh. si. jzah. del. obl. megla del. jas. .5 C E > = R ca t 02 Srednja včerajšnja temp. 12-10., norm. 14'8° Gospodinja zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbana v trgovskem občevanju s strankami in sposobna repre-zentovati podjetje, se sprejme. Pogoji po dogovoru. Ponudbe sprejme J«an Schrey, Gradišče št. 5 v Ljubljani. 2285 3—2 to UI o Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, odnosno oče, stari oče in tast, gospod Josip Šuman dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik v. p. v torek, dne 15. t. m. v 73. letu svoje dobe v Dragi pri Moščenicah po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v Ljubljano in v petek, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne z južnega kolodvora v Ljubljani preneso k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne. Preblagi pokojnik se priporoča v molitev in pobožen spomin. V Ljubljani, dne 17. septembra 1908. Terezija Šuman, soproga; Dr. Janko Šuman, ministerijalni tajnik; Bogomila Šusteršič, Olga Niche, Melitta pl. Gasteiger, otroci; Zofka Šuman, dr. Ivan Šusteršič, drž. poslanec; Roman Niche, c. kr. stotnik; dr. Pavel pl. Gasteiger, c. kr. stotnik; snaha in zeti. Vsi vnuki. Širite, naročajte,,Slovenca"! Glavna zaloga: I lekarna Ub. pl. Trnk6czy Ljubljana. :: Z £ 0 Primarius dr. GREGORIČ Ljubljana kronska o 13 Listna o voda ds (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, ta 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. it V $ 0 n- (t et - r s & 0 Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnk6czy :: Ljubljana. :: 1898 32 z vrtom i m 8 stanovanji 5 minut od Ljubljane, ki nosi na leto 880 kron, se proda za 8600 kron. Takoj je plačati 2000 kron. Več se izve pni Ivanu Kerncu, Hilšerjeve ulice štev. 12 Ljubljana. 2302 3—1 100.009 pooblanih butare = z©b©trebe«u = se odkupi naenkrat. Kdor jih ima v zalogi, naj se pismeno izglasi v Ljubljano na uprav. .Slovenca", in na| pošlje natančen svoj naslov, in potem se bode z dotičnim trgovcem pisitleno dogovorilo. 2303 2—1 Šivalni stroj še dobro ohranjen se proda. Naslov pove uprav. Slov. 2299 za čevljarsko obrt sprejme takoj Ivan Pi®, Zg. Šiška 97. 2300 2-1 postaja veliko lažja, že po uporabi prve doze SCOTT-ove emulzije in in to olajšanje bo vsak dan večje. To je izkušnja tisočerih tekom minulih 32 let. SC0TT=oya emulzija pomnoži čudovito splošno moč. Tek in spanje Pristna le s se p0vrneta in ZboljŠa to znamko — , ribičem-kot prebava. i25° 1 poroštv. zna- j^j g g gg kom za skot-tov način. Dobi se v vseh lekarnah. zi las. 2306 3-1 V nedeljo popoldne ob pol 4. uri, dne 20. septembra 1908, prodalo se bode v Guncljah pri „Rebovu" poleg Šent Vida nad Ljubljano: 2 težka konja s komati, I voz tajselj, poljski pridel&i na njivah in otava na travnikih. ■—■«■— Po prodaji se bode dala hiša s hlevom in gospodarskimi poslopji ter njive s travniki v najem za 10 let. Kupci in najemniki ste vabljeni v nedeljo popoldne ob pol 4. uri 20. sept. 1908 v Gunclje št. 6 k „Rebovu". 2301 3-1 Lepo posestvo z njivami, travniki in gospodarskim poslopjem, z veliko hišo št. 33 v Zgornji Šiški, se bode dalo v najem za dobo 5 let. Natančnejša pojasnila se dobe pri podpisanem županstvu. Javna dražba se bode vršila v nedeljo, t. j. 20. t. m. ob 3. ure popoldne pri zgoraj omenjeni hiši. Z&spasistvo občine Zgornja dne 16. septembra 1908. Ivan Zakotnik, s. M BB »l lllSt. Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Moška konfekcija: f Čez 2500 oblek oa ... K 8-— napre , 1500 površnikov in zimskih sukenj . . . . „ 12-— „ „ 20g plašč ev . . . . , T- , „ 300kožušnihsacco skrz- nastim ovratn. ...» 16'— „ , 2000 suknenih hlač . . , 3 90 „ Deška konfekcija: Čez 1800 oblek.....K 3'90 naprej „ 500 plaščkov s kapuco . „ 3 90 „ 250 površnikov in zim- 0 skih sukenj.......8- - , Damska konfekcija: Jesen, in zimske obleke . . od K 10'— nap, Jesenske in zimske jopice . „ „ 4-— „ Jesenska in zimska krila . „ „ 3'90 , Jesenski in zimski ranglani „ „ 6— „ Jesens. in zimski paletoti . „ „ 8 — „ Dežni plaščki s kapuco . . „ , 7'— „ Suknene in delainove bluze , „ 3-90 „ Dekliška konfekcija: Velika izbera oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. zalogi je 6ez lOOO volour-ldobuKov po K 5HO in čez 5000 klobukov in kup od 1 K naprej. II Podp^inica Ijuiilianska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev® ulice Stev. 2 a v SpBjttti« e i priporoča ppomese na Tiske srečke a K 7*—. — Žrebanje I. okt. DetalAka glavnioa I I I K 2,000.000. I I sprejema »loge na knjižice In na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po 4 2 O* Gl. dobitek K 180.000 Rentni davek plača banka :: sama. :: 3 C® 9 V >19 w J i R $00.®0Q.. i Priloga 213. Mev. »Slovenca" dvič 17. septembra 1908. Občinski m\ Tub! anski. iadaljevanje torkove seje, v sredo, dne 16. septembra.) Podžupan pl. Bleiv. eis poroča o poroti tržnega komisarja Semena o tržnem iložaju 1. 1907. Najvažnejše iz tega po-ičila je: Mesu so se cene po dogovoru ied magistratom in mesarji znižale, kar pa telečjega in prešičjega tiče, se je ivnotako ukrenilo, toda s precejšnjo te-jvo vsled odpora prodajalcev. Zdaj so lesarji vložili prošnjo, naj se cene zopet višajo, ker je baje živina zopet dražja — >let pomanjkuje, zlasti pa je višji ceni te-t kriva visoka užitninska pristojbina. — ;ar se tiče mleka, je magistrat, kakor zna-o, vsled precejšnjih izgub mlekarstvo pustil. Magistrat upa, da bo zamogel nakupom mleka zopet pričeti, ko bo sezi-ana tržnica in hladilnice. — Tržni komi-ir nadalje v svojem poročilu predlaga, da j za trg nastavi strokovnjaka-živino-dravnika. — Izraža se tudi želja, da se ke-niško preizkuševališče pretvori v javen ivod zaradi različnih nedostatkov. — Po-,cijski odsek predlaga: 1. Poročilo naj se »dobri. 2. Maksimalni tarif za cene teleč-eniu in svinjskemu mesu naj se zasedaj opravi in zopet uvede prosta konkurenca, lokler zopet ne pade cena živini. — 3. Ke-i nično preizkuševališče naj se pretvori v avni zavod. 4. Razpiše naj se služba tržnega nadzornika -živinozdravnika. Odo-ireno. Vzame se na znanje poročilo gasilnega društva. Kanal v Jenkovih ulicah naj se podaljša še za kakih 12(1 m. Predlog se odda dotičnemu odseku. Javni seji sledi tajna. Turtl«. Pobegli turški general. — Upori Arabcev in Kurdov. V Sarajevo je došel iz Plevlja novi-bazarski vali Sulejman Haki Felid paša. kjer so ga pozdravili zastopniki oblasti. Ponoči se je odpeljal vali črez Brod, Zagreb in Trst v Carigrad. Sulejman pašo so napadle lastne čete v Plevlju. Paša se je skril. Avstrijski generalni major Rhe-nien je oprostil pašo in ga odvedel v av-t strijsko pleveljsko taborišče. General jo prosil, naj se ojači posadka. Položaj je po-stajal vedno opasnejši, tako da je paša pobegnil. — Ustaja Kurdov, ki jih vodi Ibra-liitn, ie vedno opasnejša. Arabci oblegajo Žedo. Vojni minister je odposlal štiri bataljone proti Zedi. Vali v Meki se je odpo- RUSIJA IN AVSTRIJA. Uradno se objavlja, da sta se Izvolski in Aehrenthal dogovorila ne le o položaju v Evropi, marveč tudi o razmerah v Turčiji, kjer so se izpremenile razmere. O položaju v Turčiji se je doseglo popolno spo-razumljenje. Nasproti novi vladi zavzemata Avstrija in Rusija dobrohotno stališče in upata, da se Turčija konsolidira. SOCIALNO-DEMOKRAŠKI STRANKARSKI SHOD V NORIMBERGU. Bebel je govoril. Mož je hud, ker so f glasovali socialno-demokraški poslanci v južni Nemčiji za proračun. Rekel je, da socialna demokracija preneha biti socialna demokracija, če izreka zaupanje vladam z glasovanjem za proračun. Grajal je, ! da so šli badenski socialni demokrati za I pogrebom badenskega vojvode. Ce bodo I šli južni Nemci še naprej po tej poti, nismo j več socialni demokrati, marveč socialno-reformatorična stranka. VSPEHI LETOŠNJIH ITALIJANSKIH KOMBINIRANIH VAJ. Velike italijanske kombinirane vaje na kopnem in na morju so končane. Kar so pisali in pišejo italijanski listi, je vse le i prazna slama, ker poročevavci niso bili l izvedenci v vojaških zadevah, ponavadi i so tudi lagali in namazali dolge kolone o l stvareh, ki se ali sploh niso godile, ali pa 1 so čisto brezpomembne. Specialni poročevavci velikih inozemskih listov pa tudi niso veliko videli, ker jih k odločivnim 1 bitkam itd. pustili niso. Gotovo je le to, da je moštvo, bodisi na kopnem, bodisi na vi-! sokem morju, pokazalo veliko vztrajnost, ! častniki pa zares temeljito taktiško iz-urbo. RUSKI REVOLUCIJONARJI. Zasledili so obširno prekucijsko organizacijo in prekucijsko železniško zvezo. Zaprli so 85 oseb. V Peterburgu so dobili ob hišnih preiskavah tri bombe in veliko dinamita. Razpustili so osem okrajnih odborov revolucionarjev. VENECUELSKA REVOLUCIJA. so vzeli v svojo službo nekdanjega bur-skega generala Jouberta. Štajerski deželni zbor. Sejo dne 16. t. m. vodi deželni glavar grof Attems, vlado zastopa namestniški podpredsednik dr. Netoliczka. Železniški minister dr. Derschatta brzojavno prosi za dopust. Deželni kulturni odsek predlaga, naj se glede na predlog poslancev dr. Jurtele, Ploja in tovarišev o nadaljevanju regulacije Pesnice sklene, naj se regulacija Pesnice, in sicer v pododdelku a) od železniškega prehoda pri Možgancih do mlina in do viadukta južne železnice Pesnica-Maribor glede na zagotovitev nadaljnjih del pospeši, naj se pravočasno iz-posluje državni prispevek in vse tako pripravi, da se dela v drugem oddelku prične, ko bode dogotovljena regulacija Pesnice v tretjem stavbenem oddelku. O regulaciji Pesnice v drugem stavbenem oddelku se sprejme predlog poslanca Roš-karja, o katerem poroča dr. Jurtela, ki naroča deželnemu odboru, naj vodne pravice v drugem stavbenem regulacijskem oddelku Pesnice hitro odkupi. Poslanec Brandl, Zedlacher, Burger in tovariši in-terpelirajo z ozirom na pomanjkanje krme, ki se osobito čuti na Zgornjem Štajerskem. Poleg podpor naj vlada dovoli prizadetim kmetom tudi znižano ceno soli. Seja se zaključi ob 12. opoldne; prihodnja seja v petek ob 10. dopoldne. Darovi. + Za »Slovensko dijaško zvezo« so darovali: drž. in dež. poslanec Fr. Demšar 20 K, Ivan Lavrič, trgovec v Cerknici, 10 K, Neimenovan na Gočah po vipavskem dekanu 10 K, vipavska duhovščina 30 K 27 vin., Jak. Pavlovčič, župnik na Suhorju 2 K, Fr. Pečarič, kaplan na Brez-nici 2 K, župnik Švara 5 K, Fr. Sinko, kap-, lan v Šmarju pri Jelšah 2 K, Mart. Meško. župnik pri Kapeli 3 K, Jos. Cižek, dekan v Jarenini 2 K, Anton Zore, župnik v Mirni Peči 2 K, Ivan Zupan, župnik v Hrenovi-cah 1 K in l liro, Al. Vovk, kaplan na Bre-. zovici 2 K, Andr. Ažman 1 K, gospodična Kordik v Ljubljani 2 jubilejni kroni. Val. Marčič 2 K, dr. Ignacij Žitnik 2 K. Župnik, v Črnomlju gosp. Stanko Peharc je daroval »Zvezi« ob ustanovitvi pododbora za Belo Krajino 70 K, vse svoje slovenske knjige in lepo omaro za knjižnico, za kar mu izreka odbor tem potom posebno zahvalo. Naj bi zgledu teh gospodov sledili vsi rodoljubni somišljeniki in podprli po možnosti »Slov. dijaško zvezo«, ki bo potrebovala zlasti letos izdatnejše podpore, ker hoče obrniti zveza posebno pozornost obrambnemu delu v obmejnih krajih, da jih ohranimo veri in narodu. Darove za »Slovensko dijaško zvezo« je pošiljati do oktobra na predsednika: jur. Mark. Natlačen. Manče pri Vipavi. Hvaležno sprejema »Zveza« tudi knjige slovenske — tudi mo-litvenike, katere pošilja »Zveza« zlasti beneškim Slovencem. Knjige naj se blago-, voli pošiljati na zvezinega tajnika: jur. Stanko Masič, Ljubljana, Zalokarjeve ulice št. 10. — Vsem cenjenim darovalcem pa kliče »Zvezin« odbor prisrčen: Bog plačaj! lz slovanskega sveta. čnejo uničevalni boj zoper Cehe, ni ostal brez učinka. Uradnik c. kr. državne železnice, g. Lifšic, ki se je z drugimi Cehi potegoval za češko šolo, je bil naravnost iz stanovanja izgnan in hkrati denunciran pri ravnateljstvu državnih železnic v Pragi. sl Osemdesetletnica Jaklna Grujeva. Bolgarsko pisateljsko društvo je sklenilo slovesno proslaviti osemdesetletnico dobro znanega bolgarskega publicista Jakima Grujeva. Slavnost se bode obhajala dne 14. septembra (pravoslav. koledar) in se je bode tudi udeležilo »Slavjanskoto dru-žestvo« in »Slavjanska Beseda«. Po svetu. Kolera. Včeraj je v Peterburgu za kolero obolelo 139 oseb; umrlo jih je 10. Od 10. avgusta do 14. septembra je v Peterburgu obolela za kolero 401 oseba, umrlo jih je pa 98. Mednarodni kongres za elektrlciteto zboruje v Marzilji. Vinska letina na Francoskem bo le tos izredno slaba. Razne trtne bolezni so docela uničile cele vinorodne okraje. Kjer se je spomladi pričakovalo po 40 do 45 hektolitrov vina od hektara, ga bo komaj po 80 litrov. Zupan v Ayu je izdal proglas, ki ž njim svari delavce iz severnih krajev, naj letos ne hodijo v šampanjske kraje zaslužka iskat, kajti trgatve ne bo. Ob slabih letinah nabavljajo Francozi dalmatinsko in istrsko grozdje in vino. Naj bi vinarske zadruge in gospodarske zveze o pravem času poskrbele, da opravijo naši vinščaki čim največ svojih pridelkov na francoski trg. Ob krizi, ki preti zlasti istrskemu vi narstvu, morajo poklicani činitelji takoj vso pozornost in skrb posvetiti temu nujnemu, za naše narodno blagostanje velevažnetnu vprašanju. Sličica madžarske kulture. Gabor Voj, kmet v Bakonyszegu je bil trgovcu Ludviku Fodorju dolžan 600 kron. Ko je prodal žito, je šel k upniku in mu plačal dolg. Slučajno pa je bil nekdo prošlo noč vlomil pri Fodorju ter mu odnesel 600 K. Zid je sedaj obdolžil kmeta Voja, njegovo ženo in mlado Julijo Verebi, da so izvršili tatvino. Vsi trije pa so vstrajno tajili, Da bi izsilili priznanje, so jih orožniki vleki najprej na cesto, potem pa na pokopališče, kjer so se morali do nagega sleči. Povsod so ijli suvali s puškinimi kopiti ter pretepali. Voj se je nezavesten zgrudil. Ko se jc zopet zavedel, ga je prosil neki orožnik, naj vendar prizna, ker da ne more več gledati tega zlostavljanja. Voj se je potem peljal v Veliki Varadin, kjer je celo stvar ovadil. Orožniško poveljstvo je za-ukazalo strogo preiskavo. Zares: Extra Hungariam non est vita, et si est vita, nori est ita! Trčila sta francoski parnik »Oasis« in angleška parnika »Spartian Prince«, ki je utonil s 14 mornarji. Protiajkoholni boj in shod nemških katoličanov v Diisseldorfu. Letošnji 55. nemški katoliški shod je sklenil resolucijo, ki izjavlja, da je moderni alkoholizem vedno večja nevarnost gospodarstvu, zdravju, verstvu in nravnosti nemškega ljudstva. Shod zato opozarja na protialkohol-na katol. društva in na katol. zdravilišča alkoholikov. Občine, policija in društva naj uvedejo zavetišča in govorilnice za alkoholike. Zollner, Predigten, — Helmolt, VVeltge-schichte, — Kari May, ReiserzShlungen, — Oesterr. ung. Monarchie in Wort u. Bild in mnogo drugih knjig. Vsa dela so skoro brez izjeme prav dobro ohranjena, mnoga tudi neprerezana in nova. Katalog je sestavljen v nemškem jeziku, ker je name-, njen nemškim antikvariatom. Bukvama se mora namreč omejiti vsled pomankanja prostora na slovenski antikvarijat in bo oddala drugojezične antikvarične knjige tem potom. Še predno pa razpošljemo katalog antikvarijatom, je isti na razpolago domačim odjemalcem in prosimo, da ga, kdor se za istega zanima, takoj naroči. * Slike naših mož, Vodnika, Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju je ravnokar založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena za vsak portret v okvirju 7 K 60 vinarjev. m .. Znižano cena »Leposlovni knjižnici". sl Nemške šole v Pragi odveč. K naivečjim imenitnostim v Pragi spada gotovo »nemška« ljudska šola v Josefovu za dečke in deklice. Po naslovu je to sicer nemška šola, a v resnici je šola židovska. Po razdelitvi razredov ima biti štiriraz-redna, v resnici pa je petrazredna. Sola se nahaja v poslopju, kjer je v učnih sobah samo 9, 13 do 20 učencev. Ako bi bila šola češka, moralo bi v učnih sobah sedeti najmanj po osemdeset otrok. To šolo, v kateri se vzgajajo člani nemške kazine v Pragi in čitatelji »Prager Tagblatta«, mora vzdržati mesto Praga, središče češkega narodnega življanja. Češki listi prinašajo o ti šoli še le-te zanimivosti. To šolo je lani obiskovalo 66 otrok, od katerih so bili 53 židje, 10 Cehov in trije Nemei. V prvem razredu je bilo 14 učencev, v drugem 9, v tretjem 13, v četrtem a 13, v četrtem b razredu 17 otrok. Takih »nemških« šol je v Pragi še več! sl Spomenik češko-ameriški pisateljici. Na narodnem pokopališču v Chicagu so Cehi odkrili spomenik češki pisateljici in učiteljici Pavlini Cechovi. Pavlina Ce-chova je pisala zlasti temeljite članke za chicagski list »Ženski Listy« o ženskem vprašanju in o vseh sodobnih vprašanjih sploh v vse češko-ameriške liste. Pavlina Cehova se je porodila v Ameriki. sl Izganjanje Cehov iz stanovanj v Biliiiu na Češkem se je začelo. Surovi razglas nemškim posestnikom hiš, da nai za- „Leposlovna knjižnica' izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na »Leposlovno knjižnico" s tem, da znižamo za kratek 6as ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevat] samo to, kar nudi »Leposlovna knjižnica": število strani, lepa oblika itd. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj ozna£ene zvezke po skrajne nizkih cenah, naj se oglasi ie pred koncem tekočega letaj — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik .Leposlovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli. I603 Po znižani ceni se dobi: Mož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K 1*40. Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali ln odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo. Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2-, samo K 1'20. Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga. Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamiš-ajjni spisi, katere so slov. časopisi že obširno ocenili: Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII + 501 stran; mesto K 3--, samo K 180. Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J. in Hi&a ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K —'80. Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom Iz ruščine Sevčenko-Abram. III + 288 strani; mesto K 2-40, samo K 1—. Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 150, samo K —'90. Straža. Povest, lz poljščine Prus-Virant. VII + 327 strani; mesto K 2-40, samo K M0 Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K —'90. Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8 — broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega leta In ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za »Leposlovno knjižnico«. Katoliška Bukvama v Liubllanl. Znanost ln umetnost. * Koledar slovenskega katoliško-na -rodnega dijaštva izide prihodnji teden. Ker bo njegova vsebina zelo zanimiva in aktualna, opozarjamo nanj že zdaj vse dijake somišljenike in gospode prijatelje. Cena mu bo 80 vinarjev. * Kubelik je odpotoval iz Avstralije, kjer je imel velikanske uspehe. Vsi njegovi koncerti so bili razprodani. * * * * Dr. Tominškovo Grško slovnico (cena 3 K) in istega pisatelja Grško vadnico (cena 3 K 50 vin.), dalje dr. Svetine, Verouk (za V. gimnazijski razred, cena 2 kroni 80 vin.), je odobrilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk. Vse tri knjige je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * Imenik slovenskih muzikalii je iz-rala »Katoliška "Bukvama« v Ljubljani in ga dopošlje na zahtevo vsakemu brezplačno. * Katalog antikvaričnih nemških, latinskih itd. knjig je izdala ravnokar »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Katalog navaja v prvi vrsti večja dela raznih strok n. pr. »Denifle, Luther und Luthertum«, — Schmitt, ErklSrung des mittleren Deharb'-schen Katechistnus, — Schuster - Holz-hammer, Handbuch zur bibl. Geschichte. pr v Grafiki ulici v Celju, dva nadstropja visoka, ki nese vsak mesec 368 K dobička, je ceno na prodaj. Napeljan je vodovod in plinova luč. Polovica hiše je 8 let še davka prosta. — Naslov pove 2280 upravništvo »Slovenca". 4-2 Lilije- se ravno sade 1 kos K 0'60—K 1— hijacinte 10 kosov K 1-60—K 4—, tulipani 10 kosov K 0 50— K 0-70, narcisi 10 kosov K 0 35—K 0 70, šmarnice 10 kosov K 0 40-K 0 60, jagodne sadike 10 kosov K 0 50—K 0-60, 100 kosov K 4 — eksotične konifere 10 vrst 5—15 K, Sadna drevesca zdrava in poceni. 100.000 kg namiatnih zimskih jabolk. Vzorce po 10 kg za 2, 3, 4, 5, 6 K razpošilja oskrb-ni&tvo vrtov grofa Kinskyga v Hlumcu, V. Barvinek, višji vrtnar. 2290 2-1 Prostovoljno se proda lepo posestvo hiša v eno nadstropje, z dvema gospodarskima poslopjema v najboljgem stanu. Lep gozd, 64 oralov, njive in travniki 15 oralov. Posestnik ima srenjsko pravico košnje. Od postaje je deset minut oddaljeno in ravno pri državni cesti. Posebno je pripravno za kako obrt ali pa za letovičarje. Proda se skupno ali pa samo hiša in gospodarsko poslopje. Ne zamudite Časa za tako lepo priložnost in silno nizko ceno. Poizve se pri 2281 3-2 Franc Potočnik gostilničar. — Dovje, Belca, Gorenjsko. Razpisana je služba = organista in cerkovnika v Št. Lambertu pri Litiji. Prednost imajo oženjeni, ki so dobro izurjeni v cer-kovniški službi, zlasti v zvonenju. Plača zboljšana. Nastop takoj. 2282 3-2 Župnijski urad v Št. Lambertu. Jakob Ogrizek žup. uprav. Organist in cerkvenik se i&če za večjo župnijo v prav lepem ravninskem kraju na Gorenjskem. Prosto lepo stanovanje, v uživanje ima njivo 6 mernikov posetve, od farne cerkve 20 K mesečne plače, 10—12 mernikov ajde, prosta bira, štolnina, drva v mežnijski parceli. Prednost imajo samci ali oženjeni pa brez ali z malo družino in pa rokodelci. Nastop 24. oktobra. 2216 3-3 Naslov pove upravništvo „Slovencau. ta frnnfta rn*. mHSiI , boriti lluiiFAVitf glavni ccnfk r nad 3UOO illltaml vseh nil ■tkclmitlh, srebrnih In iliHb ar, kakor Ul ' "* ' ,att ,,Lgaa", kstoit« a dvoirlm jrfMfenj ..... rin. Di/n >4Olorta" . . „ „ „ ivolnl pla»4 . . , M jikUp c*rl*ica 1 rlnflc. c» in fcnrak., 19 gr \ti\r . . raaka Tata Hiral ara atliai' c ..Lnna" kokajr® . . ar« • kaka«te» K 8 «0, hndliki K i M'J, itublnjck* na K *■ »M ara K > S0 k „ «•« M «"M „ *•« _ tO 51 Sa 'teal:m aar» J!*4f»» plemes«/ fitnrtv*' ttt.: Z*tr'jvm i'.-t'i denar nnrafl ucu. i Pm tacatiaa s* are Hannst Konrad, Oa te*, dvorni ««J«ZnfA v Mostn (Sr0x) 634 Ct-ikti. 231* VINO Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov. izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah. Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka 2261 12—3 Rocco, Ferlan in drug Rovinj, Istra. Šolske knjige za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča == Lav. Schuventner knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. 2202 10—8 Razpis Na porodičnem oddelku deželne bolnioe je izpraznjena začasna služba pomožne babice z letno remuneracijo 600 K in 20% draginjske doklade. Prosilke za to službo naj vlože svojejpravilno opremljene prošnje do 30. septembra t. L 2258 3 3 pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. f m H n Knjigarna Kleinmaiir l Bambers v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 2230 (10-6) priporoča svojo popolno zalogo vseh na tukajšnjih In zunanjih uiillšCIh, zlasti na tukajšnji o. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, c. kr. drž. višji realki In c. kr. moškem In ženskem učiteljišču, mestnem dekl. Iloeju, na privatnih, ljudskih In mešč. šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj pojnajnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih hnjisLlse oddajajo zastonj. i f ▲v* Ob prstku M velikansko zalogo oblek za dečke in deklice v vseh velikostih po najnižjih:.cenah. Gričar Sc ^ Ljubljana, Prešernove ulice štev.^9. _ l-MriSka dražba JZi 4 Žalec in Laški pnpereža svoje iatoarno pivo. - Specialiteta: .Salvator« (črae pivo a la monafcovaka) Zatoga Spodnja Šiška (tetefoo št. 187). Pr&joto* Mcrfem spr^ntm r«$townt«r „Hermi«wga »o«a" g. Krž^afR. (Takfen Jt. 82.)