bu i' OSRE' PRII»|URŠKI DNEVNIK Ahh na P1'68114* » gotovini /-> nnn »• b’ »»stale l grupo.. Lena 200 lir Leto XXXIV. Št. 22 (9934) TRST, petek. 27. januarja 1978 PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je> Ustol v uskarm «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVi ik j p ■ jZELO POLEMIČNIM POROČILOM NA ZASEDANJU CENTRALNEGA KOMITEJA KPI Berlinguer potrdil zahtevo komunistov po sestavi vlade demokratične enotnosti Primeru, da bi demokristjani vztrajali na nepopuistlji-llh stališčih, pa bi bila možna tudi sestava vlade brez K D Kriza Andreottijeve vlade je bila neizogibna Rim _ Generalni tajnik komunistične partije Enrico Berlinguer je »Proži/1"1 ""‘"tilom na včerajšnjem zasedanju centralnega komiteja si|„0 Podlog, ki je obenem izziv: ali pride do sestave vlade za za-VladeStanje‘ a" pa nai se krščanska demokracija ne zoperstavi sestavi T^ka "l Pubuf'° strank, ki so zahtevale spremembo političnega okvira. hte(| ' a(la naj bi delovala na osnovi programa, ki bi bil dogovorjen tudi 'scmi demokratičnimi strankami, poleg tega pa naj bi uvedli tjlj ""erebitne nove cblike nadzorstva, poleg že obstoječih. KD bi mo-doS|e' takom primeru pokazati enak čut odgovornosti, kakršnega so vlad,.1 Ukazale ostale stranke v odnosu do demokrščanske enobarvne ?,°Bine ^ »»Uti eve in predvidevanja o mola l.^1" “Popuščanju)) komunistov Vjtr«j1 e torcj demantirane: KP1 %eo[a "" svoji liniji. Decemlirski ke „a ret?’ se Pravi zaostritev kriti-lisraj rariui Andreotti jeve vlade, ni ki aa)R?menb običajnega manevra, jaiijiJ omogočil, da bi na poga-Ntnl-i*t*V'8'ali ceno>>' t,ač pa je bil da si.ilc!' korak, sad prepričanja, *** v'lada ni kos problemom 1'vJjiSarn3 sklicanje CK, ki ga je ga* ^ Uer označil kot «ner,2vadne-^ v rsu 'vladne krize, pa tudi ,,l|iiiill„llllllll|l|||||||lllllllllllllllllllllllllll, Andreotti končal Prvi krog Posvetovanj Cs srečanje s sindikalnim vodstvom BI; #§- t J h v ^T) Zaccagnini odgovarja na t 'j|fc, Ja časnikarjev nn srAč.nniu Atijem po srečanju (Telefoto ANSA) Rjji v> krog"" Andreotti je zaključil pr-Stfktik* Svetovanj s predstavniki je Za dostavo nove vlade. Vče-bflitig ^Prejel najprej predstavnika j3 Parih !Sle Fossona, nato radikal-bekgar.?- 0 ‘n Boninovo, končno pa r ^D, ki so jo sestavljali L^gtiinis*-rankc Moro, tajnik Zac besede tajnika KPI, ki so izzvenele dokai < iro cio KD, bodo nedvomno povzročile nemalo zmede v demokr-ščarskih krogih, posebno v tistih, ki sc upali, da bo mogoče najti izhod iz krize v doglednem času in brez velikih pretresov. Svoja izvajanja je Berlinguer za cel z ugotovitvijo, da KD zavrača ne samo predlog o viadi za zasilno stanje, pač pa tudi predlog o vsto pu komunistov samo v večino, ne pa v vlado. Tako stališče je absurdno ter povečuje nevarnost predčasnega razpusta parlamenta. Proti predča -r im volitvam pa so se izrekle tudi druge stranke, zaradi česar bo treba — v primeru, da bi KD vztrajala v svoji nepopustljivosti — najti drugačne rešitve, ki bi bile tako s političnega kot z ustavnega vidika korektne. Berlinguer je tu pojasnil, kaj misli, ko govori o “laični* vladi. Ne gre to, da bi KD potisnili v opozicijo, saj bi tovrstna rešitev popolnoma nasprotovala enotni politiki, za katero se zavzemajo komunisti. Vlado naj bi sestavljale KPI, PSI in PRI, KD pa naj bi sodelovala pri sestavi programa. Skratka, KD naj bi odigravala vlogo, ki jo je v odnosu do Andreottijeve vlade odigrala KPI. Tajnik KPI sc je dalj časa u stavil ob razlogih, ki so privedli do sedanje krize, ki jo je označil kot “neizogibno*. Ugotovil je. da se je položaj v državi, od jeseni sem slabšal, začenši od rešitve ■ afero Lattanzio». dp dvoumnosti v zadevi okrog vladnega predloga o pokojninah, medtem ko se je daljšal seznam programskih obvez, ki so ostale neizpolnjene, ali pa so njihovo vsebino izkrivili. Istočasno se je tudi izrodil dialog s sindikati, kot sta dokazali velika manifestacija kovinarjev 2. decembra in j napoved splošne stavke. Če temu dodamo še poslabšanje položaja na področju javnega reda. nujnost gospodarskega razvoja, slabo funkcioniranje demokratičnih inštitucij in državnega aparata, je povsem jasno, da je bila enobarvna vlada nesposobna! da bi reševala hude probleme na mizi. Samo vlada demokratične enotnosti in solidarnosti — je nadaljeval Berlinguer — ki je edina sposobna, da mobilizira vse energije v državi ter vzpostavi ozračje zaupanja in novega zago- na, lahko privede državo iz krize. Vsi podatki potrjujejo — je pouda ril tajnik KPI — da smo v izjemnem položaju, ki terja od strank, naj najdejo toliko poguma in odločnosti, da odgovorijo s prav tako izjemno rešitvijo: z vlado za zasilno stanje. V zaključnem delu svojega poročila je Berlinguer omenil tudi notranja vprašanja stranke ter priznal, da se znotraj KPI vije zelo živahna diskusija .ter da med volivci prihaja tudi do odklonov od uradne linije partije, še posebno, ko ni dovolj odločnega odklanjanja «radikalekstremističnih» stališč. Te napake — Po Berlinguer-jevem mnenju — izhajajo iz zmotnega prepričanja, da je linija enotnosti in najširšega sodelovanja lahka pot, brez vsakršnih pretresov. Nasprotno pa je to pot, ki je posuta tudi s trenutki napetosti, polemik in/ boja, je dejal Berlinguer. ČAND1DA CURZI NA SAVONSKEM PROCESU ZAKADI ŠKANDALA Z MONTAŽNIMI HIŠAMI ZA BALBA IN BANDERO TOŽILK ZAHTEVAL 8 IN 10 LET ZAPORA Dr. Boccia je za ostale tri obtoženec predlagal oprostitev - Namig na morebitne «višje» odgovornosti - Poseg odvetnikov zasebnih strank govorniškem odru med zasedanjem CK (Telefoto ANSA) (Od našega poročevalca) SAVONA — Državni tožilec dr. Camillo Boccia je zahteval deset let zapora za bivšega župana občine Majano Girolama Bandero in osem let zapora za osebnega tajnika posebnega vladnega komisarja za potresno področje poslanca Zamberlet tija Giuseppa Balba. Za oba je zahteval tudi dosmrtno prepoved o-pravljanja javnih služb. Za ostale tri obtožence pa je tožilec zahteval o-prostitev: zaradi pomanjkanja dokazov za savonskega odvetnika Pa-strenga, za videmskega prefekta Spazianteja in za funkcionarja Uu-bio pa, ker nista zagrešila de jim ja. Tožilec je ob začetku svojega posega 'pohvalil sodišče, ker je zavrnilo zahievo po zaslišanju dodatnih prič in poudaril, da jo krivda Balba in Bandero že dovolj dokazana, dodal pa je, da bi bilo zaslišanje dodatnih prič izredno “neprijetno*, ker gre za osebe, ki bi bili lahko v bodočnosti obtoženci in jih torej ni mogoče zaslišati kot priče. Gre le za bežen namig, ki pa je po- ........................iiinuui.....................miMmiiiiimiilim.il.uiiiiiliiiiniiio.nM»iiHMimiiii.ii>.u..Mtnnm*om...iimjmiiiii« ZAKLJUČENO ZASEDANJE ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKEGA ODBORA V BEOGRADU Prevelik trgovinski primanjkljaj SFRJ v rekordni blagovni izmenjavi z Italijo Blagovna menjava je lani dosegla 1,7 milijarde dolarjev, primanjkljaj na jugoslovanski strani pa znaša 365 milijonov - Razširiti je treba obseg menjave, proizvodno kooperacijo in skupna vlaganja - Bližnja pogajanja med EGS in SFRJ - Ossola pri Djuranovicu Ga ’ ''»mestnika tajnika Galloni blih fr1’1 .ter načelnika parlamen-_ kupin Danes se bo Andreot- s sindikalnimi voditelji La-90 C;u'ioni in Benvenutom. Suiwrajšniem srečanju z An-I? ražt) le Zaccagnini izjavil, da .N C^jali predvsem o progra-*^ele|i !J*ade ter da so mandata ’Nen ’ bi bil njegov poskus u- t a Ho V P v/ *a*ele]j ”ade ter da so mandatarju ‘ 'm bi bil njegov poskus u-Jugova , nik KD je dodal, da se Stranka giblje na osnovi • 1?0vn,.ftsl;rank'nega vodstva in da BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djurano-vič je včeraj v Beogradu sprejel italijanskega ministra za zunanjo trgovino Rinalda Ossolo. Kakor so sporočili, sta med pogovorom, ki je minil v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, izmenjala mnenja o možnosti za nadaljnje utrjevanje in širjenje gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo ter o nadaljnjem sodelovanju Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Pogovora so se udeležili tudi zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger, zunanjepolitični svetovalec. predsednika ZIS Nikola Čačinovič in italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Cavaglieri. Italijanskega ministra Ossolo, ki je na obisku v Beogradu kot predsednik italijanskega dela mešanega odbora za gospodarsko, industrijsko in znanstveno sodelovanje, je včeraj sprejel tudi podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Berisiav Še-fer. V daljšem pogovoru, ki so se ga udeležili tudi dr. Emil Ludviger, Alberto Cavaglieri in drugi, je tekla beseda o bližnjih pogajanjih o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Z jugoslovanske strani je bila, kakor poudarja,sporočilo, izražena zaskrbljenost zaradi mandata izvršne komisije EGS za pogajanja o prihodnjem sodelovanju z Jugoslavijo. Poudarjeno je bilo, da je ta mandat znatno ožji od pričakovanega in da pri nekaterih vprašanjih prinaša večje omejitve kot pa so dosedanje. Obe strani sta se strinjale, da si je s pogajanji, treba prizadevati za u-strezno razširitev mandata v skladu z načeli, ki jili vsebuje beograjska deklaracija Jugoslavija - EGS iz decembra 1976. Glede jugoslovansko - italijanskega ekonomskega sodelovanja so na pogovorih pri dr. Šeferju opozorili na možnost in potrebo, da se razširi, in sicer s povečanjem blagovne 'menjave in tudi z razširitvijo proizvodne kooperacije in skupnih vlaganj gospodar- skih organizacij obeli držav. Nad tem mora stalno bedeti mešani od: bor in dajati tudi ustrezne pobude. Sicer pa se je včeraj pod vodstvom zunanjetrgovinskih ministrov šča tretjih držav. Kot že v Opatiji je bilo tudi zdaj poudarjeno, da mo rajo pri sedanji stopnji sntMBVsmja gospodarski operaterji obeh držav povečati napore za plasma svojih vzročil precejšnje razburjenje, saj sta bila med dodatnimi pričami, ki jiti sodišče ni hotelo zaslišati, poslanec Zamberletti in visoki funkcio nar posebnega vladnega komisariata •iiinimil»iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiii..................................................im.....imiilmmmmniiimmiimmimiiiiiiminiiH VOJAŠKA KOMISIJA BI SE MORALA SESTATI ŽE PRIHODNJI TEDEN giblje na osnovi --“mmega vodstva in da L3 vpf,,.0 č .... 1 in da se bodo tega pro-Prihodnji teden Pa se je po pogovoru z Ju b0 T'.lem omejil na ,l' 5arr^)0*3'erne ^ržave 1TK)Roče ugotovitev, re- apozi^j* ■ Pagojem, da KD preide ®lonfrida zaslišal ^°cialdemokrata tassija 5ega ^.Preiskovalni sodn:k ustav-h,3" Gionfrida je včeraj ves h^Str * Sev.al bivšega obrambnega D3ssiia S°c'aldemokrata Maria Ta-!)'30, č zasliševanje je trajalo do » " Odšoi -P Tanassi očitno zadovo-o 0ru * 'z Gionfridove pisarne. Po-'°Voirnik QSl^ila Uldi njegova za vaf3"es in Zeppiferi. Egiptovski predsednik išče pred obnovitvijo razgovorov zaveznikov z Izraelom Egipt Kairo p'1.0, Nn,Se k° zasliševanje nadalje rorneaimu. da je ministra n-1'' Meni- ’ P« afriški celini. V zadnjih dneh se mrzlično vrstijo posvetovanja tako v zmernem kakor v radikalnejšem arabskem taboru Saudska Arabija in Kuvajt si še vedno prizadevata, da bi “zedinila arabske sile»| medtem ko se bo radikalnejša “fronta trdnosti* sestala v Alžiru v začetku' februarja in ne še konec meseca, kakor .je bilo prvotno napovedano. V taboru odločnih nasprotnikov e- giptovske politike do Izraela je treba omeniti nadaljnjo zaostritev Sirije do Sadata, odstop katerega postavlja kot pogoj morebitnega zbližanja med državama. Obsedno stanje v Tuniziji zaradi splošne stavke TUNIS — Neredi, ki so izbruhnili v Tunisu, kjer so proglasili splošno stavko, so terjali tri smrtne žrtve, od katerih eno med demonstranti in dve med policaji. V akcijo so stopili tudi oddelki vojske, ki skušajo skupaj s policijo zatreti poulične spopade, ki so zajeli tudi središčne ulice Tunisa. Tunizijske oblasti so medtem oklicale izredno stanje in policijsko uro, ki na območju glavnega mesta Tunisa velja od 18. do 5. ure. Prepovedali so tudi javne shode. dr. Emila Ludvigerja in Rinaldp Os- proizvodov na tržišča zlasti dežel v sole končalo Zasedanje mešanega od razvoju. V industrijski prosti coni bora za gospodarsko, industrijsko na jugoslovansko - italijanski meji in tehnično sodelovanje med Jugo- i bodo v prihodnjih desetih letih naslovijo in Italijo, ki jc trajali) od meščerte specializirane industrije ponedeljka. .Ob tej priložnosti so na- prav za take proizvode, glasili, da jc M lani dosežen rekord , odbor je obravnaval tudi v jugoslovansko - italijanski blago -1 vprašanja maloobmejnega ni menjavi — kar 1,7 milijarde 4 j ta prornet jn ]Cj ju je razvoj že milijonov dolarjev (to je največ do-, rjirc.ras£.[. y (;ej zvezi je bilo poudar-slej), jugoslovanski uvoz iz Italije jeno ^ problematika maloobmejne ga prometa ne zajema samo obmejnih 'lodročij Slovenije in Furlani,ie-Juiijske krajine, pač pa tudi sodelovanje med republiko Črno goro in Puglio, ki se bo v kratkem času razširilo tudi na Bosno in Hercegovino na eni ter Campanio na drugi strani, (v.b. - e.k.) OBTOŽENA STA BILA UPIRANJA POLICIJI Milanski sodniki oprostili misovca ServelJa in Petronia MILAN — Medtem ko se v državi množijo protesti proti sramotni razsodbi, s katero so rimski sodniki oprostili pripadnike škvadristične organizacije «nrdinc trnovo«, milanski sodniki uberejo isto pot kot rimski kolegi in oprostijo vrstt) misovskili voditeljev. obtoženih, da so bili pobudniki manifestacije, ki se jc izrodila v nebrzdano nasilno divjanje in se je zaključila z umorom policijskega agenta Antonia Marina. Po daljšem posvetovanju je sodni zlior oprostil podpredsednika MSI Franca Mario Servella in bivšega poslanca Francesca Petronia, «ker nista zagrešila pripisanega jim kaznivega dejanja«, Nestora Crocesija in Pietra De Andrelsa pa zaradi pomanjkanja dokazov. Za vse štiri je javni tožilec dr. Viola zahteval etlo let* in štiri mesece zaporne kazni. Servellu, Petroniu. Crocesijii in De Andcisu. ki sta jih Murinova motilca Loi in Murelli obtožila, da so tisti, ki so izgrede naročili, bi morali soditi skupno s švadristl, ki so bili vpleteni v poulične izgrede in umor policijskega agenta. Postopek proti njim pa so ločili ed osrednjega procesa, ker so morali sodniki počakati na ustrezno dovoljenje parlamenta, (vt) uvoz iz oa'jc dosegel 1.029 milijonov dolar jev, tako da je na jugoslovanski strani v trgovinski bilanci primanjkljaj v znesku 365 milijonov, torej cel milijon dolarjev na dan. Kot je naglasil zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger, tako velik trgovinski deficit ni samo skrb jugoslovanske strani, temveč bi moral biti tudi slab italijanski partnerjev. Izhod iz takšnega položaja je v dinamiziranju blagovne menjave, ne pa v omejitvah. Po besedah Ludvigerja, ta zadnji korak (torej omejevanje blagovne menjave) pride v poštev samo, če jugoslovanska stran ne bo naletela na razumevanje partnerjev, saj namreč ne sme dovoliti, da bi bila ogrožena zunanja likvidnost države. Kakor je dejdl zvezni tajnik za zunanjo trgovino, lahko vladi obeh držav ustvarita vzdušje za pozitivne premike. Jugoslovanska vlada ne vztraja pri popolnoma uravnoteženi trgovini, vendar se le zavzema za to, da je deficit v znosnih mejah. Tanjugo-o poročilo o zasedanju mešanega odbora poleg tega še navaja, da se je jugoslovanski izvoz v Italijo lani povečal za 11 odstot 'kov, uvoz pa za 35 odstotke'/ v primerjavi z letom 1976. Značilno je, da se trgovinski deficit veča tudi relativno: lani je bilo namreč !e Gl odstotkov uvoza iz Italije pokritega z izvozom, leto prej pa 78 odstotkov in je trgovinski deficit znašal 164 milijone dolarjev. Poleg blagovne menjave med Jugoslavijo in Italijo so razvite tudi druge, višje oblike gospodarskega sodelovanja. V obdobju 1968-1976 je bilo sklenjenih 26 pogodb o skupnih naložbah. Približno polovica skupnih investicij se nanaša na pogodbo jugoslovanske avtomobilske industrije «Crvena zastava* z italijanskim “Fiatom*, sicer pa poleg avtomobilske industrije skupna vlaganja zajemajo še aluminijsko, kemično in tekstilno industrijo, proizvodnjo strojev, elektroindustrijo in proizvod njo hrane. Jugoslovanska in italijanska oodjetja so sklenila 88 |x>godb o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju in 39 pogodb o nakupu patentov, licenc in drugih pravic do industrijske lastnine. Iz ved rt o -e je, da je bilo '• razpravi poudarjeno tudi važno vprašanje, o katerem je bil govor tudi na skupnem zasedanju jugoslovanske in italijanske trgovinske zbornice v začetku decembra tani v Opatiji, ki zacjeva pla ma proizvodov, izvirajočih iz gospodarskega odelovanja med Italijo in Jugoslavijo, na trži- inž. Marini. Sicer pa je tožilec Boccia utetne-l.jjl trditev o krivdi Balba in Ban-dere že z izjavami samih obtožencev, ki sta se sprva izmikala in vse do začetka razprave zanikala celo dejstva, o katerih ni moglo biti nobenega dvoma. Dejal je, da njunega zagovora, po večmesečnem posveta vanju z odvetniki , in večkratnem medsebojnem razgovoru, ni mogoče jemati resno. Še izrecno pa je poudaril nekatere okoliščine, ki pričajo o tem, da je šlo za izsiljevali ie: obnašanje žuoana Bandere, dejstvo, da so bili čeki naslovljeni na splošno ime Mario Rossi, vlogo, ki jo jc i gral Balbo kot osebni Zamberlettijev tajnik v Vidmu, denar, ki ga .je Balbo izročil Banderovemu “prijateljčku* Robertu Bi-otlu. (“Bandera je bil o vsem obveščen in je verjetno izsiljeval Balba,* je dejal dr. Boccia.) Tožilec je nato poudaril, da ne Balbo np Bandera ne zaslužita nobene olajševalne okoliščine. “Izkoriščala sta potres za lastni zaslužek, prav tako, kot če bi brskala po ruševinah,* je dejal dr. Boccia in o-pozoril, da moram sodniki upoštevati okoliščine v Furlaniji po potresu, ko se boejo odločali za kazen ter do dal: “Nezaslišano je. da je prav župan, ki bi moral bitj za z-ried prebivalstvu, izkoriščal te okoliščine.* Kar Da zadeva ostale tri obtožence, je tožilec poudaril izredno obrobno vlogo, ki jo je pri tej zadevi odigral odvetnik Pastvenco. delal na ie še, da o vsem tem ni dovoli dokazov za obsodbo. Za ostala dva obtoženca pa je zahteval ponolno oprostitev: za . <*bio. ker je povedal prefektu in torej svoremu nadrednemu, kar mu je sooročil Carozzo (in si-otr^a ga ie Bandera izsiljeval), za sn?zi»ITteja na, ker ie v tistem času vladala v Vidmu toW-šna zmeda da je povsem razumljivo, da le nrefekt na to pozabil, še zlasti za-•3 ke- so se v tistem ča"Su vsi pritoževali. Včerajšnja razprava se je začela s posegom zastopnikov zasebnih strank odvetnika Nasuti.ia za Renata Carozza in odvetnika Biondija za Carozzovo sodelavko in solastnico no-djet.ia Prccasa Trene Allegro. Oba sta bila zelo ostra zlasti do župana Bandere, medtem ko sta bila neko- j liko milejša do Balba in do tretjega 1 obtoženca odv. Pastrenga. Carozzo nega pomena pri vsem, saj je kot župan bistveno vplival pri sklepu občine Majano, da razveljavi pogodbo s Precaso; kar zadeva Balbo pa Carozzo ir, Allegrova zaenkrat zahtevata le 20 milijonov lir, to je vrnitev 14 milijonov, ki sta jih izročila osebnemu tajniku bivšega vladnega komisarja za potresno področje Zamberletti ja. obresti in povračilo stroškov, ki sta jili sedaj imela s procesom. Sicer pa je bilo že iz obeh govorov pravnih zastopnikov ixxljctja Prccasa razvidno, da se je obtožba osredotočila predvsem na Bandero. Bal-bova vloga je v veliki meri postranskega pomena, delno tudi zato — in to je bilo jasno povedano — ker je Balbo igral dokaj poštena igro, saj je zahteva) “sbnio* 5 odstotkov celotne kupčije, kar ie bil Carozza pripravljen plačati. Drugače je bilo z Bandero, ki sta ga odvetnika prikazala kot nenasitneža in pohotneža, ki sc ni zadovoljil s “poštenimi petimi odstotki, ampak je hotel še in š . Odvetnik piondi je celo opozoril na okoliščino, ko je Balbo pred Ca-rozzom dejal Banderi: «če ne gre pa ne gre; kar vrnimo denar.* “Vendar Bandera,* je dejal odvetnik Biondi, «ni bil za to. Ni se hotel ločiti niti .cd ene same lire, saj je bil ves zavzet, da bi jih dobil še več: bi, je kot pes, ki slepo teče za klobasami.* Odvetnika sta tudi utemeljila trditev, da je bil Bandera že od vsega začetka v slabi veri, saj je sprva hotel skleniti, s Caroz-zom pogodbo za več hiš, kat jih je občina Majano dejansko potrebovala in so mu šele na posebnem vladnem komisariatu zmanjšali dobavo. Odvetnik B ondi pa je še zlasti poudaril okoliščino, da ta način izsiljevanja prizadene celotno občino in vse demokratične inštitucije, še zlasti v dramatičnih trenutkih, kakršnim smo bili oriča v Furlaniji, kjer i i morale kr a revne uorave uživati popolno (»dporo prebivalstva. Bo Balba st- bila, kot ie rečeno, odvetnika nekoliko milejša, čeprav zelo odločna. Nedvomno sta upoštevala dejstvo, da sodi Balbo v tem procesu med tiste ljudi, ki so se držali pravil igre. Zahteval je sprva 15 odstotkov, nato pa sta se s Car.vz-zom dogovorila za pet odstotkov in ta dogovor je pač spoštoval. Odvet-nilj Nasuti je poudaril, da je ‘sicer res. da Balbo uradno ni imel nobene funkcije odločujočega pomena pri izdajanju gradbenih dovoljenj, pi-av Eako pa je tifdi res. da je imel kot osebni Zamberlettijev tajnik dostop j v vse urade in re bil nekakšen fac-in Allegrova zahtevata seveda od i s.ai 'e Zamberletti večkrat škodnino za yso materialno škodo,!! €„ *Ge_ me ne najdete, govorite kj jo je utrpelo podjetje Preča sc, tol Halbom m je prav tako, kot če bi škodo pa bo moralo določiti kasneje i ^0V0111 ? a16"0!-* Sicer na zakon ia-civilno sodišče; zaenkrat zahtevata tako lastnika podjetja Precasa predujem 50 milijonov lir od Bandere in 20 milijonov lir od Balba z ute- meljitvijo, da je bil Bandera odločil- OBTOŽENI SO PONEVERBE JAVNIH SREDSTEV Belice: orožniki aretirali 13 državnih funkcionarjev Med aretiranci so deželni skrbnik za javna dela, vodja državnega tehničnega urada in neki gradbenik Dva od 13 aretiranih: Livlo Zugliau (levo) in Marco Kuge (ANSA) TRAP ANI — Nepričakovan razplet preiskave o «obnovij* doline Belice, kjer deset let po katastrofalnem potresu. prebivalstvo še vedno živi v bornih montažnih barakah; na ukaz sodnika Antonia" Sciutta so karabinjerji aretirali kopico vplivnih funkcionarjev ministrstva za javna dela in zasebnih gradbenikov. Vsi so obtoženi, da so poneverili javne dokumente in državi denar ter da so se okoristili z gradnjo ljudskih stanovanj za irizadeto prebivalstvo. V sami vasi Salemi. ki jo je potres 1968. leta porušil do tal, naj bi a- retirani nagrabili okrog 4 milijarde lir. Sodnik Antonio Sciutto, ki je prevzel preiskavo pred približno enim letom, je podpisal skupno 13 zapornih nalogov. Aretirani so vsi vidni funkcionarji ministrstva za javna dela in gradbeniki, ki so imeli v zakupu gradnjo ljudskih stanovanj na prizadetem območju. Gre za inž. Sal-vatora Maligna, načelnika avtonomnega odseka državnega tehničnega urada za prizadeto območje v pokrajini Trapani, za druga dva funk- (Nadaljevanje na zadnji strani) no predvideva, da izsiljevanje obstaja tudi tedaj, ko javni funkcionar izsiljuje izven svojih specifičnih pristojnosti. Odvetnika sta 'udi ocenila Carozzovo prijavo kot pogumno dejanje in dejala, da je savonski industrijoe zaradi te prijave utrpel veliko škodo. “Kdo ve koliko lastnikov tovarn je raje molčalo in plačalo? Plačalo prvič, da so jih vključili v seznam dobaviteljev, plačalo drugič, da so jim dodelili dela. Prav ta dejanja so globoko prizadela krajevne uprave v Furlaniji, ki so na tak način izgubile verodostojnost in dostojanstvo,* je dejal odvetnik Biondi. ki je nato polemiziral z izjavami obtožencev in nekaterih prič. “Zgodilo se je nekoč,* je poudaril, «da je neki župan po naključju sedel v Carozzov avto, se odpeljal z njim pred banko, ga počakal četrt ure v avtu in — presenečenje — Carozzo mu je ob povratku iz banke podaril 14 milijonov lir. Zgodilo se je nekoč, da je bil neki osebni tajnik tako radodaren, da je sprejel od Carozza denar samo zato, da bi ca podaril nekemu človeku, ki je ori potresu utrpel veliko škodo. Zgodilo se je nekoč, da je neki bančni funkcionar slepo zaupal tajniku nekega poslanca in mu vnovčil dva čeka za 10 milijonov lir, naslovljena na fantomatičneg.. Maria Rossija.* «Ne, tukaj ne obravnavamo veselih zgodbic, tukaj govorimo o tragediji furlanskega ljudstva. Takoj po potresu smo govorih, da se ne Sme ponoviti, kar se je pripetilo v dolini Belice; žal se te stvari ponavljajo in ne poznam besed, ki bi te dogodke primerno ocenil,* je zaključil svoj poseg odvetnik Bioindi. BOJAN BREZIGAR Soares sestavil novo portugalsko vlado LIZBONA — Mario Soares je končno sestavil svojo vlado, v kateri so tudi trije predstavniki zmerne de-mokristjanske stranke, en vojak in en neodvisnež. Gre za odvetnika Sa-iasa, ki je za časa Salazarjeve diktature zagovarjal vrsto protifašističnih osebnosti. Bil je imenovan za ministra za kmetijstvo, čepra • kaže, ds na tem področju ninia posebnih izkušenj. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 27. januarja 1!>P| PREDSTAVNIKI KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI NA DEŽELI Podp< ora KPI, PSI, PSDI in SSk zahtevi po dvojezičnem poslovanju Svetovalske skupine bodo posredovale in izvedle primerne pobude za čimprejšnjo odobritev statuta skupnosti Na sedežu deželnega sveta so se včeraj . estali načelniki svetovalskih skupin KPI, PSI, PSDI in SSk in nekateri svetovalci s predstavništvom Kraške gorske skupnosti, ki ga je vodil predsednik Budin in so ga sestavljali še člani skupščine Skerk, Terčon in Visintin. Komuniste sta predstavljala Colli in Lovriha, socialiste Zanfagnini in Volpe, za socialdemokrate se je srečanja udeležil Lonza, za Slovensko skupnost pa Štoka. Predstavniki gorske skupnosti so obrazložili prisotnim deželnim svetovalcem težave, ki ovirajo njihovo delovanje in ki izhajajo iz dejstva, da deželni nadzorni organi še niso odobrili statuta, ki ga je skupščina Kraške gorske skupnosti sprejela že 7. decembra 1976. leta. Poudarili so. da je za njegovo dokončno odobritev še edina odprta točka in sicer raba slovenskega jezika pri delovanju organov. S tem v zvezi je tudi že prišlo do vrste sestankov z deželnim odbornikom za krajevne ustanove Bianchinijem, toda na žalost brez uspeha'. Načelniki svetovalskih skupin KPI, PSI, PSDI in SSk so izrazili soglasje z zahtevami Kraške gorske skupnosti po priznanju pravic slovenske narodnostne skupnosti. Obvezali so se posredovati pri ostalih svetovalskih skupinah za čimprejšnjo odobritev statuta in pa zainteresirati s primernimi pobudami za to vprašanje organe deželnega sveta. V interpelaciji deželnemu odboru Ostra kritika KD na ravnanj« ministrstva glede omejitve ribolova Furlani je-Julijske krajine interpelacijo, v kateri označuje obnašanje vladnih organov glede ukinitve lb. člena sporazuma o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo kot «osup~ ljivo», »neverjetno* in epresenet- i Sanja za krajevne ribiče in ljivo». Svetovalec KD zatrjuje, da i ranitev dobrih odnosov, ki in družbe- gospodarskega razvoja nega napredka. Vprašuje zato deželni odbor naj ga seznani s pobudami, ki jih je storil za ugodno rešitev tega vpra- za oh- ni mogoče jemati tega zadržanja le za ležernost ali nepazljivost, am pak da se ponovno dokazuje, da o-pustitve in napake, ki jih vlada zakrivi pri izredno kočljivih vprašanjih zaradi venomer obžalovanega centralističnega načina pogajanja in sklepanja, ne le zmanjšujejo vlogo dežele, ampak postavljajo v dvom temeljne izbire, ki nudijo Trstu in deželi gotovo perspektivo med Italijo in Jugoslavijo. vladajo SPOROČILO Ker nas številni čltatelji vprašujejo. kdaj bo tradicionalni Novinarski ples v Kulturnem domu, sporočamo, da letos lega plesa NE BO Iz tehničnih razlogov. PREMIERA KOŠUTOVE MLADINSKE IGRE V KULTURNEM DOMU «Vites na obisku» učinkovita predstava ki je močno navdušila mlade gledalce Sodobna gledališka govorica tržaškega pesnika, ki učinkuje sveže in nekonvencionalno - Dovršena igra celotnega ansambla SSG Otroci so včeraj imeli v Kulturnem domu svoj praznik. Ansambel Stalnega slovenskega gledališča je namreč uprizoril premiero dela pesnika Miroslava Košute,r »Vitez na obisku*. »Vitez na obisk'u» je mladinska igra v šestih slikah, ki je v mnogočem nenavadna. Košuta je razbil znane pravljične predstave, ki pripovedujejo o volkovih in lisicah. rdečih kapicah in mačehah, to se pravi, da je podrl konvencionalni pravljični svet. Seveda pa je tega v zunanji zgradbi predstave še veliko ostalo, preseneča pa govorica, tekst sam na.sebi, ki je posodobljen, obravnava aktualne probleme potrošniške, družbe in je s tako družbo v frontalnem s popačil. To ni več tisti svet. ki bi dopuščal otroku, da zasanjeno zre v zaslepljive pri- kaze, skoraj brutalno ga sooča z da- IZJAVA PREDSEDNIKA POKRAJINE 0 SREČANJU Z MORLINONI Mimo vladne zavzetosti še vedno neizpolnjene obveze in zamude Pozitivna ocena odlokov za Izvajanje osimskih sporazumov področnih načrtov za železarstvo in ladjedelstvo Ni še V zvezi' z milo rečeno »raztresenim* ravnanjem ministrstva za tr govinsko mornarico, ki mu načeluje minister Lattanzio, ki se je bil že proslavil (tedaj je bil odgovoren za narodno obrambo) ob priliki pobega nacističnega krvnika Kap-plerja, pri vprašanju omejitve ribolova v jugoslovanskih vodah Tržaškega zaliva, se stopnjujejo in zaostrujejo kritike celo v demokr-ščanski stranki, kateri pripada. Tako je tudi svetovalec KD VI-gini naslovil deželnemu odboru Po srečanju z ministrom Morli-nom o problemih tržaškega gospodarstva je predsednik pokrajine C.hersi objavil izjavo, v kateri poudarja, da je treba ministru priznali, da-je spoštoval — čeprav z določeno zamudo — obvezo, da odgovori na probleme, ki mu jih je postavila tržaška delegacija na novembrskem srečanju. Ne gre pa pozabiti, da sta včerajšnje ministrove odgovore pogojevala odstop vlade in negotovost o perspek tivah za rešitev vladne krize. O nekaterih vprašanjih, je dejal Ghersi, se je minister omejil na zagotovitev, da se bo zanje zavzel, toda brez vsake obveze gledč na postavljene mu zahteve. Glede drugih problemov, kot so zakoni o pomorskem kreditu in o prispevkih za ladjedelstvo ter načrta za železarsko in ladjedelsko industrijo, se je jasno pokazalo, da še trajajo zastoji in da je treba šele sestaviti besedila za ustrezne zakonske ukrepe. Pozitivno dejstvo pa je, da so iz- DELEGACIJA SOCIALISTOV PRI OSREDNJEM VODSTVU PSI USKLAJEVANJE POBUD ZA TRŽAŠKA VPRAŠANJA Poleg gospodarstva so obravnavali tudi vprašanje avtonomije slovenske šole in delovanje vladne komisije za probleme Slovencev Predstavništvo tržaške federacije PSI pod vodstvom pokrajinskega tajnika Carboneja se je mudilo v torek in sredo v Rimu na razgovorih z vsedržavnim vodstvom stranke, da koordinira prizadevanja socialistov na krajevni in državni ravni glede bistvenih vprašanj Trsta. S članom o-srednjega tajništva PSI in odgovornim za gospodarska vprašanja, poslancem Signorilejem. so se pogovorili o izvajanju gospodarskih delov osimskih sporazumov in o preustroju industrije z državno soudeležbo. Načelniku urada za šolska vprašanja pri PSI, poslancu Bartolucciju, so obrazložili potrebo. da se ob ustanovitvi univerze v Vidmu okrepi tržaško vseučilišče in so obravnavali vprašanja slovenske šole v zvezi z ustanovitvijo avtonomnih šolskih okrajev. Delegacija se je nato srečala s poslanci Aniasijem, odgovornim za javne uprave. Tira-boschijem, načelnikom komisije za zdravstvo, in Cicchitom, ki predsedu je sindikalni komisiji. Poslancu Tem pestiniju, ki je odgovoren za vpraša nja sredstev javnega obveščanja pri vodstvu PSI, so obrazložili potrebo, da se okrepijo italijanske in slovenske oddaje tržaškega radia in da začne oddajati deželna televizija. Na sedežu parlamentarne skupine PSI so prikazali poslancu Caldoru, predlagatelju zakonskega osnutka o preureditvi luškega ustroja, posSbne -potrebe tržaškega pristanišča glede na njegovo specializacijo v prometu s tujino. Posebej se je tržaška so- cialistična delegacija zadržala z vsedržavnim vodstvom stranke ob vprašanjih delovanja posebne vladne komisije za probleme slovenske narodnostne skupnosti, v kateri zastopa PSI profesor Aljoša Volčič s tržaške u-ni verze. Danes sc sestanejo vaški pustni odbori V kraljestvu Kraškega pusta s prestolnico na Opčinah je završalo v mrzličnih pripravah. V kraških vaseh pripravljajo, v običajni najstrožji tajnosti vozove, ki se .bodo na pustno soboto, 4. februarja, zvrstili v sprevodu od Pikelca do Br-dine, kjer bodo po stari navadi ustoličili letošnjega kralja Pusta. Po skopih podatkih, ki jih je z razumljivo težavo zbrala naša »obveščevalna*, lahko sklepamo, da bo tudi letos udeležba zadovoljiva. V nekaterih vaseh, kjer je bila prisotnost v kraškem pustnem sprevodu po trg diciji obvezna, se je sicer nekaj zataknilo, kot nam poročajo, zato pa so se letos prebudili nekateri drugi kraji. Obetata se torej zabava in smeh, če bodo seveda vremenske razmere dovolile. Medtem morajo krajevni pustni odbori določiti skupno z glavnim štabom na Opčinah vse potrebno. V ta namen bo drevi, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah seja. Kaj bo iz nje prišlo — to je seveda tudi tajnost. Javno so razglasili le to, da se bo v nedeljo pričel teden osmič na Opčinah. Tudi to bo priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Pa še to je javno: poleg vozov bodo v sprevodu posamezne maske, ki bodo tudi tekmovale med sabo in jih bo kot vozove ocenjevala posebna žirija. Maske se lahko prijavijo do četrtka, 2. februarja, v trgovini pri Renarju na Opčinah. delali zakonska odloka za izvrševanje členov 3 in 4 zakona, ki je ratificiral osimske sporazume iiv s tem nakazali znatna finančna sredstva za nekatere temeljne infrastrukture za gospodarski razvoj Trsta. Vsekakor je opaziti, je poudaril predsednik pokrajine, mimo pozitivne zavzetosti vlade za tržaška vprašanja, neizvr-ševanje obvez in zamude, ki grozijo zaostriti gospodarsko krizo našega mesta in otežiti iskanje rešitev odprtih vprašanj. Zaradi tega se tudi ohranja politična in družbena napetost, ki je delno skupna vsej državi, delno pa značilna za Trst, ki že mnogo let ne more najti pravega mesta v okviru izbir vladne gospodarske politike. Ghersi je zaključil s trditvijo, da je treba zelo pozorno preučiti izid srečanja z ministrom Morlinom, u- ga -prašuje, kako namerava občinska uprava poskrbeti za nove prostore ki*ožka »Zvezda*, ki ga je pred dnevi uničil požar, katerega vzroki so še nepojasnjeni. Krožek »Zvezda* .je bil važno kulturno središče pri Sv. Ivanu, zato je treba čimprej poskrbeti ra nove prostore. • V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) bo drevi ob 20. uri' prva predkongresna skupščina šentjakobske sekcije KPI. Senatorka J. Gerbec bo spregovorila o temi »Pobuda KPI za vlado demokratične enotnosti*. • Danes ob 15.30 se bo v »Vili Manin* v Passarianu začel prvi didaktični tečaj za vodiče. Tečaj poštevajoč povezave z državnimi in i organizira deželno odborništvo za šol- krajevnimi političnimi razmerami. Po drobneje bo o tem poročal in podal bolj poglobljeno oceno srečanja na drevišnji seji pokrajinskega sveta. JUTRI V REPNU Strokovni posvet o kraških gozdovih Jutri se bo ob 9. uri začelo v dvorani gostilne Križman v Repnu celodnevne diskusijsko srečanje o kraških gozdovih, ki ga prirejajo tržaška pokrajina, Kraška gorska skupnost in Svetovni sklad za zaščito narave (WWF). Na strokovno razpravo o stanju in perspektivah gozdov na Krasu so povabljene javne uprave, sindikati, strokovna združenja in ustanove z obeh strani meje. Vprašanje KPI županu v zvezi s krožkom «Zvczda» V imenu svetovalske skupine KPI je Fausto Monfalcon predložil županu Spacciniju vprašanje, s katerim stvo in kulturno delovanje v sodclo-' vanju s tržaškim mestnim zgodovinskim in umetnostnim muzejem. nošnjo stvarnostjo. Kljub povedanemu Da je Košutovo sporočilo podano nevsiljivo, še vedno se giblje na viejah pravljičnosti, osebe so izoblikovane neposredno, na odru prevladuje dualizem med dobrim in zlim ter še veliko takega, ki je blizu o: trokovemu srcu. Tudi fabula celotnega dela je za to gledališko zvrst nekonvencionalna in vendarle presenetljiva. V leto 1978 se prikrade iz zgodovine Vitez, vazal Karla Velikega, ki se nikakor ne more sprijazniti z današnjim načinom življenja. Radio, televizija, pralni stroj, ura, so mu tuji predmeti, ki jih vse po vrsti uniči, sodobnemu človeku pa pomenijo dobrobit in naslado. Šolarju Andreju, ki je v knjige zaljubljen fant, sovrstniki nočejo in ne morejo verjeti, da je prišla taka veličastna zgodovinska osebnost na obisk. Na koncu pa viteza vsi vzljubijo, tako Peter, Jana, Igor, no-na, policaj, učiteljica, saj jih je rešil hude pošasti - medveda. Le dva gledališka lika, šestprsti in njegov tovariš Refren, vidita v vitezu dobiček iti korist, zato ga skušata o mrežiti in uročiti, vendar še jima to ne posreči. Torej zmaga dobrega nad zlim. Ob povedanem se mi skoraj nehote vsiljujejo nekatere ugoto vitve, ki mogoče niso niti na mestu, a padejo v oči skoraj same od sebe. Že govorica viteza preseneča. V nasprotju z drugimi, govori vitez v verzih, to pa mogoče pomeni zgo dovinsko vlogo in pomen poezije, ki je lahko občasno poražena, nadomeščena s potrošniškimi rekviziti, a ne more izumreti, ne more prenehati obstajati, saj pomeni poezija lepoto in nenazadnje življenjsko vrednoto. Košuta se sooča tudi z drugačno res nico in ta je, da je človek produkt družbe, v kateri živi: «človek rojen je v svoj pravi čas,/rojen je v svoj svet,/v drugem vsakomur od nas/ je težko živet*. Tudi tu je mogoče ugotoviti spopad med generacijami, ideologijami, mišljenjem, itd., itd. Pa pustimo ob strani taka razmišljanja. Poudarili je treba, da so o-troci, ki so napolnili parter naše gledališke hiše, nadvse uživali, živo so se integrirali v predstavo in jo tudi sami, celo nasilno oblikovali. To je pa za avtorja, režiserja in igralce velik uspeh. Režiser Mario Vršič je ustvaril dovolj dinamično predsta vo, ki je kljub nekaterim pavzam učinkovala duhovito, veselo in živo, pri tem pa ima dober delež tudi enostavna scena Demetrija Ceja in kostumi Marije Vidau. Glasbena o-prema Aleksandra Vodopivca je še Hlinil lil'i ii M m ii iiiisii m n 1111111*1111« mi iitiiiivMiiiiitiKUMllIlflllllllMlIinilUlIMMiltlMiIllIilIlfiitllliit um STALIŠČE KULTURNIH USTANOV IN ZDRUŽENJ H li. ».> . .mi f»r Zahteva po bolj demokratični kulturni politiki v deželi Ustanove zahtevajo večjo demokratično kontrolo nad določevanjem finančnih sredstev za kulturne dejavnosti Nekatere kulturne ustanove in združenja, med katerimi sta tudi Slovenska prosvetna zveza in Stalno lovensko gledališče, ki so maja 1977. leta na deželni konferenci v »Vili Manin* podpisali resolucijo o smernicah za kulturno politiko dežele, so kritično ocenili zakonski osnutek deželnega odbora za refi-nansiranje starega zakona št. 23 iz leta 1973. Odborništvo za kulturo se je bilo obvezalo, da bo sklicalo ponovno konferenco ter izdelalo novo zakonodajo za posege na področju kulture. Teh obvez ni izpolnilo in omenjene ustanove in združenja so to dejstvo obsodili. ■iiiiiiiiiiiiiiMiiiiituiiiiiiiiiMiiiiiiuiMiiniiiiiHiiiimmiiuiiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiimimiiiiiiiiiMiiiiMiimiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiii VELIKA MATERIALNA SKODA IN USTAVLJEN PROMET Trčenje treh tovornjakov na Trbiški cesti Istočasno prehitevanje dveh tovornjakov zapletlo v nesrečo še cisterno s prikolico, polno surovega gorilnega olja Ustanove ob tem menijo, da jc potrebna decentralizacija deželne finančne podpore in da morajo pri tem odigrati važno vlogo pokrajin-ske uprave kot koordinatorji pri določanju sredstev krajevnim kulturnim organizacijam. Ravno tako mora biti kulturna politika dežele usmerjena v ovrednotenje javnih struktur in polivalentnih kulturnih centrov, kar z drugimi besedami pomeni omogočiti širšo soudeležbo ljudskih mn/žic pri kulturni' dejavnosti. Po drugi strani je po mnenju kulturnih ustanov potrebno določeno jamstvo, da bo tudi upravljanje zakona o kulturi demokratično in da bo porazdelitev sredstev publicizi-rana. Deželne kulturne ustanove so nadalje pripravljene organizirati srečanje, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga izdale ob zaključku sestanka, na katerem bi označili temeljne črte za novi zakon o finansiranju tovrstnih kulturnih ustanov v deželi. 9 Drevi ob 20.30 se bo na Proseku sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Ob 20. uri se bo sestala na svojem sedežu tudi konzulta za Novo mesto. Na obeh sejah bo razprava o proračunu za leto 1978. NA TRŽAŠKI UNIVERZI Od februarja do junija dodatni izpitni roki Trije tovornjaki bolj ali nanj poškodovani, precejšnja materialna škoda, več ur delno paraliziran promet in veliko dela za gasilce in a-gente prometne policije — to je o-bračun prometne nesreče, ki se je pripetila v včerajšnjih jutranjih u-rah na Trbiški cesti med Prosekom in Križem. Edina pozitivna nota je ta, da ni bilo hujših posledic za šoferje. Vsi trije so se izmazali brez najmanjše prakse, zato pa so se naužili izdatne doze strahu. Dinamika nesreče je dokaj zapletena, botrovala pa ji je v prvi vrsti nepievidnost. Dogodilo se je namreč naslednje: v smeri prot: Seslja-nu je mirno vozila avtocisterna s prikolico podjetja Cobez iz Ul. Ca-boto, ki jo je upravljal Bruno Ros si. Avtocisterno je začel prehitevati tovornjak podjetja Furlani, ki prodaja kmetijske stroje v Ul. Milano. To vozilo, ki je bilo sicer prazno, je upravljal Mario Soppani. V ti-ster trenutku se je odločil za prehitevanje tudi Franco Allara iz Cu-nea, ki je upravljal nasproti vozeči tovornjak OM 160. Tedaj je prišlo do neizbežnega. Cesta je bila pretesna za vsa štiri vozila, zato sta pr'- itvajoča šoferja nagonsko preusmerila svoji težki vozili na desno, a se kljub temu nista mogla izogniti drug drugemu. Kar pa je bilo najhujše, je tržaški tovornjak oplazil tudi prikolico avtocisterne, ki jo je zaneslo s ceste, da se je prevrnila v jarek, iz nje pa je začelo uhajati surovo gorilno olje. Od tega trenutka dalje so imeli glavno besedo gas:’ci z openske postaje, ka-terin so priskočili na pomoč še kolegi iz Trsta, ter agenti prometne policije. Promet je bil skoraj eno uro prekinjen in so ga morali pre-ur mer jati. Medtem so gasilci s pomočjo uslužbencev podjetja ANAS obsipavali velike oljnate madeže s peskom ter črpali gorivo, ki se ga je dalo rešiti (rešTi so namreč 20 tisoč litrov olja), nakar so morali vozila odstraniti. Vse to delo je trajalo do 16.30, zaradi česar je bil promet do te ure delno paraliziran. Celotne škode še niso ocenili. Tržaška univerza sporoča, da bodo med februarjem in junijem na posameznih inštitutih redni mesečni izpitni roki. Študenti bodo lahko delali izpite, ki spadajo v okvir programov za akademsko leto 1976/77 in za prejšnja leta, ne pa izpitov, ki so jih delali junija in oktobra 1977. leta ter v letošnjem februarja, pa so bili zavrnjeni. Pozitivno opravljeni izpiti pa se ne bodo šteli niti kar zadeva prehod v višji letnik, niti v zvezi s priznanjem olajšav pri plačilu šolskih taks. Prošnje za priglasitev k izpitom bo tajništvo sprejemalo od 30. januarja do 10. februarja t.l. same stopnjevala šarm mladinske i-gre, ki je v vseh zapustila ugoden vtis. Igralci Stane Starešinič, Stojan Colja, Linij Bogateč, Miranda Caha-rija, Aleš Valič, Silvij Kobal, Adri-jun Rustja, Zlata Rodošek, Bogdana Bratuž, Alojz Milič in Dušan Jazbec so se na odrskih deskah razživeli, vsi, brez izjeme so zaigrali neposredno in so se z veliko profesionalnostjo izmotali iz zagat, v katere: so jih spravili otroci. m. č. Drevi predavanje o grafopedagogiji Italijcnski inštitut za grafologi jo iz Trsta priredi drevi ob 18.30 v sodelovanju z Ljudsko univerzo zanimivo predavanje na temo vPraktič-ne izkušnj - grafologije na osnovni šoli*. Predavanje bo v veliki dvorani liceja «Dante» (Ul. Giustipiano 5), govorili pa bosta učiteljici Anita Cattarinussi in Nadir Nobile. Predavanje bo toliko bolj zanimivo, saj bo pripomoglo k boljšemu poznavanju otroške duševnosti in vzrokov določenega otrokoveg.: obnašanja, ki je lahko na prvi pogled nenormalno. Grafologija je torej v veliko pomoč predvsem tistim, ki imajo težko nalogo vzgajati in voditi otroke v življenje. Obvestilo izletnikom Vse izletnike, ki so se vpisali za potovanje v Egipt, London in na Kitajsko, prosimo naslednje: EGIPT: V ponedeljek, 6., in torek, 7. februarja, poravnajte, prosimo, svoj drugi in zadnji obrok (za obe skupini). Ob tej priložnosti prinesite s sabo tudi potni list in rumeno knjižico o opravljenem cepljenju. LONDON: V dneh 6. in 7. februarja poravnajte drugi obrok. KITAJSKA: V dneh kot zgoraj poravnajte drugi obrok. Čimprej se tudi cepite proti kozam in koleri. Izletnike, ki so se prijavili za izlet v BUDIMPEŠTO in ki nimajo v redu svojih potnih listov, naj poskrbijo, da bodo veljavni potni listi v njihovi posesti do 27. februarja, ko je treba plačati drugi obrok. Ob tej priložnosti prinesite s sabo tudi 2 fotografiji (za vizum), poleg tega pa boste morali OSEBNO podpisati ustrezni foi-mular. Vplačila obrokov dne 6. in 7. februarja se sprejemajo na upravi našega dnevnika v UL Montecchi 6 med 9.30 in 13. uro. Primorski dnevnik 9 V nedeljo, 29. januarja, bo v kinodvorani Aurora redni letni občni zbor tržaškega združenja krvodajalcev. Občni zbor se bo pričel ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju. 9 Tržaški italijansko-avstrljski krožek za kulturo prireja v sodelovanju s krožkom za kulturo in umetnost iz Trsta koncert skupine «Wiener Klari-nettrio*. Koncert bo danes, 27. t.m., ob 20. uri na sedežu Krožka za kul turo in umetnost, Ul. San Carlo 2. Tatovi v stanovanju — 4 milijoni lir plena Titovi so včeraj dopoldne okradli stanovanje 42-letne Marianne Curri por. Tonello v Ul. dei Mirti 3. Izkoristili so njeno odsotnost — ob 8. uri je namreč odšla po nakupih — ter vdrli v stanovanje. Zanimala jih je seveda predvsem zlatnina in te je bilo kar precej v skritih predalih spalnice. Skupno za 4 milijone lir. Nekaj je bilo tudi denarja. Ženska je tatvino oditrila, ko se je okrog 10. ure vrnila domov. Neka soseda je malo prej videla dva mladeniča, ki sta bežala po stopnišču. Identificirali žrtev prometne nesreče pri Fernetičih Včeraj so identificirali žensko, ki je v sredo zvečer postala žrtev prometne nesreče med Opčinami in Fernetiči. Gre za 69-letno Marijo Gra-i.o Fetta, ki je bila baje trideset let pacientka v umobolnici pri Sv. Ivanu. Kot znano, je nesrečnico povozil avtomobilist, ki je takoj po nesreči zbežal in ga še vedno iščejo. Avtomobilist je Fettovo zadel v hrbet in jo zbil na tla, nesreči pa Je prav gotovo botrovala gosta megla, ki je zelo omejevala vidljivost. Prav zaradi tega se je na i-stern kraju poškodoval tudi motorist, 70-letni Luciano Semite iz Ul. Belpoggio 16, ki je utrpel zlom ključnice in razne brazgotine po nogah. Po njegovem pripovedovanju se je zadnji trenutek umaknil truplu, ki je ležalo negibno na tleh, zaradi tega mu ie na spolzki cesti spodrsnilo in je padel. Po ugotovitvah agentov naj bi bfl motorist vendarle zadel v Fettijevo. V teku je preiskava, da bi ugotovili, ali je bil prav to usodni udarec. Stalno slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom ALDO NICOLAJ STARA GARDA (tragikomedija v dveh dejanjih) Prevod BORUT TREKMAN Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Režija MARIO URŠIČ Jutri, 28. t.m., ob 20. uri. Stalno slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Sezona 1977-78 MIROSLAV KOŠUTA VITEZ NA OBISKU mladinska igra v šestih .slikah DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU Scena Kostumi Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Režija MARIO URŠIČ Ponovitve: v torek, 31. t.m., ob 15.30 v sredo, 1. februarja, ob 15.30 Razstave LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-OOlf Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. V prostorih Slovenske prosvetne zveze v. Ul. sv. Frančiška 20 se nadaljuje zgodovinska razstava »London 1915 - Osimo 1975*, ki jo je ob priliki 30-letnice svoje ustanovitve priredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Razstava je odprta vsak delavnik do vključno sobote, 28. t.m., in sicer popoldne od 16. do 20. ure. V dopoldanskih urah Pa si lahko razstavo ogledajo samo organizirane skupine. V Prosvetnem domu razstavlja slikar Klavdij Palčič. Razstava, ki jo prireja SPD «Tabor», bo odprta do nedelje, 29. januarja, po naslednjem umiku: ob delavnikih od 18. do 20. ure, v nedeljo Pa od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. V galeriji »Rena Vecia* (Ul. Dono ta 20) bo do 10. februarja razstavljal svoja dela slikar Boris Zulian. Umik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 21, ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil - 4. redni "občni zbor. ki bo danes, 27. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Obračun in predračun 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Sprejem novih članov 5. Razno Včeraj-danes Danes, PETEK, 27. januarja JANEZ Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.03 — Dolžina dneva 9.28 — Luna vzide ob 20.34 in zatone ob 8.47. Jutri, SOBOTA, 28. januarja PETER Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11.2 stopinje, najnižja 3,3 ob 13. uri 11.2 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, nebo 3 desetinke pooblačeno, veter jugo-vzhodnik 6 km na uro, morje mimo, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 25. januarja 1978 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 93-letna Giovanna Gian-fre vd. Tidey, 78-letni Giovanni Bat-tista Coslovich, 74-letni Pietro Zugna, 75-letna Adalgisa Cauterucci por. Mo-lea, 74-letna Rosa Libutti vd. Castel-lano, 87-letna Olga Goss, 76-letni Francesco Srebemich, 83-letna Antonia Lonzarich vd. Vesnaver, 83-letna Argia Vedova vd. Žago, 44-letni Teodoro Paoletti, 81-letna Emmanuella Ugrande vd. Uva, -84-letni Alessandro Zimolo, 81-letna Lidia Antonopulo vd. Buttazzoni. 46-letni Giovanni Cociani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. Soncini 179, Ul. Revol-tella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z; arovance INAM In ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št.. 732-627 Mali oglasi SLUŽBA V RIMU: Hotel Bled, Roma 00185 via S.C. in Gerusalemme 40, tel. (06) 777102, sprejme v službo sledeče osebe: dekle ali mladeniča za pisarniško delo: zaželeno znanje hotelskega posla in tujih jezikov; dekle ali mladeniča, sposobnega vodenja hotelske restavracije z znanjem jezikov. Ponudbo na gornji naslov, v petek popoldne in soboto tudi na tel. št. (040) 212042. Gledališča 21< ROSSETTI Danes ob 20.30 (konec ot) . «La potenza delle tenebre* L. ja. Predstava v abonmaju: kup®0 Od 31. januarja, izven ab®j Simonijev »Tramonto*, igra Salv® done. Za abonente 30 in 20 o®*V pusta, mladina 1200 lir. pri osrednji blagajni v Pasaži ( AVDITORIJ Danes ob 20.30 (konec ob »Ljubosumne ženske* Goldonija bonmaju: kupon št. 5. Danes ob* 15.30. Teatro I*? rio: «Incontro». Vstopnina z cami, ki so na razpolago v tal gledališča v Ul. Crispi 58. Jj gledališki laboratorij je razdeU* šest večerov, glavne teme Pa obsegale obravnavo gledališki zika, stile igranja, dramaturški rije, življenja znamenitih- igraW šali bodo narediti tudi sociolog ziskavo o vlogi gledališčnika d družbi. Pri laboratoriju bodo j vpli člani Teatra Stabile, glasW slikarji itd. Od 1. februarja, izven abonJ »Processo per magia* Apulri* sCorfeja, igra Renzo Giovampid* abonente 30 in 20 odst. |xipusta.; ben popust za mladino (dve stavi po ceni za eno). Rea®\J pri osrednji blagajni v Pasaži PD SLOVENEC - BOBšT u ll vabi v nedeljo, 29. t.m., od uri v občinsko gledališče šeren* v Boljuncu na KULTURNO PRIREDI^ Nastopata pevski zbor in ^ ska skupina z veseloigro. Kino «Diffici'{. Ariston 16.00 — 22.00 »Diriiv**-^, rire*. Režija Umberto Silva- j Porel, Gerardo Amato. PreP® mladini pod 14. letdm. Mignou 15.00 «La scarpetta « ' sa». Barvni film. Nazionale 16.15—20.45 »Via to*. Clark Gable. Vivien 01(via De mia»- ( Havilland, Lesli* ward. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Io sono fania Sandrelli, Maria Michele Placido. Prepovedan pod 14. letom. ^ Excelsior 16.00 »Indians*. more, Elliot Sam, Westem film. Ned Fenice 15.30 »MacArthur il { ribelle*. Gregory Pečk. Bar'11' Eden 16.00 «Goodbye & Al®*j L"uomo della CIA*. Tony te, Claudia Cardinale. Barvni ^ Ril/, 16.00 «La banda del gobbo’^ mas Milian. Prepovedan •"jp pod 14. letom. Barvni film- J Kilodrammatico 16.00 »Conf*^ priibite di una monaca adolwK| Prepovedan mladini pod 18- , f Cristallo 16.00 «Yeti il gigante secolo*. Phoenix Grant, van, Tomy Kendall. Barvni Aurora 15.30 «11 gatto*. Ugo Mariangela Melato. Barvni 'fr Capitol 16.30 «La tigre č anc®1^; va: Sandokan alla riscossa*-Bedi, Barvni film. Moderno 16.30 «A1 di lš del _ del male*. Dominique Sand*" p povedan mladini pod 18. leto111, vni film. fid. Impero 16.30 «007 la spia che f loore." Barv"®* ^ mava*. Roger Moore. £»■-.» Ideale 16.00 «SS lager 5 1'infe*^ f< le donne*. Prepovedan mlad®* 18. letom. Barvni film. , Vittorio Venelo 16.30 «11 giustlL|i* George Kennedy. Prepoved*® ni pod 14. letom. Barvni Radio 16.00 »La via dfei bal Catherine Spaak in Pippo Barvni film. jjf Astra 16.30 «L'arancia meč®3 Ji Malcolm McDovvell. PreP® ^ mladini pod 18. letom. BaTVWj Volla (Milje) 17.00 «11 suo n®1®^ ceva tremare Tlnterpol in ab*/ Lee van Cleef, Edvvige b® , Prepovedan mladini pod K fild-j •S5 Razna obvesti VABIMO študente, dijake in mlar'- delavce, naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika. Možnost razširitve a-kviziterske mreže za prodajo knjig. Interesenti, pohit:te! KRAŠKI PUST 1978. V predP®^ času se bodo na Opčinah “ ji gostilne razporedile v sledeč1®^ vih in vam nudile pristno hrano ob zvokih harmonike! 30. januarja gostilna Mirella, nuarja Društvena gostilna, L 1 1 rja gostilna Simonič, 2. februa^j X7~1__o i* i____________ stilna Valerija in 3. februarja i Veto. j|ii Mladinska sekcija Slovenske J nostl iz Gorice in Mladinska * p ja Slovenske skupnosti iz Trstajj rejata v nedeljo, 29. januarja^ »Predpustni ples* v gostilni S®®^ Jamljah. Igral bo ansambel ** p 74. Začetek ob 19. uri. VstoP . ’ stovoljnimi prispevki. Vablje®) mladi. Izleti SPDT prireja v nedeljo. 29- jjjj rja. 6. zimski izlet na KraS- m lišfe je ob 8. uri na glavni *%i ni postaji v Trstu. Odhod a' ( do Materije je ob 8.10. Pot nince vodila na Artviže, pori8 bo preko Rodika na Kozino- Prispevki V počastitev spomina dr. Štolfe darujeta družini Poloja® j, kar 20.000 lir za Slovensko t*°D no društvo. Ob 3. obletnici smrti draf?e® . ža in očeta darujejo Mara, pij* Sonja Ferjančič 20.000 lir z* matico. Namesto cvetja na grob Matu( tirno ter Ingrid Kamp Setti1®® . jela Mari in Lidija Kobal 5000 vzdrževanje spomenika padlim J v Križu. V isti namen daruje “ Siega 5000 lir za vzdrževanje * nika padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina Tončb^ darujeta Ljubomir in Stanislav 5000 lir za Dijaško matico. ^morski dnevnik nja postajališča se nadaljuje GORIŠKI DNEVNIK 27. ‘januarja 1978 Na sestanku, ki je bil prejšnji teden, so člani šolskega sindikata CGIL sestavili in odobrili obširen dokument o slovenskem šolstvu. Predlagali ga bodo v razpravo de želnemu šolskemu sindikatu CGIL. V Gorici odobreni dokument se opira na predloge prof. Sama Pa liorja, ki .je bil izvoljen v vsedržavni svet za javno vzgojo in na dokument, ki ga je na svojem kon gresu sprejel pokrajinski kongres šolskega sindikata CGIL v Gorici. V dokumentu so še nekateri do datki, ki omenjajo bližajočo se reformo višjih srednjih šol in reformo univerze. V uvodu je poudarjeno, da se niso vse komponente slovenske šole udeležile decembrskih okrajnih in pokrajinskih šolskih volitev in da so zahtevale samostojen šolski okraj. Kar se tiče šolskih struktur, je v dokumentu rečeno, da bi bilo treba doseči enotno vodenje otroških vrtcev. Vrtce, ki jih je upravljala bivša ustanova ONAIRC, je prevzela državna uprava, obstajajo pa še vedno občinski vrtci. Vodstvo teh naj prevzeme slovensko vodilno osebje. Ustanoviti pa je treba otroške vrtce v vseh o. brobnih krajih goriške pokrajine, — ki so izven strnjenega slovenskega n,lunini,iinuiiHMiiHinMiiiiiiiiiimiiiMiniimiMliiiMiiiimmiMiililliiiiiiMlimiiimiliiimiliililliMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiniiiliiillillii 1 OZCmija, V lijih Pa Živijo Slovenci, • | treba bo misliti tudi na otvoritev SEJA devinsko-nabrežinskega občinskega sveta P m elo^ ernetičih so te dni začeli z ■p )vo,.Lv °^viru tretje faze gradnje itev n?a- P°slajališča. Gre za ure-Dvjh p JneSa prehoda in speljavo l*ls ki bodo povezovale popinji ,Ce z obstoječim omrežjem, pa a speljavo direktne cestne zveze med to prometno strukturo na naši strani in suhozemnim terminalom pri Sežani. Tretja faza del bo trajala predvidoma 15 mesecev, celokupna naložba pa bo znašala po sedanjih cenah okrog 6 milijard lir. Vzhodno od državne ceste štev. 58 (Opčine - Fernetiči/ So se stroji zarili v globino, kjer bo urejen podvoz za r.ove cestne priključke. Ob novem mejnem prehodu bodo v okviru tretje faze del zgradili tudi nekaj stavb za potrebe mejne policije,, za avtomobilski klub, za menjalnice itd. TEHTEN DOKUMENT ŠOLSKEGA SINDIKATA CGIL Zagotoviti najširšo dejansko avtonomijo slovenski šoli v vsej naši deželi Šole naj se razširijo tudi v videmsko pokrajino ■ Nujne so enake možnosti za razvoj naše šole v vseh pokrajinah dežele IZVOLJENI PREDSTAVNIKI OBČINE V ŠOLSKI OKRAJ jJfedstavBiki SSk so iz protesta zapustili sejo, svetovalec 0|la (PSI) pa se je glasovanja vzdržal - Vsi trije izvoljeni svetovalci so italijanske narodnosti ^iL^kovi seji občinskega sveta . Devin - Nabrežina so bile j občin .“a *°čka volitve predstavnikov fl^olit 8a svete v volilno telo za k\'Kj v, Predstavnikov občine v 16. .Jobte,-.^'aj, kot predvidevajo poji k° iin->|Ven' °dloki. To volilno telo jjllitj , ‘ o nalogo iz svoje srede izvo-j'tsesa predstavnikov v ta okraj, * f>tieiin Področja občin Devin - 1 ] 'S- ki Sn«-----ootin ocviii - Na- n„a’ p'ePentabor, Zgonik in del p *rrst- A'telavnik ie menil, da bi I rotiti eba razpravo o tej točki od-1 ®Hoinel,p°števajoč tudi priporočilo * bora ?a slovenskega šolskega od-o bojkotu volitev v okrajne y * ten. n druga priporočila ,ki so jih j stranu Srri'slu sprejele demokratične so‘ Prpr,oto’ml,/i rrn kpt in ^eihsk u^^Hili' da je izvolitev treh ^Vna h i Predstavnikov administra-tt Pbhia 0 zn°st, ki v ničemer ne spre-g str?n, sPrejetih obvez demokratičnih ~ Msu. do ustanovitve slovenskega 50 Wa okraja. Predstavniki PSI Predlagali, naj bi sprejeli »ftu,. IJ0 o slovenskem šolskem o- n® kar pa KD ni pristala z h — ' - stavi 1 ne bo sodelovala pri se ^ re^ke.resolucije zaradi «politič-j Um i l,i PSI je nato svoj pred-'l da bj fkriila ko je bilo poudarjeno, Ponovit a resolucija pomenila zgolj Noh„‘cv že pred časom sprejete res°lucije. , avnik SSk je nato v daljšem strank Ponovil in objasnil stališče davnih do vprašanja izvolitve pred-M pr, °Y občine v šolski okraj in “bvejn tem ponovno skliceval na kPaak°Sti ostalih demokratičnih bojkoti ,na umestnost doslednosti Jplitvj udi v primeru, ko gre za treh predstavnikov občine v vih napisov in o pomanjkljivih slovenskih napisih v avtobusih. Glede prvih dveh vprašanj se je uprava sklicevala na omejene delovne sposobnosti občine, v zvezi s tretjim vprašanjem je odgovorila, da prevozniški konzorcij kljub vsem urgencam občinske uprave ni še ničesar storil. Problem bo predstavljalo tudi dograjevanje kraškega vodovoda. I. Pertot • Drevi bo ob 20. uri v krožku za šocialno-politične vede »Che Guevara* govoril Angelo Bonsignori, član tajništva SUNI A, na. temo: »Pravične stanarine*. Sledila bo razprava. vrtcev v videmski pokrajini. Kar se osnovnih šol tiče. obstaja hudo vprašanje večrazrednjh razredov. Ne bi smeli v tem primeru strogo upoštevati ministrska merila. Treba bi bilo okrepiti službo prevozov s šolskimi avtobusi. Kar se nižjih Tržaška avtonomna federacija KPI srednjih šol tiče, pa podpira šol- Vlada demokratične solidarnosti edina rešitev iz sedanje krize in ZKMI sta v teh dneh izdali letak, ki sta ga porazdelili po šolah in tovarnah. V letaku KPI in ZKMI ugotavljata sedanji položaj v državi, s krizo, ki pretresa vse družbenopolitično in gospodarsko življenje ter pripominjata, da je edini izhod iz krize le vlada demokratične solidarnosti, to je vlada, ki sloni na čim širši udeležbi demokratičnih strank, predvsem pa tistih, ki zagovarjajo in podpirajo interese delavstva. KPI odločno zavrača predčasen razpust parlamenta, oziroma predčasne volitve, kot tudi zavrača vsakršno vmešavanje ZDA v italijanske notranje zadeve. Letak se zaključuje s pozivom vsem komunistom, delavcem, mladini, ženskam in vsem naprednim ljudem, ki se zavzemajo za boljšo prihodnost države, naj se splošno mobilizirajo za uresničitev teh ciljev, ki predstavljajo edino rešitev iz sedanjeTirize. mn iiliiimi*nniiiiiiiiiiiiiiiii,,Hiii,iii,,,,iiiiiiii»inif m iiminimnimnnnnn m* •••••••• ii MiiiiliniHimiiiiiii NOV FAŠISTIČNI PODVIG V TRSTU NEZNANCI SUROVO PRETEPLI DUHOVNIKA MARIA VATTO Duhovnika, ki se ukvarja s problematično in prestop-niško mladino, so napadli v stanovanju trije mladeniči Zateči se je moral v bolnišnico sveti ne morejo sestati in pričeti z delom. Goriški šolski skrbnik ima prav v tem svojem protestu, krivdo je treba zvrniti na tiste občinske u-prave, pa tudi na pokrajino (na njej je komisar), na deželo in na vlado, Jki niso spoštovale svojih obveznosti. Najhuje bo najbrž z občinami. Te morajo imenovati vsaka po tri zastopnike ti se morajo skupno zbrati in izvoliti enajst zastopnikov vseh občin Goriške v pokrajinski šolski svet. Postopek bo torej še precej dolg. Krivdo za stvar torej nosijo v glavnem demokristjani, saj so občine, ki niso imenovale svojih zastopnikov v glavnem v rokah demokristjanov, na jjokrajini, deželi in v vladi prav tako imajo oni u-pravo v rokah. Zato se nam zdi popolnoma neumestno tiskovno poročilo pokrajinskega vodstva KD v Gorici, ki apelira na slovenske občine, da bi te čimprej imenovale svoje zastopnike v svet svetovalcev. kj mora izvoliti 11 članov pokrajinskega šolskega sveta. Sloven ske občine naj bi na ta način, tako je rečeno v poročilu KD. »zaustavile razkroj med slovensko in italijansko šolo*. Kdo je tisti, ki ni hotel dati avtonomije in samostojnega slovenskega šolskega okraja našim šolam? Ali ni to bila krščanska demokracija v deželnem in državnem merili) pa čeprav so bili goriški demokristjanski mladinci za avtonomijo naše šole? Razprava KD o RAI-TV Krščanska demokracija iz naše dežele organizira jutri v goriškem Avditoriju razpravo na temo «Radio in televizija v Italiji in Furlaniji - Julijski krajini*. Predsedoval bo vsedržavni podtajnik stranke posl. Gio-vanni Gallorj, spregovorili pa bodo posl. Mauro Bubbico, prof. Rober to Zaccaria in deželni odbornik Gio-vanni Cocianni. • Jutri, 28. t.m., bodo na občnem zboru na goriškem sodišču izvolili novo vodstvo odvetniške zbornice. Zasedanje je sklicano za 11. uro-. V primeru da udeležba ne bo odgovarjala statutarnim pravilom, bodo občni zbor sklicali ponovno v torek, 31. janua rja, ob 18. uri na istem sedežu. 2. KROG GORIŠKEGA SREČANJA MALIH ODROV 78 Soočenje s skupino «Sandkorn» iz Karlsruheja v ZR Nemčiji UMIMMIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinnilllMIIIIIMIMIIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllllMflll SKLEP UPRAVNE KOMISIJE »d °krai in izrekel mnenje, da Sfneio h?Yaniu v šolske okraje ne jti na .noben način prisotni Pozvala 1 Pasovi. Zato je SSk tudi Mj n a ostale slovenske svetovalce stavniu delujejo pri volitvah pred-Cl, °v občine v 16. šolski okraj. ai in P, ^edst! Zapustili sejo občinskega i^aVah^° ločko je župan poročal o •šltnite , ?aradi katerih se je za- za le- kny0 '. zaradi katerih se , 197(, '^delovanje proračuna- reba J Spremeniti je bilo namreč ?lli odklonilnega stališča ?Pevei»Ke ,ulpi'ave do prošenj za pri-°dboru za organizacijo kra-arUštv Pusta in nekaterim športnim fPtadi , ' Do težav je prišlo tudi !aHrnZam,K'ie dežele pri priznanju ^“dsst: ■ :r agsno rešitev variante Ja p V sani; do odklonilnega stališča D° te?-av je prišlo tudi 'a1sketIZamude dežele pri priznanju Primanjkljaja v občinski f)a ' dežela tudi še ni odgovori-.''■ošne predlagano rešitev variante Mr » aa urbanističnega načrta, na Ž že dve leti. ^lski' r,asanii sta se oglasili sveto Sala kUp.ini ssk in KD. SSk je z.a-kri), ...Pejssnilo o popravku neka-- urinskih cest, o brisanju žalji- Duhovnika Maria Vatto, ki je tržaški javnosti znan zaradi svoje večstranske družbene angažiranosti, za radi vztrajnega dela med mladimi prestopniki in emarginiranci, predvsem pa zaradi svoje predanosti boju proti uživanju mamil med tržaško mladino in seveda proti razpečevanju mamil, so včeraj zahrbtno napadli in surovo pretepli trije neznanci. Očitno gre za nov primer tistega nasilja, ki označuje tržaško stvarnost teh zadnjih mesecev z vrsto podlih podvigov, ki gredo cd bombnih atentatov na sedeže strank in organizacij in na domove političnih predstavnikov, do fizičnih obračunavanj z demokratičnimi predstavniki. Tudi včerajšnji napad na duhovni ka Vatto je delo tistih, ki bi radi še naprej ohranjali in netili vzdušje napetosti in strahu z jasnim ciljem rušenja demokratičnih vrednot in pridobitev. Dovolj jasno izpričuje to ugotovitev tudi grožnja, s katero so se napadalci zagnali nad duhovnika: «To je le opozorilo! Svinjski far, ki pomagaš rdečim narkomanom!* S temi besedami se je eden od napadalcev lotil Vatte s pestmi v želodec, medtem ko sta ga dva držala za roke. To se je pripetilo okrog 7.30. Pri vratih Vattovega stanovanja v Ul. Rota 3, kjer je bil še do pred kratkim tudi sedež Solidarnostnega centra za pomoč narkomanom (ta sedež so sedaj prenesli v Naselje Sv. Sergija), je pozvonilo. Duhovnik je bil prepričan, da so smetarji, kot vsako jutro, zato je brez pomislekov odprl. Tedaj so planili nadenj in ga, kot rečeno, pretepli, nakar so potrgali telefonsko žico ter zbežali. Ni jih videl v obraz. Delno si je zapomnil le tistega, ki ga je obdeloval s pestmi. Star naj bi bil o-krog 25 let, oblečen pa je bil v modre kavbojke in črn usnjen jopič ter črne rokavice. Duhovnik, ki mu je 40 let, se je esele, živahne, šaljive na PUSTNEM KONCERTU pevskega zbora Valentin vodnik iz doline Dirigent: IGNACIJ OTA S°delujejo: VANEK in DREJČEK in GODBA NA PIHALA IZ BOLJUNCA v Gledališču «france prešeren* v bouuncu jutri, 28. JANUARJA, OB 20.30 v hudih bolečinah odzibal do spodnjega stanovanja ter od tu poklical policijskega polkovnika Morandini-ja. Takoj je v Ul. Rota (to je pri Sv. Justu) pridirjal policijski avtomobil. Agenti so pregledali okolico, a brez uspeha. O neznancih pi bilo več sledu. Vatto so zaradi hudih udarcev in verjetnih notranjih poškodb pospremili v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovanju s prognozo okrevanja v desetih dneh. Preiskava je v polnem teku, vodi pa jo politični oddelek kvesture. Na pobudo tržaške pokrajine Razprava o dodatkih in barvilih v hrani V okviru ciklusa srečanj z javnostjo, ki jih prireja tržaška pokrajinska uprava pod skupnim naslovom «Za drugačno kakovost življenja*, bo drevi ob 18. uri v konferenčni dvorani pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso v Ulici La Marmora št. 13 javna razprava o temi «Dodatki in barvila v hrani*. mm DANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A, TRST - ULICA r.FlLZMO ' S? fll-ddu TEČAJI VALUT V MILANU DNE 26. 1. 1978 Ameriški dolar: debeli 867,50 drobni 840.- Funt šterling 1692.— Švicarski frank 436;— Francoski frank 183,50 Belgijski frank 25,75 Nemška marka 408,— Avstrijski šiling 57.50 Kanadski dolar 755.- Holandski florint 380.— Danska krona 145.— švedska krona 182.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 21.- drobni 19.50 Dinar: debeli 42,- drobni 42,- ski sindikat CGIL otvoritev take šole v Doberdobu. Poglavje zase so višje srednje šole. Stvar bo treba podrobneje preučiti v trenutku, ko pride do reforme te šole. Sedaj pa bi bilo treba nujno spremeniti trgovsko poklicno šolo v Gorici v tehnični zavod za zunanjo trgovino. Tudi za slovenske delavce naj se ustanovijo tečaji 150 ur. Kar se osebja tiče. je treba izvesti natečaje za službo v slovenskih otrošk h vrtcih. Tu je treba upoštevati diplome, ki so jih vrtnarice dobile na slovenskem učiteljišču, ki ima tečaj za vrtnarice. Potrebno pa je tudi dodatno usposabljanje učnega osebja na vseh šolah. Treba bi ga bilo izvajati delno v Itgliji, delno v Sloveniji. Odpraviti je treba razliko med šolniki na Tržaškem in Goriškem. Prvi namreč lahko obiskujejo razne tečaje v Sloveniji. Treba je dati profesorjem in u-čiteljem večjo možnost pri izbiri šolskih knjig. Zato naj se določena sredstva namenijo tudi za sestavo skript in pomožnih knjig. Pri njih sestavi so lahko soudeleženi tudi jugoslovanski državljani. Nujno je treba dati ustrezne šole Slovencem v videmski pokrajini. Najprej je treba ustanoviti otroške vrtce. Vsekakor pa se .je treba o tem vprašanju pogovoriti s šolskimi dejavniki v prizadetih krajih. Ustanoviti je treba tudi tečaje slovenskega knjižnega jezika za odrasle. Posebnost slovenske šole terja tudi ustrezno avtonomijo, ki mora biti administrativna, didaktično-pedagoška in tudi kar se tiče sa mostojnosti šolskih svetov. Pri vsakem šolskem skrbništvu naj se u-stanovi sekcija za slovenske šole in na čelu te sekcije mora biti redni profesor slovenskih šol. ki naj ima status namestnika šolskega skrbnika. Prav tako je treba ustanoviti samostojen slovenski šolski okraj. Istočasno bi bilo treba sestaviti samostojne učne programe za slovenske šole. Posebno pozornost bo treba v bodoče posvetiti reformi višjega srednjega šolstva, strokovnemu usposabljanju in reformi univerze. Kdo zavlačuje ustanovitev pokrajinskega in okrajnih šolskih svetov? V pogovoru z novinarjem tržaškega italijanskega dnevnika .je goriški šolski skrbnik dr. Camillo Imbriani obžaloval dejstvo, da ni še mogel sklicati niti pokrajinskega niti dveh okrajnih šolskih svetov (Gorica in Tržič), ker niso nekatere občine imenovale svejih predstavnikov, ker tega nista napravili niti pokrajinska uprava niti dežela in tildi ker ni prosvetno ministrstvo v Rimu imenovalo zastopnikov ravnateljev v omenjene svete. Kljub izrecnim zakonskim določilom se omenjeni trije šolski Galerija «Spazzapan» v Gradišču bo kmalu postala občinska Zadnjo besedo ima zdaj upravni svet le lovišč ar ske ustanove - Bogat program kulturnih prireditev - Fotografska razstava slovenskega mojstra Kocjančiča V palači Torriani v Gradišču, na sedežu tamkajšnje avtonomne leto-viščarske ustanove še je te dni sestala komisija, ki upravlja galerijo »Luigi Spazzapan*. Dogodek zasluži nekoliko več pozornosti, ker je komisija, poleg nekaterih običajnih zadev razpravljala in odločala o programu kulturnih prireditev v tekočem letu. Posebnega pomena pa je odločitev, da se galerija priključi gradiščanskemu muzeju in kot taka preide v občinsko last. V zvezi s tem veljal omeniti, da je komisija podprla prošnjo občine ter tako odločitev utemeljila z argumenti, ki jih bodo predložili upravnemu svetu av tonomne letoviščarske ustanove, ki ima glede takega prehoda zadnjo besedo. Vsekakor velja poudariti, da bo galerija, tudi pod novo upravo, še dalje ohranila operativno samostojnost. Program kulturnih prireditev, ki jih bodo- skušali uresničiti letos, v skladu z razpoložljivostjo denarnih sredstev, je dokaj bogat. Najprej bo na vrsti posvet o vlogi muzejev v današnji družbi, sledil pa bo ciklus predavanj prof. Medeota o smernicah v slikarski umetnosti od ekspresionizma do danes, medtem ko bo arhitekt Brunello poskrbel za ciklus predavanj o urbanistični u-reditvi Gradišča, s posebnim ozirom na zavarovanje zgodovinskega jedra. V nizu razstav, ki se bodo zvrstile, naj omenimo samo nekaj najpo membnejših. V poletnih mesecih bodo na ogled grafična dela P. P. Pasolinija. Za to razstavo je dala pobudo rimska občina. Predvidena je nadalje mtološka razstava slikarja Sergia Altierija ter fotografska razstava slovenskega mojstra Kocjančiča. V okviru kulturnih izmenjav pripravlja komisija razstavo slovenskih slikarjev. Posebno pozornost bodo letos namenili mladini umetnikom MENJALNICA vseh tujih valut Stalno slovensko gledališče v Trstu JANEZ SVETOKRISKI EN SREČEN, VESELI INU TROŠTČV POLN DAN VOŠČIM naše dežele in v tem smislu so že stekle priprave za posebno razstavo na kateri bi sodelovali najvidnejši umetniki, vsak z enim delom. Upravna komisija je na seji tudi razpravljala in odobrila obračun poslovanja v lanskem letu, ki izkazuje 10.332.305 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Sprejela je nadalje sklep o izdatku za naročnino za ne katere strokovne revije ter odobrila zamenjavo dveh članov. V Kulturnem domu v Sovodnjah je lepo uspel filmski večer, ki ga je v sredo priredilo domače prosvetno društvo. Kinoamater Zdenko Vogrič iz Gorice je prikazal svoj kratkome-traini film o otvoritvi osnovne šole v Sovodnjah, Miladin Čeme iz Gorice pa svoj film o potovanju po Južni Indiji in Šri Lanki. Drevi 31. redni obrni zbor planinskega društva v Gorici Goriški planinci se bodo zbrali dre vi ob 20. uri na rednem letnem občnem zboru v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu. Dnevni red 31. rednega občnega zbora predvideva poleg uvodnih formalnosti podelitev priznanj, poročila predsednika in odbornikov društva ter razpravo. Pred zasedanjem bo nastopil moški pevski zbor »Brda*. II. krop GORIŠKEGA SREČANJA MALIH ODROV 78 v Primorskem dramskem gledališču se je razvil te do srednjega dela svojega prereza ter nam je za predstavo »Da j te mi moje črne punčke* v takrat, bilo pod Italijo. Gospodarji. pri katerih sem delala, so sicer že pomrli, vendar bi lahko našla tudi priče, ki bi to potrdile. Hotela sem vas vprašati, če se mi sploh splača delati poti in papirje. Če hi mi dala Italija pokojnino, kot dobi vajo nekateri na območju tako zvarte bivše cone B (tudi kjer. jaz bivam, je la cona), bi mi seveda prav prišla. Mi lahko pojasnite. za kal gre. če mi kaj pritiče in kaj bi morala naredili. Hvala lepa.* T.D. Očitno se v vašem pismu na našate na zakon št. 35 z dne 1. februarja 1962, ki je zaradi neurejenih socialnih razmer (dato dajalci niso plačevali zavarovalnih prispevkov) nudil možnost delojemalcem (ki so bili v podrejenem delovnem razmerju) iz Juli iške krajine in Tridenta. da odkupijo delovno dobo v razdobju med I. julijem 1020 in 28. le-bruarjem 1926. Omenjeni zakon 16. št. je sicer zapadel, vendar je aprila 1974 izšel nov zakon 114, ki ponovno odpira termin za odkup oziroma poravnavo zavarovalnih prispevkov v omenjenem r^jsdobju. Člen 2-sexies izrecno predvideva, da je rok ponovno odprt za neomejen čas. To pomeni, da termin za predstavitev zadevnih prošenj na INPS ne zapade konec marca letos, temveč ni za to predvidena nobena zapadlost, kot jasno pravi zakon in pristojni uradi zavarovalnega zavoda. Torej je netočna informacija o skorajšnji zapadlosti termina. Kar zadeva možnost, da bi se tudi sedanji jugoslovanski državljani, kj izpolnjujejo predpisane pogoje, poslužili tega zakona in si zagotovili minimalno pokojnino od italijanskega zavarovalnega zavoda, je treba ločiti med dvema situacijama. Odločilnega pomena je bivališče: bivšim podrejenim delavcem iz bivše »cone B* INPS prizna minimalno invalidsko pokojnino (seveda če nimajo nobene po kojnine v Jugoslaviji), dovolj da preko nadomestne izjave notarskega akta navedejo delovno mesto v razdobju 1.7.1920 28.2.1926, priložijo potrdilo o takratnem bivališču in seveda vložijo prošnji za odkup oziroma invalidsko pokojni no, neglede n.i državljanstvo. Za območja, ki so bila svoj čas pod Italijo in so prešla pod Jugoslavijo. pa INPS upošteva le prošnje tistih prosilcev, kj so italijanski državljani. V primeru, da nekdo iz omenjenih kategorij že uživa neko |x>kojnino, pa ne more dobiti v Italiji samostojne pokojnine, vendar pa delovno dobo v Italiji (po odkupu 1920 26) lahko uveljavi po konvenciji in si zagotovi sorazmerni del pokoinine. Vendar pa je treba proučiti vsak primer zase, zato izkoriščam priložnost, da vabim vse zainteresirane na razgovor. V vašem specifičnem primeru vsaj na osnovi podatkov, ki jih navajate, kaže, da izpolnjujete vse pogoje za odkup delovne dobe 1920-26 in za priznanje pravice do pokojnine. Javite se kaj v našem uradu, da se pogovorimo in primerno ukrepamo. ZADNJI DNEVI ZA PRIJAVO OLJK Ponovno obveščamo vse pridelovalce oljk iz tržaške pokrajine, da konec tega meseca zapade rok za prijavo oljčnega pridelka in za predložitev zadevnih prošenj za prispevek iz posebnega sklada EGS. Naš patronat Kmečke zveze INAC bo do- sobote, 28. t.m. na razpolago vsem zainteresiranim pridelovalcem oljk, da uredi vse formalnosti v zvezi z omenjenimi pratikami, prošnjam pa je treba priložiti potrdilo o opravljenem stiskanju, če kdo še ni stiskal oljk, mora do konca meseca obvezno narediti prijavo, naknadno pa bo v roku petnajstih dni moral vložiti še prošnjo za prispevek. 1 je na tolikšno razdaljo ter ob tolikšni brzini izredno tvegano in delikatno, saj tudi najmanjša napaka v balističnih izračunih pomeni že neuspeh, v konkretnem primeru pa tudi nevarnost za dve življenji. V tem primeru pa je šlo-vse v najboljšem redu, medtem ko se je podoben poskus s »Sojužacn 23» lani oktobra ponesrečil in sta morala kozmonavta opustit) svoj poskus in se vrniti na. zemljo. Brž ko so-»tovorno* ladjo■ »Progress 1» v petek zvečpr izstrelili proti vesolju, so iz vesoljskega centra v Podmosliovju sporočili, da gre za nov poskus. Govor je bil tudi o tem, kaj poskus pomeni. »Tovornjak* jp odpeljal »tja gor* določene količine goriva za motorje vesoljske ladje »Saljut 6», nadalje je odpeljal nčkaj opreme, rezervnih delov in tudi nekaj hrane za Romanenka in Grečka. Vloga »tovornjaka* je torej v tem, da služi kot nekakšna servisna sluz ba v vesolju, oziroma da povezuje zemljo z vesoljem. Prekladanje, materiala s «tovornjaka» v znanstveno postajo sc jo začelo takoj j". 'Hmnapenk.0 in GreetvO, brž ko sta odprla »yj.:ai,i\^, med svojo ladjo m pravkar pri spejinj «tovornjakom» »Progress 1*1- »Tovornjak* se ne bo vrnil na zemljo, pač . pa bo po opravljeni nalogi krožil po vesolju, dokler se, ne bo njegova krožnica toliko približala zemlji, da bo v gostejših plasteh atmosfere zgorel. Namen tovrstnega poskusa je torej zagotoviti »čimbolj ceneno servisno službo* /a pomoč ali oskrbovanje vesoljske postaje «Saljut 6». Trenutno kroži okoli zemlje »kozmični vlak», ki ga sestavljata «Sojuz 27». »Saljut 6» in še »tovornjak* »Progress 1». Pošiljanje dodatnega goriva v vesolje je povezano, z načrti, da ' orbitalne postaje, kakršna je »Saljut 0» dalj časa ostanejo na svoji krožni poti okoli zemlje in da se v njih zvrsti »na delu* čimveč po sa.dk. Brez dodatnega goriva pa bi to bilo nemogočo, ker-je postaja »Saljut 6» opremljena z majhnimi motorji in majhnimi zalogami go riva. In kadar morajo ti motorji večkrat «popravljati* krožnico »Salda*. iztrošijo gorivo, ki ga je Ireba nadomestiti. Čeprav je res, da »Saljut 6» kroži zelo visoko Rad zemljo,, ga njena privlačnost ven darle vleče k sebi in ga morajo njeni motorji ponovno »potegniti* v »višje lege*. Pa ne sanjo to. Nova servisria postaja ali »tovornjak* »Progress 1» dovaža v vesolje tudi druge stvari. Tako je na primer sedaj pripeljal, Romancnku in Grečku no Ve količine vode in zraka. S tem sc podaljša »delovna doba* po staje in pp možnost dveh kozmonavtov,'da ostaneta dalj časa rta svojem potovanju okoli zemlje, na svojem delu v proučevanju, veso 1 ja..zemlje, raznih pojavov in predvsem v proučevanju samih sebe. Znano je namreč, da ima tudi ta poskus namen proučiti zdržljivost človeka v vesolju, v breztežnostnem prostoru. Illlimilllllllllllllllllllllll 11111111111111111111111111 llllimillllllllHHIHIIIIIIimtIIIHIHIIIIIIHIfllllllllllllHIHIIIIIII Kulturni dogodki v slikah Kakor smo že poročali, je PD «Vesua» iz Križa imelo v nedeljo občili zbor. Opensko SPD «Tabor» je imelo te dpi dva omembe vredna dogodka: najprej odprtje razstave tlel Klavdija Palčiča, na katerem je nastopila skupina članov dramske sekcije, nalo pa v nedeljo občni zbor Toda zakaj »avtonomisti* pridobivajo na moči in zakaj se mladina še vedno pridružuje njihovim vrstam? Razlogov za to je več. Prvi pro-. blem je vprašanje, ki si ga dandanes mladenič ali dekle vedno pogosteje zastavljata in sicer vprašanje, kje naj se pravzaprav mladina shaja in kje naj dobi možnost za konkretno delovanje, ki se ne bo omejevalo le na sestanke in razprave, pač pa bo s konkretnim delom dalo mlademu človeku mož nost, da uresniči svojo osebnost. To vprašanje, ki ga slovenska zamejska mladina ne občuti tako živo, a je zelo aktualno med njenimi italijanskima vrstniki, so stranke, pa tudi druge organizacije doslej le preveč zanemarjale. In prav v tem je iskati vzrok, da je marsikateri mladenič, ki sploh ni iskal politične aktivnosti, pač pa možnost, da bi se shajal z vrstniki in da bi skušal z njimi reševati vprašanje prostega časa, nehote zašel v vrste »avtonomistov*, ne da bi sploh dobro poznal njihovo politično usmerjenost. Drugo napako so storile stranke same tedaj, ko se, je ..»avtonomi-zem» šele pojavil, a se niso dovolj potrudile, da bi s temi mladinci vzpostavile neki dialog. Ko so koj po orvem neuspelem poskusu to možnost zavrgle; sb' skušale leve skrajneže izolirati, a so s svojim ostrim nastopom večkrat lo izzvale njihovo nasilje, njihov odpor. Po teli uvodnih ugotovitvali so dijaki skušali analizirati nedavne dogodke v Ul. Gambini ter iz analize izvesti sklepe, ali so skrajno levičarski mladinci zares znali v bivši občinski menzi prikazati svojo socialno alternativo. Zamisel o socialnem centru, kakor tudi nekatere druge pobude vsekakor niso bile negativne, vprašati pa sc je treba, ali s<. bivšo menzo zares spremenili v Socialni center in ali je »avtonomistično gibanje*, ki hoče biti alternativa vsem »nedemokratičnim strukturam* zares demokratično alj pa je ideološko še bolj dušeče in enostransko kot so strukture same. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Kako je Yu Kung premaknil gorovja 13.00 Risanke: FANTASTIČNA JEANNIE 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v par lamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Nemščina 17.00 Ob petih z Romino Poiver 17.05 Gledališče vabi: Le allegre comari di Windsor 18.(K) Argumenti: Z a ekranom 18.30 DNEVNIK 1 — KRONIKE SEVER KLIČE JUG — JUG KLIČE SEVER 19.00 Intervjuji in mnenja o festi valu v Sanremu 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TAM TAM — Aktualnosti Dnevnika 1 21.35 HIŠA IZ 92. ULICE, film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim, knjižna rubrika 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Morska biologija, 4. del Program za mladino 17.00 SESAMO APRITI, risani filmi 17.30 Enostavno je — Program o znanosti in tehniki 18.(K) Vzgojna oddaja 18.25 Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.45 Dober večer š. .. Tarzanom & C. DRUŽINA ADDAMS Tarzan gospodar džungle Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti st«*| 20.40 PORTOBELLO, petkov sefj 21.50 Povesti Priuia Levijo: Procacciatori d’affari # 22.30 FEMMINILE MASCHIL& . Ob koncu DNEVNIK 2 * ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA T', ^ Ljubljana i BiSSn, 9.30 in 12.30 TV V ŠOLI ,Poz; 17.05 O kozlovskem biku in o sUGop nati brezi Jerko 17.35 Deček Dominik, serija Stic g 18.00 Obzornik p. ’ 18.10 Domači ansambli ,sl V v t teratura: 15.05 Prvj Nip: vest; 18.15 Film in njegova Quando fiorisce il vino nuOVO^k ba; 19.30 Nabožna oddaja; tili 33 in 45. RADIO 2 St Sanremo anteprima; 21.05 Sil>f ,rt. nična sezona 1978; 22.30 Svet *!, " ' SF»i iAt< 7.30, 8.30, 9.30. 11.30. ** 1 13.30. 15.30, 17.30, 18.30 in > 'f tW Poročila, 6.00 in 7.55 Glasbart dobro jutro; 8.45 Film J'**,! 9.32 Kovač samostana. PoV“s,. . 11.32 M,v sweet Lord: 12.45 ^ ( kova povest; 13.00 Glasbsne.r(f vo (j, vosti: 13.40 Settantottissimo; (Jvoijn Tukaj Radio 2; 16.37 »II ®fat|8 diritto*; 17.55 Big Musič; Prijetno poslušanje: 21.15 j A>Stis in vsega sveta; ' 21.29 Ra*0 P2-Ventunoeventinove SLOVENIJA 10.15 Ed Ig (falfPUt: 10.32 'Mini juke-bbx; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 13.00 Z nami je...; 14.00 Kultura in družba; 14.15 Orkester Borghesi; 14.33 Glasba in popevke; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Premarksistični in marksistični somišljeniki; 15.10 Valčki in [rolke; 15.40 Flash glasba; 15.45 Orkester Tullio Freddoli-ni; 16.00 Turistični napotki; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.(M) Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Glasba in zvoki; 21.17 Orkester lahke glasbe; 21.32 Simfonični koncert. 5.00. 6.00, 7.00, 8.00 . 9.00, j°' rai 5.1« Danes za vas: 6.20 RfikreJjj R ra n.si^— ž..i .... ..i___;l • i" 11.00, 12.00. 13.00, 13.00. 19.00, 22.00 ,»l > 1 0 23.00 Poro^r? ® ■14.00, ja; 6.50 Dobro jutro, otroci L '.‘l luv^ Beseda na današnji dan: 8.08 d ^ j Irena matineja; 9.05 Za ^ola,V 9-30 Iz glasbene tradicije jiUš0*^. 1 vanskih narodov; 10.15 Kdaj.^ L’ 'J l/n i 11 r\„ /inm1), 1/k A fr 'Puristi In. , kako in po čem?; 10.45 Turisti Im] napotki; 11.03 Znano in prilj^p X RADIO 1 7-00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.(K) Poročila: 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje: 7.47 Kočija, radijska igra: 8.43 Včeraj v parlamentu; 8.50 Znane romance; 93)0 in 10.35 Radio. anclVio; 11.25 Ena dežela naenkrat: Kampanija; 12.05 in 13.30 Vj in jaz; 14.05 Ra- 1*7 i( ’«*», no: 12.10 Z orkestri in solisti; L I«q ' Pihalne godbe; 1,3.20 Zabavna P ■ t>a: 13.30 Priporočajo vam • • ‘ 13.50 človek in zdravje; 14.05 d , bena pravljica; 14.25 Naši urtf0. ki mladim poslušalcem; 14.30 y J •ra po željah; 15.30 Glasbeni f termezzb; 15.45 Naš- gost; 16-fl0,aV til ja k; 17.00 Studio ob 17.00; Moment mušicah 19 20 Žaba',, glasba; 19.35 Lahko noč, 19.45 Minute z ansamblom Miheliča; 20.(K) Stop pops 20: "L Oddaja o morju in pomoi'ščaro 1.20 BeserL in zvoki iz i°L; domačih; 23.05 Literarni noktn' , 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.0-6 ” , do enih: 1.03 V opernem sV°t(i 1.30 Nočni znanci; 2.03 jazza; 2.30 Revija poDevk; 3.05 .j mantična klavirska literatura; « Paleta akordov; & S % K ...................................................................,»»,»,,.......................................„„„»,„1"" Za bolj čisto vino: čiščenje 1% s s n. Pod čiščenjem vina razumemo v kletarstvu dodajanje določenih snovi, katere odstranijo iz vina motne delce. V primerjavi s filtriranjem ima čiščenje to prednost. da ne potrebujemo nobenega stroja ali posebnih naprav. Na splošno dosežemo s čiščenjem dobre uspehe. Filtriranje nam včasih zajamči le začasno čistost vina in v nekaterih primerih, zaradi nenehnih kemijskih procesov v vinu, postane celo neuspešno. S čiščenjem lahko odstranimo motnost, ki se pojavi kasneje. S čiščenjem dobimo na splošno stalno trajajočo bistrost vina. Za dosego dobrih uspehov zah- teva čiščenje več časa. kot pa filtriranje, pa četudi je vino doseglo zadovoljivo čistost, sc sesedanje nečistih delcev lahko še nadaljuje. V nekaterih prjmerih, ako želimo imeti vino takoj čisto, ga po čiščenju še filtriramo Ako po čiščenju takoj filtriramo, dobimo res čisto vino, ki pa zaradi zakasnele kemijske reakcije lahko postane ponovno motno. Čistila so lahko organskega kot tudi mineralnega izvora T::ko so organska čistila na primer žc-la-t|na, jajčni beljak, kazein in dr. Imenovana organska čistila vsebujejo beljakovine, ki se spajajo s taninom, takoj ko s Uirunom, takoj ko pridejo v .............................................mm,,,,Mmiimn,im,iiMMiiMMiiMniniMHiinHi, Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlično boste razpoloženi za kakršnokoli delovno akcijo. Oprite se na zvesto osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Obudite 1; življenju staro vprašanje in ga skušajte rešiti. V nekem spopadu boste prejeli vso pomoč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V (Kislih bo prišlo do kratkotrajnega nazadovanja. Neki drzen čustveni načrt bi utegnil biti nevaren. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite potrpežljivi in čakajte, da se položaj razčisti. Posvetite nekaj časa tudi zabavi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes boste spremenili program, ki ste ga sprejeli včeraj. Ne dovolite, da bi se vam kdo posmehoval. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) En sam zanesljiv prijatelj velja več kot kopica prilizovalcev Nekaj novega v čustvenem pogledu. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Priporočljiva je večja previdnost v finančnem poslovanju, žrtev boste manjšega izbruha ljubosumnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Čeprav bo ovit- veliko, boste delo izvedli. Boriti se boste nioiali proti egoističnim težnjam. STRELEC (od 23.1 i. do 20.12.) Z nekom se boste sprli, ker ne bo vašega mnenja. Vaš položaj v družbi se bo okrepil. KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) Lotiti se boste morali neprijetne naloge. Dobili boste zaželeno darilo. VODNAR, (od 21.1. do 19,2.) Iz vrstno boste uveljavili svoje u-stvarjalne sposobnosti. Z dobro voljo boste zagotovili družinski mir. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi obravnavali svoje interese, je potre' ma previdnost. Vaši nasveti boe.a bolj u|.::šle\ani. D V dotiiko z vinom ter tvorijo zrnato usedlino, ki se počasi/ sede na dno posode. Najprc' $■ omenjene beljakovine vežejo * # ninom ter tvorijo obarino a)1 sedek in napravijo vino oio' kasneje se napravijo nekaki miči, ki se hitro večajo ib redijo nekako mrenico. Ta s° id* sede na dno posode in P°v' ,j, za selx>j vse v vinu viseče s,) » Večja ali manjša flokulaci'8 < v razmerju s količino tani,ia v vinu. Količina tanina, ki dotiku z beljakovinami ^f^D-se menjuje bodisi zaradi kakiji sti čistilnega sredstva, kot zaradi kemijske sestave vin8, ‘j# splošno, z uporabo imenov8‘( čistilnih sredstev, postane vnSti ■V-m, zgubi na trpk manj tanično. in barvi. Kadar uporabljamo K-- ,0| količine čistilnega sredstva. 0 5« mo prekomeren sesedek. kaf .^i navadno zgodi, ako ostane v Cd' del neraztopljenega čistila .f merno sesedanje povzroča '/ji poln in defekten sesedek. 2a' česar ostane vino še motno-Primer odvečnega sesedanj8ji, najraje pojavlja pri belih vl‘5c posebno zaradi malih količi'1 j) bovanega tanina. Da se i-zog110^ nevarnosti odvečnega sešedka- ^ smo ugotovili, da je vino ijti tanično, je umestno napr8 najprej male primerke čišc'e > da tako določimo najbolj PrllT no količino čistilnega sredUv'8ji Preden dodamo malo taničtkj vinu organsko čistilo, kot .ie °rj-lopek kostni žele itd,, mu n ,,d mo dodati še količino tanina- ^ 5 do 8 gramov na hi da si . ji zagotovimo uspeh pri čišče0.1ujC-preprečimo pojav odvečnega sedka. Dr. IVAN ifj iljn S X r s i«f[ > s Hj H lo, »ii, s bill I« bi, \> ta !!5?°RSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT V EVROPSKEM POKALU PRVAKOV 27. januarja 1978 elik podvig splitske Jugoplastike 'pliČani so v gosteh premagali Mobilgirgi - Vilfan junak tekme — Jugo plastika (45:42) T.\wfIRGI: Rusconi, Zanatta M, Ossola 2, Meneghin ®i Yelverton 20, Campi- ^0rse 19, Ossola 6, Yelvertc. ilGopjf■ - -Becchini. jpr, ‘ -ASTIKA: Tudor, Kruščič lic fi°V ‘*9, Yilfan 29, Dukan 10, ič. ' RUanovič, Grgin 6, Vlat- 4,990 gledalci je Jugoplasti Pokal o^ličn* fanorn na čelu, zaigrali h ° *er s l'Rro igro povsem a°mačine. IZIDI 3. KOLA Pa rOka^° U evr°Pskega tekmovanja lužen Prvakov nepričakovano, a * 0 slavila v Vareseju. Spli- leift3®0 ie Jugoplastika napra-P korak naprej po poti do fi-pokala- - *al Pokalnih prvakov v n! nllkarešta (Rom.) — Sinu-BHologna (It.) 110:101 °Kal L. Ronchetti (Italija) - Toulone 63:61 — Slovan 73:58 Brno (Če-87:104 vf' kos|5U()Avstrija) >ra4Cev pokal iga u,olu finalnega kola evrop-fačev ,karskega tekmovanja za tednih Pakal je Bosna, po treh za-> v g0s( Zrnagah, prvič izgubila, in I rek z močno francosko ekipo 1 j • i* Prki^j tekmah štirih skupin pa 1 J*0 večjih presenečenj. SKUPINA A i Xerox 4, Beko in Ha- „ SKUPINA d lbona , IZIDA 4. KOLA *o\ia 7^1’ (Jugoslavija) — Re-lf. Vs$Ska) 83:74 (n (Francija) — Cinzano Mi-Utahja) 80:73 LESTVICA 6S°v*a 0 'n Gibona 6, Cinzano 4, MOŠKA B LIGA V mestnem derbiju je bil Bor že na pragu prvega letošnjega uspeha. Nekatere nedopustne sodnikove odločitve in še v večji meri slaba priprava in kriza v Borovi vrsti treh ključnih igralcev so spst botrovale osmemu zaporednemu porazu. Ne pretiramo, če rečemo, da je Bor že z eno nogo v nižji ligi. Slaba je letos tudi ekipa Portuali iz Ravene, ki je skupaj s Tržačani še brez točk. Po prvem domačem uspehu je med Don Boscom in Libertasom iz Schia Padovi. IZIDI 2. KOLA Breg - Agi Gorica 1:3 Torriana - Sloga 3:1 Corridoni - Treviso 0:3 Dot. Bosco - Libertas Schio 2:3 LESTVICA Treviso, AGI Gorica in Libertas Schip 4, Corridoni in Torriana 2, Don Bosco, Sloga in Breg 0. PRIHODNJE KOLO Agi Gorica - Corridoni, Sloga - Don moral to pot I-egnago prepustiti toč- Bosco, Treviso - Breg, Libertas 1.: W1. 4_1 M„.DnnJn»A ! (2/vlii/i _ Trvrnona moški diviziji jut 'art domovcev ^ šesterka Doma iz Gorice testis tv,, Pastopi v odbojkarskem .Trii k 2 .moške divizije. K''9a> ki ujlna slovenska zamejska ®- tej letos nastopala v tej smo, da bodo «belo-' v W«!5raL Pomembno vlogo tu-! k Knissi Prvenstvu 2. MD,' saj teitnj ,a ekipa ojačila s tremi m izboljšala uigranost Jteeij . m°štva. Trener Doma J. jrteu Sg .dobro pripravil ekipo. K te ji h. J* Po dveletnem premoru s njih )Jan Klanjšček, ki je v škemle{jh nastopal pri Boru in Wta letni Krasu- Nova igralca, ki »teia, »T* Prvič nastopala v vrstah "tel insbivša igralca Bora, Igor 9 °W Spacal. .,v brvi. b treh že navedenih igral-1 j niem branili Domove barve v k .bji brvenstvu 2. MD še na-ian č5.alci: Gl jan Stanislav, Lu-teitt, «.nic, Jožko Prinčič, Loris teaurizio Černič, Boris Co- ekipi Nava Pandoro. IZIDI 2. KOLA Bor - VoMey Trst 2:3 Portuali R. - CUS Benetke 1:3 Nava Pandoro - Legnago 3:2 LESTVICA Cus Benetke in Volley Trst 4, Legnago in Nava Pandoro Verona 2, Bor in Portuali Ravena 0. PRIHODNJE KOLO Volley Trst - Nava Pandoro, Portuali Ravena - Bor, CUS Benetke -Legnago. ŽENSKA B LIGA V prvem, oziroma drugem nastopu odločilnega dela prvenstva sta naša dva zastopnika — Bor in Sokol — prijetno presenetila. Tržačanke so izbojevale dve dragoceni točki v gosteh, Nabrežinke pa pred domačimi gledalci. Obe naši šesterki sta pokazali tudi zelo dobro odbojko, kar je nedvomno najbolj razveseljivo dejstvo za nadaljevanje prvenstva in najboljše jamstvo, da se nam v soboto obeta izredno zanimiv derbi. Boj v \ej skuoini bo dokaj izenačen in je morda le Tepa iz Brescie nekoliko slabša. IZIDA 2. KOLA Sokol - Mogliano Veneto 3:0 Tepa Brescia - Bor 0:3 LESTVICA Marzotto, Bor, Sokol in Mogliano Veneto 2, Tepa Brescia 0. (Bor in Marzotto sta igrala tekmo manj). PRIHODNJE KOLO Bor - Sokol, Mogliano Veneto -Marzotto. ŽENSKA C LIGA Tudi v drugem letošnjem prvenstvenem nastopu sta bila Breg in Sloga poražena. Glede na dejstvo, da bosta dva zastopnika napredovala in dva nazadovala, bo prvenstvo skupine C izredno zanimivo. Tako za Slogo in še toliko bolj za Breg pa je cilj obstanek med drugoligaši. Za največje presenečenje je nedvomno poskrbel Treviso, ki je v Foljanu nepričakovano ,toda toliko bolj prepričljivo premagal Corridoni. Izenačen je bil tudi neposredni obračun Schio - Torriana. 1. MOŠKA DIVIZIJA Osrednja tekma v tej ligi je bila v soboto v Trstu med CUS- in gori-ško 01ympio. Zmagali so domačini, toda ne brez težav in svoj kanček so tudi v tem srečanju pristavili sodniki, kar je bilo seveda odločilno. Drugič zaporedoma so bili uspešni Odbojkarji Krasa, ki niti pri Pav Na-tisonii niso naleteli na enakovrednega tekmeca. Poleg CUS sta še nepremagana Kras in Rozzol, ki pa sta igrala tekmo manj. iiZID 3. KOLA Lib. Turjak - Redarji Videm 3:2 Pav Natisoma - Kras 1:3 Pav Despar - Lib. Sacile 2:3 Cus Trst - 01ympia Gorica 3:2 ASFJR - Ginnastica 3:0 LESTVICA Cus Trst 6, 01ympia Gorica, Rozzol, Kras, ,ASFJR in Libertas Turjak 4, Pav Natisonia in Libertas Sacile 2, Redarji Videm, Ginnastica Spilimbergo in Pav Despar 0. (Kras, Rozzol in Redarji Videm so igrali tekmo manj). PRIHODNJE KOLO 01ympia - ASFJR; Libertas Sacile - Cus Trst; Kras - Pav Despar; Rozzol - Libertas Turjak; Redarji Videm - Pav Natisonia. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Našemu edinemu zastopniku Kon-tovelu res ne gre najbolje v teh uvodnih letošnjih prvenstvenih razpletih. Kontovelke so morale tudi tretjič poražene z igrišča. To pot jih je premagala po štirih setih igre Julia, ki je obenem tudi prvič zmagala po dveh zaporednih tesnih porazih. IZIDI 3. KOLA Azzurra Gorica - Virtus Intrepida - Pav Despar Julia - Kontovel Maianese - Libertas Krmin S. Luigi - Volley S. Vito CSI Donatello - Cus Trst LESTVICA CSI Donatello, Azzurra Gorica, Volley S. Vito in Libertas Krmin 6, PAV Despar Videm 4, CUS Trst, S. Luigi Trst in Julia Trst 2, Kontovel, Intrepida Mariano, Virtus Vigonovo in Maianese 0. PRIHODNJE KOLO Volley S. Vito - CSI Donatello, Li bertas Krmin - S. Luigi, Kontovel Maianese, Pav Despar - Julia, Virtus - Intrepida, Cuš Trst - Azzurra Gorica. , Q. F. I. MOŠKA DIVIZIJA Druga zmaga Krasove šesterke PAV Natisonia — Kras 1 (11:15, 8:15, 15:13, 12:15) KRAS: Grilanc, Budin L. in S., Milič L. in B., Rebula, Živec in Vesnaver. V drugi prvenstveni tekmi in na prvem gostovanju je Kras pospravil drugi par točk. Tekma se je začela ob očitni premoči Krasa. V -drugem setu je bila premoč Krasa še bolj očitna in rezultat jasno priča o stanju na igrišču. V tretjčtn setu je trener Grilanc poslal na igrišče rezervna igralca in s tem se je rentabilnost ekipe nekoliko zmanjšala. PAV pa je v tem setu zaigral res odlično in kljub o-stri reakciji gostov zmagal z minimalno razliko. Četrti set se je pričel z izredno hitrim terngom krasovcev, ki so takoj povedli z 11:3 in nato, kljub dvomljivim odločitvam glavnega sodnika, tudi zasluženo zmagali. M. I. MLADINCI SKUPINA B Z zaostalo tekmo prvega dela tega prvenstva med Poletom in Kon-tovelom je znana tudi končna lestvica te skupine. V tem, zaostalem srečanju na Opčinah je nepričakovano, a navsezadnje zasluženo slavil Kontovel in tako bodo Starčevi varovanci skupno z Italsidrom igrali v finalnem delu te lige. Velik uspeh torej za Kontovel, verjetno še večji od lanskega, ko je prav tako igral v finalu. Ne gre namreč pozabiU, da so Kontovelci letos izgubili svoja dva najboljša košarkarja (Klavdija Starca in Mau-ra Čuka), ki sta prestopila v vrste Hurlinghama. Pohvalo pa zasluži tudi Polet, ki je bil do poslednjega kola v borbi za prestop v fifiale, čeprav so nas Openci v drugem delu lige nekoliko razočarali, saj so izvrstno startali in so bili po «prvi etapi prvenstva* celo sami na vrhu lestvice. IZIDI 10. KOLA Kontovel - Pagnossin B 81:69 Polet - Barcolana 107:44 Italsider - Juventus ' 102:59 IZID ZAOSTALE TEKME Polet - Kontovel 67:73 KONČNA LESTVICA Kontovel in Italsider 14; Juventus 12; Polet-in Pagnossin B 10;, Barcolana 0. Finalista sta Kontovel in Italsider. SKUPINA C V zadnjem kolu te skupine Bor ni igral v gosteh proti Don Boscu. Sodnika sta namreč menila, da je bilo v soboto prehladno in tako se igralci obeh ekip sploh niso preoblekli. Tekmo bodo seveda igrali drugič. Derbi kola je bil v športni palači, kjer pa je Hurlingham brez večjih težav odpravil Inter 1904. IZID 10. KOLA Hurlingham - Inter 1904 88:68 Don Bosco - Bor n.o. Počitek: Servolana LESTVICA Hurlingham 16; Inter 1904 10; Servolana 8; Don Bosco 0. Don Bosco in Bor imata tekmo manj. Finalista sta Hurlingham in Inter 1904. PROMOCIJSKO PRVENSTVO V 8. kolu tega prvenstva so borovci v Gorici poskrbeli za velik podvig. Kar s stotieo so namreč odpravili neposrednega nasprotnika borbi za izpad, peterko Edere. Bi; je to doslej najboljši nastop borovcev in upati je, da bodo naši fantje tudi v nadaljevanju ponovili še nekaj' takih tekem. To prvenstvo pa postaja od nedelje do nedelje zanimivejše. Na vrhu lestvice sta dve ekipi (De Bor-toli in CUS), na dnu pa je kar sedem ekip. Pričakovati je torej še veliko ogorčenih bojev. IZIDI 8. KOLA Edera - Bor 69:106 Ferroviario - Arte 67:72 Jeans Comer - De Bortoli 84:79 CUS Trst - Scoglietto 80:74 Itala - Barcolana 87:76 Inter 1904 - ARA Tržič 72:58 LESTVICA De Bortoli Vilese in CUS Trst 12; Inter 1904 in Jeans Comer Milje 10; ARA Tržič 8; Bor, Ferroviario, Edera Gorica, Scoglietto, Itala Gradišče, Barcolana in Arte Gorica 6. Scoglietto in Ferroviario imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (29.1.) Bor - CUS (11.00 v Dolini) ; Barcolana - Inter 1904; Scoglietto -Jeans Comer; ARA Tržič - Ferroviario; Arte - Itala; De Bortoli -Edera. KADETI Tudi 3. .kolo je bilo za naša zastopnika v tej ligi neuspešno. Borovci so dokaj nerodno izgubili doma z Don Boscom, Brežani pa so prav tako doma doživeli pravo katastrofo v tekmi s Ferroviariom A. IZIDI 3. KOLA Bor - Don Bosco 98:99 Breg - Ferroviario A 29:139 Inter 1904 - Servolana 60:50 Ferroviario B - Italsider 51:76 LESTVICA Inter 1904, 6; Ferroviario A, Italsider in Don Bosco 4; Ferroviario B in Servolana 2: Bor in Breg 0. Servolana in Ferroviario A imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (28.1.) Bor - Servolana (19.30 v Trstu, Ul. Caravaggio); Ferroviario B -Breg (18.30 v Trstu, Miramarski drevored); Ferroviario A - Inter 1904; Don Bosco - Italsider. NARAŠČAJNIKI Slovenski ,derb' 7. kola tega prvenstva je osvojil Bor, ki je v ponedeljek zanesljivo odpravil okrnjeno postavo Poleta. Naša najboljša peterka v tej ligi. Kontovel, pa v nedeljo ni izpolnila pričakovanja, doma je namreč visoko izgubila s SGT. IZIDI 7. KOLA Bor - Polet 70:53 Kontovel - SGT 62:101 SABA - Ferroviario 28:81 Ricreatori - Servolana 54:45 Italsider - Inter 1904 54:69 LESTVICA Ginnastica Triestina in Ferro-viaria 14; Ricreatori 10; Kontovel in Inter 1904 8; Servolana 6: SABA 4, Bor 2; Italsider in Polet 0. SABA ima dve tekmi manj; Polet in Ricreatori pa imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (29.1.) Polet - Italsider (11.00 na Opčinah); Inter 1904 r Kontovel (12.45 v Trstu, Ul. della Valle); Ferroviario - SGT; Servolana - SABA; Bor - Ricreatori (28.1. ob 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio). «PRCPAGANDA» SKUPINA D V soboto je bil start v tej skupini. Naša zastopajta sta pa predvidevanju visoko izgubila, Breg pa je v prvem kolu počival. IZIDA 1. KOLA Bor - Don Bosco A 23:65 Sokol - Inter Milje 18:86 Počitek: Breg LESTVICA Don Bosco A in Inter Milje 2; Bor, Breg in Sokol 0. PRIHODNJA KOLO (29.1.) Inter Milje - B-eg (9.00 v Miljah); Don Bosca A - Sokol (28.1. ob 16.00 v Trstu, Istrska ulica). Počitek: Bor. edko NA GORIŠKEM V 8. kolu prvenstva naraščajnikov je prišlo do velikega presenečenja v goriški skupini. Pagnossin je namreč premagal Arte. Dom pa je zaradi okrnjene postave po predvidevanju klonil na domačem igrišču pred ekipo iz Gradeža. S tem porazom se je položaj naših fantov znatno poslabšal. IZIDI 8. KOLA Pagnossin - Arte 88:87, POM -Staranzann n.o., Ardita - Italmon-falcone 57:58, Mobilcasa - Villesse 80:34, Dom - Grado 47:69. LESTVICA Italmonfaleone 14, Arte 12, Grado 12, Pagnossin 10, Dom 8, Ardita 8, Turriaco 6, POM 2, Mobilcasa 2, Staranzeno in Villesse brez točk. PRIHODNJE KOLO (28. 1.) Arte - Dom (na Rojcah ob 16.45), Villesse - Ardita, Grado - POM, Turriaco - Mobilcasa. Staranzano -Pagnossin. Počitek: Italmonfaleone. Vladimir Posnetek z nogometne tekme 2. AL med Primorcem in Aurisino ZA NOGOMETNO PRIJATELJSKO TEKMO IZOLA • C. ZVEZDA Kar 4.000 gledalcev Zmagali so seveda Beograjčani in sicer s 7:0 V prijateljskem nogometnem srečanju sta §e danes pomerila v Izoli domače moštvo in beograjska Cr-vena zvezda.' Gostje so zmagali z rezultatom 7:0, Visoko zmago so si zagotovili ir. v prvem polčasu, ko je nastopilo prvo moštvo. V dui ;em polčasu je tehnično vodstvo Beograjčanov poslalo na igrišče mlajše igralce in Izoli je uspelo obdržati izid nespremenjen. Za Crveno zvezdo so bili uspešni šavič trikrat, Filipovič dvakrat, po en zadetek pa sta dosegla Milovanovič in Petrovič. Srečanju je pri- sostvovalo rekordno število, nad 4 tisoč gledalcev. L. O. NAMIZNI TENIS MOŠKA D LIGA Visok poraz ŠD Mladina V 2. kolu namiznoteniškega prven stva D lige so se mladi igralci ŠD Mladina 'spoprijeli s tržaško ekipo Don Bosco A. Po zelo nezanimivem srečanju so Tržačani povsem zasluženo zmagali z visokim izidom 5:0. V kriški ekipi se je izkazal Roberto Sedmak, ki bi lahko z malo več športne sreče iztrgal točko. MLADINA — DON BOSCO A 0:5 Tenze - Crasso (-17, -17) Sedmak R. - Gabrovec (-15, -19) Sedmak M. - Schuster (-12. -5) Sedmak R. - Crasso (-12, -22) Tenze - Schuster (-14, -11) OBVESTILA ŠD KONTOVEL sklicuje danes, 27. januarja, ob 20.30 v prostorih PD Prosek-Kon-tovel REDNI OBČNI ZBOR Vabljeni! # • • SPDT sklicuje v ponedeljek, 30. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev 2. predsedniško poročilo 3. tajniško poročilo 4. blagajniško poročilo 5. poročila načelnikov raznih odsekov 6. razprava 7. volitev novega odbora 8. razno Vabljeni! 0:2 0:2 0:2. 0:2 Tako so Bregovi nogometaši v nedeljo izenačili v nogometni tekmi 2. AL proti Opicird OBVESTILO SPDT obvešča, da se danes, v petek, 27. januarja, ob 20.30 na stadionu «1. maj* nadaljuje predsmučarska telovadba za odrasle pod vodstvom prof. Ivana Furlaniča. ŠD BREG sklicuje danes, 27.1., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu 12. redni občni zbor Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev delovnega odbora 2. Predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo 3. Poročilo referentov 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Pozdrav in diskusija 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitev novega odbora 8. Razno Vabljeni * o • , ŠD POLET vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, 28. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. # # * ŠD PRIMOREC sklicuje danes, 27. januarja, ob 20. in 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah 12. redni občni zbor. Dnevni red: , 1. otvoritev; 2. poročila; 3. diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. Razno. ' Vabljeni! JANEZ VIPOTNIK RODNA 21. LETINA n imamo mi, je razmišljal komisar. Imamo puške, 6,2a vsakega borca, nekaj mitraljezov in bombe, s ka-'i01 ie radodarno stregla meja, kjer so jih kopali iz sPrSvi , kor krompir, si jih obešali za pas, preostale pa S, e* v zal>oje in zakopavali. Toda partizani so imeli ne-eheg„Sar Basprotnik ni imel. Bili so sami prostovoljci, razen p0sta’. bveh, na primer Juriča, ki pa se danes že lahko 0,3 vsakemu, tudi najboljšemu borcu. Vedeli bi, k Ka| se bijejo, vedeli, da je pravica na njihovi stra-•iosh r ie dalo dejanjem posameznika brezmejne razsež-vliva' '• - —_1“ kake k°sti' K*ival° moči in žlahtnilo hrabrost. Imeli so svoje sla teli s. akor vsak človek, bili so krvavi pod kožo, toda cj0 4ubi sijajni, izurjeni borci, dobri tovariši, lahko si te t^0 aia do zadnjega zanesel nanje. Boljše vojake si ne a>c6r 5?1 želeti! To pot so imeli tudi top v pomoč. Sposojen tr6ahtk tr*najste proletarske brigade, toda lastništvo v tem 9&0ro ^ ni bilo važno. Top je pomenil pomembno moralno kote® » BVerietno je množil udarno moč, dvigal duha, srčil ^ed pohodom so partizani bliskali z očmi po njem in pogledi so jim bili prešerni, polni zadoščenja, pa tudi spoštovanja. Le kako so ga precijazili čokati proletarci iz Korduna? Čez zasedene ceste, železniško progo, mimo postojank, zastraženih mostov, čez Kolpo in Krko. Preklemanski proletarci. Odlični so za sodelovanje. Kako so bili včeraj, mimogrede, med pohodom, ena dva tri v spopadu. Pomagali so četi, ki jo je stiskal obroč Italijanov in belogardistov na Težkih vodah. Nobenega čakanja na povelje, nobenega oklevanja, samo Užgi po sovragu! Z ‘njimi ni dobro zobati češenj. Kakšno vznemirljivo občutje jih je prešinilo, ko so jih prvič zagledali. Hrvaški partizani! Delavci iz Zagreba, iz Splita, iz Karlovca, iz Varaždina. Nobenega predstavljanja ni bilo treba. Še./političnih govorov ni bilo. Zelo preprosto: srce je spregovorilo srcu: za skupni cilj! In družno so se spoprijeli s sovražnikom, zaupajoč drug drugemu, kakor da se poznajo že leta in leta. Iz njih so odsvitali krčeviti boji po siromašni Liki, zeleni Posavini, gričevnatem Hr vatskem Zagorju, skaloviti Dalmaciji. V srečanju z njimi si telesno začutil razsežnost narodnoosvobodilnega boja, skupno vez, ki je bila razpredena po celi Jugoslaviji in še čez. Čudili so se, kako neverjetno so bili gibljivi. Pred dnevi so bili še v Kordunu, čez tri dni pod Zagrebom, danes so tu, na Dolenjskem. Škoda, da ne bodo skupaj v napadu. V zasedo gredo. K Mokronogu. Utrujeni so. Smešno, kako so se takoj, ko so se srečali z njimi, pričeli praktični razgovori. Eni so spraševali po cigaretah,, drugi po patronih. Takoj se je razvila kupčija. Dve cigareti za eno patrono! Dve cigareti sta vendar previsoka cena, a ne? Toda kaj ti pomaga, plačaj,,če hočeš imeti, ali pa pusti! Dolina se je zavijala v vijoličast pajčolan. Iz grap in kotanj se je plazila noč in potrpežljivo čakala, da bo s črnim plaščem zagrnila dolino in gozd, polja in hrib, osamljene kmetije, vasi in ljudi na poti. Nemirne sence so se tajale v mraku. Opojen, svež, zapeljiv hlad je lezel iz zemlje, dražil golo kožo, omamljal duha, silil k spanju. Kolona je utihnila. Korak je postal oprezen. Procesija se je komaj slišno premikala. Čutila, žive gosenice, so se napenjala, tipala v. mrak, poslušala, kaj se dogaja spredaj, na desni in na levi. Povelja so mrmraje poskakovala od enega do drugega, naprei in nazaj. Poveljujoči so hiteli ob koloni,' naročali, odpošiljali zasede. Bližali so se dolini, cesti, železniški progi, postojanki. Bližal se je čas napada Bataljone je zalila kakor tinta črna noč. Vodene zvezde so se skrivale v brezmejni temini. Nobenega šuma. nobe nega glasu, ne udarca kovanega čevlja ob kamen. Kakor da bi mrknilo vesolje. Toda to ni bil resničen, pravi mir. Za navidezno tišino si čutil vznemirjeno bitje srca, razprte oči, tenka ušesa, kratko hitro dihanje nasprotnika, ljudi v vasi, čutil si napetost partizanov, željo, naj se že prej ko prej začne ples. Cesta je bila prazna. Potuhnjeno, zelenkasto, komaj zaznavno se je svetlikala, se zožila, izginila v črnem močvirju. Kopito je zazvenelo ob kamnu, zaječalo kolo na pesku, udarila peta ob tračnice, ki so monotono drvele v noč. Vasja je stopil iz noči. -Vsi so odšli,- je zašepetal, -čez pol ure bodo zasede na svojih mestih. Blizu srno,- je zamahnil v temo pred seboj. «Še četrt ure.» -Komisar!- ga je trepljal Marij po rokah, «tema je kakor v riti, dobro, a?» se je zahahljal. Dobra noč, zvesta, draga pomočnica, dušica, bodi čim- bolj črna, skrivaj nas, prikrij, dokler ne pričnemo plesa. Da se bomo privlekli čim bliže, da bo prvi udar čim učinkovitejši, da bodo naše prednosti čim ugodnejše. Nikar ne izpusti izza hriba tiste lene, zelene, potepuške, domišljave lune, preden ne začnemo. Priveži jo, skalo ji obesi okrog njenega slokega krajca, da je radovednost ne bo gnala na nebo v najbolj neprikladnem trenutku. Ah, se je komisar pretegnil. Živčnost je počasi grebla po njem. Živčnost, ki je rastla, se napenjala kakor lok vse do prvega strela. Nastopila je tista značilna tišina, ki jo je vsakdo dobro poznal. Napeta, oprezujoča, negibna, nabita, ukleta tišina, čakajoča na znak, na čudežno odrešilno dejanje. Tišina, ki suši usta, sili k zehanju, hromi čutila, kakor bi jih zalivala z voskom, pa tudi tišina, ki do skrajnosti bistri vid, ostri sluh, vonj. Tišina, ki je ustvarjala v človekovi notranjosti navzkrižne naptetosti, občutek otekline, počutje, da je koža premajhna, da te bo razneslo. Z vsakim trenutkom čakanja se je de belilo breme na ramenih. Nič čudnega, če je ob takšnem vzdušju trznil prst po petelinu, počil strel, da je teža zletela z ramen in iz napete notranjosti. -Vsi so odšli,- je Vasja ponovil iz noči. «še malo počakajmo, da se bodo zasede razmestile in dar se Jurič vrne!-Potegnil je kapo z glave in se krčevito popraskal. -Kmalu bodo nazaj. Sedite ta čas,- je pozval in se spet izgubil v noči. Vas so čutili kakor vijoličasto gmoto, kakor črno redkvico. Razporejena je bila po nizkem griču. Na vrhu je kraljevala velika cerkev. Petdeset, osemdeset metrov od nje sta stala župnišče in mežnarija. V teh dveh stavbah so bili zabunkani Italijani in belogardisti. Na drugi strani cerkve je bil gasilski dom. Te zgradbe so bile na vrhu griča. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Noročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». . ,'®v'ika 3,00 din' ob nede|iah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din MORSKI DNEVNIK Za SFRJ Poštni tekoči račun ža Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS • 61000 Lju^’ Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnic® sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir tj®L Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-^L krajine še naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz Vseh drugih v Italiji pri SPi. , . I l član ttalifaisk«! Izdaj a ZTr zveze časopU*1®l rrrit 27. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskal založnikov MED ISKANJEM OSTANKOV «K0ZM0SA 954j V Kanadi odkrili vir radioaktivnosti? Nahajal naj bi se na neobljudenem ozemlju 320 km od Velikega suženjskega jezera - Nesreče kriv meteorit? OTTAWA — Mešana kanadsko-ameriška posadka letala C-130 («her-cules*), ki skuša zaslediti morebitne ostanke sovjetskega umetnega satelita «kozmos 954», je včeraj do poldne javila odkritje radioaktivnega vira. Brž je sicer pripomnila, da ni mogoče zagotovo govoriti o drobcih raztreščenega satelita, da pa po začetnem sklepanju tudi ne more iti za naravno žarčenje. Ustrezne podatke, ki so jih zbrali zapleteni aparati za ugotavljanje radioaktivnosti, s katerimi je opremljeno letalo, morajo pač sedaj proučiti izvedenci. Vest je sporočil glasnik kanadskega obrambnega ministrstva s pri pombo, da je bil vir lokaliziran v | severozahodnem delu države, sicer p ibližno 320 km severovzhodno od ribiškega naselja Fort Reliance na skrajnem vzhodnem bregu Velikega suženjskega jezera (Great Sclave). Prizadeto območje ni naseljeno. Pristojne oblasti so poslale tjakaj sku- jih poleg »izpiranja umazanega denarja!- dolžijo še tihotapljenja valute in umetnin. Belice (Nadaljevanje s 1. strani) V TREH LETIH ZAIGRALA PET MILIJARD LIR Neko londonsko sodišče je proglasilo za slečajnico Kilty Mil-linaire, 39 letno snaho grof ice Bedfordske, ki je v treh letih zaigrala okrog tri milijone funtov šlerlingov (skoraj pet milijard lir). Lepa - elegantna in bogata Kettg Millinaire je neke vrste živ dokaz reka, da denar ni vse, da bogastva ni mogoče istovetiti s srečo (reku pa resnici na ljubo verjamejo le petičneži, ki se kljub vsemu nočejo osvobodit težkih spon «nesreče» in si pridobiti srečo revščine). Sama in nesrečna si je i\itty preganjala dolgočasje v londonskih i-gralnicah z zapravljanjem bajnih vsot, zlasti še. ker je kot slaba igralka zmagovala le poredko. Igranju se je milijarderka začela predajati že pred petnajstimi,leti. ko je podedovala po očetu pol milijona tedaj še solidtiih funtov šterlingov, šele pred nekaj leV pa naj bi jo i-gralna' strast vklenila v svoje spone. Ženska vsekakor trdi. da ni sama kriva svoje nesreče: k razsipavanju premoženja mi bi prispevali v znatni meri tudi ravnatelji igralnic, ki so jo namenoma silili k pijančevanju, da bi omamljena od alkohola vztrajala pri zapravljanju. In tako jp v neka i letih polea gotovim Kittv zaigrala l”di dragulje in zlat nakit, avtomobila in nepremičnine. Kljub premoženju, ki ga je zapravila v igralnicah, pa se ženska ne joče nad usodo: nasprotno trdi. da je srečm. «Po-čutim se dobro, ker sem pre nehala z igranjem. Življenje je bolj zanimivo. Zapravila sem veliko, vendar pa sem se sprijaznila z življenjem in sem srečneiša kot prej.* Morda bo tudi res. najbrž pa je sreča prikupne Kitty odvisna tudi od dejstva, da bo sedaj vskočil s svojim premoženjem soprog in da ji kljub stečaju ne bo t eba skrbeti za vsakdanji kruh. če bi se morala preživljati z ntipornim delom, če bi jo zvečer skelele tuljave roke in otrpli udi, če bi se s strahom spraševala, kaj bo pa jutri, bi najbrž ne skomignila z rameni in se požvižgala kar tako nad zapravljenim, bogastvom. (vt) cionarja istega odseka, za funkcionarja ustanove IACP Maria Car-bonarija, za deželnega skrbnika za javna dela inž. Vittoi ia Della Cor-ta, za inž. Antonia Di Stefana, funkcionarja palermskega nadzorništva za prizadeta območja, za inž. Augu-sta Landija skrbnika za javna dela v L'Acquili, za tri rimske arhitekte in za gradbenika Giuseppa Pantale no iz Agrigenta. Povod za preiskavo, ki jo je začel javni tožilec Ciaccio Mont.alto, je bila skokovito naraščanje cen ljudskih stanovanj v vasi Salemi, eni od najbolj prizadetih v dolini Beiice. Hiše, ki jih je zgradil Pantalena naj bi stale štiri milijarde lir več kot je bilo predvideno, dodatne stroške pa naj bi gradbenik opraviči) s sklicevanjem na popravke k prvotnemu načrti., ki naj bi jih odobrili izvedenci zavoda za socialne gradnje ISES. Poudariti pa gre, da hiše v Salerniju niso osamljen primer: vsa javna tožilstva iz doline Belice so začela s podobnimi preiskavami, povod za katere sta bila skokovito naraščanje cen in nekakovost stanovanjskih blokov, ki dejansko niso vseljivi, pa čeprav so komaj dograjeni. V Salerniju. v Gibellini, v Santi Ninfi so v novih hišah zazevale široke fazooke, centralna kurjava je odpovedala še preden so začeli z ogrevanjem, ploščice v kopalnicah in v kuhinjah odpadajo, vodne cevi pokajo, kleti zalije voda ob vsakem močnejšem deževju. A vrnimo še k preiskavi dr. Sciut-ta: po mnenju preiskovalcev je v a-feri imel nosilno vlogo ravno gradbenik Pantalena, eden od najpre-možnejših sicilskih gradbenikov, ki je zgradi] svoj gospodarski imperij v slabih petnajstih letih. Pantalena je znan predvsem po poskusu loti-zacije znamenite doline templjev pri Agrlgentu. c pomočjo vplivnih političnih prijateljev si je pridobil grad- Nov fašistični atentat v Rimu \ceiaj ponoči je bil v avtobusni klonili občinskega prevoznega podjetja ACOTRAL, v Rimu namerno zaneten požar. Zublji, ki so jim bili gasilci kos šele po petih urah, so popolnoma nnlčili osem, bolj ali manj poškodovali pa enajst vozil. Odgovornost za zločinsko dejanje sl lasti neimenovana fašistična organizacija (ANSA) VČERAJ PROTI DOMNEVNI ODKUPNIM OKROG 700 MILIJONOV LIR Ugrabitelji izpustili milanskega industrijca Lodovica Zambeletti ja Bocenski namestnik državnega pravdnika Cerqua zaplenil premoženje Ammonove družine, da bi tako preprečil izplačilo odkupnine za podjetnikovo izpustitev MILAN — Včeraj zjutraj se je vrnil v družinski krog ,77-lotili in-dustrijec Lodovico Zambeletti. ki ga je neznana zločinska tolpa u-grabila 1(1 novembra lani v neposredni bližini njegove tovarne zdravil v Baranzatrju dl Robato nedaleč od Milana. Z avtom so ga pripeljali do prvih hiš Pesctvere Borromea. kjer so ga pustili še s prevezanimi očmi. Dali so mu tudi telefonski žeton, tako da je kakih beno dovoljenje in zgradil tri vile 10 minut pozneje klical .svojce iti streljaj od Junoninega tempPa. Pri-stoini organi so gradnio ustavili In sedaj je še v teku pravda med grad benikom in deželo. Pantaleno, ki so mu karabinjerji nataknili lisice v njegovem razkošnem stanovanju v središču Agrigenta. bo sodnik zaslišal kot prvega najbrž že danes, (vt) prišla sta "a iskat oče Giulio in brat Alberto. Družinski zdravnik je ugotovil, da je njegovo zdravstveno stanje dobro (mož je deloma hrom). Tovarnar je pojasnil, da so ugra .bite!ji z njim zelo dobro ravnali. Hrahili so ga z izbranimi toplimi jedmi, ki .jih je spremljal izkl.juč- IIIIMIII MII tl III JI I Milili II Hilli IMIMII MIHI mitmmillllllilllHIim IIIIIIIIIMHIII MII HI IflllllllllllllllllH Ul lllllllll SKODA PRESEGA NEKAJ MILIJONOV NOVIH DINARJEV Novomeški IMV uničil nove avtomobilske dele pino strokovnjakov za merjenje radioaktivnosti in šele rezultat analiz bo .pokazal, kaj je treba še ukreniti. Sovjetska zveza, ki je prvotno sporočila, da se je «kozmns 954» vrnil v atmosfero verjetno zaradi zmanjšanja pritiska v njegovi notranjosti, tie izključuje možnosti, da bi v satelit trčil meteorit. Vse bolj je verjetno, da po uničenju »kozmosa* ni mogoče računati na nekakšne trdnejše radioaktivne ostanke, temveč v najslabšem primeru na, denimo, prahu podobne Mi-obče: to pomeni, da tudi ni mogoče govoriti o nekakšnem »radioaktivnem oblaku*. Tako meni funkcionar državne ustanove za jedrsko energijo CNEN Giorcelli in pristavlja, da ni razloga za preplah: niti v Italiji oz. v Rimu, nad katerim naj bi se neznatni ostanki »radioaktivnega prahu* pojavili predvidoma v noči od nedelje na ponedeljek, (dg) Preiskava o «izpiranju umazanega denarja» RIM — Rimsko sodišče je včeraj zaradi pomanjkanja dokazov v zvezi s preiskavo o spravljanju v obtok denarja, ki naj bi si ga nabrali kot odkupnino pri raznih ugrabitvah, izpustilo bivšega komisarja Criminal pola NValteria Benfortija in predsednika pomorske agencije Giovannija Melkunija. S,- dve osebi in sicer Biče Ferrari in Patrizio Sanpaoli, ženo, ozire na hčer bivšega prefekta Antonia Sanpaol ja Pignicchija, ki so L: aretirali pod isto obtož- bo,,pa so izpustili na začasno svobodo. V zaporu je še devet oseb, ki Odgovornosti bo zaradi zapletenosti primera težko določiti NOVO MESTO Novica, da je no vomeški IMV v staro želez je in med smeti vrgel nekaj desetin ton novih avtomobilski.! delov, je razburila vso javTost. Podjetje je ta podvig izvedlo kar se da naglo in na skrivaj, tako da pristojni organi tega ni:, j mogli preprečiti. Preostalo jim je le to, da uvedejo preiskavo, ki pa nr bo kratkotrajna. Saj bo morala odgovoriti na zapleteno vprašanje, kdo vse je odgovoren za ško do. ki po vsaj, verjetnosti presega nekaj milijonov novih dinarjev, poleg tega na ima še velike moralne in politične razsežnost,/ ,Na tiskovni konferenci, ki so jo na hitro sklicali v Ljubljani, sla danes na vprašanja novinarjev odgovarjala pomočnik generalnega direktorja IMV Ivo Ferkolj in direktor odajno - servisne organizacije Anton Šepec. Povedala sta, da je uničeni material iz konsignacijskega skladišča, delno pa tudi iz proizvodnih skladišč IMV. Po medna i odrtih pravilih bi te rezeivne dele moral prevzeti novi zastopnik Austina beograjski INTERPROMET a li pa bi jih morali vrniti v Angii jo al: unič'ti. Ker INTERPROMET tega ni hotel storiti, za to pa niso bili niti Britanci, je preostala edina možnost, da se unič jo. Pred tem je IMV 60 velikih kovčkov rezervnih delov vrnil carini, na to pr. je to na licitaciji kupil od carinarne za 15 starih tri lijonov dinarjev. Zatem je IMV rezervne dele prodajal in pri tem iztržil 170 milijonov starih dinarjev, torej 11-krat več kot je zanje dal, za preo stali del dozdevno nekoristnega bla ga pa ni ostala druga izb ra kot to. da bi bilo dobro, če bi pred uničenjem izvedli javno licitacijo tudi za lastnike avtomobilov, ker pa to z zakonom n: predpisano, so se vodilni organi tovarne za organizacijo modaje zadovoljili s tem, da so svoj delavski svet obvestili, kaj na meravajo storiti. Vse to in še marsikaj drugega pr nj moglo prepričati novinarjev, da jr storjeno dejanje nekaj dopustne-' i. če ne gre že za malverzacijo. V času, ko si vsa jugoslovanska skupnost zelo prizadeva zmanjšati uvoz in izboljšati devizno bilanco, je IM'' po logiki kapitalističnih družb uničil blago, ki je bilo vredno precejšnjo vsoto deviz, da bi seveda zavaroval sedanje visoke maloprodajne cene rezervnih delov. JURE PENGOV Alenlat na vojašnico karabinjerjev v Milanu MILAN Včeraj ponoči malo pred drugo uro sta pred karabinjersko vojašnico. «S-iyo D'Acquisio» v bližini velesejems-kega razstavišča ekspL«'rali dve bombi, ki sta povzročili precejšnjo gmotno škodo. Prvo. ki je bila precej večja in mo-pajša od druge, so neznani a-tenhtorji nastavili na okno uradov, ki so v pritličnih prostorih in precej daleč od spalnic. Manjšo pa so odvrgli proti »fiatu 123», ki je b'l parkiran približno dvajset mehov stran od uradov ter je bil last nekega karabinjerskega častnika. Prva eksplozija je dejansko pre budila celo vojašnico in tud: stanovalce bližnjih poslopij, katerim je tudi Miiadcjala škodo, saj so popo kale vse šipe daleč naokoli.' Napada : do sedaj ni pripisala še nobena skupina, čeprav nekateri domnevajo, da sc je nekoliko nejasno telefonsko sporočilo' milanskemu po poldnevniku, ki ga je v imenu skupine »nuclei armati coniuristi* opravil neznani moški glas, nanašal na nočni atentat na karabinjersko vojašnico. no s šampanjcem. Sicer je bil ves čas ejetništva* zaprt v mali sobi, kjer ga .je obiskoval le zakrinkani moški, ki ga .je oskrboval z živežem. Prve čase je bil vklenjen na tudi oči je imel prevezane in zamašena ušeša. Odkupnino i so svojci žrtve izplačali predvčerajšnjim, nočejo pa seveda povedati, koliko. Kaže vsekakor, da gre za 600 do 800 milijonov lh\ ki jih je izročil četverici maskiranih in do zob oboroženih mošlph Lodovicov brat , Namestnik državnega nravdnlkh dr. Pomarici, ki je minulo soboto opravil na domu Zambeletti je ve družine hišno preiskavo in hotel zapleniti njena denarna sredstva, da bi tako preprečil plačilo odkupnine (tedaj ga je. kot znano, telefonsko »ustavil* državni prav-dnik Gresti, nakar je njegev podrejeni zapustil preiskave o ugrabitvah). je izrazil zadovoljstvo spričo dogodka. Omenil je možnost, da so morda ugrabitelji spričo nastalega prahu okrog afere Pomarici - Grestj hoteli pokazati svojo korektnost in žrtev izpustiti takoj po prejemu denarja. Pomarici je ponovno zatrdil, da se ne misli za sedaj ponovno lotiti ugrabitev, toda v sodnih kro-i gib prevladuje prepričanje, da bo ' to kaj kmalu storil. Tudi zato. ker se število njegovih zagovornikov, ali bolje zagovornikov njegove »trde linije* (zamrzovanje odkupninam namenjenih zneskov), polagoma množi. Včeraj je npr. namestnik državnega pravdnika v Boe-nu dr. Cerqua soglasno z neposredno nadrejenim odredil zaplembo premoženja družine ugrabljenega industrijca Ander.1 a Amrnoia. Tc »a so odvedli 18. decembra lani, ne ve pa se, če so zanj že zahtevali odkupnino. Dr.. Cerqua je ukrep utemeljil tako z dejstvom, da niso svojci 43-letnega ugrabljenega pokazali nobene volje do sodelovanja s preiskovalci, kakor z okoliščino, da bi morebitno — v tem primeru gotovo _ večmbijardno — izplačilo odkupnine postavilo v nevarnost deloma mesta- tisočev uslužbencev Ammanovega trgavslp-industrijskega «imperija». Ammon, ki je predsednik trgovske mreže De,špar Italia-na in bocenskega hokejskega kluba in brat predsednika združenja gor.ijepoadiških industrijcev. izha- ja iz morda najpremožnejše družili* v Gornjem Poadižju; njeni interesi zajemajo najrazličnejše industrijske dejavnosti od živilske pa do kemijske. Gre za prvo ugrabitev v tej deželi. (ug) Na prostosti tudi Francesco Falletti LOCRI (Reggio Calabria) — Sinoči je bil izpuščen tudi 23-lefm' univerzitetni študent Francesco Falletti, ki je bil v rokah ugrabiteljev nič manj kot šest' mesecev (od 28. julija lani). Mladenič je sin znanega kazenskega pravnika. Ni znano, kolikšna je bila odkupnina, gotovo Pa zajetna: izpla- j čana je bila v obrokih, a zadnji se je sukal okrog 190 milijonov lir! OBISK PREDSTAVNIKOV SR HRVAŠKE NA DUNAJU IN V GRADIŠČU Tudi gradiščanski Hrvati zahteva) izpolnitev 7. člena državne pogod Član IS Majerič zagotovil vso podporo prizadevanjem hrvaške manjšine v Avstriji - Zavrnjen predlog kanclerja Kreiskega o vstopu v svet za hrvaško narodnostno skupino skupaj z asimilantom Robakom DUNAJ — Sedanji težki položaj gradiščanskih Hrvatov in sodelovanje z matičnim narodom ter njegova podpora: to so bile glavne teme pogovora člana izvršnega sveta in predsednika komiteja za odnose s tujino SR Hrvaške Ljuba Majeriča s predstavniki gradiščanskih Hrvatov. Ljubo Majerič se je na Dunaju udeležil tradicionalnega srečanja gradiščanskih Hrvatov, ki ga prirejajo pod naslovom «Hrvatski bal*. Svoj obisk v Avstriji je Majerič izkoristil za srečanje s predstavniki društev in organizacij gradiščanskih Hrvatov. V Železnem (Eisen-stadt) so se Majerič, veleposlanik Pribičevic in predstavniki SR Hrvaške dolgo zadržali v pogovoru s predsednikom hrvaškega društva v Gradcu dr. Ivom Muellerjem in s predstavniki hrvaškega tiskarskega društva. Posebno pozorno so obravnavali predlog avstrijskega kanclerja Kreiskega. naj bi hrvaški predstavniki vstopili v narodni svet za hrvaško narodnostno skupino, v katerem bi bili tudi predstavniki Ro-bakove asimilantske skupine. Skupine, ki se je dejansko odrekla svoji hrvaški pripadnosti in je s tem izgubila vsako pravico, da po členu 7 državne pogodbe nastopa v imenu gradiščanskih Hrvatov. Njihovi predstavniki so zatorej tudi na tem pogovoru ocenili kancierjev predlog Kot pasku* vračanja na staro prakso, namreč na zavlačevanje pri re sevanju tistih osnovnih vprašanj manjšine, ki jih predvideva državna pogodba. Vodstva društev in organizacij gradiščanskih Hrvatov so izrazila razočaranje spričo takšnega razvoja situacije in so ocenila, da je danes »ložaj manjšine težji kot kdajkoli prej. Zato so se odločno uprli zakonu o, narodnostnih skupinah in sestavi narodnega sveta za narodnostno skupino, ki je predvideva s, len zakonom. zanimanj* goslovanskih narodov, saj ** na akutna vprašanja s tega P"!, čja resno bremenjujejo odnos*. državama in nadaljnje razš®j Hkrati so izrazili željo, da Jugoslavija in Hrvaška še naprej moralno in politično podpirata in ščitita to narodnostno Skupnost in da matični rmrod še bolj noglobi in obogati oblike sodelovanja in pomoči. Poudarili no tudi potrebo, da se v tem težkem položaju še bolj strnejo vrste manjšino in da re razkrinka asimilacijska in ger-mamzacijska vloga Robaka in njc-gbvih somišljenikov. Hrvaška manjšina je tudi zelo prizadeta zaradi neskončnega odlašanja oblasti, da uresničijo, obljube in poglabljanje sodelovanj-1 sosed na vseh stikov.,, (J. P.) področjih . o oddajah v hrvaškem jeziku na. ter drugih republik in pokra! ' radioteleviziji in zaradi diskrimina- manjšinsko vprašanje tisti® cijskih potez do hrvaških učiteljev, ostaja v središču — Poudarili so, da je v Gradišču zavladala klima nestrpnosti do hrvaške narodnostne skupnosti, ki pa jo je mogoče odstraniti samo z doslednim uresničevanjem 7. člena državne pogodbe. Samo tako bi bilo mogoče ozdraviti vzdušje, zagotoviti medsebojno zaupanje in sodelovanje, kar bi bil tudi osnovni pogoj za izgradnjo mostu zbliževanja in sodelovanja obeh držav. Predsednik republiškega komiteja Majerič in gostje iz SR Hrvaške so poudarili načelno in praktično doslednost jugoslovanske politike, da podpira manjšine in da nasploh sodeluje pri reševanju položaja narodnosti. Poleg številnih oblik sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, Hrvaško in Gradiščem Smrtna kazen v Paki^1 za prensmerjevalce le^ RAVALPINDI — V Pakista^ siri do lahko od danes dalje pi-eUS®^ valce letal obsodili tudi na kazen. Po vojaškem zakoniku- ^ preusmeritve, uspele ah ne, tili s hudimi zločini. iniiiiiiiiiiiimiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiii|iHiii'iiiniiiiiiiiii(žiiiiinMjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ,11111«»"" NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV OBTOŽB ^ Koroška vlada prezira razsodbe ustavnega sodišč« Vse ostrejši kazenski in policijski pregon pripadnikov manj*'"1 CELOVEC — Sodne obravnave proti pripadnikom manjšine, ki jih po.stavljajo pred sodišče zaradi njihove dejavnosti za lastno narodno skupnost, so bile glavna točka zadnje seje predsedstva Narodnega sveta 1 »raških Slovencev. Predsedstvo narodnega sveta je bilo mnenja, da na kom?' i žandarmerijo, upravno :n sodno oblast zadnje sodbe avstrijskega ustavnega sodišča ne vplivajo ker še kar naprej postopajo proti pripadnikom manjšine, ne da bi svoje ravnanje preverili ob sodbah u-■stavnega sodišča. čeprav je ustavno sodišče ugodilo več kot polovici pritožb koroških Slovencev zaradi dogodkov v /kočijami avgusta 1976, ne nrenehajo z nadalje 'im zasledovanjem pripadnikov manjšine, očitno s tajnim upanjem, da jih bodo enkrat le »ukrotili* in bodo Slovenci končno spoznali, da proti koroškim oblastem tudi najvišje sodišče nič ne more. Ne samo da doslej ni bilo niti ene- nrot? Humphreycva vdova senatorka ZDA FORT LAUDERDALE (Florida) — Do novembra letos, ko bodo nove volitve, bo senatorska mesto bivšega ameriškega podpredsednika Huberta TIumphreya zasedala njegova vdova Mariel Humphre.v. Za senatorko jo je imenoval guverner ameriške zvezne države Minnesota in Mariel Humphrey bo tako edina žeuska v senatu ZDA,, ...........‘•"'‘•HIIIIHI" "•H"IIIIHIIII|IH||HIII|IHHH,1I1II|III„„j,, ............................................................................||iiinillllm,„ul Dvajset otrok v 26 letih zakona Dvajset otrok in deset splavov v 26 letih zakona: to je svojevrsten rekord 44-letne Lucie Rosciano iz Man-fredonie. Zadnjega otroka je ženska povila v začetka decembra. Spora ziiinno z možem ga je imenovala za Massima, «saj sva v tem pogledu res dosegla maksimum*. Na sliki: Lucia Rosciano v družinskem krogu (ANSA) ga disciplinskega postopka Prna stim, ki so bili udeleženi Prt k-daloznem in človeškim nasprotujočem postopanju in se tudi nobena oblast re^t ukvarja s to mislijo, so naS5f nekaj žandarjev, ki so pri al^ jali Slovencev imeli vodilno 'A med tem celo povišali. Tako r, nje oblasti je naravnost pos’11® nje sodbi ustavnega sodišč®- Za konec januarja in bruarja so spet napovedani proti pripadnikom slovenske 11 J » ne zaradi »upiranja državni gg I*v- OUICIUI T.UJ.MI CllJJCl UI/,dVIW - 1i In tudi upravne oblasti niso.®, križem rok: v zvezi s kr®Je ^ napisom v Pliberku, ki so dar ji nasilno odstranili, s0 več kazenskih odredb. « V nadaljevanj • je P1'? Narodnega Sveta koroških Slonji sprejelo tudi poročilo o PrlOl za občinske volitve, ki bodo di prihodnjega leta. (Sindok) V Milanu predaval o jugoslovanski politiki MILAN ■— Pomočnik ( skega sekretarja za zunanri f deve Miljan Komatima je t noči v mednarodnem in^ i politične vede v Milanu pesno predavanje o jugo®*?' Jt politiki neuvrščenosti. Pred8^ se je udeležilo veliko števil0 nar je v in znanih osebnosti tc strijske metropole. _ .. Jugoslavija kot neuvršččPripjf žava, ie deial Komatina. (I .je dejal Komatina: uri jj ' svoj. samoopredelitev, kot > r ,, „ -------- P f 1/^fl boj za neodvisnost, svobooei,j) t ij ukinitev vseh oblik ’ odvisrif ji nadvlade. Gibanje heu terega aktiven član je tudi J^rif vi ja, se v resnici bori za ! •«* njo mednarodnih odnosov, ri,, temeljili na enakopravnosti - f ševanju mednarodnih vpr»sri. f demokratičen način, saj je Z ' goj za napredek in mir politika neuvrščenosti pa 5/ račun nekaterim silam, lnj i uživajo privilegij in monop0^' ložaj na škodo drugih nfrf0„ijl/ ” ' “ 'm celin. Odtod vmešavanje v notranje zadeve in zato, m nekaterih neuvrščenih v ■- ,, ri rezultat zunanjih pritisk0 ^ pa notranjih, nesporazum01’' ..................................................................'n—.......................n..............................................n.""" V CORLEONEJU NEDALEČ OD PALERMA Neznanci ustrelili sicilskega pretorja IMr izključeno, da gre za nov malijski zločin PALERMO — S štirimi ali petimi streli iz revolverja so sinoči neznanci umorili 57-letngga odvetnika Uga Triola. Uboj je bil izvršen pred vbodnimi vrati poslopja, v katerem je stanoval, in to sredi Corleoneja 60 km od Palerma. Preiskovalna oddelka karabinjerjev in policije sta sprožila širokopotezno operacijo za izsleditev zločinca ali zločincev, ki pa je otežkočena zaradi narave poslov, s katerimi se je bavil pokojni. Kot izvedenec za civilno pravo je reševal zadeve zavarovalninskega značaja in podobno, razen tega je v bližnjem Prizziju enkrat tedensko skozi deset let nadpmeščal pretorja. Vsi, ki so ga dobro poznali, ve- do povedati, da je šlo za poštenega in premočrtnega moža; kot človek in kot odvetnik oz. vicepretor je u-žival visok ugled. Preiskovalci so spričo tega za sedaj mnenja, da je pri uboju morda šlo za maščevanje stranke, ki ji njegovo odvetniško nastopanje ni bilo po godu oziroma za morebitno represalijo mafije. Kaže, da se rajnik ni ukvarjal s politiko; njegova družbena dejavnost naj bi se omejevala na občasna srečanja s prijatelji še iz akademskih let. ■> triolo zapušča ženo in dva otroka (še iz prvega zakona, kajti prva zakonska družica mu je umrla pred desetimi leti za rakom), (dg) Splošna stavka v vsej Nikaragui proti režimu predsednika Somoz« MANAGUA — Umor demokratič nega časnikarja Chamorra nikara-gujskemu diktatorju Somozi ni prinesel sreče. V vsej državi je namreč v teku splošna stavka proti njegovemu režimu, protivladno stališče pa so zavzeli tudi njegovi dosedanji zavezniki konservativci, Zahtevo konservativne stranke so podpisali vsi člani vodstva, v njej pa je rečeno, da je njegov odstop edina možnost za ohranitev nacionalne enotnosti ter vzpostavitev demokratičnega reda in zakonitosti. Sa-mozova vlada ne more zagotoviti i-zvajanja pravice in samo odstop vlade lahko zagotovi mir v državi. Konservativci predlagajo sestavo vlade, v kateri bi bile politične osebnosti, ki bi si ob podpori nacionalne garde, ki v Nikaragui opravlja policijsko' iti vojaško nalogo, zagotovila zaupanje ljudstva. Anastasio Somoza je v svoji rezidenci v Montelimarju sklical voditelje svoje stranke, s katerimi je o-bravnaval zahtevo po odložitvi u-pravnih volitev, ki bi morale biti 5. februarja. Opozicija namreč zahteva odložitev zaradi napetega vzdušja v državi, ki ne jamči za pravilen potek volilnega posvetovanja. Splošno stavko, kj jo podpirajo ta-, ko delodajalci kot delavci, so v znamenje protesta proti umoru časnikarja Chamorra proglasili delavci gradbene stroke, ki so se jim postopno pridružili tudi drugi, tako da. je trenutno 80 odst. tovarn in trgovin zaprtih. Od srede je zaprta večina veleblagovnic v Managui, ki šteje 750 tisoč prebivalcev. V glav nem mestu je močno občutiti pomanjkanje živil, 'predvsem mlekn Tudi v Leonu, Granadi in Chimodeni je stanje dokaj kritično. Precejl.je te žave povzroča tudi pomanjk^LsUj cina saj je velika večina b^ ^ črpalk zaprta, pred odprt.— 9»( dolge vrste avtov, ki čakaj» i rivo. Stavka tudi 16 tisoč Ae 5». največje sladkorne tovarne \ <* Antoniu, kakih 12o kilomri1'0 glavnega mesta. u Chamorro se je dolga let® 8 ri, rektor časopisa «La Prens®*^ prot) družini Somoza, ki i®13 jn v Nikaragii že celih 40 leLri, rokah katere je ogromna ri slca moč. Njegovi smrti, ubi*'. p* namreč iz zasede, so sleden f hujši neredi, ki so jih kdaj"'** beiežili v Nikaragui. Na t|Sv, A seb je demonstriralo po ul*081,ril nague, kjer je prišlo tudi »k nh pn»robu. |