I
šel Mi
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER j
#0.107
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MAY 7, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
je Slovencev v nacijskih zaporih
(Izvirno porčoilo celjskega Slovenca)
Ko
so potekali prvi dnevi na-zapora v meljski vojašnici priboru, si stvari nismo pre-k srcu jemali. Tolažili smo stem, da bo vse hitro minilo, zasramovanja ter žalitve !V kar ponosno prenašali. !'°se nam je pod našo častjo. ^ se pokazali Nemcem kot Ko so pa dnevi začeli jati v tedne, nam je zače-skupaj iti na živce in po-1 nismo mogli več skrivati. Ho poleg tega tudi videli, da j CW dovažajo nove žrtve. J smo slutiti, da nam je pri-•jeria usoda, ki je sprva niti ga'eč nismo pričakovali.
So nas smeli priti ob-. Se^e po dveh tednih zapora, to dovoljenje je prišlo le
irt lii «er Gestapo izvohala, da W . obiskovalci ne prihajali SS®1?1' Prinašali bi nam ciga-ln razne druge, dobrote. S , 3e odprl nov vir za na-^Jatlie blaga, toda ne nam, ^Gestapu. Celo poveljnik ■ 8ca, major Hubigg, se je „ejem dobro "izkazal." Naj-obiskovalce odganjal in Vnad imi kot podivjan, 3e pa spremenil svojo 0 'n je postal prijazen z Osebno jim je odvzemal 'e> košare in nahrbtnike. fa ni zmenil, komu so bila . ampak je vse pošiljal kamor so mu pri-
I ^zrie lahke ženske. Gos-j Je Pri sebi z najboljšimi
.....ki jih je "bil naropal od
"'skovalcev, šele ostanke „tPadke je pošiljal v kasar-
f^ancem.
r°sti Nemcev so se mno-" n®va v dan. Internira-"ofesorju Gracerju je ti-Ulnrla žena. Na pogreb ^stili. . . ,Sttlrkavci so od časa do ča-
lf!
i,


Uri: r°ko
L
zasliševanje kar na Prišlo jim je na mi-
1 Mučili internirane fan-
ali Sevali'
iZh. 7" so Jib dolgo vrsto in wr
Kdc
če so četniki ali
or je dejal, da je bil fi^. jih je dobil s pestjo 'tli i'-, Kdor
je rekel, da ni-S 11 Sokol, jih je istotako
našo telesno j s° nas večkrat posta-W Jvorišču v trojno vrsto - n nas	s Prosti-
N^* in počepi. Hudo je bi-
lo zlasti za starejše, ki so morali tudi po pol ure čepe skakati in držati roke od sebe v ravnotežju. Nekateri so-padali v nezavest. Posuroveli stražniki pa.niso niti takim prizanašali.
Nihče pa ni mogel prezreti dejanstva, da so imeli prav posebno piko na duhovnike. Zlasti če je bil kateri bolj obilne postave, ni imel nikoli miru. Kaj so vse rekli o veri in Bogu, ne bi vzdržalo papirja. Duhovniki so častno vzdržali vsa zasramovanja, to smo jim morali vsi priznati, čeprav so bili med nami tudi taki, ki sami na vero in cerkev niso dcsti dali ali celo nič. Početje podivjanih Nemcev je bilo res tako, da se je moralo vsakemu studiti, kdor je imel le še nekaj človeškega čuta.
Meseca junija je bila v Mariboru takozavna racija. V mestu so nalovili kakih 70 prostitutk in jih pripeljali v našo kasarno. Zaprli so jih v posebne sobe, same duhovnike so pa določili, da so morali propadlim ženskam čistiti in urejevati sobe. Ko smo stali v vrstah čakajoči na svoj delež hrane, so morali duhovniki stati v isti vrsti s prostitutkami. Vendar to ni trajalo dolgo, menda se je Nemcem samim zazdelo prerobato, ali pa so uvideli, da s takim početjem ne dosežejo svojega namena, zakaj vsem se je studilo in duhovniki niso bili s tem pred nikomer ponižani.
Ko niso štrli našega ponosa s takim in podobnim ravnanjem, so prihajale večje in večje telesne muke. Mnoge so nagnali^ da so se morali valjati na dvorišču po blatnih tleh. Med temi je bil na primer stari Likar, učitelj na meščanski šoli v Celju. Petančič je moral lizati pljunke, če ni hotel, da bi ga do nezavesti pretepli. Kotnik šimen. je moral po končanem težkem delu čepeti četrt ure na tleh in ponavljati venomer: Ich will arbeiten, ich
(Dalje na 3 strani) -O-
Vesel dogodek
Pri družini Mr. in Mrs. Frank Krestel, 14324 Potomac Ave. se je oglasila teta štorklja in pustila za spomin zalo hčerko prvoro-jenko. Mamica je hčerka družine Mr. in Mrs. Anton Amigoni, 1567 E. 38. St., ki sta postala že petič stari oče in stara mama. Naše čestitke!
Ameriški general ostane Telefonska družba bo sku-|U kAfl(yrACI1 CA nrim-avlia
šala ustreči vladi, obenem * KOUgreSU SC ZC piiprdVlJd
pri svojih vojakih
ane okornove družine se bo
°cila najstarejša hčerka
Z BOJNE FStOiTE:
BURMA. — Vrhovni poveljnik vse kitajske armade, general Kajšek, je prevzel poveljstvo nad kitajskimi četami v Burmi. Ameriški bombniki so sklatili Japoncem včeraj 40 letal in jih poškodovali 25 v bližini Rangoona. Angleška zračna sila krije umik armade.
MADAGASKAR.—Angleži na-skakujejo glavno pristanišče Diego Suarez na otoku Madagaskar od treh strani, z morja, s kopnega in z zraka. Pristanišče mora vsak čas pasti. RUSIJA. — Vladni časopis Iz-vjestija napoveduje zmago ruskega orožja nad Nemci še letos.' Maršal Timošenko na-skakuje na južni fronti. ATLANTIK.—Ob atlantski obali so sovražne podmornice torpedirale dve ameriški, eno angleško in eno norveško ladjo.
LONDON.—Iz Lizbone se poroča, da bo Nemčija izpustila 1. junija 30,000 francoskih avijatičarjev, ki so tam v ujetništvu. Te bo potem vlada organizirala za obrambo Francije proti Angležem. -o-
*avelič "rešuje" židovsko vprašanje v Hrvatski
Zurich. (ONA) — Nacijski (rogi danes p?iznavajo, da se je število židovskega prebivalstva njihove lutke-države Hrvatske znižalo od pred vojnega števila 35,000 na manj kot 6,000 in da je večina židovskega prebivalstva, ki je ušla smrti, danes po koncentracijskih taboriščih.
Omenjeno sporočilo je priobčil nacijski list "Grenzbote," ki izhaja v Bratislavi, po vesteh iz hrvatske prestolnice Zagre- j aa. Članek pravi, da so večino j Židov "poslali v tujino," ven-1 dar ne pove ničesar o njihovi usodi.
Hrvatski kvizling Pavelič, pripoveduje omenjeno sporočilo, je imel sitnosti pri "reševanju" jžidovskega vprašanja, ker ni vedel kaj bi počel s slučaji mešanih ženitev. Končno se je odločil, po vesteh iz teh nacijskih virov, da proti židovskih določb ne bo uporabljal proti židovskim pplovicam v mešanih ženitvah, vendar otrokom iz takih zakonov ne dovoljuje obiskovanje gimnazij univerz.
1
Av, Y°to desetih bo v cer-\ poroka gdč- Frances Michaelom L. Was-j 07 Anderson Rd. Mladi *aPoslen pri White Mo-
MSo	' Prijatelj' in
S pfijazno vabljeni k po-
|D(ilika.81; Mlademu paru ob
\j|1 lzrekamo najiskrenej-
živi;H ^ srečnemu zakonske-
\vea hčerka znane Josip
Co,
N.
P

družine iz 1096 E. 68.
W0^ tej priliki napišemo
^ 0 tej naši spoštovani oj ^žini. Nevestin oče, %\ j °ril» je bil rojen v So-{,1? ] , je Prišel v Cleveland \i ni fant. Prvo delo je (VTidier & Price. V pr Vni v°jni je služil Strica \ Mesecev.
Sv°jega vsakdanjega
dela je bil pa' vedno tudi zelo aktiven pri naših narodnih ustanovah in društvih, zlasti pri naši SDZ, kjer je bil 3 leta I. gl. podpredsednik in sedaj je pa že osem let gl. blagajnik. Eno leto je bil tajnik SND na St. Clair Ave. in 7 let blagajnik Kluba društev SND. '
Poročil se je 22. septembra 1920 v cerkvi sv. Vida z gdč Frances Mihelčič, p. d. Gregorjeva iz vasi Hudi vrh pri Blokah V Ameriko je prišla leta 1914 in je ve let dejala pri John Gorni kovi družini, kjer jo je naš Jože srečal in odpeljal k svojemu ognjišču.
V zakonu se jima je rodilo troje otrok. Prva je Frances, sedanja nevesta, potem Joseph Jr. in Olga.
General Waimvright, ki je poveljeval braniteljem trdnjave Corregidor, je poročal v Washington sledeče:
"S svojimi vojaki sem bil od vsega početka in v slučaju ujetništva bom delil ž njimi usodo. Toliko smo prenesli skupaj, da mi vest ne bi dovolila zapustiti jih, dokler ne pade zastor.
"Amerikanci, ki jih je pretresla vest o izgubi Ba-tcana, naj ne smatrajo izgubo trdnjav v zalivu Manila kot dvojno tragedijo, ampak kot zglecl naše neupogljive volje ostati na mestu do zadnjega, kamor smo postavljeni."
Ameriška križarka, težko poškodovana, je priplula v domače pristanišče
Washington. — Ameriška kri-žarka Marblehead, o kateri so Japonci že večkrat trdili, da so jo potopili, je dospela v neko pristanišče na vzhodni obali. Sicer težko poškodovana od japonskih bomb je preplula pol sveta, da je pripeljala domov zacelit svoje rane.
Spotoma je viharno morje bruhalo v veliki množini skozi odprtine, krmilo skoro nerabno, pa je vendar napravila pot 13,-&00 milj domov. Ladja je bila dvakrat zadeta od japonskih bomb v boju pri Javi, toda moštvo je ostalo na svojih mestih in ladjo pripeljalo domov.
Vojni center
$500
in
Clev. Slovenci so zmagali v kegljaški ligi SDZ.
V pondeljek večer se je zaključilo kegljanje pri ligi S. D. Z. Društvo Kras, ki je pred-njačilo vso zimo, je v zadnjih dveh igrah izgubilo prvo mesto, katerega so vzeli Clevelandski Slovenci št. 14. Krožki so v tekmi zmagali, kakor sledi. Prvo mesto Clevelandski Slovenci št. «14, drugo Kras št. 8, tretje France Prešeren št. 17, četrto Modern Crusaders I, peto Ribnica št. 12 in šesto Modern Crusaders II.
Prestala operacijo Mary Krall iz 14417 Darwin Ave. je srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 105, kjer bo šq do sobote.1 Po tem dnevu jo pa prijateljice lahko obiščejo na domu.
Kljub grmenju in dežju, pa je včeraj naš barometer kar lepo lezel kvišku in se zvečer ustavil na točki $195. Toliko je zdaj nabranega pri nas za vojni center. Ce bodo danes dobri ljudje količkaj stopili na prste temu našemu toplomeru, pa bomo dosegli polovico kvote.
Včeraj so prispevali sledeči: Naša Tončka Jevnik, ki smo jo pogrešali že od prvega dne nabiranja, se je odrezala s petakom. Podruž niča št. 49 SŽZ v Noble, O., je tudi dala petak in ravno tako se je odrezalo s pe^ takom žensko društvo St. Clair Grove, št. 98, Woodmen Circle
Po $2 so prispevali: Mr. in Mrs. John Vrhovnik iz 5801 Prosser Ave., Marija Krainz iz 1134 E. 63. St., Anton Gubane, modna trgovina na 16725 Waterloo Rd., in Mr. in Mrs. Michael Klemenčič iz 5806 Prosser Ave.
Po $1 so darovali: Primož Šulen, 15910 Midland« Ave.; neimenovana, Joe Modic, 1246 Norwood Rd.; Jennie Franko-vič iz 3551 E. 78. St. je pa dala pol dolarja. Skupaj včeraj nabranega pri nas $26.50, prej iz kazano $168.50, skupaj do danes zjutraj ob pol sedmih— $195.
Najlepša hvala vsem skupaj drugim pa kličemo: na svidenje s kakirn dolarjem danes ali pa jutri, ne pozabite!
pa tudi odjemalcem
Urad za vojno produkcijo je ukazal, da morajo telefonske družbe v bodoče kolikor mogoče varčevati na materialu, ki se ga potrebuje za obrambno industrijo. Zato bo Ohio Bell Telephone Co. v bodoče tej odredbi ustrezala, obenem pa sku-| šala kolikor mogoče gledati na to, da odjemalci telefona ne bodo prizadeti.
Nobenega novega telefona se ne sme napeljati, razen če je to absolutno potrebno za narodno zdravje ali blagor naroda. Ako bo skrajna sila, bodo morali oni, ki imajo svojo telefonsko linijo, iti na linijo z drugimi odjemalci. To je edino, kar bi trpeli oni, ki imajo že telefone. Za nove odjemalce je pa, seveda, stvar drugačna.
Novi odjemalci, ki bi radi telefon, ga bodo dobili, ako je prostor zanje na liniji v njih okrožju, drugače pa ne. -o-
Na Corregidorju je bilo, kot sodijo, do 7,000 oseb
Washington. — Ravno koliko oseb je bila v trdnjavi Corregidor, ko je padla Japoncem v roke, ni znano, toda računa se, da je bilo okrog 7;000 oseb. V tem številu je vključeno vse civilno prebivalstvo, vojaštvo in vojaške bolničarke.
Mornariški oddelek poroča, da je bilo v trdnjavi 3,845 častnikov in mož od mornarice in marinov, ki so padli vsekakor v japonsko vojno ujetništvo.
Dalje poroča mornariško poveljstvo, da je bilo pri trdnjavi uničenih pet manjših ameriških ladij. Nekaj jih je šlo v morje vsled sovražnih napadov, nekaj so jih pa uničili Amerikanci sami, da ne bi padle Japoncem v roke.
Če je delal brez koledarja, . je imel dobro glavo
Ernest Grosse iz 1589 E. 30. St. je obtožen dvožertstva. Leta 1934 je poročil prvo ženo, s ka-ero je imel dvoje otrok, leta 1940 pa drugo. Pa je živel z obema in sicer štiri noči pri eni, tri noči pri drugi. Poleg tega je znal urediti tako, da je obe obiskal saj enkrat na dan. ženi št. 1 je dajal $25 na teden, ženi št. 2 pa $15. Tej, zadnji, je rekel, da da drugo materi. Pa je šla k materi, da se pritoži in stvar je prišla na beli dan. Sodnija ima zdaj besedo.
Lepo darilo materam
Za Materinski dan imajo pri Jim Slapniku St., 6102 St. Clair Ave. polno zalogo cvetlic, svežih in umetnih, v posodah in odrezane. Mater, ženo, hči ali prijateljico boste najbolj raz-eselili z lepo cvetlico na Materinski dan.
Pozdravi iz New Yorka Naš vrli clevelandski fant, Joseph Zelle, pošilja vsem prijateljem in znancem iz New Yorka tople pozdrave. Joe je zaposlen tam pri radijski postaji WABC. Koncem maja pride za nekaj dni na oddih domov.
Party za igralce
Dramsko društvo "Naša zvezda
za zaplembo zasebnih avtov
Pomanjkanje kavčuga je tako resno, da vlada zahteva od kongresa postavo, ki bi dovoljevala rekvizicijo zasebnih avtov; toda vlada bi zanje plačala.
Washington, 6. maja. — Senator Reynolds je danes kvotiral več vladnih uradnikov, ki zahtevajo od kongresa takojšnje akcije glede zaplembe zasebnih avtov. Kongres naj bi namreč sprejel postavo, ki bi dala vladi oblast zaseči in plačati zasebne avte. Pomanjkanje kavčuga za vojaške namene je tako akutno, je rekel senator, da bo vlada prisiljena prevzeti vsako unčo kavčuga, ki se ga sedaj ne potrebuje za vojne namene ali za važne civilne aktivnosti.
Prvi korak bi bil, da bi vlada zasegla vsa avtna kolesa, ki jih ima privatna oseba več kot pet.
Med vladnimi osebami, ki priporočajo tako postavo, so bili administrator cen, Henderson, administrator za transportacijo, Eastman, pomožni vojni tajnik Patterson in drugi.
V tem predlogu bi bila točka, da sme vlada zapleniti vsak avto, katerega bi lastnik vozil hitreje kot 40 milj na uro. Predlog bo dovolil vladi $5,000,000.000, s čemer bo vlada, ako bo kongres predlog sprejel, plačevala zasebne avte in dele za iste. Vlada bi imel pravico zaseči vsako odvi-šno avtno kolo, ali ves avto.
Henderson, administrator cen, je sicer rekel, da ima že zdaj pravico zapleniti vsak. zasebni avto, vendar bi rad videl, da bi ga v to poveril kongres izrecno. -o-
Mož obešen, žena zastrupljena
Lorain, O. — Mrs. Julia Mal-terer je priletela iz hiše in vpila, da je zavžila strup. Policija je šla v hišo in našla njenega moža Maksa obešenega v kleti, žena je par ur zatem umrla, ne da bi hotela kaj povedati o vzroku tragedije.
Senator Taft predlaga lestvico za novince
Washington. — Urad za obvezno vojaško vežbo je naprosil kongres, naj določi, po kakem redu se naj kliče novince v vedno rastočo armado. Predvsem naj določi, v kakem obsegu naj bodo oproščeni od vojaščine oni, ki imajo doma odvisne osebe.
Ohijski senator Taft je predlagal, naj bi se vse registrirance postavilo v sedem razredov in jih klicalo po vrsti, kadar bi bili prvi razredi izčrpani.
V sledeče razrede naj bi se jih postavilo: 1) Neoženjene moške pod 35 leti starosti, ali one, ki so se oženili po 16. septembru 1940. 2) Neoženjene moške med 35 in 45 leti, ali one, ki so se oženili po 20. decembru 1941. 3) Ože-njene moške pod 35 leti, ki nimajo otrok. 4) Oženjene moške nad 35 leti, ki nimajo otrok. 5) Moške pod 28 leti, ki so se oženili pred naborom, z otroci. 6) Oženjene moške med 28 in 35 leti, cženjeni pred naborom, z otroci. 7) Moške nad 35 leti, ki so se ženili pred 20. decembrom 194], z otroci.
Smrtna kosa
Po dolgi bolezni je umrla v mestni bolnišnici Frances Hro-vat, rojena Bokar, stanujoča na 3821 E. 78. St. Bila je stara 48 let. Tukaj je bivala 46 let iz doma iz vasi Grintovec, fara Za-gradec, odkoder so jo prinesli mati sem, ko je bila stara komaj 18 mesecev. Bila je članica podružnice št. 15 SŽZ. Poleg žalujočih otrok, Frances, Benedikt, Mihael, Frank, Anton in Rose poroč. Andrews, zapušča mater Frančiško Bokar ter brata Franka in Johna. Soprog ji je umrl pred dvema letoma. Pogreb blage ranjke bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
članice podružnice št. 15 SŽZ so prošene, da se udeleže molitve za pokojno sestro v pogrebnem zavodu Louis Ferfolia v petek večer ob 7:30.
V nedeljo bo lep program za zmago v avditoriju
V nedeljo popoldne ob treh bo v glasbeni dvorani mestnega avditorija zanimiv program, katerega prirejajo razne (slovanske skupine: Slovenci, Srbi, Rusi, Poljaki, Slovaki in Cehi. Nastopili bodo izborni telovadci, pevski zbori in razne skupine v narodnih nošah. Zlasti bo zanimiv telovadni nastop 25 So-kolic, ki bodo izvajale prosto vajo, imenovano "V for Victory." Vstopnina1 je po 55c, 85c in $1.10. Vstopnice lahko kupite pri Mrs. Makovec v S. N. D(. Občinstvu prav toplo priporočamo, da obiščejo to izredno zanimivo predstavo. Ves čisti dobiček bo šel za civilno obrambo.
Policija obiskuje bingo
Pa ne da bi igrala, ampak da preganje udeležence. Včeraj je obiskala pet prostorov, kjer je bil bingo v polnem teku. Aretirala ni nikogar, samo ljudi je spodila domov.
premikajoče slike iz raznih prizorov civilne obrambe so na razpolago društvom
Koncil za civilno obrambo v okraju Cuyahoga daje na raz-bo priredilo vsem igral- j polago društvom, kjer je naj-cem in delavcem, ki so se tru- manj 100 članov, premikajoče dili pri raznih predstavah v so-! slike, ki kažejo razne prizore boto večer zakusko ali party v' pri civilni obrambi. Samo $1.00 Slovenskem društvenem domu je treba plačati za obrabo.
na Recher Ave. Vabljeni so tudi člani, sedanji in nekdanji, ter njih prijatelji.
žarnice. Stroj za kazenje in pa operatorja se dobi zastonj. Slike kažejo fizično sposob-
nost, obrambo, prvo pomoč in drugo, kar je vanžo pri civilni obrambi. Ta urad preskrbi tudi govornika, če se tako želi. Za slike in govornika se je treba obrniti na sobo A, 3. nadstropje v mestnem avditoriju, ali če se pokliče MAin 4600, extension 37 ali 38.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
«117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio,
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 107 Thurs., May 7, 1942
Zavezniki ne bodo nasedli zvijačam osišča
Iz mest: Angora, Bern, Stockholm, Madrid in drugih nevtralnih točk planejo od časa do časa v svet vesti, da ponuja osišče oziroma Hitler zaveznikom premirje. Ako vzamemo v poštev, da so pridno na delu v teh mestih osiški agentje, potem bomo razumeli, da so taka tipanja za mir samo vada, namenjena za zaveznike, da bi vanjo ugriznili. Fakt je, da osišče resno še ne misli na mir, ker ni še dovolj na kolenih. Saj Japonci še vedno zmagujejo in Hitlerjeve horde so še vedno na ruskem ozemlju in se pripravljajo ha pohod proti kavkaškim oljnim poljem in proti Sredozemlju. Fakt je tudi, da je Hitler še vedno prepričan, da bo zmagal, ali vsaj prisilil zaveznike, da bodo vprašali za premirje, ki bi ga Hitler pač dovolil, toda pod svojimi pogoji.
Dokler ne bodo zavezniške armade marširale naravnost proti Berlinu, ali vsaj stisnile nemško armado tako, da se ne bo mogla ganiti, tedaj šele bo morda vprašal Hitler za mir, prej pa ne:
Zato je pa treba vzeti v tem času vsake vesti o mirovnih ponudbah iz Berlina z veliko previdnostjo, ker nimajo drugega namena kot da bi razdvojili zaveznike in da bi zlasti uspavale Amerikance. Hitler s e s takimi mirovnimi na-migljaji poslužuje samo starega propagandnega trika, s kakršnim je dozdaj dosegel že tako lepe uspehe. Politična ali diplomatska vojna je prinesla dozdaj Hitlerju že prav take uspehe, če ne celo večje, kot so jih pa prinesle ali dosegle njegove pancerske divizije in luftwaffe.
Toda politične zvijače se ne kuhajo samo v Berlinu, ampak tudi v Londonu, Washingtonu in Moskvi. To se pravi, da se kuhajo zdaj, ko so se zavezniki naučili Hitlerjevih zvijač. Zato so dali zavezniki tudi na najnovejše Hitlerjeve "mirovne ponudbe" odgovor, kakor se takim ponudbam .spodobi — bombe, več bomb in še več bomb.
Da, še več bomb za Hitlerja, ker to je edin diplomatski razgovor, ki ga razume Hitler. Šele, ko se bodo vsuli nad Nemčijo ameriški bombniki v takem številu, da bodo za-temnili sonce, kot bi leteli pod sinjim nebom roji kobilic, šele tedaj bo kleknil Hitler na kolena in prosil prizanašanja.
Pa bodo zavezniki prizanašali? Ne bodo! Vsa dotlej ne, dokler ne bo nemški vojni bog tako pomandran v prah. da se ne bo mogel dvigniti prihodnjih tisoč let.
Ali naj zavezniki prizanašajo vpričo grozodejstev, ki jih izvaja Hitler nad evropskimi narodi? Ali naj na križ pribiti narodi pozabijo, kaj vse je Hitler počenjal ž njimi v teh par letih? Ne, nikdar ne bodo pozabili! Ta grozodejstva to strašno nasilje bo šlo od roda do roda in vsak nxi posebej bo prisegal maščevanje in osveto. Takrat bo pozabljen svetopisemski rek: odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo O, dobro vedo in dobro se zavedajo kaj delajo, ko postavljajo ob zid in s strojnicami kosijo nedolžne žrtve, ko sistematično spravljajo s sveta cele narode in naseljujejo na njih zemljo svoje ljudi.
Če je še kdo v Nemčiji, ki misli s trezno glavo, tega pretresa groza in strah pri misli, kakšna bo osveta. In prav imajo, če se tresejo^ ker vsak Nemec je kriv prav toliko, ko' njegovi voditelji. Oni, ki krade in pni, ki drži vrečo,, oba bosta plačala in dobro plačala.
BESEDA IZ NARODA
V počast našim materam
Izgnanci, katere so vlačili fašisti v posebnih vlakih na določeno mesto, so morali že po poti mnogo pretrpeti. Ti železniški vozovi so bili razdeljeni v 20 zelo ozkih celic, kjer je mogel jetnik komaj dobro sedeti. V Vratih, v.višini jetni-kovih oči, je bila mala zamrežena odprtina, skozi katero je karabinjer pazil na jetnika. Svetloba v to celico je prihajala skozi neprozorno steklo v stropu.
V	teh celicah so morali prebiti jetniki od 10 do 20 ur, ves čas sključeno sedeč, poleti v neznosni vročini, pozimi v neznosnem mrazu, ker v te celice ni niti prihajal svež zrak poleti, niti gorkota pozimi.
Ves čas prevoza se je moral jetnik zadovoljiti s kosom trdega kruha, ki ga je dobil v začetku vožnje in tega je moral nesti v usta z uklenjenimi rokami. Vodo so dajali jetnikom skozi malo odprtino v vratcih in sicer tako, da je moral jetnik nastaviti pri odprtini svoja usta in stražnik mu je vlil skozi odprtino nekaj kapljic vode. Dostikrat pa niti vode niso mogli dobiti.
Tako so vlačili te reveže od mesta do mesta, od ječe do ječe, dokler jih niso privlekli na cilj izgnanstva. Spotoma so morali na železniških križiščih prebiti po več dni v ječah med navadnimi zločinci, tatovi, roparji in morilci. .Tako so dospeli po več tednih do morja, kjer se je njih pravo trpljenje šele pričelo. Zopet so jetnike priklenili po 20 skupaj na dolgo verigo, potem jih pa stlačili kot sardine v zaduhle spodnje prostore kake stare barke. V takem stanju so se vozili do otokov, kjer je bil kraj njih konfinacije in to brez vsakega živeža in brez vode.
V	izjemnih slučajih je bilo dovoljeno izgnancu potovati
Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos obhajali Materinski dan. Da, res; lepa je ta navada in časti vredno je to, da izkažemo čast in ljubezem našim materam ravno na nedeljo na Gospodov dan in v Marijnem mesecu maju. In ni nič čudno, ali da je to odveč, niti jih ne smemo prezirat ali jim. biti celo nevošljivi, saj to v polni meri naše matere zaslužijo. Da, posebno letos to čast zaslužijo, ker njih sad, njih sinovi, katere so one rodile in vzgojile, stoje noč in dan na straži in nas branijo pred krvoločnim sovražnikom, ki nas hoče ugonobiti in nam vzeti naše svobodno življenje, ki ga uživamo v tej naši novi domovini.
Da, te matere zaslužijo časti in pomilovanja na njih slavni dan v nedeljo, 10 maja. Zato pa ne pozabite vi sinovi in hčere pripeljati svoje matere, kakor tudi vi očetje pripeljite svoje soproge, matere vaših sinov, kateri so bili poklicani pod zastavo svobode, v dvorano šole sv. Vida v nedeljo večer, da si obrišejo solze z objokanih oči in da se nekoliko razveselijo v veseli družbi. Ker nam ni mogoče izkazati časti našim slovenskim fantom vojakom, kateri so šli v boj za nas, storimo to njih ljubin* materam, na njih dan v nedeljo v šoli sv. Vida.
Lawrence Bandi -o-
S elevelandskega hriba
Sedaj pa vam hočem povedati, kako se mi je godilo, ko mi je bila moja Johana zbolel«.
Vsak, kc|or pozna mojo Jo-hano, bo vedel, da je jako zmerna. Ne kadi, ne pije, prav malo je, samo kofetek pa ima strašansko rada in sedaj je v velikanskih skrbeh, če bo morda tudi tega zmanjkalo. Poleg tega pa ima tudi še eno veliko skrb in to je, kako in kedaj me bo mogla očrniti pri Jakatu in mu raztrobentati, kako sem si večerjo kuhal, ko je bila ona bolna.
Bilo .je naslednjega dne, ko so naše dobre sosede izvedele, da je moja Johana obolela, ko ne je naša gospa soseda zjutraj pobarala: France, kaj ste pa sinoči imeli za večerjo? Pa >em se, j i najprej prav lepo za-lvalil in ji povedal, da me srčno veseli, da se tako zanima zame ter ji povedal, da sem večerjal, kar se meni dopade. Šel jem v mesnico in si kupil funt mljenega mesa in si prav po nemško naredil "šnicel."
Veste, mesar pa mi je dal tako meso, da ni bilo nobene maščobe notri. Zato pa sem mu rekel, da naj mi da še malo slanine, da bo bolj okusna večerja. Kakor sem zahteval, tako sem pa dobil. Mesar mi je dal več kosov slanine s pripombo, da si napravim, kakor se meni zdi prav. Ko sem prišel domov, sem se takoj pripravil k kuhanju večerje. Že sem si bil pripravil vse, da zmeljem še tisto slanino, ko nekdo pozvoni pri vratih. Stopim pogledat in sem videl da je bila Mrs. Antonija Sila. Prijazno sem jo pozdravil in ona pa mi reče: Slišala sem, da ja Vaša Johana bolna in zato sem jo prišla obiskat, saj mi dovolite, da jo vidim.
Menda ja, sem rekel vesel, da me ne bo motila in opazovala pri kuhi. Skočil sem hitro v spodnje prostore, da zmeljem slanino. Vrtil sem in mlel, pa ni hotelo nikamor naprej, kajti vse je bilo, kot bi bilo zvezano. Pobral sem meso iz mili-
na in dal vse skupaj kar lepo peč. Seveda, ko je bila moja pečenka gotova in sem se pripravil k večerji sem pa šele opazil, kaj je bilo vzrok, da nisem mogel zmlet mesa. Veste v času, ko sem bil odsoten od mesnega malna, je prišla tja mojega sina "bebika" in je vrgla v malem prav novo podvez-nico in zato pa nisem mogel na noben način zmlet tiste slanine. Kar tako sem vse to pohru-stal. Sedaj menda bom "pre kot pajek in kedaj se bo to zgodilo, bom pa drugič povedal.
Tu sem hotel povedati, kaj vse se lahko zgodi in kako narobe hodi, kadar je žena že sa mo en dan bolna in jo ni na svojem mestu in kako se godi tistim šo morda izgubili skrbno mater za večfio.
V nedeljo, 10. maja, praznujemo Materin dan. Ta dan je posvečen našim materam, da jih vsaj mald nagradimo za njih veliko trpljenje in da jim vsaj za par ur malo olajšamo njih vsakdanje skrbi. Mi, moški, nimamo najmanjšega pojma, kaj vse trpi materino dobro srce.
Nehote sem se spomnil v dobo pred 45 leti, ko sem se šele zavedel, kaj je mati. Solza se mi je zaiskrila v očesu, ko sem premišljal, kedaj bom popra-I vil tisti veliki greh, kadar sem razšalil dobro materino srce, ki j me je tako neizmerno ljubilo j in ki sedaj že 23 let počiva črnem grobu. Kljub temu pa je spomin nanjo še vedno svež v mojem srcu in ni ga dneva, da bi se ne spomnil pokojne moje matere. Danes ji ne morem pomagati drugega kot da izmolim očenaš v pokoj njene duše.
Nikakor si ne morem misliti, kakšno življenje ima človek, ki je pozabil svojo mater. Saj vendar je prava mati biser življenja, ki je pripravljena žrt vovati celo svoje življenje za blagor svojih ljubljenih otrok. Nimam denarja, da bi moge nagraditi vse naše matere, a pripravljen pa sem pomagati po svojih močeh vsem tistim materam, ki so sedaj poslale svoje sinove na bojno polje za obrambo naše nove domovine— Amerike.
Pozdrav,
France s elev. hriba. --o-
Za leto 1942
Da se nahajamo v vojni, to nam je že vsem dobro znano, nekateri se tega bolj. zavedamo in zopet drugi manj, a zavedali pa se bomo vsaki dan bolj, ker bomo morali iti do skrajnosti v vojnem naporu, če hočemo poraziti našega skupnega sovražnika.
Iz vsakdanjih poročil v' našem časopisju vidimo, da smo vsak dan v bolj opasnem položaju, a na vse to bom rekel samo to: Spoštovani meščani velikega mesta Clevelanda; poulična železnica je sedaj v rokah mesta in mestna vlada želi biti dober gospodar iste in v tem slučaju ostaneta samo dva vprašanja in sicer: Kako se obvarjemo nesreče na cesti in drugo pa je gospodarstvo s poulično.
Po mojem mntenju je sedaj najbolje, da odstranimo s cest vse privatne avtomobile razven onih, ki so nujno potrebni, kakor policijski, zdravniški, og-njegasni, truki itd. Ce bomo napravili tako, tedaj bodo mestne ulice bolj varne tudi za pešce, ker bo manj avtov na cesti in tako manj priliki za razne nesreče. Zato pa je potrebno* da mestna transporta-cija odgovarja ljudskim zahte-
v konfinacijo na svoje lastne stroške. Toda v takem slučaju je moral plačati ne samo za svoj prevoz, ampak tudi za prevoz štirih karabinjerjev, ki so mu bili prideljeni.
vam in meščani pa bi se morali v večjem številu posluževati mestne poulične železnice in busov.' Tako bomo koristili sami sebi, ker bomo prihranili na naših privatnih avtomobilih in na drugi strani pa bomo pomagali mestni vladi do boljšega gospodarstva s poulično.
Rekli smo, da smo v vojnem stanju in za vojno je treba marsikaj žrtvovati. Zato pa je potreba tudi naše gospodarstvo naravnati tako, da bo v skladu z razmerami, v katerih živimo. Vsak po svojih močeh moramo skrbeti, da kolikor mogoče več prihranimo za vojne potrebe.
Nikakor se ne smemo kar lepo privaditi na dnevne nezgode, ampak jih moramo skušati znižati, omejiti in preprečiti, kolikor pač mogoče. Tu sem podal samo par svojih misli, kar mislim, da je prav. Končno pa sprejmite vsi čitatelji Ameriške Domovine prijateljski pozdrav in živelo Slovenstvo!
J. Grgat.
-o-
KRALJICI MAJNIKA
Narava spet je'oživela, pozdravlja Te Brezmadežna vsa zemlja Ti je spev zapela za god Kraljica Majnika.
Oltarji s cvetjem okrašeni, Marija — Te pozdravljajo, in v morje luči potopljeni vsa srca k Tebi vabijo.
Otroci Tvoji smo — Marija, Ti večno naša Mati si, ves svet objema hudobija, le Ti vsa sveta — čista si.
Za čmarnice Ti srca svoja — Brezmadežna — poklanjamo, naj varje nas ljubezen Tvoja in srečne smrti prosimo.
3 cvetlicami, ki Ti dehtijo in s pticami, ki Ti pojo, naj naša srca Te slavijo, ki si vodnica nam v nebo.
Razlivaj Majniška Kraljica na zemljo našo blagoslov, trpečih bodi tolažnica, kraljica vernih narodov.
Častita Majniška Kraljica, še nekaj Te zdaj prosimo, razgrni svoje zlato krilo in ustavi strašno morijo.
Tončka Jevnik. -o-
Proslava na Materinski dan
Torej, vam še enkrat kličem, na veselo svidenje v nedeljo popoldne.
Po vaši južinji se nekoliko
odpočijte in se nikar nič ven ne peljite da te igre ne zamudite, in si vaše srce razveselite pa na igro pridite!
Vabi
članica.
-o-
Društvo Waterloo Grove št. 110 W. C. priredi prav lepo igro, 'Dolžnost jo veže," prihodnjo nedeljo, 10. maja, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 3:30 uri popoldne, nakar bo sledil ples, za katerega bo igral priljubljeni Krištofov orkester.
Ta igra je ena najlepših, kar jih je naše društvo še priredilo. Vzeta je iz angleškega ter je jako veselega značaja. * Polna je smeha in zato vas prav lepo vabimo, ker imeli boste v resnici, lep užitek. Napolnite dvorano do zadnjega kotička. Tudi ve članice društva, ste prav vse, od prve do zadnje vabljene, da se udeležite. Pripeljite tudi vaše matere in možičke ter prijateljice in znance. Pokažite* da ste v resnici dobre članice in da upoštevate delo in trud igralcev in igralk, ki se tedne in tedne učijo in vadijo, da podajo igro čim bolj uspešno. Ni dvoma, da imamo najboljše igralce in igralke. Nekatere še niste videli na našem odru.
Igra se bo pričela ob«pol štirih popoldne, to pa zato, ker želimo, da boste vsi navzoči prišli po igri v spodnjo dvorano, kjer bo-o naše izborne kuharice in natakarice pripravile okusen prigrizek in druga okrepčila, da bo vsega devolj na razpolago. Matere, ne mučite se z večerjo doma, posc.ti.te našo priredbo z vašo družino, in pridružite s (j nam >ri večerji, ker gotove smo, da bo vam ugajala. Zvečer se vrši ples v zgornji dvorani.
0 smrti senatorja Ivana Hribarja
(JIC — izvirno iz Ljubljane)
Kakor je že znano, je Ivan ribar, znani slovenski pisatelj in politik, dne 18. aprila 1941 izvršil samomor. Pustil je poslovilno pismo, ki se začenja tako:
Le tujcu sreče svit bo žaril, Ošabno bodejo nosili glave. V Sloveniji bo tujec gospodaril, Beseda tuja, tujčeve postave.
Da neha me skeleti le-ta rana, Posnel Katona bodem Utičana. Manj strašna noč bo v črne
zemlje krili, Kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi.
V	pismu dalje pravi, da genij slovanstva še živi in da ima trdno vero, da bo tudi to izdajstvo kaznovano. Končuje:
"Moja visoka starost pa ne daje upanja, da še dočakam tega. Zato se strnem z Vesolj-stvom, čigar neizrekljivo majhen delec sem. Živelo slovan-stvo!"
Ivan Hribar se je rodil 19. septembra 1851 v Trzinu. Nižjo gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Služboval je od leta 1870 kot uradnik praške banke Slavij e in v letih 1876-1919 kot njen ravnatelj v Ljubljani.
Ivan Hribar je bil dolga desetletja med najvidnejšimi javnimi delavci med Slovenci in Slovani. Sodeloval je skoraj pri vseh narodno kulturnih gibanjih. Bil je pisatelj, urednik, politik, gospodarnik, socialni delavec.
Pred prvo svetovno vojno je zlasti kot ljubljanski župan imel mnogo zaslug za razvoj Ljubljane (1896-1910): Za časa njegovega županovanja se je izpopolnil ljubljanski vodovod, plinarna, elektrarna, električna cestna železnica, prvo ljudsko kopališče, in je bil zgrajen zmajski most.
V	kranjskem deželnem zboru je zastopal Ljubljano do 1906. Stavil je celo vrsto koristnih predlogov in v mnogih ozirih uspel. V držalvnem zboru je zastopal Ljubljano do 1907-1911.
Leta 1890 je zahteval združitev vseh slovenskih pokrajin v eno celoto, kar je deželni predsednik Winkler označil za neizvedljivo. Tudi je podal predlog za ustanovitev ljubljanske univerze. Zahteval je uvedbo slovenščine v šole.
Pisateljevanje je začel pri Zgodnji Danici s pesmimi, ki jih je večinoma prevajal. Pozneje je sodeloval pri raznih listih, 1884 je pa ustanovil in okoli 13 let urejeval "Slovana." Številne članke je objavil v Slovenskem Narodu, ki mu' je obenem z Ivanom Tavčarjem določal smer.
V	politiki je bil zasto-'pnik radikalne in vseslovanske stru-je ter bil v odkritem boju z zastopniki in predstavniki tedanje avstrijske politike, zlasti z Winkler jem. Snoval je vsestranski gospodarski napredek Slovenije in stavil predloge za nove železnice, kmetijske šole, hranilnice in banke.
Po polomu Avstrije je bil podpredsednik Narodnega Sveta v Ljubljani, član Narodnega Vijača v Zagrebu ter ustavo-1 tvorne skupščine. Med Slovenci I je organiziral srbsko Narodno-! radikalno stranko. V letih I 1919-1921 je bil pooblaščeni minister in poslanik kraljevine .
SHS v Pragi, od 192l-l®J pokrajinski namestnik v w ljani. Leta 1925 je
predsedstvo mestnega odW in se umaknil iz političnega ljenja. Zelo zanimivo Je vo delo "Spomini," v je obdelal s svojega važen del slovenske z
PODPIRAJTE SLO
IVENS#

In I
Iv
•izne
TRGOVCE
mm.....i......'
Šuštarjev oče iz
M Bel
7 verjameš £
al' pf s ,„111 0t)es ' iimin'H^ob
kforo]

se namenili v Ljubljano/" linč," so rekli, "z gem"®** se bom peljal, zjutraj
Ljubljani in zvečer z Sa ,
Se ^kvi
rjem bom zopet nazaj
ne bom zmudil nič.'
* S6 t
tega niso omenili, aa ^ tako za en dan izogn"1 doma in da si bodo P° času zopet privoščili Pal žev pri Tišlerju in Par' govcu. Slava teh dveh
reč tiste čase dosegi«'* našo lepo Menišijo ^ ši posestniki so noč in li izgovora, da bi šli P° kih v Ljubljano.	j
Torej Grmkov Ma« '
•U k
sPet iva:
:o\
* S
T
T Je p
'ftioi ^del.
" ■ i ^ in
takrat služil pri ^Jf^ je očeta potegnil s s"11 Rakek. Razume se, da jj svet postavil na glaV°' „, pi bili oče stopili k dno je odpeljal vlak-ga naglo stisnili dva i1^ čeprav vemo, da Sa potrebni, ko so pa oštarijo.	. 1
Tisti slavni
i®
niso teli d
vozil tiste čase sreC"peijsl kraja v kraj, Je 0. flii pol enajstih ponoči tf ^
Sko
I*
Plo '4Var
""Vi
tee]<
N
*9t,
'Ja * > nt
so t' k ffav
bi, i*1 to
in je prikašljal, če « po sreči, ob pol pe e pot» [%rs v Ljubljano. Ce bi| s j ' ljubilo peš v LJuD0-nlani e* prehitel vlak za "aJ a«1 M C, ure. Čudno, kaj ^^ % go mudilo, sa je š]0 • pa vse do Ljubljane , rej ni bilo nobenega
da ne bi mogel izPe!^
Oče so si bili Pa'Z slab čas za potovanj/ Tisti dan so imel) jfl 5»1 večerjo kislo ^^
'S i
So


30 spili en litev
ki se
po mnenju tistib. ko zmešano fihto lo slaba kombinati'^ teran sta se sprla- v ]jii ko je vlak vozil ze -
KU je VlcUi v —	- v
sko predmestje.	^ %
prej, bi bilo nekaki J fc vlaku, ki tiste cafe ^
tistih prepotrebnitt «
.Ma
r')e
m nc
Hilo
M
11 je
Bku
so s /
Oče so mencali mrzel pot jih Je ker so bili grča. - ^ nadčloveškim sli, zlasti še, ker > j jJ bodo kmalu v LJU ( bo pa že kako. ar Lahko si misiji ^ naglih korakov d, ron in doli po gi j«'^
sti. Jutranja z01'3^1

r»! 1»
sti. Jutranja ^.po^l^jt mencala oči m Jl -0V / „X rala, ko pr^^o^^CV:
111 se
ve hiše.
Tam 8eil^J"
in ko ne vidijo
lju""^*)

i/az
S >
H,
kot zaspane
naglo zavijejo 11
u»<

• stol
dobnem slučaju
mogočnejši česa1-Pa
,0
IJU nesreč«^ takrat prinesla ^ j hiši do okna,ka'e $ ^ la, da bi stresla	;
preproge.	V1
okno, da bi
na

bi bila skoro gleda spodaj . je -šega MeuiSevc«; 3v dovolj no opraviJ potrebno osebn ^ pride ženska ^
k sapi, zavpUe 1' ,}i p»>
li na dvorišče: "Vi, slišite, maram

V

„■ v L 'A In
K
io.
1
'V

io
Oče pogleda.'0^ ' se naglo odre e;jle! ne, pa naj bo ti"1
Ki
K)
'ni
\
U)
SATAN IN IS K AR 10 T
Po nemikem brrlralk* K. M»y»
caters jn tedaj sem zagledal v zad-vrstah nekoga, ko ukopan •esedel na konju in s širokimi ^ strmel v mene. Tudi njega Nenaden je ohromilo. Poznal J1 Sa, videl sem ga v taboru Hj, ^li peči, ko sem prisluško-1(1 Posvetovanju. Močni veter
poglavar Mogollonov. f°i ie moral biti! J*a levo čuez ploščad!" sem " voznikom. "K skalam!" sem vajeti na železni ..e!|. ^ kozlu, vzel repetirko v ||. [r°ko in skočil s kozla v tre-jg jr."; ko je zavil na levo. Z no-1S ^ rokami obenem sem pri-na kamenita tla, se brž
do«"1
.........
^ Jal> skočil k poglavarjevemu , rfiS yJu' zSTabil za vajeti — su-
Se4ikvi?abil Za Vajeti
se
if'MSiet vstal, sem že sedel za
U*jjkfc — klecnil je v zad-jd L	planil sem — in ko
■VarJem konju na hrbtu "p'riC, en.Je Planil na levo za
že
it veter takega napada ni Skoval — --J--U-
vkljub i
■#4rval- Pa prisotnost duha
ia'^JUb temu ni zapustila, se-)0 ur 1)0 nož — puška mu je odletela— sunil nazaj, pa ki i^. • Vrgel sem puško črez
^ mu s takim krepkim za-
ieli
} M
P1
i
M
si«
nljof L , položil vset deset pr
se1 J. °k°H ■■
Če'''t,!11 z rokamivzrakSa-ceiu.
Oj Je zmanjkalo.
^ka, ko smo privozi-i{iav °®čad, pa da sem zgrabil ni% ^ Je minila komaj sla-Neverjetno, kaj vse ,.cl«vek v eni sami minuti. S ^ so tulili Mogolloni, be-sem jim ugrabil pogla-robu gozda in v ste-Nja Nijore od samega L' jaz — jaz pa nisem h ^ (u v nič vesel. Poglavarja e l)0!*lt,?ral držati za vrat, puška
ie 'jfitl Prav lOtC.^r;
» nSljala po hrbtu in me #nljfcjj vUšesih, konj se mi .jej ^ l(i ' Cesar mu seveda nisem »djJi^Hti, skakal je na des-i levo> se vzpenjal na M jj n°ge, da bi naju vrgel iz •l,(f(ill'msem mu bil kos. Pogla-"' Vajeti Padle iz rok, ko P° ^ ^j^ijel, vlekle so se za ko-iap'r ij ^ tako daleč zadaj sem
n "V niS6m mogel z nogami
j» Ve "— Pmvo cirkuško 56 io.1 So Je	nevarnejše,
r SiTarnejše' nego ga vi"
jj IL , dru®e Pomoči, vreči
bi
<0

, 9° d» ;

Usu.
*	Poglavarja s konja,
W.^enda. ne zlomil vratu.
jjfi 'Ku 6 stremena, vlekel sem « ai>v	^i mu spravil desl
V HvŠelsedl0'm,anj bi sel
I tU ' ce bi zdrknil. Pa
poljubni ■
■v L,

sem drugače. Objel
Hi* z desnico in se sklonil, 'd h„ Cvico potegnil njegovo
ti n°go
J W^tfakov,
kvišku. Konja pa je
'tnif|''llv;UKovana kretnja 'V > odskočil je na levo V! Wf°8lavar in jaz, sva zle-• * iti tla.
Jo t Vi prav kakor poglavar
S ■
reJ° a
,r ^ v
Iti"11
4

■10!»l e P (
vor
of»V /

v
J tre
nutkov sem ležal ne-
Pa nisem bil, vzrav-^ Glava mi je brnela, !)a 'lm v njej dvajset čebel-v- in pred očmi so Se
V	'a polarna solnca, da jih
S
------^—
V	e kosti polomil. Vse me
^lo, j"aPPlandiji deset let ne
Hej1 x;del°se mi je, da sem

streljali. Ozrl sem 'V IV ^ogollone, hiteli so, L,|fj(gej0 sv°jega poglavarja, Hi J peljali Nijore. Blizu j 'zgubljen sem bil, če ptofjj mene in če mi ni kdo |i. pomoč. Pa kdo—'i
L^j c tasa.
r si izkusil, kaj pre-volja. Skočil sem i\j^6belni panji so utihni-so izginile, nobe-^ii" Aig1® nisem več čutil. Bli-J* ležala repetirka, k ni poškodovala. Po-\ . Joj pomeril, — štirje 11 štirje konji so se va-

ljali po tleh, zadeti v prsi. Rdeč-karji so se naglo pobrali in od-šepali. Od vseh strani so streljali na nje, zadel pa ni nihče.
In komaj da sem jih pognal v beg, sem že čutil bolečine, v glavi so mi brneli čebelni panji in polarne luči so zasijale.
Naši ljudje so seveda videli, kaj se je pripetilo. Winnetou je bil predaleč, poglavar Ni j or pa mi je poslal nekaj ljudi na pomoč. Ulovili so konja, zvezali poglavarja in ga odnesli, mene pa sta dva vzela pod pazduho in me zavlekla med skale.
Tam so me položili na varno mesto, poglavarja pa poleg mene. Važen in nevaren ujetnik je bil, sam bi ga naj stražil. Za boj itak nisem bil sposoben, vsaj zaenkrat ne.	v
Ugotovil sem, da si nisem ničesar polomil, pač pa da sem se na več mestih potolkel. In taka obtolčena mesta, kakor znano, huje bolijo 'ko zlomljena kost. Bleščanje in brnenje v ušesih je dalo sklepati na pritisk krvi v možgane. Mrzle ob-kladke bi potreboval. Voda bi se menda našla kje v bližini, vsaj v gozdu, kajti kjer je gozd, je navadno tudi voda. Pa sram me je bilo pred rdečkarji, — odrekel sem se obkladkom.
Kak je položaj na Ploščadi, nisem videl, preveč se mi je bleščalo. Nekdo je govoril, to sem čul, kdo govori, pa nisem spoznal in tudi ne razumel, kaj govori. Ves gluh sem bil od brnenja čebelnih panjev.
Nagla puščica je prišel in me -vprašal, kako se počutim
"S konja sem padel," sem povedal.
"Si je moj brat kaj polomil _?»
"K sreči ne.
Kdo pa tamle govori?"
"Winnetou."
"S kom?"
"Z Mogolloni."
"Kaj pa jim pravi?"
"Naj se vdajo."
"Brez poglavarja ne morejo sklepati o takem važnem in usodnem predlogu!"
Kruto je dejal:
"Zakaj ne? Morajo se vdati, če hočejo ali nočejo, sicer so izgubljeni. Nikamor ne morejo.
Poglavar je v naših rokah. Talca imamo, drago ga bodo odkupili. Tebi in tvojemu drznemu pogumu se moramo zahvaliti za naš uspeh!"
Ni bila drznost, le naglo sem zgrabil za ugodno priliko. Videl sem zmedo in strah med Mogolloni in brž prijel poglavarja."
"Kaj pa, če bi bili Mogolloni streljali — ?"
"Na streljanje vobče mislili niso, preveč zmedeni so bili.."
"V veliko nevarnost se je podal moj brat!"
"Ni bila prevelika!
Kdo pa je streljal, preden smo privozili na Ploščad? Mogolloni?"
V	zadregi je povedal:
"Ne. Mi smo streljali."
"Zakaj ?"
"Mislili smo, Mogolloni so v jlasti, ne morejo nam uiti."
"Nič bi ne bil smel misliti, držati bi se bil moral ..dogovora !
V	veliko nevarnost si spravil ves naš načrt! Da nisem že bil z vozom v klancu, bi nam bili Mogolloni gotovo ušli. In, povej, — kaj pa bi bilo potem?
Belega ujetnika sem ti izročil. Si ga dal dobro zastražiti _v>
"Da. In s seboj sem ga vzel."
" Vboj — ? Zakaj ?"
"Ker je pri bojevnikih bolj na varnem ko doma na vasi, kjer so ostali sami starci in sqwawe. In razen tega upam, da sem ti ustregel —. Gotovo bi ga že rad videl ."
"Prav si storil! Potreboval
ga bom.
Mučenje Slovencev
(Nadaljevanje s 1 strani) will nicht mehr das Volk plau-schen. (Hočem delati, ne bom več zavajal ljudstva.) Starega Cilenška, znanega planinca iz Poljčan, so tako mučili, da je končno moral v bolnico. Upokojenega orožnika žlebnika iz Slo-venjgradca so pretepali, da je bil ves krvav, potem so ga za 24 ur zaprli, v krušno peč. župnika Sokliča so pretepali, da se mu je utrgalo. Kljub temu je moral telovaditi, dokler se ni onesvestil. Dr. Jehartu, znanemu strokovnjaku orientalnih jezikov, so med pretepanjem zlomili tri rebra, kaplanu Lahunu pa dve. . Sam Ueberreiter je pridno sodeloval pri tem kulturnem postopanju. To je pokazal na primer takoj ob aretaciji prof. živortni-ka. Hujskal je stražnike na ži-vortnika in sam dodajal psovke in surovosti. Pozneje se je ta hinavec delal silno nedolžnega napram škofovemu zastopniku Obr-žanu. Jezil se je nad policisti, češ da zoper njegovo voljo tako postopajo z ujetniki. Zagotovil je Obržanu, da njega ne bodo aretirali. Kljub temu je bil Obržan kmalu med nami. živortnika so pa še dalje trpinčili. Ponoči od pol ene do pol treh je moral na kolenih pobirati smeti, da si je do krvi odrgnil kolena, in podobno. Jezuita žužka, ki je bil star 76 let, so dobesedno do smrti pretepli. Umrl je v zaporu.
Na poseben način so mučili Žide. Ker jih ni bilo veliko, so vsakega sprejeli z velikim hrupom. Žid Walterstein je kratko-, malo izginil neznanokam že iz celjske vojašnice. V Mariboru smo pa imeli med seboj 62 let starega Juda Mayerja iz Slovenske Bistrice. Tja je bil pred leti pribežal z Dunaja, kjer so mu takrat zaplenili milijonsko premoženje. Nagnanili so ga v kasarni, da je moral plezati po klinih, zabitih v zid. Nekaj časa je šlo. Ko je bil že ves zdelan in pretepen, je začel dhiagovati. Policisti so ga zbadali v hrbet z bajoneti. Ko je bil še komaj sam pri sebi, mu je 17 leten smrka-| vec natresel na tla cigaretni pe-: pel, ki ga je moral nato s prsti, pobirati in metati skozi okno.1
! Delal je vse dopoldne in se kon-! čno onesvestil. Drugič je moral ; tekati v krogu tako dolgo, da se ' je mu zvrtelo in je padel. Nihče ga ni smel dvigniti. Končno so ga vendar poslali nekam v Srbijo.
Jelko Jelenič je pa prišel med nas s Studencev pri Mariboru. Tako smo zvedeli, da je tudi tam ječa. Jelenič je pravil, da so .ga bili zasačili, ko je tihotapil cigarete iz Ljubljane v Maribor. Ko so ga aretirali, so našli pri njem listič s 30 imeni. Bilo je brezpomembno, pa so na vsak način hoteli zvedeti od njega, kaj imena pomenijo. Ker ni vedel nič posebnega o imenih, so ga pretepli do krvi in zaprli v Studencih, dokler ni prišel k nam. Vedel je povedati, da so imeli na Studencih zaprte naše akademike. Neke noči so jih postavili v vrsto z obrazom proti steni in zaceli za nimi nabijati samokrese. Končno so ustrelili, toda v zrak. Nekateri akademiki so od groze osiveli . . .
Dne 6. junija so neki zlikovci v Gosposki ulici razrezali plašče nekemu nemškemu avtomobilu. Ko je prišla škoda na dan, so Nemci zaprli ulico in aretirali 27 študentov ter drugih fantov. Odvedli so jih k nam v kasarno, vrgli v klet in vso noč pretepali. Kleti so rekli "Bunker." Zjutraj so se vrnili iz kleti in smo jih videli, kako so bili krvavi in stol-čeni po celem obrazu.
Nekateri policaji so imeli izbrane za posebno trpinčenje že kar stalne "prijatelje." Eden je imel neprestano piko na mladega Zidanška iz Celja. Spet in . spet ga je poklical, da je moral fant počepati brez konca in kraja, skakati po eni nogi in tako dalje. Na vsak način ga je hotel izmučiti do nezavesti. Toda fant je bil čudovito vztrajen, da so ga celo Nemci občudovali. Sam sem bil priča, da je pol ure neprestano počepal in potem še četrt ure skakal po eni nogi, pa ni omagal. Policaj ga je vmes' brcal, se na vse načine norčeval iz njega in pri tem peklensko užival. Toda Zidanšek se mu ni dal streti. Vse je junaško zdržal. Žele ko je končno smel nazaj v •sobo, se je sesedel in se bridko
razjokal. Imel je komaj 15 let!
Imenitno pa si je zmislil sam gospod major! Ko je bil čas za obiske, je naročil pevovodji še-guli, naj nas zbere na dvorišču in priredi z nami koncert slovenskih pesmi. Mogočno smo peli "Oj, Triglav, moj dom" in "Od Urala do Triglava," med tem so pa pobirali prinešene darove. In slikali so nas med petjem ter pozneje prinašali slike v nemških revijah s pristavki, češ, kako se slovenskim jetnikom dobro godi v kasarni. Celo slovensko smejo prepevati ... Ko je pa koncert minil so obiskovalci odšli, nas je nagnal z dvorišča kakor pse.
Na potrebo smo morali hoditi vedno po. štirje skupaj, tudi ponoči. Mnogi so bili bolehni in so morali ven ponoči. Toda vsak je moral prej zbuditi tri tovariše, da so ga spremljali. Ker je skoraj vse ležalo kar na golih tleh, mnogi celo kar na cementu, in ker je bilo v sobi polno stenic, je sploh malokdo globoko spal in navadno so se vsi zbudili, ko je kdo klical svojo trojico za spremstvo. Naša soba je imela št. 24 in je imela tlak iz cementa, ki je bil radi bližnjega vodovoda neprestano moker. Ta "soba" je bil nekdanji hlev za oficirske konje in je tekel po njem tudi cementni kanal na ulico. Tik ob tem kanalu sta skozi 23 noči spala inženir Pristovšek in Slavko Skoberne. Oba sta zbolela na silnem revmatizmu. Enako pri večini drugih ni bilo nič nenavadnega, če smo imeli vročine po 38 ali 39 stopinj.
Končno je odšla SS nadloga in prišli so novi stražniki, Du-iiajčanje. Bili so vsi drugačni in mi smo si oddahnili. Z njimi smo se kar svobodno pogovarjali in kmalu so postali do nas kar zaupni. SS policaji so še prihajali od časa do časa, toda brž smo opazili, da niso prihajali nas nadzirat, ampak prav tako naše stražnike. Dunaj čani so res kričali na nas, dokler so bili blizu SS, ko so pa odšli, so naši stražniki s pestmi grozili za njimi.
Pojasnili so nam razmerje med Gestapo in vojsko. Med obema skupinama je bilo naravnost ostro sovraštvo. Dunajča-ni so nam pravili, da so siti voj-
ske in vse vojaštvo z njimi vred. Tarnali so, da bo Nemčija propadla, češ da drugače ne more biti. Teh govoric smo bili seveda iz srca veseli. S solzami v očeh so nam pripovedovali o svojih družinah in razlagali, kako vzgajajo svoje otroke v protina-cijskem duhu. Zaupali so nam, da so tajno vpisani v socialistične organizacije, ki na skrivaj še obstoje. Tarnal; so, nemški narod še nikoli ni bil tako pokvarjen kot je sedaj itd.
Eden teh Dunajčanov se je pisal Duajček. Zelo blaga duša. Nekoč je prišla uboga ženica in prinesla svojemu sinu zaporniku nekaj perila in prigrizka. Duajček se je usmilil ženice in njenega sina ter na svojo roko sprejel prinešeno z obljubo, da bo odnesel fantu. Toda zalotili so ga gestapovci in obsodili na mesec dni zapora. Mož se ni nič jezil, toda ko smo bili sami zaupniki okoli njega, nam je dejal: "Pride čas, ko bomo vso to gestapov-sko golazen pobesili."
Boste menda ja verejeli, če povem, da mu nismo prav nič odsvetovali takega govorjenja. . . -o-
Povest jugoslovanske žene
Coordinator Office of Information je s posredovanjem Jugoslovanskega Informacijskega Centra zaprosil go. Desanko Mo-horovičič in g. Mohorovičiča, da bi na radiu in v jezikih, ki jih obvladata, povedala svojo zgodbo. Oba sta pristala in tu prinašamo njuno zgodbo v slovenskem prevodu:
Ga. Mohorovičič:
Doma sem iz mesta Gračac, v hrvatski banovini v Jugoslaviji. Poročila sem se pred šestimi leti in pol^g sedaj rojenega otro-čička imam se hčerko Vesno, rojeno v Turčiji, kjer je bil moj mož v službi pri Jugoslovanskemu poslaništvu. Po nemškem napadu na Jugoslavijo je bil premeščen najprej v Jeruzalem in potem v Capetown. Pred štirimi meseci so mojega moža poklicali v New York v službo hrvatskega bana dr. Subašiča. Moj mož je odšel na pot dva tedna prej kot jaz. Napravila sva vse, da bi odpotovala skupaj, pa se ni posrečilo. Rekli so mi da ne smem odpotovati, ker pričakujem v aprilu otroka; zakaj so me pozneje pustili, mi ni znano. Morda je to bila moja sreča, kajti tudi ladja, s katero je moj mož potoval, je bila torpedirana in
Množice ruskega naroda si ogledujejo z aplenjena nemška letala in drugo bojno orožje, ki so ga Rusi pobrali Nemcem. Te zaplenjene stvari so razstavljene v Gorky Central parku v Moskvi.
Vedno več naših vojakov prihaja v Avstralijo. Gornja slika nam predstavlja skupino novodošlih vojakov v neimenovanem avs r^.kcn pristanišču, ki so na poti v vojaško taborišče, odkjer bo morda kaj kmalu stopil ; v akcijo zoper sovražnika.
in nego hčerke Vesne, ki jo je mučila morska bolezen, a se je drugače dobro držala. Kapeta-na sem srečala vsak dan in vedno me je prijazno vprašal, kako mi gre. Dr. Conly ni bil samo zdravnik ampak tudi dober prijatelj ; redno me je pregledoval in ugotavljal, da je moje stanje normalno, a prosil me je naj ga pokličem, če bi ga kaj potrebovala. Neka silno simpatična ameriška potnica z dve leti starim otročičkom mi je bila na potovanju mati in sestra hkratu. Srce me je bolelo, ko sem izvedela, da ji usoda ni prizanesla.
Hrana je bila dobra in imela sem svežega sadja kolikor sem ga potrebovala za sebe in za otroka. Celo neprijetne vaje za napad me niso mnogo motile, ker sem ostajala v kabini, kadar se nisem dobro počutila.
(Dalje prihodnjič) -o-
MALI OGLASI
Dve sobi se oddasta
Na 964 E. 70. St., zadej, zgo-rej, se odda dve sobi za $14. _(108)
Delo dobi
Za delo na farmi se išče starejšega samskega moškega. Plača po dogovoru. Ako mi piše, pridem z avtom ponj. Naslov je
Frank Kracker,
Madison, O.	(108)
Hiša naprodaj
Proda se enodružinska hiša 7 sob, umivalnica in ena spalnica spodaj, kopalnica in 3 spalne sobe zgorej; gretje na vročo vodo; klet pod vso hišo, 2 garaži, lep vrt, lot 50x1021 blizu 185. ceste; lastnik jo proda poceni. Oglasite se na 18905 Shawnee Ave. (May 6, 7, 9)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob za odraslo družino in sicer po 15. maju. Vprašajte na 765 E. 90. St., Suite 1.	(108)
Išče se stanovanje
Starejši zakonski par želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe,
. . v , ,	, zgorej in sicer med St. Clair in
vprašanje je, ce bi se rešila oba, Superioi. od g0 do 72^este.
če bi jaz odpotovala z njim. že nekaj dni po odhodu mo-
Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega li-
(107)
jega moža so ini v Capetownu de-!
jali, da lahko odpotujem s prvo; —--
prihodnjo ladjo, vendar so od-j'	Delo dobi
čitev prepustili meni. Zaveda-! Dekle ali žena dobi delo za la sem se nevarnosti potovanja j hišno delo. Nič pranja, nič ku-z ladjo v teh časih, a tudi svojih! be, jako dober dom, privatna dolžnosti, ki jih imam kot žena!soba; nobenega težkega dela; in mati do svojega moža. Težko! Piača $10 na teden. Pokličite
je živeti v tujini, ločena drug od; Erieview 0183._(HO)
drugega in v neprestani negoto-j
vosti. Na potovanje sem odšla z East 61st St. Garage mnogo vere in zaupanja in ni-1 sem se bala. Mi Slovani smoj malo fatalisti in pri nas doma: smatrajo strah za sramoto. Bi-i la sem srečna, da potujem ameriško ladjo4 In nisem
z
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila ln bar-; vanje vašega avtomobila. Delo to&M • in dobro.
se
zmotila. Vse na ladji je bilo le-j po dobro in čisto. Ne morem j najti besed, s katerimi bi "izra-1 žila svoje občudovanje za požrt-i
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M
, sdxna slovenska izdeloval-
vovamost, odločnost in dobroto] niga nagrobnih spomenikov
kapetana; častnikov^ in mornar- RE-NU AUTO BODY CO jev a posebej še dr. Conly-a, * ' 982 East i52nd st.
zdravnika na ladji. Tiyii potni- Popravimo vaš avto in prebarvamo,
, . , ......,. , ' da lx> kot nov.
ki so bili vsi prijazni m ljubez-j popravljamo body in lenderje.
nivi z menoj, Jugoslovani prav j tako kakor Američani — mnogi! med njimi so danes mrtvi.
Potovanje je bilo kakor po! navadi vse do torpediranja. Mor-! je je bilo do južno-ameriške oba-le v glavnem mirno, potem pa| vse bolj nemirno dokler se vre- j — me ni izpremenilo v poletno nevihto, ki je trajala v času, ko| smo bili torpedirani in ko smo' veslali v rešilnem čolnu. Potni-1 ki so živeli kakor navadno živijo; potniki na majhni čezoceanski
Welding 1 i. POZNIK — M. ŽELODEC
GLenville 3830._
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
pivo, vino, žganje in dober prlgri zck. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Vsak petek FISH FRY
FINA PIJAČA Se priporočamo
KERN NIGHT CLUB
16901 Grovewoad Ave.
ladji na dolgem potovanju. Ho !JOSEFH ln FRANCES KERN-}astnika I je delo se je omejevalo na skrb j Kupujmo obrambne obveznice

I *
I
RDEČA KOKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
> t *
*
_ *
■j.« iji >t|i	rž? 'f? rž? fJp rt* rl? rt?*!? rt? rt* rl? rt* 'l? fl? Tl? rt1 'l.1 rlc rX*rj? rli*fl? rt1 'i? 'l*'
STANLEY WEYMAN
Takih prostodušnosti sta na-klatila še več; toda moja pozornost se je obrnila na moža, ki je sedel pod drevesom med seljaki, a je bil videti že na prvi pogled človek drugega stanu. Bil je velik in tenek, z dolgimi, črnimi lasmi in strogim, trdim obličjem; nič v njegovi vnanji podobi ga ni razlikovalo od njegove okolice. Groba lovska obleka, ki jo je imel na sebi, je bila stara in zakrpana, ostroge na blatnih, rjavih škornjih zarjavele in zvite. Toda v njegovem nastopu je bila neprisilje-nost, ki je ostali niso imeli; in ko je spustil oko po selskem kolu, sem čital v njegovem očesu miren prezir.
Ne sluteč, da je bil opazil moje zanimanje, sem se poslovil od obeh županov in krenil dalje; a preden sem imel prvih sto korakov za seboj, sem začul izza hrbta korake, in ko sem se ozrl, sem videl tujca, da gi'e za menoj. Mignil mi je, naj ga počakam.
"Ali ste namenjeni v Millau — ?" me je vprašal kakor enak enakega.
"Da, gospod," sem odvrnil. "Dvomim pa, da bi dospel še nocoj."
"Tedaj imava isto pot," je dejal. "Moj konj je ostal v vasi."
Brez nadaljne pripombe je stopal pokraj mene, dokler nisva prišla v vasico. Tam je privlekel iz nekega hleva mršavo kobilico in jo zajahal.
"Kaj mislite o tej neumnosti?" je vprašal zdajci, ko sva krenila dalje.
"Bojim se, da se vdajajo varljivim upom," sem odgovoril.
Moj spremljevalec je udaril v glasen, zaničljiv smeh.
"Oni mislijo, da se je vrnila zlata doba," je vzkliknil. "Čez mesec dni bodo videli svoje skednje požgane in svoje ljudi pobite."
"Ne daj Bog!" sem dejal.
"Oh, tudi jaz želim, da Bog ne bi dal," je cinično odvrnil neznanec. "A tudi če moja želja ne bo uslišana — živela na-cija, živela revolucija!"
"Kako! Tudi če bodo sadovi taki?" sem vprašal.
"Zakaj pa ne?" je povzel in uprl vame svoje mrke oči." "Vsak mora najprej gledati nase; in stari red ni storil zame toliko, da bi se moral braniti
poizkusa z novim. Puščal me je, da sem umiral gladu na svojem starem gradišču, med štirimi golimi stenami, s starim sajastim loncem namestu namizne posode, med tem ko so se parfumirani lenuhi in malopridni abbeji košatili okoli kralja ! In zakaj ?*' Zato, gospod, ker sem ostal to, kar je bila nekdaj polovica francoskega naroda."
"Ali ste protestant?" sem vprašal oprezno.
"Da, gospod, ubog plemič protestantske veroizpovedi. Baron de Geol je moje ime."
Da se oddolžim njegovi vljudnosti, sem tudi jaz povedal svoje ime.
"Vi nosite trobojnico," je dejal; "kako se vam more zdeti, da pretiravam? Kakor vidim, je trobojnica za vas sicer lepa stvar, a vzlic temu sva različna človeka. Stavim, gospod vi-kont, da ste rodbinski oče in da imate ženo ..."
"Nikakor ne, gospod baron."
"Tedaj vsaj matei4 ali sestro ..."
"Ne," sem rekel z nasmeškom. "Ne matere ne sestre. Čisto sam sem na svetu."
"A vsaj streho imate nad glavo," je vztrajal baron. "In imejte, prijatelje in poklic — ali pa vsaj upanje, da ga dobite?"
"Da," sem rekel, "to je točno."
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI PRILJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
ANTON NAGEL
ki ku je Bog- poklical k sebi dne 7. maja, 1937.
Pet let v hladnem grobu ljubljeni soprog in oče počiva, z Bogom, Ti srce ponavlja, na Tvoj grob Spomini hite. Žalujoči ostali: STEPHANIA NAGEL, soproga. ANTON in JOSEPH, sinova. Cleveland, O., 7. maja, 1942.
"Jaz pa," je povzel z glasom, ki se je lomil od razburjenosti, "jaz pa nimam prav ničesar. V vojsko ne morem stopiti, ker sem protestant. Državne službe ne dobim, ker sem protestant. Sodnik ali odvetnik ne morem postati, ker sem protestant. Kraljevske šole so mi zaprte, ker sem protestant. Pred sodiščem pričati ne smem, ker sem protestant. Pred zakonom . . . kakor da me ni, ker sem protestant! Jaz, gospod," je nadaljeval z glasom, ki mu ni nedostajalo plemenitega ponosa, "jaz, potomec prednikov, ki so živeli v vladarjevi vsakdanji okolici; prapravnuk barona de Geola, ki je v bitki pri Court-rau rešil Henriku IV. življenje! Mene ni!"
"A zdaj?" sem vprašal. Njegovo ogorčenje mi je šlo do živega.
"O, zdaj bo vse to drugače," je odgovoril z mrkim glasom. "Vse bo drugače, ako se tem črnim popovskim vranom ne posreči, da iznova zagradijo napredku pot. Prav zato sem se .odpravil z doma."
"V Millau ste namenjeni, pravite?"
"Moj dom je blizu Millaua," je odvrnil. "Že nekaj časa nisem bil tam. In tudi zdaj se ne vračam tja; namehjen sem dalje. V Nimes je moja pot."
"V Nimes?" sem se začudil.
"Da, v Nimes."
Skoro preteče me je ošinil s pogledom; rekel ni ničesar več.
Večerilo se je; rodovitna in v polfitnem času tako prikupna Tarnska dolina, ki je spremljala najino pot, je bila zdaj — in posebno še v mraku — kaj divja in žalostna videti. Na levi in desni je štrlelo nad nama gorovje; šumenje deroče vode, ki je drla pod nama po skalni strugi, je delalo otožnost pokrajine še bolj trpko. Trepet me je izpreletaval. Težila me je negotovost mojega smotra, negotovost vsega in mrko molčanje mojega tovariša. Kar odleglo mi j/B, ko se je vzdramil iz svoje zamišljenosti in mi je pokazal millauske luči, raztresene po majhni ravnini med re-
jko in pogorjem.
"Gotovo se ustavite v kaki gostilni," je dejal, ko sva prispela v predmestje. "Če ste namenjeni v Nimes, bi jutri morda ... A nemara vam je ljubše da potujete sami?"
"Nikakor ne," sem odvrnil.
"Nu, jaz odrinem okoli osmih skozi iztočna vrata," je rekel čemerno. "Lahko noč, gospod."
Čeprav je bila že trda noč, so ljudje živahno hodili po ulicah in mnogo jih je stalo pred vrati; po pustinji, ki sem jo bil prejahal, se mi je zdel ta trg kakor veliko mesto. Kmalu sem opazil, da gre za mojim konjem gruča ljudi. Še preden sem prispel do gostilne, ki je stala na temačni, slabo razsvetljeni ploščadi, je gruča narasla v množico, ki me je izkušala obkoliti; tisti, ki mi je bil najbližji, je pozorno ogledoval moj obraz, bolj oddaljeni pa so se obračali k svojim sosedom in k ljudem, ki so gledali skozi pritlična okna, ter vpili, da je to "on"!
Stvar me je jela vznemirjati. Nadlegovali me zasledovalci še niso; toda kolikokrat sem se ustavil, so obstali tudi oni, in ko sem skočil s konja, je malo manjkalo, da jim nisem pal v naročje.
"Ali je tu gostilna?" sem vprašal najbližje, trudeč se, da bi se držal kar moči dobro.
"Da, da," so zavpili kakor v en glas, "tu je gostilna!"
"Moj konj ..."
"Ne bo mu sile. Kar noter, kar noter!"
Kaj sem hotel? S pritvorje-no brezskrbnostjo sem krenil proti vhodu, meneč, da ne pojdejo za menoj ali da v hiši vsaj zvem vzrok tega čudnega vedenja. Toda komaj sem jim pokazal hrbet, že so se usuli za menoj, rineč me po tesni veži. Vse upiranje in ugovarjanje je bilo zaman.
"Gospod Flandre!" so kričali na vsa usta. "Gospod Flandre!"
Tisti, ki so ga klicali, na srečo ni bil daleč. Pojavil se je med vrati, ki so me pehali njim. Bil je strahovit debeluh dokaj prijaznega obraza. Izprva nas je začudeno gledal; nato je srdito vprašal, kaj je.
"Grom in strela!" je kriknil. "Ali je hiša moja ali vaša, razbojniki? Kdo je ta človek?"
"Kapucin je! Kapucin!" je zavpilo tucat glasov.
"Oho!" je dejal, preden sem se utegnil oglasiti. "Prinesite luč!"
Dve ali tri goloroke ženske, ki jih je bil hrup privabil na kuhinjski prag, so pristopile s svečami.
"Oho!" je ponovil domačin. "Kapucin je? Tedaj ste ga ujeli?"
"Ali sem podoben kapucinu j — ?" sem kriknil in besno pahnil ljudi, ki so me stiskali, ocl sebe*. "Tako mi smrti (božje! Res lepo sprejemate svoje goste, gospod! Videti je, da ste v tem gnezdu vsi ponoreli!"
"Mar niste menih?" je zazijal. Očividno mu je šla moja smelost do živega.
"Pravkar sem "rekel, da nisem? Ali je v vašem kraju navada menihov, da potujejo v škornjih in z ostrogami na nogah?" sem se odrezal.
"Tedaj prosim za vaše listine!" je suho povzel. "Listine, prosim!" je nadaljeval, napihujoč se od važnosti. "Znajte, da nisem samo gostilničar, ampak tudi župan, in ne oddajam samo tujskih sob, ampak tudi celice v občinski ječi. Če vam je prvo ljubše od drugega, pokažite svoje papirje."
"Pred temile vašimi prijatelji?" sem rekel s studom.
"Vrli državljani so," je odvrnil debeluh.
Ker ni bilo drugega izhoda, sem po kratkem obotavljanju res potegnil iz žepa odlok s svojim imenovanjem za podpolkovnika. Na mojo srečo je bil
sestavljen v laskavih besedah in je kdo ve zakaj zbudil v županu mnenje, da potujem po važnem državnem poslu. Ko ga je prečital, se je ves raztajal v opravičbe, poprosil me za čast da mi sme postreči, ter oznanil množici, da je napravila grdo neumnost.
Na prvi mah sem se začudil, videč, da ni bila množica nič kaj v zadregi zaradi svoje pomote. Narobe, vsi so mi jeli čestitati, da se je izkazala moja nedolžnost; nekateri so me v svoji dobri volji celo trepljali po ramah. Drugi so hiteli gledat, da spravijo mojega konja v hlev, tretji naročat, kar je bilo treba zame; ostali so se razšli. Vzlic tej nezmerni uslu-žnosti pa sem videl, da bi me bili z istim bedastim zadovoljstvom obesili na prvi svetilnik.
Veteran zadnje svetovne vojne, brigddni general, Ralph Royce je vodil skupino 13 bombnikov v napadu na Luzon, Cebu in Mindanao iz oporišč v Avstraliji. Doma je iz Hancock, Mich, in je star 52 let.
Po dolgih sedmih mesecih se je vrnil svoji ženici poročnik E d iv ar d (Butch) 0'Harer ki se ponaša s tem, da v enem dnevu sklatil šest. japonskih letal. Ustavil se je doma v Phoenix, Ariz., ko je bil na poti v Washington, lcamor je bil poklican in rekel, da ne ve zakaj.
Ko so ostali samo še dva ali trije, sem vprašal župana, za koga so me imeli.
"Za nekega preoblečenega meniha, gospod vikont," je odgovoril. "To vam je sila nevaren človek in znano je, da potuje z dvema damama v Nimes. Z visokega mesta imam povelje, naj ga primem in zaprem."
"A jaz sem vendar sam!" sem vzkliknil. "Saj vidite, da nimam dam s seboj!"
Skomignil je z rameni.
"Prav zato, gospod vikont," je dejal. "Dami že imamo. Prijeli smo ju zjutraj, ko sta hoteli priti v kočiji skozi mesto. In po tem vemo, da je menih sam."
"Oho!" sem rekel. "Tedaj potrebujete samo še njega? In kaj mu očitajo?" sem vprašal, s tesnobo v srcu misleč na ka-pucina, ki je bil pri abbeju Be-noitu, preden je izginil.
"Obtožen je veleizdajstva zoper nacijo," je veličastno odgovoril gospod Flandre. "Povsod: tu, v Montpellierju, v Cettu, v Albiju, tja noter do Aucha so ga videli in slišali, kako ozna-njuje vojno in praznoverje ter ščuva ljudstvo."
"Pa dami?" sem vprašal z nasmeškom. "Ali sta tudi oni koga ščuvali?"
"Ne, gospod vikont. Kakor je videti, se jima je preoblečen pridružil, da bi se tako vtihotapil v Nimes. Gotovo sta njegovi privrženki."
"Ubožici!" sem zamrmral. "Kaj mislite storiti z njima?"
"Zahteval bom navodil. Če bi šlo zanj," je veselo pripomnil, "bi vedel tudi brez tega, kaj mi je storiti. Toda evo vase večerje. Oprostite mi, gospod vikont, da vam ne postrežem sam. Dokler sem župan, moram čuvati svoj ugled . . Saj me razumete."
Ker so mi podali večerjo v moji sobi, sem ga povabil, naj izpije z menoj kozarec vina; tako^em zvedel med obedom marsikaj zanimivega o položa .ju v deželi,' o tem, kako vre ob vsej južni obali in kako svečeniki hujskajo ljudstvo s pridi gami in procesijami. Posebno zgovorno mi je opisal homatije, ki se pripravljajo v Nimesu, i kjer so množice fanatično vda-|ne katoličanstvu, med tem ko i imajo protestantje zaslombo v j drznih prebivalcih gordVja. ! "Nič dobrega se ne obeta, go-jspod vikont," je rekel pomem-jbno. "Nič dobrega se ne obeta i Onim tam doli gre pšenica že !kar preveč v klasje. Treba jih bo osvestiti, dokler je čas."
"In ta človek?"
"Je eden njihovih misijonarjev."
Pomislil sem na abbeja Be-noita in nehote vzdihnil.
"Oh, res," je zdajci rekel župan in me zamišljeno pogledal, "veste, kaj je čudno?" "Nu?"
"Vi prihajate iz Cahorsa, je-lite, gospod vikont? "Da. Zakaj?"
"Ti dve ženski tudi; tako vsaj trdita. Jetnici." "Iz Cahorsa?" "Da. Šele zdaj mi je prišlo na um," je nadaljeval, gladeč
si brado. "Ko sem čital vas P g tent, nisem pomislil na to
Nestrpno sem skoraj rameni.
"Iz tega še ne sledi, bil tudi jaz zapleten v ^ sem dejal. "Nikar ne ,at stare pesmi iznova, g°sl pan. Saj ste videli m°Je ne."
(Dalje prihodnji
HO.
los
njeni kvaliteti
- del^
Ko pridejo domov domači ^ {9 jim bo dobrodošel m«"« j. osvežilno okrepčilo. ImeJ ^e-no nekaj steklenic Coca-Co a ^ nomrzlo v vaši ledenic« ■ /^j date svoji družini brezp«" osvežilo res prave stvari-
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333
ime fed
Carigl "ilada
jnim
|®e z
Ni
£jedc
v en |l
Jazau
:.fSrbi lzadu »škod
Nja
!Pod n
TJT-TLriJT^TJlJlJirLrLi-L-LrLrL
V nedeljo 10 majaJc
IATERINSKI DAN
Vsako leto se enkrat še posebno spominjamo
naših
ljub«1 \0 =
in .sicer drugo nedeljo v' mesecu maju, ko se zbuja

pojavijo cvetlice, ki s"o najbolj nežen'dar za naše n>att"'sV(,je^,
Gotovci se bc vsaka h6i in vsak sin spominjal tudi tere. In vsaka mati je iskreno hvaležna svojim hčer akc jc obdarijo za Materinski dan s cvetlicami. ^
Pri nas imamo polno zalogo najbolj 12
cvetlic za Materinski dan. Dobite lah*"
lice sveže in umetne, cvetlice v /,wS v
odrezane. Največja izbera krasnih cl
slovenski naselbini.	^ ®
Postrežba je hitra in točna. Naročila vam pripeU«1"0j^sV^ tako veselo presenetite svojo mater, kateri je ta dan
1 rt si t C SC ^
Ako želite cvetlice za Materinski dan, offH
JIM SLAPNIK, ST-
SLOVENSKA CVETLIČARNA ^fl
6102 St. Clair Ave. HEnder«°n
|J	SAMO ENA TRGOVINA	* j|
iniinjTJTJTJTru^	i
siiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii iTiTiiTii'''"'
aiiiiiiitiiiimiiiiimiuiiiimiiimiii!]
V neivyorskem živalskem vrtu so pmznovali vesel dogodek, ko je "Mrs. Allie" iz živalske družine kamel dobila prirastek v družini. Mlada kamela> ki stoji poleg ponosne matere je ob rojstvu potegnila 65 funtov "žive vage."
Si*
o
v*
| Jos. Ze Io io
POGBKBNI ZAVOD
Avtomobili in bolniSki vo? reilno in ob vsaki url n»2b„ tffl Ml smo vedno pripravljeni a najboljšo P°® -.(jdW® S 6502 ST. CLAIH AVENUE	tO-' % ,jll
COLLI NWOODSK1 U B A rfpn"'',,/ = 452 «. 182D STREET	T d" KjŠT
............................................................nil""1"
'tal %