Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 10. grudna 1910. Štev. 50. Darujte za „Sluuensko Stražo" namesto razglednic za Božič in Ilouo leto! Liberalna samo-narod-nost prazen nič. „Mirov“ uvodnik „Neslovenska politika" je brezdvomno pokazal slovenske liberalce v pravi luči. „Slovenski Narod", ki odgovarja „Miru“, potrjuje vse, kar je pisal „Mir“ o neslovenski politiki liberalcev. „Politika slovenskih liberalcev je od časa, ko so se jim začela majati tla pod nogami, postajala vedno manj slovenska, vedno manj narodna, a vedno bolj strankarska." — „Take politike Slovenci v sedanjem kritičnem položaju, ko smo vladi napovedali vojno, ne vzdržimo. Železna edinost, če treba z žrtvo osebnih naziranj, in disciplina, kakor jo vidimo v „Slov. klubu", so neobhodni pogoj za uspešno vojno proti sedanjemu vladnemu sistemu. Zato kličemo od meje slovenskim svobodomiselcem: Streznite se, zavijte na ravno pot, na pot brez ovinkov, na pot odločnosti in pot vzajemnosti v zadevah, ki so zgolj slovenskega narodnega pomena. Pokažite politično zrelost, kakor so jo pokazali še ob važnih trenotkih naši severni bratje Čehi !" Na ta naša izvajanja je odgovoril „Slovenski Narod": „Mir“ vabi zaman. Liberalcem torej narodnost in še samo — narodnost ni torej nič, strankarstvo pa edino merodajno stališče, ki je je treba slovenskim liberalcem zavzeti nasproti slovenskim klerikalcem. Boj za liberalizem je za liberalce prvo! Tako razumemo, zakaj so slovenski liberalci na Kranjskem naredili z Nemci pisano pogodbo zoper katoliško misleče Slovence. Da bi narodnomisleče Slovence preslepili, so v javnosti — oni, zavezniki Nemcev •— upili, da so klerikalci z Nemci zvezani. Tako razumemo pa tudi politiko bivšega ljublj. župana in državnega poslanca Hribarja, ki je brzojavil Čehu Kramafn, naj se Čehi zavzamejo v prilog Burianu, tistemu Burianu, ki bi bil rad z bosensko agrarno banko prodal bosenske kmete ogrskim Židom. „Slovenski Narod" pa tudi prav nič ne prikriva, da je za liberalce narodnost postranska stvar. Zato piše: „Naprednjaki imamo torej že iz tega stališča (da bi ves vladni aparat bil postavljen v službo klerikalizma) interes na tem, da dr. Šušteršič ne doseže svojih ciljev." V »Slovenskem klubu", kojega načelnik je dr. Šušteršič, je tudi posl. Grafenauer. Zato tudi vemo, za kakšnimi cilji gre »Slov. klub", oziroma posl. dr. Šušteršič. Ravnopravnost na celi črti tudi za Slovence, predvsem ravnopravnost v — šoli in pri sodišču — in boj vsaki vladi, ki pošilja slovenske sodnike naKoroškem v druge dežele, nastavlja pa med Slovenci na Koroškem in Štajerskem zloglasne kur-zovce, boj vladi, ki koroškim Slovencem ne marà dati šol, kakršne zahtevajo državni zakoni, boj vladi, ki se na opravičene želje Slovencev ne mara ozirati in se ž njimi ne mara niti pogovarjati, dočim ponuja Lahom univerzo. To so glavni cilji »Slovenskega kluba", za temi cilji mora iti tudi njegov načelnik dr. Šušteršič, za te cilje mora vedeti tudi »Slovenski Narod"; kljub temu pa izjavlja »Slov. Narod" kot glasilo liberalne stranke, da je v interesu naprednjakov (ne narodnjakov!), da dr. Šušteršič ne doseže svojih političnih ciljev ! Ker so bila »Mirova" izvajanja popolnoma nepristranska, se je »Narod" bal, da bi se marsikateremu res narodnemu liberalcu odprle oči, zato je skušal zavijati. »Slovenski Narod" piše: »Klerikalci morajo biti v jako neprijetnem položaju, kajti začeli so klicati na pomoč — slovenske liberalce, črez Celovec so poslali ta klic po pomoči." Kaj še ! Slov. ljudski stranki se ne godi prav nič slabo! Ali je »Narod" prespal zadnje uspehe te stranke? Za stranko ni prav nobene nevarnosti, in tudi „Mir“ ni tako naiven, da bi klical liberalce na pomoč krščanskim strankam. »Mir" je opozarjal liberalce le, da je njihovo de- lovanje protinarodno in da zahteva ravno sedanji čas, da morajo Slovenci brez ozira na strankarsko stališče kazati v politiki v specifično slovenskih, narodnih (ne strankarskih!) vprašanjih nasproti vladi edinost in da morajo v teli vprašanjih tudi solidarno postopati! Tega ravno posl. Hriba'r in dvorni svetnik dr. Ploj nista storila. Ž:ikaj ne, nam je povedal sedaj »Narod". Sicer nam uvodnika ni poslal nikdo izmed voditeljev »Slov. ljudske stranke", ampak nam ga je narekoval v pero politični položaj in ljubezen do naroda slovenskega. Zahtevali tudi nismo, da bi naprednjaki (slov. liberalci) stopili na stran krščanskih strank. Ker je boj krščanskih in svobodomiselnih strank načelen in ne temelji na osebah, kakor se tupatam še sliši od političnih otročajev, bi bil tak poziv tudi brezuspešen, pa tudi nesprejemljiv, ker nas skušnja uči, da stopajo nekateri liberalni poslanci s krščanskomislečimi v bližnjo dotiko ali zvezo le zaraditega, da lažje intrigirajo. Pač pa smemo in moramo zahtevati, da liberalci opustijo protinarodno politiko in ne skušajo onemogočiti narodnih uspehov slovenskih klerikalcev. To smemo zahtevati, če reflektirajo liberalci še na naslov »narodnjaki". Če pa ne zahtevajo zase več tega naslova, ampak hočejo biti zanaprej »samo-napred-njaki", potem naj bodo prepričani, da na njihov naslov ne bomo izgubljali več besede. Zelo žalostno spričevalo za narodnost liberalcev je podal »Slov. Narod", z izjavo, »da stremi politika dr. Šušteršiča in dr. Kreka na Dunaju pod krinko jugoslovanstva zgolj za klerikalnimi cilji in da je žalostno dovolj, da so se Čehi dali ujeti v te zanjke, in da so v znamenju slovanske vzajemnosti tlako delali dr. Šušteršiču in njegovim nenarodnim stremljenjem." »Slov. Narod" imenuje torej to nenarodno in klerikalno, če se poslanci »Slovenskega kluba" zavzemajo za trializem, in žalostno, če vrli Čehi v bratski vzajemnosti podpirajo težnje Jugoslovanov. Ne, to ni žalostno za Čehe, žalostno je le to, da so »samonarodnjaki" prijadrali srečno, ali bolje rečeno nesrečno, na tako protinarodno stališče. Slepi so in gluhi za vse, vidijo le eno barvo in slišijo samo ene in iste glasove, to je — liberalizem! Podlistek. Mati Mina. Komedija v dveh dejanjih. — Po ital. izvirniku priredil D. O. (Dalje.) Kristina: In ti nisi rekla: da? Pepca: Jaz! Nikdar! Tako nespametna naj bi bila in neubogljiva! Zgubiti mesto s takimi čenčami! Kristina: A to, moja dobra Pepca, niso nikake skrivnosti. Ako me pride kdo iskat, mi moraš takoj naznaniti ! Pepca: Zdaj, ko ste mi Vi rekli, storim prav rada. Tukaj je sobarica matere Mine, katera hoče govoriti. Kristina: Dobro, dobro (se smeje). A ti pojdi med tem na pošto pogledat, ali je kaj zame. Pepca: Takoj, gospa! (Gre proti vratom, a se spet vrne.) Za koliko vinarjev hočete? Kristina: Česa? Pepca: Pisem. Kristina: Kaj? Ali se morda kupujejo pisma? Pepca: Jaz ne vem, gospa! Gospa Helena, dobra duša, me ni nikdar poslala nà pošto. Tudi je nisem videla nikdar pisati. To pa dobro vem, da v drugih prodajalnah zahtevajo polno plačilo; nisem pa vedela, da se dobé na pošti zastonj. Kristina: Da, da, le pojdi! Ničesar ti ne porečejo. Poštni urad ni prodajalna. Pepca: Takoj grem, gospa! [Če ne stanejo torej ničesar, jih bom pa kupila še zàse.] (Odide.) 5. prizor. Gospa Kristina in Anka. Kristina: Kaj pravite, Anka, o moji novi sobarici ? Anka: To Vam je lep tip! Upam, da se boste vadili v veliki potrpežljivosti. Kristina: O tem sem prepričana tudi jaz. (Ponudi Anki stol.) Pa sedite za trenutek, ljuba Anka! (Kristina sede.) Anka: Hvala, gospa! (Sede tudi ona.) Nočem Vas nadlegovati. Kristina: Vas prosint, moja ljuba! Anka: Mati Mina mi je naročila, naj Vam oddam to pismo. (Ji da.) Danes je zadnji dan meseca ... Kristina: Ni bila takšna sila. Takoj Vam dam pobotnico. Anka: Gospa! Kakšna potreba pa je pobotnice ? Kristina: Pa dobro! Vam jo že napravim. Zdaj pa mi povejte, kako se počuti mati Mina v svojem majhnem stanovanju? Anka: Prav dobro, gospa Kristina! Bolje bi se ne mogla; saj ji tako lepo potekajo ure v Vaši in Vaših hčerk družbi, [da bi Vas seveda spoznala!]. Kristina: Mati Mina je preveč dobra! 6. prizor. Zora, Mira in prejšnji. Zora, Mira: Dober dan, mati! Kristina: Dober dan, moji ljubi! (Anka vstane.) Zora: Oh, dobra Anka! Zgodnji ste, kakšno čudo ob tej uri! Anka: Da, v resnici ni to ura za nadlegovanje oseb. Mira (sebi tiho): Misli tudi name. Anka: A rešim Vas iz te neprikladnosti. Zora: Le ostanite, moja ljuba. Me začneva z delom. Mira (tiho sestri): Pusti naj gre ta nadlega! Kristina: Ne bom Vas zadrževala, kajti mati Mina Vas morda potrebuje; sicer pa mi je Vaša družba prav ljuba. Mira (sebi): Jaz ne bom govorila tako sè služkinjo. Anka: Hvala, dobra gospa, na svidenje! Kristina: Na svidenje, Anka! Anka: Na svidenje, gosdodični! Zora: Z Bogom, Anka! Pozdravite mi mater Mino! Mira: Z Bogom! (Vedno tiho sestri:) Jaz ne razumem, kako moreš želeti dobro tej grdi starki, materi Mini. 7. prizor. Prejšnje brez Anke. Kristina: Ali moreta, moji ljubi, končati to vezenje do jutrajšnjega večera? Zora: Da, da, ljuba mati, videli boste, da bo končano. Začeli bova z vso dobro voljo. (Sede k kolovratu.) Mira: (Vzame neko knjigo v roke in začne čitati.) Kristina: Kaj delaš, Mira? Ali ne boš pomagala svoji sestri? Izgovor „Slovenskega Naroda1', „da bi slovenski naprednjaki (tudi „Štajerc“ piše o samih naprednjakih, ne narodnjakih) zastavili vse sile in hodili s klerikalci v boj proti vladi in proti vladnemu sistemu, če bi se klerikalcem sploh šlo za slovensko narodno korist in če bi njihov boj imel za slovenstvo koristne cilje pred očmi11, je res samo prazen izgovor; ta izgovor kaže v jasni luči hinavščino liberalcev, ki so po svojih listih, kakor v „Slov. Narodu11 in „Korošcu“ vpili, da je vlada slovenske klerikalce kupila, da so se ji prodali, da izdajajo narod, liberalci pa da sovražijo sedanjo Slovencem sovražno vlado in ji napovedujejo boj ; sedaj pa isti „Slovenski Narod11, pozvan od „Mira“, pove, da so klerikalci tisti, ki so napovedali boj vladi in vladnemu sistemu, liberalci pa da ne marajo iti v boj proti sedanji vladi in proti sedanjemu vladnemu sistemu! Kakšna hinavščina je bilo torej liberalno vpitje! Priznanje, da liberalci ne marajo iti v boj proti sedanji vladi, pove vse! Vodilni liberalni politiki so torej v resnici za Bienerthovo vlado in za njegov vladni sistem, ki je v Ljubljano poslal Elsnerja in vse njihovo besedičenje je le prazen humbug, le pesek v oči javnosti in tistim slovenskim liberalcem, ki so ostali še narodni in jim je res narodnost več nego strankarstvo! In taki slovenski liberalci naj bi vodili politiko na Koroškem ! ? No, tedaj bi bilo v desetih letih po koroških Slovencih! In ti liberalci, ki izjavljajo tako jasno, da niso za boj proti sedanji vladi, ker so v boju ž njo klerikalci, se še upajo očitati poslancem „Slov. kluba11, da so se dogajali škandali na celovškem kolodvoru in so zapirali Slovence, ker so govorili slovenski. Zaradi liberalnih poslancev bi jih menda še dandanes zapirali, če bi se ne bili ravno poslanci „Slov. kluba11, predvsem posl. Grafenauer, zavzeli s tako odločnostjo za to sramotno zadevo in s pomočjo Čehov skorodane vrgli vlado, ki se je samo še z majhno večino tedaj rešila poraza! S tako narodnoizdajalsko politiko bodo liberalci popolnoma dogospodarili in odbili pošteno-misleče, zares narodne slovenske liberalce. Nasproti izjavi „Narodovi“, da se ravno na Koroškem vidi, kaka nesreča je klerikalizem za slovenstvo, izjavljamo, da je ravno liberalizem na Koroškem očividna nesreča za Slovence. Nemški liberalizem je dobršen del koroških Slovencev ponemčuril, dočim pojejo že vrabci na strehah, da so slovenski duhovniki bili tisti, ki so na Koroškem vzdržali slovenstvo, in sicer tisti duhovniki, ki so bili najbolj „klerikalni“. Koroške novice. Nemško uradovanje slovenskih občin in krajnih šolskih svetov gre zmiraj bolj v klasje. Pri občinah so res večkrat radi tajnikov za ljudi „s koroško voljo11 skoraj nepremagljive zapreke, toda pri krajnih šolških svetih je stvar malo drugačna, kajti tam so tajniki navadno nadučitelji, oziroma šolski voditelji, ki bi morali biti tudi zmožni slovensko uradovati, ker morajo, oziroma bi morali imeti usposobljenost tudi za šole s slo- Mira: Oprostite, mati, jaz ne morem začeti z delom tako zgodaj. Kristina: Saj je že devet. Mira: Osebe našega stanu še spijo ob tej uri. Tudi nismo delavke! In ko je živel ljubi oče . . . Kristina: Ne spominjajmo se sedaj presrečnih časov! Vzemimo sedanjost in se udajmo! Božja previdnost nam bo že pomagala. Zora: Ljuba Mira! Ne muči uboge matere z žalostnimi spomini! Mira: Dobro! Če nočete, da se spominjamo preteklosti, pustite me vsaj, da upam v prihodnjost! Kristina: Prihodnjost je negotova, ljuba moja ! Mira: Da, negotova je prihodnjost. A vendar je gotovo, da bo morala prej ko slej umreti tudi naša teta, in mi smo potem njeni dediči. Baronica je zelo bogata. 8. prizor. Mati Mina in prejšnje. Mati Mina: (Vstopi neopažena, sliši zadnje besede in stoji ob strani.) Zora: Prav gotovo je, da moramo vsi umreti. A kdo ti je zagotovil, da umre naša teta prej nego mi? Mira: Oh, ta je pa lepa! Baronica Brdska ima več kot šestdeset let, a jaz jih nimam niti petnajst. Pa tudi bolehna je, a jaz sem zdrava. Kristina: To ne pomeni nič, ljuba Mira, lahko umreš vseeno ti prva. Mira: Oh, jaz upam, da bo smrt računala pravično in da vzame mojo ljubo teto prej nego mene. venskim učnim jezikom. Tukaj je krivda na strani krajnega šolskega sveta, kateremu manjka trdne volje. Znani so mi krajni šolski sveti, ki iz same komodnosti ne uradujejo slovensko. Danes enkrat še nočem imenovati imen, toda ako ta opomin nič ne pomaga, tedaj bodem neusmiljeno spravil tudi imena na dan, kajti „resnica se naj pove in če je škandal, naj se zgodi ta škandal.11 Bodimo možje in ne šeme in mevže! Medgorski. Miklavžev večer glej str. 311. 1. koroška deželna rokodelska razstava. I. koroško zajčjerejno društvo priredi z gornjo raztavo drugo koroško zajčjerejno razstavo. Vse interesente, ki se hočejo udeležiti razstave z živalmi, izdelki (kožuhovino, usnjem, krmili, orodjem in tako dalje), se prosi, da blagovolijo naznaniti svoj naslov na društveno vodstvo najkasneje do 1. marca 1911, kjer se izdajejo prijavne pole in natančnejša pojasnila. Umrl je v Šmartnu v Rožni dolini na Štajerskem posestnik Jakob Smodej v najlepši moški dobi. Rajni je bil izredno značajen mož, prijatelj koroških Slovencev in brat stolnega kornega vikarja gosp. FT. Smodeja v Celovcu. N. p. v m. ! Razpisano je na trirazredni ljudski šoli na Rudi sedaj začasno zasedeno učno mesto z žensko učno močjo v stalno nameščenje. Okrajni glavar celovški, deželni vladni svetnik Maks vitez plem. Grabmayr, je šel v pokoj. Vodstvo urada se je začasno izročilo c. kr. okrajnemu komisarju g. dr. Wolsegger. Samomor. Računski podčastnik domobramb-nega pešpolka št. 4, Andrej Frachenig, se je 1. grudna t. 1. proti enajsti uri dopoldne ustrelil v svoji spalnici. Porabil je slepo patrono. Puškino cev je napolnil z vodo in jo nastavil v usta. Bil je takoj mrtev. Frachenig je doma iz Blato-grada in je bil neozdravljivo bolan. Verski odpad. Iz katoliške cerkve je izstopil na Strmcu 1. 1888 rojeni deželni uradnik Hubert ROsch, dalje Rudolf Albert Schley, železniški poduradnik, rojen Ljubljančan 11. sept. 1888, zdaj stanujoč v Celovcu v Salinovi ulici I. Odpadla je od katoliške vere Ivana Ring, roj. v Ustju nad Labo 4. junija 1872, sedaj hišna v Celovcu na Otoški cesti 1. Slovenske abstinente in abstinentke na Koroškem prosim, naj mi blagovolijo takoj naznaniti svoje naslove, da čimprej ustanovimo „Ko-roško podružnico društva »Abstinent« v Ljubljani.11 Pogumno v boj proti najhujšemu sovražniku našega naroda! S protialkohoinim pozdravom Miloš Svanjak, učitelj, Strojna, p. Prevalje, Koroška. Z dežele se nam piše z dne 27. listopada 1910. Gospod urednik! Sinoči sem se vlegla s trdnim sklepom, da Vam danes izrazim pismeno svojo zlovoljo nad Vami. Pripravljala sem si že v postelji ležeča pikre izraze, da jih Vam za-lučim v brk. (Sem se ravno v soboto zvečer pobril. Op. uredn.) Pa danes me zapušča zopet nevolja, ker je želja, vroča moja želja zopet izpolnjena. — Da Vam kar povem, stvar je ta: Začenši od 42. številke do vštevše 45. številke je izhajal „Mir“ po osem strani. Udajala sem Mati Mina: Je dovoljeno? (Stopi naprej priprosto oblečena.) Mira: [Kakšna nadležnica! Želela bi, da bi se dolgočasila.] Da, da, pridite, da nam razsodite prepir! Ali ni res, mati Mina, da teta, ki ima že šestdeset let, mora prej umreti, kakor nečakinja, ki ima še-le petnajst let? Mati Mina: To ni mogoče vedeti, gospica! Kajti pomisliti morate, da sem zgubila že dva brata mlajša od mene in nečakinjo, ki je imela samo dvanajst let. Mira: Zakaj pa Vi niste imeli bogastva, da bi ga zapustili? Vaši nečaki bi Vam želeli zato dolgo življenje, za katero ste pa Vi prestari. Mati Mina: A Vi ne želite, gospica, Vaši teti dolgega življenja? Mira: Jaz prepustim to božji Previdnosti. Sicer pa ne poznam te tete, ker je nisem nikdar videla; zatorej je ne morem ljubiti. Mati Mina: [Kmalu boš spoznala svojo zmedo.] Kristina: Dovolj tega, Mira! Sedite, mati Mina! Delali nam boste druščino nekoliko časa. Zora: Pa povedali boste kakšne lepe reči, kaj ne? Mati Mina: Ne mislim Vas nadlegovati Zora: Nikakor! Sedite sem v mojo bližino! (Ji da stol.) Ako dovolite, nadaljujemo svoje delo, kajti siljeno je. Mati Mina: O, Vas prosim! Zelo me veseli, da Vas vidim pri tako lepem delu. Vi me hočete za sosedo: ali ljubite Vi stare ljudi? Ali želite dolgo življenje svoji teti? se že sladkemu upu, da ta naredba velja nepreklicno zanaprej, — kar me presenetita š e s t -stranski številki 46, in 47. S tem nazadkom ste me zelo raztogotili. Mi katoliški Slovenci koroški vendar ne bomo capljali za nKorošcem11, ki baje vedno medlejši postaja?! Naprej in navzgor ter nikdar navzdol! Tako mislim jaz po svoji preprosti dekliški pameti. — Le pomislite vendar sledeče: Preljubi naš „Mir“ mora biti koroškim Slovencem uradno, narodno, gospodarsko, politično, versko, društveno glasilo. Zastopati mora vse 120.000 Slovencev zadevajoče stvari; prinašati mora časovne in strokovne izobrazbe, novic in razvedrila vsem slovenskim slojem na Koroškem, kmečkemu, duhovskemu, delavskemu, uradniškemu itd. Torej je tukaj nekaj poročati, tam navduševati; zopet poučiti ali pokarati, vmes kaj pohvaliti; enemu je treba kaj razjasniti, zopet kakemu nadutežu kaj ugovarjati in utemeljevati slovenske zahteve. Dela toliko — in prostora tako malo! Kar misliti si ne morem, da bi pri resni volji mi koroški Slovenci v da-dašnjem času ne mogli vzdržati osemstranski tednik. Prosim Vas torej v svojem imenu in v imenu svojih prijateljic, s katerimi smo se o tem pogovarjale, da pozovete nadebudno mladino, da v vseh slovenskih koroških pokrajinah pritisne sedaj ob novem letu na vse kroge, kjer še nimajo našega glasila („Mira11), da si ga z novim letom gotovo naročijo. — Tako upam, da se uresniči ne samo moja, marveč je obilnim drugim rodoljubom goreča želja — namreč vsaktedenski osemstranski „Mir“. —Prosim, da bi mi oprostili mojo predrznost, Vas končno še lepo pozdravljam ter ostajam Vaša prijateljica I. L, škocijansha narodna mladenka. Opomba uredništva. Slovenska mladenka je govorila uredništvu iz srca, ker nihče drug ne čuti preozkih „Mirovih11 mej bolj nego uredništvo samo, ki bi imelo toliko važnih reči poročati, pa nima prostora. Dopisov dobiva list vedno več, mnogo jih krajša, mnogo jih mora romati v koš, ker ni prostora. List stane seveda ogromno, in če ga ljudstvo, v kojega korist vendar izhaja, ne podpira dovolj ne z naročbo, ne z oglasi, se pri najboljši volji ne more razširiti. Ko bi vse slovenske mladenke tako mislile, kakor Vi, potem bi list ne izhajal samo na osmih ampak na desetih straneh, Res je, da list napreduje glede števila naročnikov in oglasov kakor glede marljivih dopisnikov, toda naročnikov bi lahko imel vsaj še enkrat toliko. Čitajo ga povsod,našinci in nasprotniki, naročajo ga pa še premalo. Mladenke, na agitacijo za naš list, in potem bomo tudi Vam posvetili lahko nekaj več prostora! Svetnavas. C. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku si usojamo vljudno naznanjati, da tukajšni uradnik, ki je v nedeljo 4. decembra zvečer izdajal vozne listke, ne ve, kje leži Celovec in kaj da so dopolnilni vozni listki. Ravno tako vljudno prosimo, da se tega uradnika ali prestavi, ali pa se mu naloži, da upošteva osnovne državne zakone tudi napram Slovencem. Na rodnih tleh se ne damo izzivati ! V ec potnikov. Zora: Stari so blagoslov družini. Oh, ko bi mogla videti svojo teto, sestro ljubega očeta, bi bila srečna! Kako jo ljubim! . . . Mati Mina (sebi): Kmalu jo boš videla, ljuba deklica! 9. prizor. Pepca in prejšnje. Pepca: (Vstopi vsa vznemirjena.) Tukaj sem, gospa! Ko bi vedeli! Kristina: Kaj imaš? Ali se ti je pripetila kakšna nesreča? Si li bila na pošti? Pepca: Kaj pa! Takoj sem odšla, a pisem nisem mogla dobiti. Kristina: Ali jih ni? Pepca: E, kdo more vedeti! Približala sem se oknu in sem prosila prav vljudno: Prosim, ali so pisma za mojo gospodinjo? Kristina: Dobro, in? Pepca: Pa mi pride ven en norec, surov in radoveden in me vpraša: Kako se imenuje Vaša gospodinja? Kristina: In ti nisi povedala mojega imena ? Pepca: Nikakor! Ravnala sem ž njim, kakor zasluži takšen človek: Rekla sem mu, da interesov svoje gospodinje ne razkrivam nikomur; kajti imel je nek namen: Hotel je, da bi jaz izgubila to mesto. Kristina: Pa kako naj ve, ali so pisma za me, ako ne ve za moje ime? Pepca: Oh, gospa! Ali na pismih, ki so na Vas naslovljena, ni njegovega imena? Kristina: Gotovo. Grrabštanj. (Še enkrat naša šola.) Da je šola v Grabštanju pred nekaj leti zavrgla Prešernov slovensko-nemški,'abecednik, je iznano. Znano je tudi, da g. 'nadučitelj Leks v prvem razredu ne poučuje niti črke slovensko. *'jNi pa znano, da vedno bolj in bolj raste nezadovoljnost slovenskih starišev. In to tudi po pravici. Z uspehi 'sedanje šole in s poukom, ker se niti v prvem razredu ne poučuje“na podlagi maternega jezika, nočemo in tudi ne moremo biti zadovoljni. Imam otroka, ki obiskuje prvi razred naše šole in tukaj imam priložnost prepričati se, koliko se more otrok naučiti v teku pol leta v taki šoli. Bere iz nemškega ,.Lesebucha“ besede in kratke stavke še precej dobro, ali kaj pomaga, če otrok ne ve^kaj izgovarja — kakor: ,Rest‘, ,Nest‘ itd. Vprašam: „Kaj je to?“ Sramežljivo in boječe mi odgovori: „Ne vem.“ — Vprašam vas, g. nadučitelj, kako pa mora imeti otrok veselje do učenja, če ga že v prvem razredu pitate s suho nemščino? Kako bo otrok bral z veseljem, če ne ve, kaj izgovarja? — Slovenski stariši! Kako dolgo še bomo mirno 'gledali, da bodo tako neusmiljeno ponemčevali naš najdražji zaklad, našo deco? — Zato nam dajte nazaj abecednik in privoščite vsaj prvi dve leti otrokom trohico njihovega maternega jezika, da se ne bodo vedno in vedno slišale pritožbe, kakor se je neki kmet izrazil: „Moje dekle je jeno leto popolnoma zastonj hodilo v šolo!“ Dajte nam Slovencem pravice, ki nam grejo, prej ne odnehamo! Ako imamo pravico plačevati šolske doklade, imamo tudi pravico zahtevati, kakšna naj bo šola, ki bo res v korist ukaželjnDin ukapotrebni mladini. Kaj bi rekel Nemec, če bi njegove otroke vtaknili v slovensko šolo in jih”začeli “slovensko podučevati? In mi Slovenci bi naj vse to mirno gledali ! ? Slovenski kmet. Goselnavas. (Prodanih) je bilo tukaj dvoje posestev, in sicer je bila tekom treh let že v četrto prodana Prohartova kmetija za 8800 kron in Strivčeva kmetija za 31.000 kron. Zadnjo je kupil g. Franc Selan iz Kranja. V Pliberku so začeli nositi veliki nemško-nacionalni zvonec: trgovec Mory, gostilničar Vogel in krojač Sp it z. Mory se kaj široko postavlja pred svojo štacuno ter kaže, da si je s slovenskim denarjem kupil nemško-nacionalno črno-rdeče-rumeno verižico; Vogel ima v svoji gostilni samo nemškonacionalne vžigalice, katere vsiljuje tudi po drugih krajih; in tretji v zvezi je krojač Spitz, ki se nikoli ne more dosti na-hajlati. Ti trije pristni sinovi matere'Germanij e haje ne potrebujejo več slovenskega denarja! Slovenski stražar. Črna. (Članski shod) in obenem prvo zborovanje našega delavskega društva se je vršilo 27. novembra. Na sporedu je bilo predavanje o draginji s posebnim,ozirom na naš kraj. Govornik je med drugimi vzroki draginje imenoval premajhno produkcijo z vzgledom v naših krajih. Proti draginji je naglašal potrebo varčnosti. — Po govoru se je prečital zapisnik odborove seje. Črna. (Nov oder.) Svoječasno je poročal ,.Mir“, da je pogorel naš, vsem malim zahtevam ustrezajoči oder. Danes stoji že nov gledališki oder, ki ne zaostaja veliko za prvim. Napravila Pepca: Morala sem brati napis. Kristina: Prav dobro! (Vse se smeje.) Ali je pripravljen zajutrek? Pepca: Ah, da. Pozabila sem pripraviti. Vse zaradi tega norca. Kristina: Dobro! Zdaj pojdimo k zajtreku. Potem pa se vrni na pošto in povej moje ime. Pepca: Ako mi dovolite, potečem hitro! Kristina: Pojdimo! Mati Mina nam boste delali druščino, kaj ne? Mati Mina: Preveč Vas nadlegujem, gospa! Kristina: O, čisto nič. (Odidejo vse.) (Zastor pade.) (Dalje prihodnjič.) Smešniee. Iz šole. Novim šolarjem je učitelj pravil nekaj zgodeb. Med drugim je vprašal šolarje : „Kdo ve povedati, česa Bog nima?“ — Dolgo so otroci premišljevali, slednjič vzdigne pridna slovenska deklica roko in odgovori: „Štajerca.“ Dober nauk. Nekega dne se je hotel iti neki učenjak sprehajat. Zapove slugi, da mu prinese obuvalo. Sluga odda črevlje neosnažene. Učenjak: „Kako to? Zakaj jih niste očistili?11 Sluga: „Saj ni potrebno; če boste šli v mesto, jih bo treba tako zopet snažiti.11 Nekaj trenutkov pozneje vpraša sluga učenjaka, če sme iti v kuhinjo. Učenjak: „Zakaj?“ Sluga: „Zajtrkovat.“ Učenjak: „Je nepotrebno, da se greste okrepčat, črez dve uri boste tako zopet lačni. Ostanite tu!“ sta ga dva fanta — domačina — Josip Gradišnik in Janko Rotter. ki sta že na novem odru nastopila kot igralca. Prednji zastor predočuje tiho pokrajinsko sliko iz bližine Črne." i j! j, Črna. (Kako smo praznovali društven praznik.) Na predvečer sv. Barbare,^ našega društvenega praznika so ? uprizorili riaši fantje dve igri „Črevljar“ ter ,.Kmet in fotograf1. Ponovili sta se igri drugi dan. Igrali so vsi tako dovršeno, da je vsak mislil, ti so že rojeni na odru, čeprav so nastopili še-le drugič. Prav moj-stersko je izvršil svojo vlogo Dobrolas (Dolinšek). Pred igro in med posameznimi dejanji je prepeval pomnoženi naš moški zbor narodne pesmice. Predavanje je imel g. kaplan. Udeležilo se je prireditve toliko ljudi, da nam je zmanjkalo sedežev in stojišč. Možica. Iz našega kraja dohaja „Miru“ mnogo poročil,-ki pričajo o „izobrazbi“ (!?) in „omiki“ naših nasprotnikov. Kakor se zdaj pri nas v Možici črti in preganja poštenega človeka, kateri noče trobiti v „Štajerčev“ rog in ne nosi rdečega traka pod brado, je skorodane že neverjetno. Zato se je tudi zahvaliti in se tudi lepo zàhvaljujem našemu županu, pa mu tudi odpustim iz srca, ker me je tako lepo ozmerjal, da sem črnuh ; sem tudi res katoliškega mišljenja, tudi v politiki, in tega me ni sram. Mož je še na cesto vpil za menoj, da sem črn. Jaz pa mislim, da mu nisem nič kaj žalega storil ali ga oškodoval na časti ali premoženju. Da je pa do tega prišlo, da me je ozmerjal, nisem kriv jaz, ampak on sam, ker so mu ljubši Štajercijanci. Toda pogum ! Ognimo se takih gostiln, kjer nas ne marajo, saj imamo na naši strani tudi ljudi, ki nam radi postrežejo za denar. „Svoji k svojim!11 Zevekdo. Od Dobrača. Dovoljujem si nekaj poročati z našega kraja. — Po dveh suhih nerodovitnih letih je bilo letos dosti, da, še preveč dežja. To jesen smo le težko spravljali pridelke s polja. Veliko otave in detelje nam je deževje ukončalo. Turščica tudi ni mogla popolnoma dozoreti in tudi stelje je malokdo kaj nagrabil, ker smo po dežju sredi novembra dobili že sneg. Od 20. do 25. nov. je pritiskal mraz, od 26. nov. do danes je pa le južno vreme. — Dne 2. dec. zvečer se je pri kmetu Cebnarju v Melčah zgodila velika nesreča. V velikem hlevu je nekdo pustil luč goreti na hlapčevi postelji. Ko je prišel hlapec domov še le popolnoči, našel je v hlevu ogenj in polno dima; zgorela je sicer samo postelj, a živina se je vsa podušila, namreč dva močna konja, 8 goved, 9 svinj in 7 ovac. Treba je bolj paziti na luč! Nesrečni Cehnar je pomilovanja vreden in pomoči potreben. Št. Rupert pri Velikovcu. (Pridite iia božičnico!) Božičnica naše „Narodne šole11 na kvatrno sredo dne 14. t. m. obeta biti prav sijajna. Vršijo se že mesec dni obširne priprave. Dečki 4. razreda bodo predstavljali veseloigro „Dr. Vse-znal in njegov sluga Štipko Tiček11. Poseben užitek bo pa nudila dramatična igra „Sv. Julija11, katero bodo deklice 4. razreda uprizorile. Snov igre je vzet iz časa vlade rimskega cesarja Va-lentinijana III. okoli leta 450. po Kr. in se vrši na otoku Korsiki ob zapadni obali Italije. Junakinja igre je krščanska devica in mučenica sv. Julija. Daši je že več nego 100 let preteklo, odkar je krščanska vera dobila svobodo, in so krščanski cesarji vladali v Rimu, vendar poganstvo še davno ni bilo odpravljeno. Posebno na kmetih in na nepristopnih krajih, tako tudi na otoku Korsiki, se je še ohranilo in so bili pogani tam še posebno krščanstvu sovražni. Julija je bila sužnja še ne-verske ali sicer dobrosrčne bogate gospe Koštan-cije, kateri sta bili prijateljici Sabina, vdova rimskega konzula, in Agripina, soproga cesarskega prefekta na Korsiki. V tistem času pride na Korsiko na obisk k Sabini Egerija, grška duhovnica, zagrizena sovražnica krščanstva. Slednja tako dolgo rova zoper Julijo, da jo rimski prefekt obsodi po nedolžnem k smrti na križu, katera kazen se tudi izvrši. Na odru se bo postavil križ v pravi velikosti, na katerem bo sv. Julija pritrjena. Ta prizor je posebno ginljiv. Pripomnimo, da se bo, kakor prejšnja leta, tudi že v torek poprej, dne 13. t. m., vršila predstava. Kdor v sredo ne more priti, naj pa pride na slavnost v torek. Pridite tedaj, slovenski rodoljubi in rodo-Ijubkinje, iz vseh krajev Koroške, posebno še iz bližnje Podjunske doline prav v obilnem številu na našo lepo narodno slavnost! Grebinj. (Staknil jo je) velikovški meščanski učitelj A. Hornbogner zadnjo nedeljo, ko je tukaj govoril o portugalski revoluciji in trdil, da so jo zakrivili duhovniki. Krepko ga je zavrnil naš deželni poslanec gosp. Fl. Ellers-dorfer, ki mu je povedal, kar je zaslužil. Vovbre. (Nasprotno zborovanje.) Zadnjo nedeljo smo se udeležili tudi mi bauernver-einskega zborovanja. Nasprotni govorniki, zlasti Schumy in Hornbogner, sta morala odbijati krepke udarce naših govornikov, posebno kanonika Dobrovca. Predno bi bilo imeti priti do splošne debate na vse tri nasprotne govore, pa so shod zaključili. Menda so ovohali pečenko! Iskrena prošnja. Zimski čas se nam zopet bliža. Kateri človekoljub bi ne imel sočutja z ubogimi šolskimi otroki, katere tudi v tem hudem času kliče dolžnost v šolo. Nad 200 otrok obiskuje letos zopet našo ,.Narodno šolo11 in večina teh otrok so otroci ubogih starišev in nujno potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke. Naznanjamo zato p. n. dobrotnikom naše slovenske šolske mladine, da nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvaterno sredo, dne 14. decembra t. 1. na korist ubogih otrok naše šole običajno božično slavnost. Obsežne priprave za to slavnost se že vršijo. Zaupljivo se tedaj obračamo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da naj blagovolijo tudi letos priti nam na pomoč z obilnimi darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do nameravane slavnosti že zelo kratek in nakupovanje in razvrstitev za toliko otrok naše čč. šolske sestre zelo mnogo časa in truda stane, tedaj dodamo še to prošnjo, da se nam blagovolijo darovi prav kmalu poslati. Za vso naklonjenost in darežljivost se že v naprej iskreno zahvaljujemo. V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 15. novembra 1910. Vodstvo „Narodne šole11. Poglavje za delavce. Iz Roža. Ni še dolgo, odkar je preminil ravnatelj tovarne na Bistrici v Rožu, ki je bil proti vsakemu združevanju krščanskih delavcev ter očitno zagovarjal socialne demokrate, čeravno so baš ti bili njegovi naj večji nasprotniki, in že se vidijo usodepolni sadovi „rdečih11 odrešenikov. Posebno nekateri, ki imajo več slame v glavi kakor pameti, in ki so dobro znani, se postavljajo v nedeljo po sv. maši okoli ter lovijo delavce v svoje mreže. Cerkve seveda ne vidijo ne od znotraj in tudi ne od zunaj ! Kakor tatje so menda začeli skrivši hoditi k ,,Adamu11 v Sveče, kjer imajo zborovanja, ter kvasijo nekaj, česar še sami ne razumejo, zavedajoč se nerazsodnosti svojih poslušalcev. Zakaj pa se ne upate v javnost? Ali je vaš „evangelij“ tako resničen? Tovarna, upam, bo kmalu spoznala te tičke ! ! Delavci, spametujte se in ne verjemite njihovim lažnjivim naukom ! Še za en knof se vam ne bo boljše godilo! Edina sreča je samo v pravem krščanskem življenju, katerega vam ravno ti „odrešeniki“ hočejo snesti. Sadovi njihovih naukov se že vidijo povsod ! Vera peša, cerkve so prazne; ponočevanje, grozno pijančevanje in pretepi so na dnevnem redu — da ne govorim še tudi o drugih zadevah. Družinske razmere so jako žalostne in vzgoja otrok docela zanemarjena. Zatorej proč s takimi „odrešeniki“, ki se vam lažejo in ki živijo od vaše nezavednosti ter vas hočejo spraviti ob vero — srečo in zadovoljnost. Natanko bomo zasledovali njihovo delovanje in še tudi drugih, ter jih dobrovoljno opominjamo, naj bodejo previdni v govorjenju in obnašanju; kajti nabere se lahko toliko reči, da bode svet strmel in ... ! Vi vsi pa — bodite delavci ali ne — ki še upate imeti svoje pravo mnenje, bodite vztrajni in prepričani, da samo življenje na pravi krščanski podlagi bo vas moglo osrečiti že tukaj na tej zemlji. Očetje, glejte na otroke, da vam jih ne ugrabijo, drugače je tudi po vas. Krščanska in pridna mladina je vaša čast in enkrat tudi vaša sreča! Gospodarske stvari. Poučno potovanje kranjskih in koroških kmetov v Švico. (Konec.) 11. dan, 9. julija, odpeljali smo se ob 7’25 proti Langwartu, ogledat zadnjo kmetijsko šolo Plantehof. Ta šola je poljedelska v zvezi z živinorejo in mlekarstvom ter ima svojo mlekarno. Živino redijo ruj avo šviško pleme in krave so dobre molznice. Bika ima šola dva, enega od slovečega živinorejca Zirgija. Repe pri kravah privezujejo k stropu, ker imajo staje kratke, in ko se živina uleže, hi rep padel v jarek v gnojnico, pozneje bi se živina močno onesnažila. Za nas je ta navada zopet smešna, ali Švicarji jo odobravajo, ker si potem s snaženjem živine prihranijo veliko dela. Potem smo ogledali še druge zanimivosti te šole in posebno zanimal nas je stroj za trošenje gnoja. To je voz zato prirejen ZCIlll t C« 9 ako imate nahod govem lekajočem, kašelj ntehajo Stuhici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). , hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko ntehajočem, oživljajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, Elsa-fluid11. Sami dve dvanajsterici smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o nje-K 8-60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v in v tem vozu se suče neko vreteno, ki je združeno z zadnjimi kolesi pri vozu. Ta stroj dela menda zelo urno ter nadomestuje 12 ljudi, trosi pa še lepše. Tak stroj stane 1900 K. Ob koncu smo se zahvalili za zanimivi poduk g. vodju šole ter odšli na planino Parpau. Mučna je bila pot, kajti v največji vročini smo korakali po precej viseči cesti ter se počasi pomikali proti namenjenemu kraju. Za ves ta trud, katerega smo žrtvovali ob tej dolgi poti, smo bili kmalu plačani z ogledovanjem naravnih planin, katere so veliko boljše kakor nekatere naše, ker se pri nas ne skrbi toliko zanje kakor tam. Tudi večerja je bila bolj okusna kakor druge dni, ko smo se vozili od postaje do postaje. Po večerji so krožile vesele napitnice in bilo je več govorov o celem potovanju. Zahvalili smo se voditelju g. Legvartu. Da pa je predzadnji večer bil bolj kratkočasen, skrbel je zato č. g. župnik Vincenc Poljanec, kateremu vsa čast, ker nas je tudi med potom zabaval, tako da je bilo poučno potovanje obenem tudi kratkočasno. Tudi našega g. Pakiža ne smemo pozabiti, doma na Kranjskem tam pri Ribnici, kateri nam je pravil prav podomače svoje ribniške, kar je povzročalo vedno obilo smeha in zabave. Drugo jutro, 10. julija ob 5. uri zjutraj smo šli pogledat k živini na planino, ter smo prišli ravno ob času molže živine šole Plantehof. Molzla sta dva moška, tako da smo se čudili njiju spretnosti. Pač bi bilo v Švici smešno, če bi šla molst ženska, kar je pri nas ravno nasprotno. Na tej planini smo zaključili poduk o kmetijstvu ter odšli nazaj proti dolini k mali cerkvici, ker je bila ravno nedelja in so se tukaj darovale sv. maše. Omeniti moram tudi to, da je tukaj cerkev razdeljena v dva dela in je na enem koncu katoliška, na drugem pa protestantovska. Kaj ne, čudno ! Hiteti smo morali po sv. opravilu proti Churu, kajti po našem načrtu je bilo treba odriniti ob 12-46 opoludne nazaj proti naši ljubi Avstriji, ki smo jo zapustili pred dvanajstimi dnevi. Že je sopihal vlak proti Inomostu in naprej proti Schwarzachu, in nekako s težkim srcem smo se poslavljali od teh lepih krajev švicarskih in naprednih prebivalcev njihovih. Izražale so se želje med nami, da bi se vsaj nekoliko obrnili po njih načelu ter bi se posluževali stvari, ki so seveda primerne za naše kraje. Med takim pogovorom je obstal vlak v Schwarzachu okoli polnoči. Tam je bila zadnja skupna večerja, pri kateri je bilo vsakemu milo pri srcu, kajti bližal se je čas, da se bode treba posloviti od prijaznih udeležencev potovanja, s katerimi gotovo ne bodemo več tako skupaj. V slovo se je čulo par lepih pesmi, in vlak je odrinil z nami v domovino Koroško in Kranjsko. Iz tu podanih črtic vidimo lahko, kako enostavno so urejena gospodarstva v Švici, kako malo obdelovanja zahtevajo, pri tem pa donašajo velike dohodke. Povsodi se najde le travništvo in to dobro oskrbovano z gnojenjem in zalivanjem z gnojnico. Pri tem se pečajo z rejo dobro molznih krav v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom. Posebno veliko dobička jim da reja plemene živine. Pozabiti ne smemo sadjarstva in vinarstva, s čemur se pečajo jako skrbno, in ravnotako z drugimi panogami v kmetijstvu. Seveda imajo pa veliko boljše stališče kakor mi, ker tamošnjim posestnikom daje država veliko podpore za izboljšanje planin, živine, govejih hlevov itd., česar pri nas ni. Saj imamo pri nas tudi lepe kraje, ter bi se marsikaj dalo izboljšati v kmetijstvu, če bi nam dežela šla malo bolj na roko v raznih stvareh. Želeti bi bilo, da hi se prirejala večkrat taka potovanja, ter skrbelo bolj za kmetijski poduk. K sklepu pa izrecna zahvala slavni Zadružni zvezi v Ljubljani, ki je priredila potovanje in zahvala tudi našim gg. voditeljem, kateri so skrbeli, da se je potovanje, dasiravno težko, vršilo v najlepšem redu. Alojzij Milac, ekonom, udeleženec potovanja. Društveno gibanje. Železna Kapla. Odbor slov. kat. izobraževalnega društva vljudno vabi vse ude in prijatelje društva na shod, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. „pri Bošteju“ v Železni Kapli. Na sporedu je razen petja tudi igra: „Sv. Neža“, igrokaz v dveh dejanjih, in govor č. g. Ulbinga o potrebi izobrazbe in pripomočkih k temu. Vstopnina navadna, začetek takoj po blagoslovu. Pridite gotovo! Prevalje. Naše kat. delavsko društvo priredi v nedeljo, dne 11. decembra, popoldne svoje mesečno zborovanje. Na sporedu je govor, pobiranje mesečnih doneskov in igrala se bo zopet lepa igra „Mlinar in njegova hči“. Vstopnina 40 vin., udje polovico ! Slovenci in Slovenke, ki želite poštenega razvedrila, pridite v prav obilnem številu! Buda. „Izobraževalno, kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico" vabi svoje ude na tretji redni občni zbor, katerega priredi na tretjo adventno nedeljo, dne 11. decembra 1910, popoldno ob 3. uri v gostilniških prostorih pri Fišerju v Št. Martinu po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Govori. 6. Slučajnosti. Odbor^ Kršč.-soc. ljudsko društvo za Vovhre, Št. Štefan in okolico priredi v torek na sv. Lucije dan, ob 3. uri popoldne, pri Primožu v Št, Lam-bertu mesečni shod, na katerem se bode obravnavalo o zanimivih stvareh in h kateremu pride en tuji govornik in sta povabljena gospoda Glančnik in Ilkartov Lencej. Odbor. Vabilo ki se priredi v proslavo osemdesetletnice Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. i) »Narodni šoli“ družbe sv. Cirila in Metoda o Št. Rupertu pri ielihoucu na kvatrno sredo, dne 14. decembra 1910 ob 2. uri popoldne. Spored: 1. Petje: »Božična.« Chlondowski. 2. »Presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. k osem- desetletnici.« (Štangl Micka.) 3. Slavnostni govor. (Mesner Juri.) 4. Petje : Cesarska pesem. 5. Deklamacije: а) »Pozdrav.« (Arnold Anica.) б) »Devet korov angelov.« (Mati Micka.) c) »Volitev stanu.« (Uprizorijo učenci 1. razreda.) č) »Koledniki in kuharice.« (Uprizorijo nčenci in učenke 2. razreda.) A) »Ubit vrček.« (Škof Pavla.) e) »Novoletna.« (Schweiger Franc.) f) »Kameniti ribič.« (Kuhar Anton, učenec 4^ razr.) 6. Veseloigra: »Dr. Vsesnal in njegov sluga Stipko Tiček.« (Predstavljajo učenci 4. razreda.) 7. Petje: »Domovini« in »Planinarica.« 8. Druga igra: »Sv. Julija.« (Igrajo učenke 4. razreda.) 9. Petje: »Venec narodnih pesmi.« (Sestavil Ferjančič.) 10. Razdelitev božičnih daril. K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladine vodstvo »Narodne šole«. Cerkvene vesti. Prestavljen je č. g. Janez Ožgan, dosedaj kaplan v Tinjah, kot kaplan v Otmanje. Nastavljen je za kaplana v Tinjah č. g. Jož. Homan. Fo Najvišjem povelju Nj. c. in h. Op. Veličanstva. 40. c. kr. državna loterija za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno ■ dovoljena, ima 20.728 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 620.000 kron. Glauni dobitek iznaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne IS. decembra 1910. = Ena srečka stane 4 krone. = Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrafie 7, v loterijskih ko-lekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. k. raunafeljsfua loterijskih dohodkou (oddelek za državne loterije). Kaj je novega po svetu. Položaj obmejnih Slovencev je žalosten. Boriti se morajo takorekoč noč in dan proti tujemu nasilju, da si ohranijo svoj jezik in svojo zemljo. Ali sami so preslabi, da bi mogli dobo-jevati gigantski boj. Pomagati jim morajo oni, ki so v srečnejših razmerah. Res je, da vsak ne more prispevati z denarjem, podpira pa lahko vsak obmejne Slovence s tem, da kupuje blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Tu mislimo na kolinskn kavino primes v korist obmejnim Slovencem, ki je opremljena s štampilijo »Slovenske Straže". Kolinska kavina primes je izvrstni domači izdelek, ki daleko nadkriljuje vse tovrstne izdelke. Škatljice, ki se prodajajo izrecno v prid obmejnim Slovencem, niso nič dražje od navadnih škatljic in blago v njih je ravno tako izvrstno. S tem torej, da kupujete Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem (na škatlji-cah mora biti štampilija »Slovenske Straže" !), podpiramo obmejne Slovence, ne da bi pravzaprav sami pri tem kaj trpeli, kajti od prodane kavine primesi prispeva za obmejne Slovence tovarna sama iz svojega. Zato je dolžnost vsakega našega somišljenika, da zahteva v pro-dajalnicah izrecno in samo ono cikorijo z napisom: „V korist obmejnim Sloven-cem“ in ki je na nji štampilija »Slovenske Straže“. Vsako drugo cikorijo odločno zavračajte! Največja trgovina z oblačilnim blagom v Celovcu. ..........................—: Zaradi poznejše oddaje trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarje, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hnfon Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. XXXX. državna loterija. Dne 15. decembra t. 1. se vrši žrebanje 40. državne loterije za civilnodobrodelne namene. Igralni načrt izkazuje 20.738 dobitkov v skupnem znesku 620.000 K, med temi glavni dobitek 200.000 K, nadalje dobitki po 50.000 K, 30.000 K itd., ki se bodo vsi izplačali v gotovini. Srečke po 4 K se dobivajo v tobačnih trafikah, loterijskih kolektnrah, menjalnicah itd. Najboljše spričevalo za izbornost »pravega:Francka” je, da se na vse načine poskuša izrabiti sloves imena »Franck” za manj vredne proizvode. Zategadelj je dobro paziti na spominsko besedo previdne gospodinje: »Franck z kavnim mlin- ' Oni zabojčki in za- /1.11.11 A» .v1 . , . Tovarniška znamka. vojcki kavinih suroga- tov, kateri tega »kavnega mlinčka” nimajo kot znamenje, niso pravi »Franck”. — Zato previdnost pri nakupovanju! ! Podrobne cene pravega »Franckovega” pridatka k kavi: V.» 52 V V'4 /4 15 kg zabojčkih 28 i' ,6 24 vin. V11 kg zavojčkih 20 14 8 vin. •1. zeudo Y 2583. 10: 101. F. »Stajere" zida »lutrovski tempel". »Pobožni" »Stajerc", ki vedno trdi, kako mu je pri srcu blagor katoliške cerkve in da je ravno on poklican, brezobzirno razkrivati rakrane na životu katoliške cerkve, kar obstoji v tem, da hinavsko napada in piše o požrtvovalni duhovščini, ki se upa stopiti njemu na krive in zavite prste, je zdaj pokazal očitno svojo barvo. »Slovenec" v št. 271. z dne 28. nov. prinaša namreč novico — da se je pod načelstvom »Štajerčevih" krušnih očetov, àia Or ni g e tutti quanti osnoval odbor za zgradbo lutrovske cerkve v Ptuju. Dne 28. nov. se je baje že vršil ustanovni shod. »Katoliški" »Stajerc", kaj pa porečeš na to? Sedaj boš vendar imel dosti skrbi za blagor tebi izročenih »protestante vskih" dušic?! Zares bi bilo bolje, da se brigaš raje za svojo in svojih protestantov in Poživljenje krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delo 'd vanja, ntrjenje kože proti prehlajenju se doseže, če rabimo Za \umivanje glave, ust, oziroma zobov in za olepšan j e polti je neobhodno potrebno Diana-francosko žganje. Saš zdravnik Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. — Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Domač prijatelj Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Dianafrancosko žganje in pazite na to. da ho imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabljivosti. Cena male steklenice K —'50, srednje steklenice K 1'20, velike steklenice K 2’40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3r. laži-katoličanov vernost — kakoršne smo videli nedavno v Št. liju na Štajerskem in na Koroškem — kakor pa da psuješ vse, kar je katoliškega. Kmetje, delavci, posebno še vi v lepem Rožu, ali ne boste kmalu izprevideli, kam vas hoče pripeljati ptujski „Štajerc“, ki se malo briga za vašo vero, temveč raje zida ,,lutrovski tempelj “. Ne, za vaš blagor se on ne briga, ampak vas nevedne hoče vkleniti v svoj „lutrovski“ jarem, da bi še nadalje bili njegovi sužnji! Sramota za vsakega Rožana, ki še veruje temu lažnjivemu klukcu! Kdor pa „Štajerca“ razširja, ni vreden imena „katoličan“. Rožani, katoličani, „Štajerc“ je vaša sramota, vaša smrt! Vzdramite se! Tržne cene v Celovcu 1. grudna 1910 po uradnem razglasu: Blago Pšenica Kž . . Ječmen Ajda . Oves . Proso . Pšeno Turščica Leča . Fižola rdeča Kepica (krompi Detelj no seme Seno, sladko „ kislo . Slama . . Zelnate glave po Kepa, ena vreča 100 sov Mleko, 1 liter Smetana, 1 „ Maslo (goveje) Surovo maslo (putar), Slanina (Špeh), povoj., „ „ surova, Svinjska mast . . Jajca, 1 par .... Piščeta, 1 ............. Race.................... Kopuni, 1 „ . . . . 30 cm drva, trda, 1 m-30 „ „ mehka, 1 „ 1 leg 1 „ 1 „ 1 * 1 „ 100 kg K 8 44 80 litrov (biren) K 80 Živina Počrez 100 kil igramov Prignalo Prodalo živevage zaklana od do od do od 1 do V k r o n a h Konji — — — — — — — — Biki Voli, pitani . . 482 i 4 „ za vožnjo 360 424 — — — — 12 6 Junci 320 2 2 Krave .... 294 544 — — — — 50 20 Telice 246 — — — — — 2 1 Svinje, pitane . . — — — — 150 160 99 99 Praseta, plemena 20 64 — — — — 130 86 Ovce Loterijske številke 3. decembra 1910: Trst 13 16 90 24 84 Line 60 12 61 38 24 j Line 1909 : Zlata kolajna ; najvišje odlikovanje. R.WOLF " Filialha Dunaj Premakljivi in vroceparni z 10 Vseh izdelkov nad 650.000 PS. Najbolj gospodarsk, trpežen in zanesljiv gonilen stroj za vse vrste delovanja v industriji in poljedelstvu. Lovske puške -.vseh sestav, priznano Prve vrste, z uajlHiljšim strelnim učinkom, priporoča Prva korovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. ■ Ceniki brezplačno in poštnine prosto. ' tifi"- Jožef Božič o Celoocn Beljaška cesta šteu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerCskim blagom ter deželnimi pridelki, kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano olje zn večno luč, kadil°’francoski Zastonj in poštnine prosto pošlje na zahtevo vsakomur pravkar izišel katalog: Domačo hnjižnica 1911. Seznam izbranih najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih knjigotržnica Ig. pl. Kleinmnyr S Fed. Bomberà v Ljubljani. Miklavžev večer pri Trabesingerju v nedeljo dne 11. decembra ob 7. uri zvečer. Pet vinarjev stane dopisnica, na katero zapišete ime občno znane razpošiljateljske trgovine R. Miklauc, Ljubljana, da Vam pošlje poštnine prosto vzorce najnovejšega sukne-nega in modnega blaga za moške obleke. Trpi Vaš otroh na angleški bolezni, ali je slaboten in nič ne napreduje? Dajte mu Scott-ovo emulzijo in opazili bodete, da postanejo kosti sčasoma ravne in močne, mišice se razvijejo, otrok bode zopet v kratkem času čvrst in zdrav skakal, kakor drugi otroci. Najbolje in najbolj čiste sestavine po posebnem Scott-ovem pripravljanju slastne in zelo lahko prebavne, to pomeni . Scott-ovo emulzijo Pristna le s to znamko . . i z-i i v - z ribičem - kot m nje v 34 letin dosežen uspeli z jamstvenim znakom pri angleški bolezni. Sladek, sme-Scott-ovega ravnanja. tanast 0]jUS Sc0tt-0V6 emulzije je pri vseh otrocih zelo priljubljen in pri tem veliko bolj učinkujoč kot drugo neprijetno ribje olje. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. 10 zapovedi za kmetovalca, velevažno v gospodarstvu, zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo, kdor ponje piše, od lekarnarja Trnkóczy v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Vaš želodec slabo prebaulja, ne počutite se dobro. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. { ? O VARILO ! Vsi deli embalaže --------imajo postavno de- ponevano varstveno znarnEa GLAVNA ZALOGA : LEKARNA B. FRAGNER-ja,c lnidvS"r „Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. jM*?- Po pošti se razpošilja vsak dan. "SJtTJ Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 ,K. Proti naprej vpo-šiljatvi K l'SO se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8’— štiri velike steklenike, za K 22’—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. «r"» Učenca sprejme takoj Anton Kalan, mizarski mojster v Celovcu, Salmstrasse 5. : Hotel Trabesinger o Celovcu : Velikouška cesta St. 5 se priporoča potnihom, hi prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. HeliliD dvorišče za vozove in tri hleve za Honje. Za zabavo služi kegljišče, n ™' jatari«»». == = r. isti’ sediš n* senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Velike duorane za shode in ueselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan MillOIlig. Ogljlkovokisle kopeli brez ifiimsif brez vodovoda montaže v vsakem gospodinjstva, v vsaki kopelni banji, udobno, hitro in po ceni (1 kopel 10 vinarjev) naredi profesorja Wolfa patent „HdraM zdravi srčne, živčne, ženske bolezni, skrnino, brezspalnost, debelost i. dr. Agentje in zastopniki se iščejo za vsa mesta. prospekteposijMastonj „iHfoii.||dra“t PnBtčjei, Moravsko. LASTNI IZDELEK CRKVENiH PARAHENTOV, ZASTAV XR-KVENiH iN DRUŠTVENiH^^ V5E CRKVENE POTREBŠČINE FRANC SlADNiK VOLOtlUGLSffitr,»1« V/ZORCi iN PRORAČUNI ZASTONJ iN FRKO-GOTOVO BLAGO POŠiLjAH NA ZBiRO Z OBRATNO POŠTO-NOBENA PRODAjAt NA',TOREJ HALA REŽIJA IN NIZKE CENE Podružnica Ljubljanske kreditne banke o Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 450.000. Denarne vloge obrestujemo po « 1/ O/ 2 /D od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorska cesta šteu. 27. Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinknluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. " -- Sskompt in inkasso menic. — 2 or zna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijetu, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.