Leto VIL, Št. 25 Jutro** xiv., it. i4o a) Ljubljana, ponedeljek lq. Junija 1933 Upravmstvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. *"«na s P««i Ponedeljska izdaja Ponedeljska iraaja »Juiia« vsak poneaeijek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal- cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon 6t- 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telef od št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. V očetovski in javno te: ana pod okupacijo sokolske mladine skrbi za zdravje mladih Sokoličev in Sokoličic je sokolsko vodstvo odpovedalo slavnostni sprevod ovadbo - Kipeča sokolska mladost pa je kljub temu vtisnila Ljubljani svoj pečat in ji pripravila krasen praznik, kakršnih še ni mnogo doživela Ljubljana, 18. junija. Kljub skrajno neugodnemu vremenu, ki Je onemogočilo slavnostni sprevod in javno telovadbo, je Ljubljana včeraj in danes doživela živahno manifestacijo sokolske mladine. Kakor je že poročalo nedeljsko »Jutro« se je snoči z manifestativnim prihodom mladih čeških Sokolov in Sokolic v glavnem zaključil ogromni dotok sokolske mladine v zletno Ljubljano. Dasi je včeraj od časa do časa nalival dež, se je nebo zvečer zjasnilo in po ljubljanskih ulicah se je razgibalo živahno življenje, ki je obetalo, da bo nedeljski nastop sokolskega naraščaja in dece v resnici impozanten. Posamič in v trumah se je sokolska mladina, ki se je stekla v Ljubljano iz vseh naših banovin in iz bratske Češkoslovaške, sprehajala po ulicah in z mladeniško razpoloženo pesmijo budila življenje v sicer dremavi Ljubljani. Z razsvetljenega 5radu je padala svetloba na vse mesto. 'osamezne skupine sokolske mladine so kmalu zaslutile, da je Ljubljanica v našem mestu nad vse pripravna za igravo mladost. Kmalu so bili zasedeni vsi čoini kar j h je na Ljubljanici na razpolago in mladi gostje, izmed katerih po svojih društvih mnogi gojijo tudi veslaški šport, so na reki kmalu prišli v svoj element Mladina, ki je ostala po svojih prenočiščih je med bratskimi pomenki in med skrbnim pripravljanjem ležišča prebila svoj večer. Lepo vreme, ki je pozno v noč obetalo, da bo veder tudi današnji dan, je mnogo pripomoglo k veselemu, optimističnemu razpoloženju vseh tisočev mladine, ki jim je to noč Ljubljana nudila skromno, pa vend„r prijazno, gostoljubno streho. Skušnje v zgodnjem jutru Davi se je na zletnem telovadišču na vse zgodaj razgibalo živahno vrvenje. Ii prenočišč se je na zletišče zgrinjala sokolska mladina, da se še zadnjikrat pripravi za popoldanski nastop. Ob pol 6. z.iut aj je nastopil k skušnjam češki ženski naraščaj in Sokoli, ki so že ob tej uri prihiteli na zletišče občudovat svoje se-vrrne brate in sestre, se niso mogli nadi-v i ti krasnim vajam, ki so jih mlade češke Sokolice izvajale z lovorovimi venci. Za njimi ie nastopil češki naraščaj. Tem je sledilo okrog 2.400 jugoslovenskega sokolskega naraščaja. Med njihovim nastopom p i je čez dalje bolj začel naletavati dež. Skušnje so se zaradi rastočega naliva mogle vršiti samo do pol 9. Ko se je še jugoslovenski ženski naraščaj zbral k svojim vajam — bilo je 1.426 mladih Sokolic — je dež pričel že s tolikšno silo, da se vije niso mogle nadaljevati in da so se narašča jntee morale vrniti na svoja stanovanja. V skrbi za zdravje mladine odpovedan sprevod Od jutra naprej je zdržema lil dež, teko da se je že kmalu pojavilo vprašanje h H bo pri takšnem vremenu mogoč sprevod, ki je bil napovedan za 11. uro. Na zletišču je bilo sicer kljub vsemu ves čas žvahno vrvenje. Godba je neprestano igrala in nad vsemi skupinami in posamezniki, ki so prihajali ogledovat impozantne naprave na zletišču in poizvedovat, kako bo potekel dnevni red. je ves čas vladala dobra volja in upanje, da se bo vreme vendar še uneslo Tehnični odbor je zasedal ves dopoldan in je naposled, tik pred pričetkom napovedane povorke, v skrbi za zdravje sokolske mladine, odredil, da se sprevod ne vrši. Namesto pričakovanega manifestacij-skega sprevoda se je ob 11. med dežjem napotila z Bleivreisove ceste samo skupina Sokolov na konjih društva Sokol III. z zastavo in fanfarami in je s pohodom po Aleksandrovi, Tvrševi, Pražakovi, Reslje-vi cesti, Krekovem trgu. Pred Škofijo, Stritarjevi ulici, Marijinem trgu ter Prešernovi ulici in nazaj do Narodnega doma, dramila meščane in številne goste, ki so se med nalivom zbirali po trotoarjih in ob oknih, k zavesti, da je danes kljub vsemu za sokolstvo in za narod veliki praznik. Pa tudi naraščajniki iz posamezni žup so ves dopoldan od časa do časa, ko je dež malo pojenjal, z razigranim obhodom in s sokolsko pesmijo oživljali mesto. Posebnega občudovanja je bila deležna velika skupina malih godcev-naraščaj-nikov iz daljne Sente, ki so se pojavili na ulicah in veselo svirali. Kljub temu, da je sprevod po mestu izostal, je tako Ljubljana mogla v polni meri doživeti zavest, da je vanjo prišlo najlepše, kar premore mladost Jugoslavije. Dež ne more uklonit! mladih duhov Proti poldnevu je neurje prikipelo do vrhunca. Vihar je tako gnal dež po ulicah, da je postajalo vedno bolj dvomljivo, ali se bo lahko vršil vsaj popoldanski telovadni nastop. Dež je ustavil po ulicah vsak promet in zaradi strele, ki je udarila v tramvajske napeljave, je okrog poldneva za nekaj časa prenehal voziti še tramvaj. V tem času so vse skupine mladih Sokolov in Sokolic ostale na svojih stanovanjih, toda vse slabo vreme jim ni moglo skaziti dobre volje. Ko jih je naš poročevalec na enem srednješolskih zavodov obiskal, da jih povpraša, kako se kaj ima- jo ob tem vremenu, »o vsi izražali, da jim je čisto dobro in lepo. — Kaj pa počnete med tem, ko ste po dežju zaprti med štiri stene':' — Nič. Saj nič ne moremo Če le gremo malo ven, smo takoj vsi mokri. In da pokažejo, kaj počnejo, so zapeli živahno popevko. Vsako bivališče mladih Sokolov ima svojega zdravnika, ki je ves čas na razpolago. Za zdravje sokolske mladine je vodstvo SKJ za ta zlet v resnici vzorno poskrbelo. Naraščajniki iz Srbije so bili posebej polni optimističnega razpoloženja. »Če bo jutri nastop namesto danes, odpotujemo pojutrišnjem. Če pa tudi jutri ne bo nastopa, odpotujemo že jutri. Če Ljubljani ne bomo mogli ničesar nuditi, bomo pa vsaj mi iz Ljubljane odnesli lepe spomine.« Očetovska skrb za sokolsko mladino Stanovanjski odsek, ki ga vodijo predsednik Sebenik, podpredsednik Jarc in tajnik Markič in kateremu je bil kot zastopnik vojaške uprave dodeljen kapetan Sto-janovič, je v resnici vestno poskrbel za vse. Vsa stanovanja sokolske mladine so bila zastražena po gasilcih. Vso noč so inšpekcijo vršili vodniki oziroma vodnice ter šolski sluge. Zdravniki so pregledovali naraščaj in deco po dvakrat na dan. preboli. Dobro uro kasneje so vse ulice zopet odmevale vzklikanja in prepevanja, ko so hodile čete in četice po mestu, da si ga ogledajo ali obiščejo naraščaj v kaki drugi šoli. Tudi množice občinstva, ki so se zbrale na zletišču, so z razočaranjem doznale, da telovadbe ne bo. Vsi pa so vendar odobravali skrbečo odločitev sokolskega vodstva. Ob zvokih godbe se je samo od sebe razgibalo na zletišču živahno kolo. Ko se je sčasoma popolnoma zvedrilo. so prihajale vedno na novo množice ljudi, ki so upale, da se bo nastop moida le še vršil. Na žalost jim ni bilo mogoče več ustreči. Planinski polk in kolesarski bataljon Posamezne skupine udeležencev zleta so prihajale še v teku današnjega dne. Iz bolj oddaljenih krajev je popoldne prišla večja skupina iz Kumanovega. Razen tega pa so prihajale čete naraščaja še danes iz Velikih Lašč, iz Kranja, škofje Loke in z Vrhnike. Včeraj popoldne je iz Škofje Loke prišlo peš tudi več čet vojakov planinskega polka pod vodstvom generala Kneže-viča, ki bi bili morali danes skupno z ljubljanskim oddelkom istega polka nastopiti v posebni točki. Prenočevali in hranili so se vojaki v vojašnici vojvode Mišica. Danes zjutraj so se vršile na igrišču Ilirije vojaške tekme, ki so prav lepo uspele češkoslovaški naraščaj ob prihodu v Ljubljano Na odredbo mestnega župana dr. Puca so se vse sobe kurile po ves dan. Mnogi izmed mladih Sokolov so prinesli odeje 8 seboj. Onim, ki so bili brez nje, so se odeje dodelile v Ljubljani. Povsod pa, koder so ložirali naraščajniki in deca, je ves čas vladalo najboljše razpoloženje. Ker je bil največji naliv ravno opoldne, ko je bil čas kosila, so stanovanjski in prehranjevalni odsek poskrbela, da se je mladina iz stanovanj prepeljala v restavracije in menze z avtobus:. Tak} sa je samo iz šišenske šole okoli tisoč mladih Sokolov mariborske župe prepeljalo k obedu v Slamičevo restavracijo. Vsem, ki so dali avtobuse na razpolago, je treba za to izreči najlepše priznanje, saj so omogočili, da otrokom m bilo treba hoditi po dežju. Tudi javna telovadba odpovedana Tudi popo Ir.e Jež ni hote« odjenjat1 Vkljub neprestanim n.i ivoin pa se je v prvih popoldiisvih urah zgnnjala proti telovadišču množica s )k ^.k-ja na-aščaja in narodnega občinstva. Tehnični odbor saveza SKJ, v čegar rokah je bilo vodstvo telovadnih in manifestacijskih nastopov, je že dopoldne sldenil, da deca zaradi razmočenega telovadišča ne bo nastopila. Nameravani pa so bili nastopi moškega in ženskega naraščaja, češkoslovaških gostov in planinskega polka. Toda dež je neusmiljeno lil in se je unesel še le ob treh, ravno v času, ko bi se morala začeti javna telovadba. Nastop bi bil sedaj mogoč in na zletišču se je že tudi zbralo mnogo tisočev gledalcev. Pihal pa je še mrzel veter in na nebu so se š» vedno poddi oblaki, tako da ni bilo jamstva, da ne bo začelo še enkrat deževati. Zavedajoč se odgovornosti ,.a največjo dragocenost zaupane mu mladine, za njeno kipeče zdravje. se je zato sokolsko vodstvo, čeprav težko, zelo težko, odločilo odpovedati tudi telovadni nastop naraščaja in s tem vso javno telovadbo. Bataljoni naraščaja, ki so čakali v vele-sejmskih, za garderobe prirejenih paviljonih, so z žalostjo, mnogi s solzami v očeh, vsi pa disciplinirano sprejeli sporočilo, da ne bodo nastopili. Prepričevali so svoje vodnike, da se ne boje dežja, ne vetra, ne mraza, in jih prosili, naj poskusijo doseči, da se sklep spremeni. Seveda to ni šlo. In ko so se v četah vračali na svoja stanovanja, se je zgodilo prvič in zadnjič v teh dveh dneh, da so Ljubljančani videli zlato sokolsko mladino korakati žalostno A dragocena prednost mladine je, da hitro in pokazale presenetljive rezultate. 2e včeraj popoldne pa so se vršile skušnje, pri katerih je nastopilo nad 1000 vojakov. Po melodiji slovenskih narodnih pesmi so izvajali tri proste vaje s planinskimi palicami. Izvedba je bila vzorna in ko so vojaki končno formirali črki »A« in »M«, začetni črki imen naše kraljevske dvojice, je številno občinstvo frenetično aplavdira-lo in vzklikalo naši vzorni vojski. Krasen je bil tudi nastop kolesarskega bataljona iz Ljubljane. Trdno upamo, da bo imelo občinstvo vendar le še priliko videti oba nastopa, čeprav se danes nista mogla vršiti. Skrb za hrano in zdravje Odseki zletnega odbora so vse te dni, zlasti pa včeraj in danes, ko je bil promet največji, poslovali v popolno zadovolj-nost. Prehrana vseh tisočev, ki so se zbrali v Ljubljani, je potekla v popolnem redu. Zaradi naliva je odsek za prehrano poskrbel zlasti, da so malčki danes opoldne po suhem prišli od svojih stanovanj do restavracij. Z avtobusi, ki jih je imel na razpolago, se mu je to tudi povsem posrečilo. Zdravstveni odsek je z obširnim aparatom neprestano bdel, da k > izmed Sokolov ne oboli ali ne se poškoduje. K sreči ni imel skoro nič dela. Zgodila se ni nobena resnejša nesreča in med vsemi tisoči tudi ni nihče težje obolel. Fanti in dekleta so po največkrat iskali zdravniške pomoči zaradi saj. ki so jim ostale v očeh od dolge vožnje, in zaradi kakšnih majhnih opraskanin. Z vzorno požrtvovalnostjo se je Zdravstvenemu odseku stavila na razpolago tudi disciplinirana samaritanska četa ljubljanskega Rdečega križa. Da je odsek lažje vršil svojo službo, mu je Hi-gijensfki zavod stavil na razpolago svoj avtomobil. Živahen večer Popoldne se je vreme docela zjasnilo. Živahno razpoloženje, ki se je razgibalo najprej na zletnem prostoru, se je polagoma razlilo po vsem mestu. Manjše in\-ečje skupine mladih Sokolov in Sokolic iz vseh delov države so se zbrale in so prirejale z godbami in pesmijo živahne in ljubke sprevode po mestu. Kakor se je vsa Ljubljana za današnji dan okrasila z zastavami in zelenjem, tako je tudi vse prebivalstvo mesta, čeprav nastopa ni bilo, povsem pod vtisom naraščajskega zleta, ki ga je naše Sokolstvo z vsega občudovanja vredno požrtvovalnostjo pripravilo v tolikšnem obsegu, kakor se doslej sokolski naraščaj pri nas še nikoli ni manifestiral Dasi na zunaj zlet zaradi neugodnega vre mena ni mogel uspeti v vsej svoji veličini. nost zaživela v veri, da z mlado armado, ki se zbira pod sokolskimi prapori, prihaja našemu narodu, naši državi in vsemu slo- ... ....^v. u^ii , siuji >cnt.iiii, našemu naroau, nasi arzavi m vsemu s pa je Ljubljana in ž njo jugoslovenska jav- vanstvu nova mladost, nova bodočnost. Sever ln jug sta eno! Prisrčna pobratimska svečanost v Narodnem domu, kjer je naraščaj Ljubljanskega Sokola izročil spominsko darilo naraščaju iz češkoslovaške Potem, ko je bilo odločeno, da odpade vsaka javna prireditev na prostem, se je naraščaj Sokola Ljubljana zbral v telovadnici Narodnega doma, da dokaže svojim bratom in sestram iz Češkoslovaške svojo bratsko ljubezen. V spomin na 70-letnico, kar obstoja prvo jugoslovensko sokolsko društvo. »Sokol Ljubljana«, je njegov naraščaj namenil lepe jugoslovenske trakove zastavi naraščaja »Ceškoslo- i vaške Obce Sokolske«. Ta svečanost, ki bi se morala izvršiti na prostem, je zadobila na kraju, kjer ljubljanski Sokol že desetletja vrši svoje visoko poslanstvo za zdrav rod slovenske prestolnice, še zlasti svečan značaj. V dolgih dveh vrstah je moški in ženski naraščaj pričakoval češke brate in sestre in odlične goste s svojo naraščajsko zastavo. Okoli četrte popoldanske ure, prav tedaj, ko se je nebo pričelo jasniti, je predsednik zletnega odbora in starosta Bogomil Kajzelj sprejel goste, ki so prihiteli na to prisrčno slavnost. Častne sedeže so med krepkim pozdravom naraščaja zasedli minister dr. Albert Kramer, minister za telesno vzgojo dr. La-vosiav Hanžek. minister Ivan Pucelj, ban dr. Drago Marušič, podban dr. Otmar Pirkmajer, češkoslovaški konzul inž. Sev-čik, podstarosta cOi br. Truhlaf, podsta-rosta SKJ br. Gangl, načelnik SrO br. Ambrožič in načennca Skalarjeva, narodni poslanci dr. Rape, Petovar, Urek in Dermelj, stari sokolski borec br. Rohr-man in zastopniki sokolske župe Ljubljana in bratskih sokolskih društev. Malo potem, ko so odlični gostje posedli, je prikorakal v telovadnico češki ženski naraščaj v okusnih zelenkasto modrih telovadnih oblekah. Za njimi pa se je oglasil krepek korak češkega moškega naraščaja s svojo in našo zastavo. Pred odlične predstavnike sta stopila praporščaka našega in češkoslovaškega naraščaja, nakar je prvi izrekel bratski pozdrav br. Kajzelj: »Višje sile so nas prisilile, da smo se morali umakniti s telovadišča v to staro sokolsko telovadnico.« Izrekel je topel pozdrav gostom, predvsem pa češkoslovaškemu naraščaju, ki je prihi-tel v Ljubljano proslavit z nami naš jubilej. Želel je bratskemu naraščaju, da bi odnesel iz Ljubljane in iz izletov po naši ožji in širši domovini kar najlepše spomine in utise. Naraščajnik Drago Pustišek je nagovoril češkoslovaški naraščaj, naraščajnica Marija Babinekova pa je pripela na prapor češkoslovaškega naraščaja tri krasne trakove z napisi: »Naraščaj Ljubljanskega Sokola, češkoslovaškemu naraščaju, v jubilejnem letu 1933.« Za trak se je zahvalil v lepem in zanosnem govoru češki naraščajnik. nakar so sledile ponovne viharne ovacije češkoslovaškemu naraščaju. Burno pozdravljen je nato spregovoril v imenu Sokola Kraljevine Jugoslavije prvi podstarosta br. Gangl ter pozdravil brat- ski češkoslovaški in jugoslovenski naraščaj. Govoril je o veličini Tvrševe sokolske ideje, ki stremi za popolnostjo in harmonično vzgojo. Iskreno je pozdravil tudi stare sokolske borce, katerih dedščino bo pozneje prevzela sokolska mladina. Eno smo bratje na severu in bratje na jugu, vsi pripravljeni, da ohranimo svojo domovino z zadnjo kapljo svoje krvi. Buren aplavz je sledil govoru Gangla. nakar je povzel besedo podstarosta ČOS br. Truhlaf, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem v Jugoslaviji. V prepričevalnih besedah je poudarjal važnost Tvrševega Sokolstva za Slovanstvo, za njegovo boljšo bodočnost. Z vzklikom: Eno smo, eno bomo, ljubezen za ljubezen ter zvestoba za zvestobo, je končal svoj govor, ki je izzval viharne manifestacije. Z defilejem češkoslovaškega naraščaja je bila Tepa in res prisrčna svečanost zaključena. Češkoslovaški naraščaj odpotuje jutri zjutraj na Bled, kjer ostane, ako bo vreme ugodno, dva dni, nakar se povrne v zlato Prago. Tako je ta edina popoldanska prireditev izzvenela povsem v duhu nesmrtnega Tvr-ša: za združitev vseh slovanskih narodov. Mladi, krepki, viteški češkoslovaški in jugoslovenski rod pa pojdeta dalje, silnejša kakor kdajkoli poprej, po poti svoje sokolske duše, da utrgata nekoč zrel sad svojega dela in ga poklonita narodu in vsemu svetu. A Rog-Stvarnik naj razsodi, kakor je dejal brat Gangl v svojem krasnem pozdravnem govoru, ali je kaj zlega v zdravi sokolski duši, kaj nesokolskega v duši krepkega, zd rast in moč naroda vnetega Sokoliča in Sokoličice. Zmaga kipeče mladosti S popoldanskimi in večernimi vlaki se ie okro-g 2000 mladih Sokolov in Sokolic že odpeljalo iz Ljubltiane. Vsi redni vlaki so priklopili posebne voz-ove za soko-lsko mladino. Gorenjci so že vsi zapustili Ljubljano, prav tako so se v veHikem številu vrnil; mladi Sokoli iz novomeške župe, iz Notranjske in Štajerskega. Večina pa je nocoj ostala še v Ljubljani in ie vtisnila vsemu mestu svoj pečat. Neprestano odmevajo po ulicah godibe in pesmi, pa urni koraki •narašeaiiskr-h in d e §k: h četic. Vračajo se od večerje v prenočišča ali pa gredo v lepem večeru še n.a sprehod, predno se zatečejo v svoije postelje. S kipečo pes-mijo ter junaškim nastopom takoj vnamejo navdušenje v občinstvu. Na ulicah je živahno, kakor je v Liiubhiani samo ob največjih dneh. Nad vsem mestom lebdi zavest, da se je z današnjim dinem pričela vrsta velikih, mogočnih manifestacij, ki jih je sokolski zlel pripravil za povzido sokolskih idej in za veliičino slo-vanstva. naroda in države. Afera rakoslovca Poljšaka na Dunaju Dunaj, 18. junija. zadnje dini sestala z vodiki i-mi avstrijskimi politiki. Poslanec Turchanvi je izjavil o svojih razgovorih, da ga je na Dunaju zelo prijazno sprejel minister Schumi, ki jc poudarjal, da s' Avstrija želi v-svojem težavnem položaju konkretne podpore Madžarske. Dunajski nadškof kardinal Inniitzer ie sporočil svoie pozdrave madžarskemu narodu. Poslanec Turcha.nyi je d-obi.l na Dunaju vtis, da avstrijska javnost nikakor ni prežeta z na-rodno-sociaMstiono m'sl'ijo in da motijo re'd le majhne narodno-socialisiične formacije. ©ve i n dravske banovine Kamnik, 18. junija Po lepem običaju, da se vsako leto vrš« občni zbor na drugem kraju dravske banovine, so se danes zbrali delegati vseh trgovskih združenj iz Slovenije v Kamniku k 13. redni letni skupščini Zveze trgovskih združenj dravske banovine. že v soboto popoldne so se delegati zbrali v dvorani Narodne čitalnice k predkonfe-renci, kjer se je vršila obširna razprava o številnih predlogih posameznih združenj in so bile sestavljene resolucije za občni zbor. Navzlic slabemu vremenu so danes dopoldne delegati in številni člani združenj do zadnjega kotička napolnili dvorano Narodne čitalnice. Skupščino je otvoril predsednik zveze g. Josip I. Kavčič, ki je ugotovil, da je poleg številnih gostov navzočih 85 delegatov posameznih združenj, ki predstavljajo 8000 organiziranih trgovcev. Predsednik g. Kavčič je nato pozdravil zastopnika bana sreskega načelnika g. Vovška, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jela-čina s tajnikoma dr. Plessom in Fr. Žagarjem. predsednika Zveze industrijcev nar. posl. I. Krejčija, nar. posl. g. Cerarja, kamniškega župana g. Kratnarja, zastopnika zagrebškega združenja g. Cvijiča, predsednika Trgovskega društva »Merkur« dr. Frana VVindiseherja, načelnika kamniškega združenja g. Strgarja in postajenačelnika g. . Kržana. Prečital je udanostno brzojavko ! nejsih davčnih oblikah kažejo velike razli- da. Delničarji Narodne banke so na občnem zboru sami kritizirali visoke izgube, ki so samo lani znašale 50 milijonov Din, dočim je bilo treba od ustanovitve do leta 1931. odpisati skupaj le 47 milijonov. Te izgube so posledica nepravilne kreditne politike, ki jo vodi Narodna banka, kar nam priča okolnost, da v Sloveniji ni bilo nikoli izgub v kreditnem poslovanju Narodne banke. Sedanjo kreditno politiko je treba spremeniti, zakaj Narodna banka ni nobena fa-milijarna ustanova, temveč zavod, ki mora služiti interesom vsega jugoslovenskega gospodarstva. Obrestno mero je treba znižati. Tudi naše brate v južnem delu države bo treba osvoboditi od zelenašev, ki izkoriščajo kmeta in trgovca. Davčna praksa Naše trgovstvo zlasti hudo občuti poostreno in rigorozno davčno prakso, ki jo je treba omiliti. To je stvar, ki trgovstvo vedno bolj teži. V krizi se ne bi smele poviševati dajatve. Celo davčni uradniki so na nedavnem zborovanju ugotovili, da sedanji davčni zakon ne ustreza sedanjim potrebam in razmeram. Ugovarjati pa je treba predlogu, da se uvede dohodnina, zakaj davčni aparat v naši državi ni povsod sposoben za tak fin mehanizem, kakor ga zahteva dohodnina. Saj se že pri sedanjih enostav- Nj. Vel. kralju, ki je bila od zborovalcev navdušeno sprejeta. Pozdravne brzojavke so bile poslane trgovinskemu ministru dr. Šu-menkoviču, obema slovenskima ministroma dr. Albertu Kramerju in Ivanu Puclju, banu dr. Marušiču in ministru n. r. Iv. Moho-riču. Naš gospodarski položaj Predsednik g. Kavčič je nato podal obširno poročilo o našem gospodarskem položaju in o težnjah trgovskega stanu. Trgovina je lani hudo trpela zaradi ponovne poostritve gospodarske depresije in zaradi težkoč pri izvozu. Cene so nadalje padle in tudi v zadnjih mesecih opažamo novo popuščanje. Izvoz živine je hudo omejen zaradi uvoznih ovir v raznih državah, izvoz lesa je padel za 44%, vnovčenje našega agrarnega presežka v inozemstvu je vedno težavnejše. Kmet ne more kupovati, brezposelnost narašča in padec kupne moči, ki je s tem v zvezi, najbolj občuti trgovec. Politika Narodne banke K temu so se še pridružile težkoče v denarnem in kreditnem gospodarstvu, ki nujno kličejo po ureditvi. Narodna banka še vedno drži previsoko obrestno mero, ker je morala odpisati znatne izgube. Državni delež na dobičku Narodne banke je padel na eno desetino, navzlic temu pa je bila delničarjem izplačana 10 odstotna dividen- ke med posameznimi pokrajinami. Davki se ne pobirajo povsod tako rigorozno, kakor pri nas. Tu je potrebno popolno izenačenje. Glede pridobnine pa gre zahteva za tem, da se ta davek ne sme odmerjati po zunanjih znakih, ker je tak način odmere v nasprotju z zakonom. Nadaljnja zahteva trgovstva gre za tem, da se izenačijo konkurenčni pogoji med trgovino in konsumnim zadružništvom. To velja tako glede davkov, kakor tudi glede ostalih ugodnosti, ki jih uživajo konsumne zadruge. Nekatere zadruge imajo daleko-sežne prevozne ugodnosti na železnici, če naj imajo te ugodnosti namen poceniti življenjske potrebščine, potem naj železniška uprava tudi trgovcem omogoči, da zastonj prevažajo moko in druge življenjske potrebščine. Obrtni zakon in socialno zavarovanje Glede obrtnega zakona gre zahteva trgovstva za tem, da se z novelo spremenijo nekatere njegpve določbe, zlasti določbe § 19., ki navaja pogoje za izvrševanje trgovske obrti. Zakon je treba nadalje izpopolniti glede krošnjarstva in uvesti obvezne banovinske zveze trgovskih združenj, čim prej naj se izda tudi uredba o zapiranju in odpiranju obratovališč ali pa naj se na kak drug način uvede 4-urni delovni čas ob nedeljah za vse podeželske trgovce. Kr. banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajevu ČGtičUe razstavo sarajevskih preprog v gimnaziji v Kranju 20. in 21. junija od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplačila Socialno zavarovanje delavstva se mora brezpogojno decentralizirati po banovinah, kakor to zahteva samouprava OUZD v Ljubljani in Trgovskega bolniškega ln podpornega društva. Največje deficite je izkazalo naše delavsko zavarovanje v času, ko so komisarji vodili upravo; položaj se je šele izboljšal, ko se je zopet uvedla samouprava. Osrednji urad v Zagrebu izkazuje za lani prebitek v višini 1.3 milijona, dočim je 1. 1931. izkazal izgubo od 37 milijonov Din. Delavsko zavarovanje se i ora upravljati le po gospodarskih in socialnih vidikih in ne po političnih, z denarjem se ne sme razmetavati in če zaradi nezadostne štednje nastanejo deficiti, je treba krivce poklicati na odgovornost. Centralizacija zavarovanja ni potrebna, zakaj tudi pri decentraliziranem zavarovanju se lahko za primer epidemij ali velikih nesreč razdeli tako breme na vse edinice. I Centralna zveza trgovskih združenj Boj zaradi zakona o pobijanju draginje, ki je bil lani sprejet v Narodni skupščini pa je pozneje propadel v senatu, je dal beograjskemu trgovskemu združenju povod za prizadevanje, da se osnuje Centralna zveza trgovskih združenj, ki bo lahko nastopila v imenu vsega jugoslovenskega trgovstva. zlasti kadar so nujno ogroženi vitalni interesi vsega trgovskega stanu. Priprave za ustanovitev take centralne organizacije so že v teku. Zveza trgovskih združenj dravske banovine je predlagala, da se po banovinah ali po zborničnih področjih ustanovijo zveze, ki se naj potem povežejo v centralno organizacijo s sedežem v Beogradu. Glede socialnega zavarovanja za samostojne trgovce je zveza izdelala osnutek okvirne uredbe in ga predložila Zbornici za TOI. Trgovski odsek zbornice je že odobril osnutek uredbe, ki je bil nato poslan vsem ostalim zbornicam v državi in ministrstvu. Gospodarska politika Današnji čas zahteva bolj, kakor kedaj prej, da prično najširše plasti naroda misliti malo bolj gospodarsko. Kulturni napredek je le mogoč na podlagi dobro urejenega gospodarstva. V vseh gospodarskih in političnih vprašanjih je treba realno misliti. Kdor ne pozna finega gospodarskega mehanizma, naj ne govori in razpravlja o gospodarskih stvareh. Predvsem nam je treba ustvariti gospodarski program v obliki osnovnih smernic za bodoči gospodarski razvoj. Tudi Slovenija potrebuje svoj gospodarski svet. Prenehati mora sedanja ani-moznost proti gospodarskim krogom, zlasti od strani oblastev. Ponovno opažamo, da se važni gospodarski problemi rešujejo brez sodelovanja gospodarskih krogov, kar povzroča, da se morajo pozneje mnogi zakoni spreminjati, ker niso bili konzultirani predstavniki gospodarstva. Pomanjkanje gospodarskega programa se kaže zlasti v naši produkcijski politiki. Proizvajamo preveč žita, ki ga vedno težje vnovčujemo v inozemstvu, ne skrbimo pa za to, da bi pričeli proizvajati sirovine, ki jih moramo uvažati, pa bi jih lahko doma pridelali. Institucija gospodarskega sveta je predpisana tudi v novi ustavi. 2e lani je bil sprejet zakon o gospodarskem svetu, pa ga še vedno nimamo. Gospodarska politika mora stopiti na prvo mesto. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. Tudi ljubezen do domovine se bo najprej utrdila, če bomo vsi zadovoljni, če bo vsakdo imel to, kar potrebuje za življenje. Naše uedinjenje bomo do kraja izvedli, če se bomo gospodarsko zedinili. Predsednik g. Kavčič je za svoja Izvajanja žel dolgotrajno burno odobravanje vseh zborovalcev. Po govoru predsednika je skupščino pozdravil v imenu bana sreski načelnik g, Vovšek. Govor presednika Zbornice za TOI Nato je zborovalce nagovoril predsednik zbornice g. Ivan Jelačin. Potrdil je izvajanja predsednika g. Kavčiča, ki je povedal vse, kar nas boli, kar nas ovira. Zveza trgovskih združenj je ustvarila že veliko delo. Vsi gospodarski stanovi dnevno zahtevajo, da se jih vpraša za svet, da se jih konzultira. Tako upoštevanje bi zaslužil zlasti trgovski stan, ki je največji nosilec davčnega bremena. Naš trgovec je dober patriot, čeprav tega ne nosi vedno na jeziku, gotovo je boljši od onega, ki to vedno poudarja. Vse gospodarske stanove je treba upoštevati, nevarno pa je, če preveč akcentu-iramo kmečke interese. Nikjer ne more biti pravega napredka, če se ovira trgovina, ki je za vnovčenje pridelkov neobhodno potrebna. Trgovstvo ni v načelu proti zadružništvu, nasprotno ono priznava, da je produktivno in denarno zadružništvo izredno mnogo pripomoglo k gospodarskemu napredku Slovenije. Ono je ustvarilo smisel za štednjo in varčnost. Krivično je očitati našim denarnim zavodom, da so sami zakrivili današnje stanje, ki se mora čim prej popraviti. Predsednik g. Jelačin je na koncu svojega gjovora potrdil izvajanja predsednika g. Kavčiča glede neupravičene ani-moznosti, ki se kaže nasproti gospodarskim krogom in priporočil zborovalcem, naj pokažejo solidarnost v tem, da brez debate soglasno izvolijo predlagano predsedstvo in da ponovno izvolijo g. Kavčiča za predsednika. Tudi g. Jelačin je za svoja izvajanja žel burno odobravanje. V imenu Zveze industrijcev je pozdravil zborovalce še njen predsednik nar. posl. g. Krejči, ki je dejal, da je prišel na zbor, da sliši želje trgovcev, ker mora vsak narodni poslanec, ki hoče služiti svojemu narodu, poslušati, kaj hoče narod. Tudi narodni poslanec g. Cerar je v toplih besedah pozdravil zborovalce in jim obljubil svojo pomoč. Končno sta izrekla pozdrave še kamniški župan g. Kratnar in kot domačin načelnik Združenja trgovcev v Kamniku gosp. Senčar. Brez debate je bil nato sprejet računski zaključek za 1. 1932., ki ga je podal zvezni tajnik g. Kaiser, kakor tudi proračun za 1. 1933. v višini 168.000 Din. Volitve Tudi volitve so se izvršile brez debate. V predsedstvo so bili z vzklikom soglasno izvoljeni gg.: za združenje Ljubljana: Jos. I. Kavčič, Iv. Gregorc, Jurij Verovšek, Pavel Fabiani, za združenje Maribor: VLDko Weirl, 4v. Preac, Zdraiviko An-derfe, za zriružende Kranj: Pr. Sire, Fr. Giiobočnik, Ant. Savnik, za Zrdnuženje Ptmj: Fr. Lenart, za združenje Radovljica: Lee/p. Fiirsa^er, Peter Sitar, za združene Ribnica: Jos. Diivjak, Filip Peter-lin, za združenje Krško: Fr. černe, za združenje Kamnik: Anton Stergar, za združenje Slovenjgradec: Janko Klum, Vinko Rozman, za združenje Ljutomer: Venčesl. Vilar, za združenje Lašiko: Konrad Etebacher, za združenje Slov. Bistrica: Fr. Kac, za združenje Brežice: Ant. Umek, za združenje Konjice: Mart. šu-mer, za združenje Lčubljama - okolica: Jos. &7>orn, Viifct. Jeločnik, Joško M ari arom, za. zdiružende Dolnja Lendava: Peter Osterc, za združenje Logatec: Stanko Lenarčič, za združenje Črnomelj: Kafro! MiilJer, za združenje Celje - okolica: Viktor Pi.lih, za združenje Kočevje: Fr. Hu-ber, za združenje Novo mesto: Edtm. Kast elie, Joško Povh. za združenje Litija: Fortunat Črtane, za združen,ie Ptuj - okolica: Iv. Traun za združenje Sdanes okrog 13. prispeli v Gradec, se je peljal nasproti mariborski občinski svetnik in zastopnik dobro-volflcev g. Peric, ki je z avstrijskimi oblastmi uredil vse potrebno glede uradne formalnosti za prestop meje. Gosti so medtem sedili k obedu, nato pa otišM na kratek prijateljski sestanek med svoje rojaike v graškem češkoslovaškem narodnem domu. Okrog 15. so nadaljevali vož njo proti naši meji. Ekskurzije se udeležuje 39 aktivnih, 40 rezervnih in 6 upokojenih oficirjev z 89 družinskimi člani. Del gostov, 74 po številu, prenoči v Mariboru v hotelu >Orlu<, medtem ko »o se ostali še nocoj odpeljali v Varaždin. da prenoče tamikaj. Jutri se bosta oba dela spet sešla ter nadaljevala pot proti Osijeku, Beogradu in dalje po Jugoslaviji. Neurje nad Ljubljano ln okolico Po močnem nalivu s silnim grmenjem in treskanjem je hud vihar podrl ved dreves in napravil škodo na polju in po vrtovih — Ljubljanica je spet prestopila bregove Ljubljana, 18. junija. 2e 11 dni traja z majhnimi presledki deževje, ki je ponekod povzročilo pravo katastrofo. Lepa kotlina pri Planini na Notranjskem je od maja že 20 dni pod vodo. Izpremenjena je v veliko jezero. Ta-mošnje prebivalstvo trpi še silnejšo škodo kakor Barjani in vasi okoli Vrhnike. Cerkniško jezero že dolgo ni doseglo take višine kakor letos. Tudi Loška dolina je še vedno močno poplavljena. Prebivalstvo teh krajev obupuje, kajti prišlo je ob vse borne poljske pridelke. Kmetje v Planini so nekatere dni, ko je voda nekoliko upadla, hiteli kopat semenski krompir, da so ga mogli porabiti vsaj za svinje. Sena v teh krajih sploh ne bo, ker ga je povodenj uničila, škoda je velikanska in doslej še neprecenjena. Od 7. t. m. do davi je padlo vsega 61.1 m m dežja. Velik naliv je bil 10. t. m., nato je deževalo vsak dan v presledkih, po večini popoldne, v soboto pa so se pričeli silni nalivi, ki so povzročili na mnogih krajih poplave in veliko škodo. Medtem ko so majniški nalivi pretežno zajeli le Notranjsko, zapadno ljubljansko okolico in Dolenjsko, so se junijski nalivi raztegnili na vso dravsko banovino. Zaradi velikih nalivov v soboto so reke zelo narasle, toda še ne ta-ko, da bi prestopile bregove. Sobotni nalivi so trajali dopoldne in popoldne do 17. Nato so prenehali, nadaljevali pa so se ponoči, toda proti jutru je vse kazalo, da bo morda vendarle za nedeljo vsaj delno lepo vreme, žal je zapad kmalu začel groziti z nevihtami. Ves zapad proti Vrhniki in Polhovemu gradcu je bil pre-prežen s črnimi oblaki, medtem ko je vzhod krvavordeče žarel. To je bilo slabo znamenje ln res so se dopoldne nad Ljubljano in okolico pojavile silne nevihte. Nepretrgano je deževalo vse do okoli 16. ure. Menjavali so se nalivi med silnim grmenjem. Nastal je tudi hud vihar. Knkrat je treščilo in poškodovalo tramvaj. Na Mirju in tudi drugod ie piš podrl več drevja. Prav tako je nevihta razsajala po Barju, kjer je podrla nekaj sadnih dreves. Vsa trava je polegla, kakor da bi jo kdo pomandral. Po okoliških krajih, kjer je krompir kazal že prav lepo, je vihar bilke krompirjeve poškodoval in tudi žita so trpela. Ljubljanica je zaradi nalivov narasla in je znova prestopila bregove pri Lipah, črni vasi in pri gornjem teku okoli Vrhnike ,zlasti pri Bevkah in Blatni Brezovici. V Ljubljani je vihar metal s streh opeko, lomil drevje po nasadih in zlasti veliko škodo napravil po vrtovih. Nekje na Tyrševi cesti je vihar vrgel celo okno na ulico. Prav značilno je, da je vihar polomil kole pri nekaterih drevesih in je pustil nepoškodovano mlado drevje. Mnogo so trpele po vrtovih cvetlice. Pri drami je porušilo velik topol. Velikansko škode trpe kmetje tudi zaradi tega, ker se je prejšnje dneve že začela košnja. Trava bo zaradi trajnega namakanja naravnost segnila na travnikih. Okoli 16. se je namah zjasnilo, zasijalo je sonce in dopoldne mrtvo mesto je naenkrat oživelo Zatvorniea ob izlivu Gradaščice porušena Zaradi ogromne množine padlega dežja je Ljubljanica zopet silno narasla in spričo tega zatvorniea ob izlivu Gradaščice ni mogla zadržati silnega pritiska vode. Okrog 19. so se vdale deske med dvema pilotoma, voda je pregrado odtrgala in vdrla v strugo. Narasli Ljubljanici tudi provizorni jez ob trimostovju, ki so ga šele pretekli teden zgradili, ni bil kos. Voda je nasip hitro porušila. K zatvornici ob Gradščici so pohiteli delavci Stavbne družbe, ki so z nadčloveškim naporom odtrgano pregrado privezali na vrvi, pa jo izkušali potegniti iz vode in jo zopet namestiti na prejšnje mesto. Vsa njihova borba z divjim elementom pa bo očividno zaman. Tudi če se jim posreči pregrajo potegniti iz vode, ni verjetno, da jo bodo lahko spravili na njeno mesto. Zborovanje agrarnih interesentov Občni zbor Zveze agrarnih interesentov — Posl. Mravlje o pomenu novega zakona za likvidacijo agrarne reforme Ljubljana, 18. Junija. Do-poldne se je vršil v dvorani Delavske zbornice dobro obiskani občni zbo-r Zveze agrarnih interesentov. Po otvoritvenem pozdravu predsedniška Zveze g. Stražišarja :e predlagal narodni poslanec Milan Mrav-!re, naj se odpošlje udanostna brzojavka v?. Vaj. kiraliui. pozdravne brzojavke pa mi-sirskemu predsedniku dr. Srskiču, mini-:-t~i! za kmetijstvo dr. Tomašiču in banu dr. Marušiču. Njegov predlog je bil s splošnim "debravanjem sprejet Podpredsednik zveze g. Prepeiuh je podal poročilo predsedstva. Zveza agrarnih 'interesentov je ob sivo3j ustanovitvi zavzela stau-išče, da je v gorati dravski banovini aovoSj, ako se pusti veleposestnikom po 50 ha obdelovalne zemilje, vendar pa je ostala ■ veAiavi jzmera 75 ha. PretekiM teden ie Narodna skupščin a sprejela dodatek k zakonu o agrarni reformi, ki je prinesel ne-'ta! Vrt! Paradiž! — Tamle pod kostanji. glej, postavljajo kapelico —« Ančka se je zagledala. In potem smeje, nekoliko nezadovoljno dejala: »Vem za to. Nič posebnega ni. Vsaj danes še ne. Jutri bo glavno.« »Ampak vseeno! Pojdiva Ančka! Vsaj za pol ure. Doma naju ne bodo pogrešali. Pomagal bom, ko boste pri vas delali oltar. Vaš bo najlepši. Tudi lani je bil. In vsako leto. — Pred Jerič-kovo hišo bo stal mlaj. Kakor zvonik visok. V vrh bodo obesili vsake sorte dobrot. Kdor bo splezal nanj, dobi od Strelovega gospoda polno pest desetič. Cencek mi je povedal. Zdaj smreko gotovo že bey.}o —« O štirje v a Ančka je s čeveljčkom po-drsala po prahu. »Naj bo, Janezek! Toda takoj se vrneva. Obljubil si —« »Takoj, Ančka —« Prijel je Vrbičev šolarček oštirjeve-ga deklica za roko in sta otroka drobnih nožic zdrsela v vas. Pred' hišami na levi in desni so ^se vrtili fantje s sekirami, vejmiki im železnimi drogovi v rokah. Se sukala dekleta. Dekleta v pisanih predpa-snikih in belih rokavcih. Obložena in zaposlena z venci in polnimi košarami rož. Fantje goloroki. Prezmoiene srajce za-viharne nad komolce. Povsod vrisk. Smeh. Veselje. Fantje so prisekavali miade smreke in breze. Kopali jame, Podbijali mlaje. Dekleta jih povezovala in opletala z venoi. Bršlianovimi in lipovimi. Kinčala jih s šopki. Z vihra-jočimi zastavicami. S papirnatimi trakovi. V farnem stolpu je zaklemkalo delo-pust. Na Gori je zabrnelo z velikim. Za njim še z ostalimi tremi. »To Mernik a jo naš Rude. Končinov Bi-1. ne in Makučev Žan.« je Vrbičev pokazal v domače line. »Kar poslušaj, A-nčka! Gorski naj se skrijejo pred našimi —« »Res znajo lepo — Prelepo —« »Rožice pojdeš potresat, Ančka? Si jih dosti pripravila?« »Kaj vprašuješ! Pred samo mon-štranco bomo hodile. V belih oblekah. Razpletenih las. Novo košarico sem letos dobila od strica. Je še nisi videl, kaj?« »Nisem, Ančka. Mi io boš pokazala?« »Jutri zjutraj, Janezek. Bom.« Z grajskega dvorišča za trškimi kostanji je pri vozil okoren parizar. Naložen z mladimi smrekami. Na njem je oblastno sedel črnobradi konopenski majer. »S poti, otroka —« je vzdignil bič. Na ponedeljek je tako: K Slamiču zavijem rad, pristen vinček vsakokrat tam mi razvedri glavo! Nase stavbinsko delavstvo v bednem položaju Ljubljana, 18. junija. Glede na hud položaj stavbinskega delavstva je bil za danes dopoldne ob 9. sklican v dvorano OUZD shod, na katerem se je razpravljalo o težavah tega stanu in kako izboljšati položaj stavbinskega delavca. Zborovanje je otvoril predsednik g. Galjot, glavni referent je bil pa g. Juvan. Govornik je govoril o krizi stavbinskega delavstva, o brezposelnosti, ki stalno narašča med njim, in o plačah, ki jih delodajalci stalno znižujejo in so prave miloščine, saj znašajo jedva 2 do 3 Din na uro. Zaradi zlorabe odpovedi se množe pritožbe in obrtno sodišče ima polne roke dela. Zakon namreč določa, da je treba stavbinskemu delavstvu prav tako odpovedati na 14 dni, delodajalci se pa temu umikajo na ta način, da sprejmejo delavca samo za mesec dni na delo, potem mu pa odpovedo. V mesto sili tudi preveč kmečkih delavcev, ki odjedajo kruh res potrebnim, saj se dogaja, da delajo sinovi bogatih kmetov. Govornik je nato obJir-no razpravljal o licitacijah raznih tvrdk, ki stavljajo smešno nizke ponudbe, potem pa izkušajo to izenačiti pri delavcih, ki jim manjšajo plače. Pri sprejemanju se postopa z delavci zelo brezobzirno. Stavbinsko delavstvo tudi vztraja na zahtevi glede uvedbe 8 urnega delavnika. Govornik je dalje obširno razpravljal o podporah stavbinskemu delavstvu, ki naj bi jih prejemalo pri borzi dela. Ta institucija namreč doslej stavbinskemu delavstvu ni nakazovala podpor ne glede na to, da to delavstvo pozimi ne dela. Naposled je še poudarjal, da je bila resolucija nedavno sprejeta na protestnem shodu stavbinskega delavstva, poslana vsem odločilnim činiteljem in vladi. Zaključil je govor s pozivom na delavstvo, naj bc složno in se krepko organizira, saj je le v slogi moč. Njegova izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Ustanovni občni zbor ljubljanske edinice Jugoslo-venske gozdovniške lige Ljubljana, 18. junija. Danes dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor ljubljanske edinice Jugosloven-ske gozdovniške lige. Zborovanje bi se moralo vršiti ob 10. v šoli na Cojzovi cesti, ker so pa prostore zasedli Sokoliči, se je vršilo v jedilnici Zelezničarskega doma na Novem trgu. Zborovalce je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. Ludovik Meglic, posebej pa še zastopnika policije in tiska. V uvodu je poudarjal, da je organizacija dejansko obstajala že od 1. 1925. dalje kot Združenje slovenskih tabornikov, zaradi novih predpisov v zakonu za telesno vzgojo je pa potrebno, da se osnujejo tudi krajevne edinice, med temi ljubljanska JGL. G. Pajer je nato prečital pravila JGL ter jih navzočnim podrobno raztolmačil. Pravila, ki jih je potrdilo tudi ministrstvo za telesno vzgojo, so bila soglasno sprejeta. Sledile so volitve. Za starosto in glavarja edinice obenem je bil izvoljen Janez Trpin, za njegovega namestnika Ludovik Volčič, v odbor pa Lamut, Honn, Zirkelbachova, Podržaj, Breda Lamutova in za namestnika Uhlir in Minka Rugljeva. Pri slučajnostih se je razpravljalo o letošnjem taborjenju, članarini in drugih gozdovniških zadevah. Panika zaradi splašenega vola Ljubljana, 18. Junija. Dopoldne je razburil vse mesto nenavaden dogodek. Po glavnih ulicah je namreč divjal splašen vol ter povzročil med številnimi pasanti veliko paniko, zlasti še zato, ker je na Pogačarjevem trgu razbesnela žival podrla in nevarno poškodovala neko žensko. Zgodilo se je to takole: Okrog 8. zjutraj sta prignala iz Karlov-ca dva gonjača 8 mladih volov, živino so spravili v hlev gostilničarja žabjaka na Poljanski cesti, kjer se je pa en vol na nepojasnjen način odtrgal. Drvel je po Poljanski cesti in zavil na Pogačarjev trg. Zaradi kričanja pasantov se je vol splašil in začel teči z bliskovito naglico čez trg. Nasproti sta mu prišli dve ženski, ena Rezika Varškova, 46 letna žena jetniškega paznika iz Kolodvorske ulice. Vol se je zapodil med obe in Varškovo podrl. Zaradi silnega sun- »Ne bom odgovarjal za nesrečo —« Voz je počasi zavil mimo vodnjaka. Odškripal v spodnji del vasi. »To vse bodo še potrebovali?« »Vse! In še premalo bo. Gobovo pe-lja k Sv. Janezu pred sodnijo. Nisi videla? Grajsko dvorišče ie polno smrek. Cel teden so jih podirali pri Sv. Florijanu in v Konopnem dolu. Po dva krai-,-carja jih prodajajo. Za cerkev dajejo ^astomj.« Pred Jeriokovo hišo je na močnih hrastovih kozah ležal ogromen mlaj. Deset, petnajst — še več fantov se je prerivalo in potilo okrog njega. Pla-ški kovač mu je pod vrhom, kier so drevo podaljšali, pribijal železne obroče. »Sem ti prav rekel. Ančka? Čudež božji! In od tal do vrha ga bodo z milom in lojem namazali.« »Zakaj?« »Hm. zakaj! Da se bo težje plezalo. Prgišče denarja ni igrača! Pošteno si ga bo zaslušil, kdor ga dobi.« »Bj ti priplezal do vrha, Janezek?« »Eli — ne bi —! Ne še! Čez leta, ako Bog da. Ančka, bom —« »Kako ga bodo vzdignili? Postavili?« »S kleščami iz žrdi. Z vrmi. Z verigami. S škripci. Nevarno je tako po- ka je VarSkova odletela ir padla tako nesrečno na glavo, da si je prebila lobanjo in zaradi pretresenja možganov nezavestna obležala, splašena žival je pa tekla naprej. Varškovo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili resne poškodbe. Ubeglega vola so nato preganjali po Prešernovi ulici. Okrog pol 10. se je pojavil vol pred pošto. Medtem je bila o zadevi že obveščena policija. Vol jo je ubral na Mirje, od tam pa proti Mestnemu logu. Policija ga je preganjala z avtomobilom. Ker ga niso mogli ujeti, so ga blizu posestva Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca narayne »Franz Josefove« grenčiee, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnjuje izločevanje seči, po-krepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALISCB DR AH A Začetek ob 20. Ponedeljek, 19.: Tartuffe. D. Torek, 20.: Zaprto. Sreda, 21.: Roksi. Poletni C ta abonma D. Četrtek, 22.: Okence. B. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 19.: Zaprto Torek. 20.: Seviljski brivec. Gostovanje gosipe Ade Sarijeve. Izven. Sre^ia, 21.: Jim in J iti. Red Sreda. Ljubljanska drama. Tartuffe, lzvretn« Molierova komedija v režiji dr. GaveMe, se uprizori poslednjič v sezoni drevi za D. — Poletne abome.nte reda C In D opozarjamo, da bodo imeli posledinjjo ''"»ram-sko predstavo za svoj abonma v sredo 21. t. m. Uprizori se veseloigra Roksi. Dosedaj sta imela poletna abonmaja C in D od 15. marca vsak po 7 dramskih predstav. Ker morata 'r»obiti v smislu razpisa 8 dramsikih predstav, zato je sredna uprizoritev Rokei za njihov abonma. Abo-nenti reda C obdržijo za to predstavo sedeže na podlagi svoče izkaznice, red D pa dobi sedeže za to predstavo dostavljene na dccn. Ljubljanska opera. Seviljsfki brivec z gostom Ado Sarijevo v vlogi Rosine se bo pel v torek 20. t. m. Sarijeva je kir>lo-raturna pevka svetovnega slovesa. Mnogo let je bila stalna članica znamenite milanske opere. V Ljubljani je doslej samo enkrat nastopila, in sicer na koncertu v dvorani Uniona, in takrat je s svojo glasovno tehniko naravnost očarala poslušalca. Naslovno viogo Seviltisikega brivca bo pel Primožič, tenorsko partijo Ba-novec. V obeh komičnih vlogah diona Ba-zilija in 'itona Bartola naiStopita BeteUo in Zuipan. Opero bo dirigiral ravnatelj Polič. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčiee, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Objave Spored violinskega konc«rta, ki bo drevi ob 20. v dvorani Uniona. Nastopi violinist Leon Pfeifer, absolvent visoke šole lju(bil£ansikega državnega konservatorija-šotie prof. Jana šlaisa. Handel: K. sonata v g-rnolu; Čajkovski: Koncert v d-(fura; Štiiinm: Fantazija (delo konservatorista šole za kompozicijo prof. Slavka Oster-ca), Rimsiki-Koreaikov-Kire isler: Himna sonou, Scott: Dežela lotosa, Nov a ček: Perpetuuan mobile. Pri klavirju konser-vatorist Gaiaatia Reinholid. Vstopnice za nocojšnji violinski koncert so v prodaji v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgtu. Sedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din. Začetek točno ob 20. Zadnja sklepna produkcija državnega konservatorija ljubljanskega v letošnjem letu bo v sredo 21. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. Na tej produkciji nastopi orkester državnega konservatorija pod vodstvom gojencev Miillenja in šušteršiča, gojenci solopevskega oddelka čampa SI., Perdan Jean., Likovič Joža, Sok Dragica, Lahairnar Marija (atosolventka visoke šole), absolvent srednje šole za klarinet Rueh Branko in Baje Ladlka (absolventka srednje šole za klavir), ki igra Saint-Saensov koncert za klavir s spremljeva-njem orkestra. Natančnejši spored jutri. četje, Anoka. Lansko leto sem bil zraven — Dvakrat se jim je zmekmilo — Radoveden sem, kako jim bo letos šlo od rok — Bi ostal —« »Ne, Janezek —« »Ne bodi v skrbeh. Samo do Sv. Janeza odideva. Potlej nazaj! Jutri za procesijo, ko bo vse gotovo, bo stokrat lepše--« Kapelica pri Sv. Janezu je bila odlpr-ta. Zapuščena. Skrbne delavke in zvesti delavci so se že razšli. Ves tesni prostor so pridne roke s smrečjem in rožami spremenile v kotiček raja. Na oita-rčku, s snežno belimi prti pregrnje-nem, je med cvetličnimi lončki in srebrnimi svečniki resen in povešane glave stal svetnik. V črn talar in sveže opran koretelj oblečen. Na glavi sve-'čeniški biret. V naročju križ s Križa-•nim. »■Moj patron, veš, Ančka —« je na pragu Janezek snel klobuk. »Bi pokleknila, Ančka?« »Poklekniva —« Spolznila sta v mračni kapelici na •kolena Prekrižala se. Zamolila. »Ne pogodiš. Ančka, na kaj sem misli! — Sedajle — Med molitvijo —« »Na kaj neki?« »Če si — Ančka — ono — veš — v nedeljo zvečer — na vrtu — ko sva DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU V Avstriji so pripravljeni Petrolejski požar v Kaliforniji Prva izvirna slika eksplozijske nesreče v bližini znanega kalifornijskega kopaliSča Long Beach. Eksplozija na petrolejskem ozemlju je bila tako močna, da so se tresle h«e ▼ 34 Ipn oddaljenem Los Angelesu. Eksplozija je zahtevala 7 mrtvih in 27 hudo ranjenih. Po eksploziji je nastal požar (glej sliko!), ki je povzročil ogromno gmotno škodo Molitvene in ženitvene Skrbi v evropskih kraljevih hišah Neki parifikl list je pred kratkim objavil statistiko o evropskih kraljevih otrocih, ki bi bili godni za možitev, oziroma tenitev. Na čelu kraljičin je holandska prestolo-naslednica Julijana, ki šteje 23 let in obiskuje univerzo v Leydenu. Baje ni prav nič navdušena za možitev in to dela >m«-rodajnim« krogom velike skrbi, saj je zadnja potomka dinastije Aranijevcev. 22-letno švedsko princeso Ingrid so časniki že večkrat hoteli omožiti s tem ali onim princem in so jo ta čas namenili angleškemu kraljeviču Juriju. Bržkone se bosta tudi poročila. l£-letno Italijansko princeso Marijo so ▼ zadnjem času spravljali v zvezo z bolgarskim princem Cirilom, kakor že prej z drugimi princi, a videti je, da ne bo iz tega nič. 30-letna bolgarska princesa Ev-doksija hoče ostati baje samostojna in tudi danske princese Feodora (22 let), Ka-rolana (20 let) ln Luiza (18 let) so se preskrbele za primer, da bi ostale samice. Prva se je izučila za modistko, druga je diplomirana fotografinja in tretja je isto-tako poklicno izvežbana. Hčeri bivšega Španskega kralja Alfonza sta obe zaročeni. Med princi bi najrajši oženili angleškega prestolonaslednika, princa Waleškega, « se pa navzlic »rojim 40 letom na vse j kriplje brani zlatega jarma. Ostal bo menda samec. Tudi danski prestolonaslednik noče nič slišati o poroki. Ne zaupajte brezpogojno soncu! Pod sončnim bronhitisom razumemo akutno bronhitis, ki nastane v disponira-nih individuih pod vplivom močnega sončenja in ga spremljajo razne motnje, kakor glavobol in mrzlica, posebno rada napada to kataralno vnetje sluznice v vrhnjih dihalih zdražljive, preobčutljive otroke, ki tudi drugače obole pod vsakim majhnim vnan.iim ali notraniim vplivom. Dr. Klare, vodja otroške bolnice v Schei-deggu, pravi, da so takšni otroci običajno tolsti, nabuhnjeni ali nežni in imajo svet-lomodre ali sivomodre oči, nežno, sveti o-rožnato kožo ter rdečkast blesk v laseh. Posebno zadnji znak se zdi dr. Klareju važen, ker je nastanek sončnega bronhitisa po njegovem v mnogih ozirih podoben nagnjenosti do ožganosti kože tudi pri zmernem sončnem obsevanju. Razkroj beljakovin, ki jih povzročajo ultravioletni žarki, predstavlja strupeni dražljaj, ki zakrivi bronhitično obolenje. Naziranje, da se da to obolenje ozdraviti z dieto, ki vsebuje le malo soli, se je izkazala za zmotno. Dober zdravnik bo na-svetoval pravo dieto in druge ukrepe. Seveda pa je treba otroke in odrasle, ki jim povzroča sonce tako težke reakcije, zelo previdno obravnavati z naravnim in umetnim obsevanjem, da se zlo ne poveča. Najelegantiie)$e dirke na svetu Največji družabni dogodek na Angleškem so vsakoletne dirke v Ascotu v zvezi z veliko modno revijo. Na sliki so člani angleške aristokracije, oblečeni po nainovejši modi Znan par na svetovni konferenci Bivši newyorški župan Jimmi VValker s svojo ženo, bivšo filmsko zvezdnico Betty Coimpton. Walker je dospel v London kot poročevalec nekega ameriškega dnevnika Čuden posetnik chikaške svetovne razstave Zveza južnozapadnih ameriških bombažnih farmarjev je poslala tega moža na razstavo v Chieagu, da med potjo, zlasti pa na razstavi propagira uporabo bombažnih izdelkov. Mož hoče okoli 1700 km dolgo pot kljub težkemu tovoru prehoditi v treh mesecih Najhitrejše kolo francoski dirkač Francais Faure je sestavil nove vrste kolo, s katerim je nedavno dosegel nov hitrostni rekord na 10 km, ki jih je prevozil v 13 minutah, 41 sekundah da v primeru potrebe s strojnimi puškami obvarujejo samostojnost in neodvisnost avstrijske republike pred Hitlerjevimi nasilnimi agenti Amerika m meddržavni dolgovi Amerika si je pred londonsko konferenco izgovorila, da to mednarodno zborova-Ije državnikov in gospodarstvenikov ne •bo načenjalo vprašanja meddržavnih dolgov ter je na ta pogoj vezala svojo ula v javnost še afera bančne hiš« Morganove, ki je vzela Ameriki vsako senco možnosti sklicevati se na veliko-diušje in na voljo, da se pomaga Nemčiji iz težav. Razumljivo je tedaj, da so Zedinjene države vezale svoje sodelovanje v Londonu na pogoj, da bedo meddržavni dolgovi izločeni iz raaprave, dasi je sama v istem času pozivala vse siv oje dolžnike, naj se spomnijo sivojih obveznosti Ta čisto shvlokovski postopek bi bil morda uspel, da se ni vprašanje meddržavnih dolgov samo pojavilo v ospredju. Prtšell je namreč čas za plačilo junijsko-ga obroka in s tem je vprašanje po pr?-rozini poti pridobilo eno aktualnost, ki so se je Američani tako bali, da so konferenci izsilili, da se je fonmatoo odpovedala razpravam o meddržavnih dolgovih. Stvar tako idalekosežnega pomena za svetovno denarstvo in gospodarstvo se pač ne da dajati pod lonec in verjetno je, da bi tudi kasneje splavala na površje, ako je ne bi bila pritisnila preW forum najširše svetovne javnosti bližina zapadilosti letošnjega obroka. Ameriška nedavna terjatev je naletela v Evropi Skoro na enodušen odpor. Delno so poravnali evoje dbveznosti le Italija, Amgiiioa ta Turčija, popolnoma pa Finska, pri čemer je pripomniti, da se slednji dve ne moreta sklicevati na tapaiček reparacij, kar jih jima Berlin ni bil dolžan Naša kraljevina je odiklonila lanski in letošnji obrok s čisto jasno argumentacijo, da ji po izpadiku reparacij ni mogoče izpolniti obveznosti, kojih ureditev je sklenila pod bistveno drugačnimi okolnostmi zahvala tvoje gredice —€ »Kaj?« »-— rekla — resnico — Da me — ljubiš — si dejala — Da si moje dekle — ln — jaz — da sem — samo jaz — tvoj fantič — Ančka —« »Resnico sem govorila, Janezek — Cisto resnico — Ti si moj — Jaz tvoja <— Sva in bova — Danes in zrniraj —« Tam, kjer se je od glavne cesite trgala Močil arijeva pot, sta se šol a roka poslovila. »Po mene pridi jutri zjutraj, Janezek,« ie rekla Ančka. »Zato, ker si danes bil dober pobič. Spremiš me do šole. Boš?« »Res? Boš čakala?« »Bom, Janezek —« • »Ko bo prvič vabilo, bom pri vas!« »Zbogom. Janezek!« »Zbogom, Ančka!«-- V četrtek zjutraj — na Telovo — ko je prvikrat za vabilo k veliki maši, je Vrbičev Janezek mahal po sončni cesti od cerkve med zelenimi hojami in brezami mimo šole proti Močilarjevi stezi. V svetlih čevljih. V izlikani obleki. V nedeljskem klobučku. Za trakom rožo. Na prsih rožo. V roki šop rož. Da bi Ančki ne zmanjkalo cvetja za v košarico. Ves razgret. Ves navdušen. Ves zaljubljen. I, kaj niso, prijateljčki božji, že otroci — no — med seboj — Kaj se ne zagtledajo že otroci — Kako bi se prav povedalo? — Ce je njihova — otročja — ljubezen morda drugačna od one v zrelih letih — je vendarle ljubezen. Da se imajo radi? Da se radi vidijo? Premalo je tako rečeno — Premalo! Bog ve! Zares sta se ljubili a in bila drug v dnugega zaljubljena. Oštirjev detelič in Vrbičev Janezek. Ljubila sta se. Oba sta to vedela. In njihovi pajdaši in pajdasice iz šolskih klopi tudi. Sošolarčki. Ki so ju dražili z zaljubljencema. Dokazov zahtevate za to, prijateljčki božji? Dokazov? Enega takoj! Poglavitnega! Na licu mesta! Zaljubljen, navdušen, razgre-t je Janezek tam, kier se je od glavne ceste cepila Močiiarjeva pot, odrevenel, kakor da je strela iz jasnega treščila pred njim v ob cesto i kamen. Obrazek mu je p obledel. Zardel in se prelil s krvjo. V očeh se je zakresalo. Užgalo se. Ugasnilo. Spet zaplamenelo. Zaskelelo. Speklo. Pod vekami se napolnilo z mokroto. »Ančka — Ančka —!« Z Močilarjeve steze sta na cesto, roko v roki pridrobiila Ančka in Bertelj. Berteilij, oštirjevega soseda sin. Tudi šolarček. Tudi iz tretjega razreda. Pri-smejala se in prihihitala v prezadovolj-nem Domenku na cesto in — tudi odre-venela. »Ančka —! Lažmjavka —! Kača —!« je bruhnilo in bruhalo iz Vrbičevega. »Kača —! Lažnjivka — Si rekla — Še v nedeljo — In včeraj — Ančka — Gad — Kača — Goljufiva — Na!« Predno se je Ančka zavedla, je padel Vrbičevega Janeza šopek v cestni prah — Počila je skrčena pest po dekftčevem obraziku — V drugič — Zadete je Ančk in nosek — V tretjič — Bog se usmili — Dekletce je omahnilo — Košarica z rožicami je odletela za Janezkovim šopkom — Pocedila se je rdeča kri iz Ančk in ih ust — Iz noska —Po beli punčkini oblekici od prsi do kolen — Brizgnila po Janezovih čevljih — Oškropila pozelenelega Bertlja — Ančka je zavpila — Samo enkrat — Se zazibala — Se zrušila — »Zdaj tebe — Se tebe —« je zarjul Vrbičev in goreče in divje zamahnil na Bertlja. Bertelj se je zvi.1 — Prepognil se v kolkih — Stisnil klobuk pod pazduho — Obupno vriisknil — Urezal jo v Močilarjeve livade--— Sveto Rešnje Telo je v dolgi in predolgi procesiji šlo skozi praznične vaške ulice delit svoj blagoslov cvetočim žitnim poljem in vsej prirodi. Spremljale so ga pesmi cerkvenih pevcev, molitve pobožnih duš. pritrkavanje zvonov pri fari in na Gori in streljanje iz možnarjev. Ko se je za prvi eveogetoj ustavila procesija pred oltarjem kraj oštirjeve hiše, je za spuščenimi zavesami jokalo mlado dekletce z opraska-nirn obrazkom, razbitim noskom in raz-paranimi ustnicami. In prav tisti čas je v hosti nad vasjo skrito v gostem grmovju jokalo drugo dete. Droben fantiček. So.larček iz tretjega razreda. Gr-nolaso glavo v okrvavljene peščice zgneteno. V srcu neznosno, bridko bolečino. »Kaj sem storili — Oh, kaj sem sto- riii — Ančka — kaj si mi naredila--« .ie med ihtemjem oired se ponavljal Vrbičev Janezek, da je otožno odmevalo med starimi bukvami--- » Spet Telovo---Vabi. Prvič vabi k veliki maši. K procesiji. Svet hiti in brzi mimo okna v cerkev. Vabi v drugič. Vabi. Glasovi rezke godlbe se zlivajo k meni v sobo. »Bi šel?« — Ne bi šel?« se misel lovi za misel. Štejem gumbe na telovniku. »Grem — Ne grem — Grem--« Sest jih je. »še orne na suknjiču--Ne grem --« se skonča računica. »Tia ven — za poije — v breg pod hosto pojdem — V mladost nazaj — Naj naju Sveto Rešnje Telo blagoslovi tamkaj — Naju — Mene in mojo daljno zdrobljeno mladost ---- tn na bazi svojih Jasfcnih terja+.ev t Nemčiji. Vojni me^.zavezniški dolgovi in reparacije so tako tesno združeni, da jth ni mogoče posamez uikiniti. Saj ima naša država že z ukinitvijo obojih neizmerno škodo. Vsi naši medizavezmiški vojni dolgovi znašajo nekaj malega manj kakor 13 milijard dinarjev, ia naslova reparaoij pa bi naša država imela dobiti od Nemčije dobrih 34 milijard. Od vsega medza-vezniškega dolga naše kraljevine znaša dolg Ameriki okoli tri milijarde dinarjev, kojih p.!;»vilo je bilo zasigurano, -dokler so tekle reparacije. Z moratorijem pa je gospod Hoover izpod/kopal tla ameriški t»r-jatvti tako temeljito, da se v Ameriki pač nihče ne more nadejati, da bo Jugoslavija iz svojega plačala te tri milijarde, ko je bila proti svoji volji in vkljub svojemu izrečenemu protestu v lozanskem sporazumu oškodovana za desetkrat toliko vsoto. Ta radTka enodiušnost evropskih držav — Italija in Anglija sta le pro forma plačali del letošnjega obroka, da izsilita novo ureditev svojega čoliga — pa je vThu vsega zelo raztturila was&lmg>tonske odločilne može, da. lete preko oceana grožnje o odfpoklicu H uit! a in njegovih tovarišev s svetovne gospo''lanske konference. Kakr šen je položaj svetovnega gospodarstva, pa so ravno ameriške pretnje zelo neumestne. Ako namreč gredo evropske države v svoji enodnšnosM še korak daiie in odgovore na ameriško grožnjo s povišanjem carine za ameriško blago, bi bil t večini evropskih držav plačan dolg Ameriki že iiz same razlike med sedanjo in novo uvozno carino. Tako bi Američani pač lahko prišli do svojih zahtev, toda plačali bi dolg prav za prav njihovi izvozniki. Razumljivo je, da dO te skrajnosti ne sme priti, da srefdi gospodarske krize ne nastane nov noj v gospodarskem svetu, ki bi gotovo še poslabšal vseobčo stanje Ameriki po vsem tem ne bo kazalo drugega, nego na sprejme stališče Anglije Ln Francije, da je treba nove sporazumna ureditve vprašanja dolgov. Njeno trmoglavo vztrajanje na >fnntu mesa«, ki ga ji Evropa očita že ves čas o^d nemšikega moratorija, ne more roditi dobrega sadu. V ostalem so ravno gospodarsko najmočnejše države Evrope odbile plačilo dolžnih obrokov, kar 'dokazuje, da nihče pri najboljši volji ni v stanu zadostiti svojim obveznostim prt tako zelo izpremenjemih okoliščinah, ko danes ni niti ene izmed enih možnosti, na katerih temelju 9o se zaiključi.li prvotni sporazumi. Kakor že rečeno, je ravno Amerika največ pripomogla k temu, da se je nekaterim dolžnikom zaprl edini vir dohd"(kov, iz katerih bi se dale poravnati ameriške terjatve. DANES DRAŽBA moških oblek, hlač, površnikov i. t. d. v PREŠERNOVI ULICI ŠT. 54 Subotica za svoje gledališče Subotica, 18. junija. Gledališko vprašanje je danes pač res težko vprašanje za vsa tista večja mesta v naši državi, ki toliko srečna, da imajo to ve-lekultirno institucijo. Gledališča naših tr?b prestolnic se bore z največjimi težavami, fe^r s > jim državna podpora vedno c>olj in bolj krči, mestne občine pa ne morajo dajati vec-jdh subvencij, ker se same nahajajc v težkih gospodanskih razmerah, pa jim poleg taga, tudi če bi botile žrtvovati večje prispevka, državna nadzorstvena oblast skrčuje proračune na najmanjše, kar j 5 mogoče. Subotiško gledališče ne Šteje med državno podpirana gledališča in je navezano samo na podporo naše mestne občine, ki je lastnica gledališkega poslopja. Da bi se suboti-škemu prebivalstvu kljub vsem težkim gospodarskim razmeram vendarle zagotovil umetniški užitak gledaliških predstav, je mestni občinski svet sklenil, da se za letošnjo zimsko sezono dovoljuje prav posebne Ugodnosti gledališki družbi, ki bi ee obvezala, da priredi v tej se-zoni, od meseca oktobra do maja, 32 gledaliških predstav, vsak mestec po štiri, in sicer 24 dramskih, šest opernih in dve baletni. Mestna občina prepušča gledališko poslopje z vsemi potrebnimi prostori. o6objem. kurjavo in razsvetljavo popolnoma brezplačno taki gledališki družbi. Poleg tega pa mestna občina še jamči opernim in baletnim predstavam 70odstot-no prodajo vstopnic. Mestna občina 6ubotiška ee je v smislu tega sklepa tudi že obrnila na upravo beograjskega Narodnega gledališča z vprašanjem, ali bi ne hotelo beograjsko Narodno gledališče pod zgoraj označenimi pogoji e svojim dramskim, opernim in baletnim osob-jem zagotoviti Subotičanom letošnjo zimsko gledališko sezono. Uprava beograjskega Narodnega gledališča doslej še ni odgovorila na to ponudbo. Ako jo odkloni, prihaja nato gotovo v poštev zagrebško gledališče. Le škoda, da je Ljubljana tako oddaljena in da njen dramski repertoar ne odgovarja potrebam tukajšnjega občinstva, v jezikovnem pogledu, namreč, ker občinstvo vsaj smatra slovenščino še vedno za kolikortoliko nerazumljivo. Vsekakor pa npamo, da prizadevanji naše občine ne bo ostalo brez uspeha in bomo talko vendarle imeli svojo zimsko gledališko sezono, čeprav s samo po eno predstavo vsaj; teden. Drugače utonemo v kinomatografskem šundu in ciganskih čardaših. Primorje je katastrofalno porazilo zmagovalca Hajduka Vojvodino Črno-beli so si z visoko zmago 5:0 priborili šesto mesto v tabeli — V beograjskem derbyju je zmagal BSK — Hajduk je v Sarajevu s težavo rešil dve točki v desetem liginj?m kolu so nastopili samo trije pari. v Beogradu so imeli lokalni derby in je BSjft po splošnem pričakovanju imel nekaj v«e šans. Uspelo mu je poraziti svojega rivala z rezultatom 4:0 in je tako avanariral za eno mesto. Počasi pa sigurno sfc BSK preriva po neuspelem startu navzgor v tablici in ima sedaj s šestimi izgubljenimi točkami zelc ugoden položaj na četrtem mestu v tablici. V Sarajevu je bil položaj pred tekmo ja-jfco nesiguren. zmagala je tesno Hajdukova rutina, z 2:1 se vrača Hajduk iz opasnega Sarajeva in je v sedanji klasifikaciji na tablici poskočil s četrtega na tretje mesto. Slavija pa je še nadalje ostala na nevarnem devetem mestu. Največjo senzacijo pa smo imeli v Ljubljani. Vojvodina nam je prišla neposredno iz Zagreba, kjer je prevzela Gradjanske-mu eno točko, kljub temu pa so tipali optimisti na zmago našega zastopnika. Seveda ni nihče pričakoval tolikega rezultata tn bo ta. do sedaj naiizdatnejši rezultat Primorja sigurno mogočno odjeknil po našem športnem svetu, črno-beli so si jako popravili svoj količnik, dvignili pa so se, kar je še važnejše, za dve mesti s sedanjega osmega na šesto. Tako visoko §e niso bili. Z devetimi točkami iz desetih tekem imajo zadovoljiv položaj, in če ne bo nepričakovanih katastrof v drugem delu tekmovanja, je ra,čunati z obstankom naše enajstorice v ligi. Po desetem kolu se je tablica tako spremenila: Gradjanski 10 6 1 3 16:10 33 Concordia 9 5 1 3 22: 9 11 Haiduk 9 5 13 15:10 11 BSK 8 4 2 2 18:10 10 Jugoslavija 8 5 0 3 13:11 10 Primorje 10 3 3 4 18:22 9 BASK 9 3 2 4 19:21 8 Vojvodina 8 2 3 3 9:18 7 Slavija S 9 2 2 5 16:21 6 Slavija O 9 2 2 5 11:23 6 Hašk 7 2 1 4 8:11 5 Za prvi nastop Vojvodine je vladalo v Ljubljani veliko zanimanje, ki se je še stopnjevalo zaradi važnosti tega srečanja. Neprestani dež je že grozil, da se bo morala tekma odgoditi, toda v popoldanskih urah so se vremenski dirigenti zopet enkrat usmilili našega nogometa in je bilo igrišče ob pol šestih skoroda odlično. Ljudi pa se je nabralo okoli 1500. kar je v danih prilikah presenetljivo veliko. Primorje : Vojvodina 5:0 (2:0) Primorje: Starec, Svetic, Hassl, Zemlja k, Sočan, Boncelj, Jug I, Erman, šeni-ca, Slapar, Jež. Vojvodina: Šovljanski, Živič, Majtan, 2ikič, Zagorac, Paščan, Nemeth, Markovič M.. Markovič D., Markovič B., Bajagič. že v prvih potezah se je pokazalo, da je Vojvodina brez prave halveslinije. To je tekom tekme postajalo čimdalje bolj očito in prav ta okolnost je v mnogi meri odločila tekmo ali prispevala k velikemu uspehu našega moštva. Tako se je tudi zgodilo, da so gostje igrali prav za prav samo z dvema linijama in se ni mogel razmeroma dober napad skoro nikoli preriti v območje nasprotnega gola, ker mu je nedostajalo zaplembe od zadaj. Od moštva, ki je še nedavno porazilo Hajduka in ki je pravkar igralo neodločeno v Zagrebu z Gradjanskim, se je vendar malo več pričakovalo. Kajti poleg pravkar om-njene pomanjkljivosti srednje vrste so imeh voj-vodinci tudi prav šibko obrambo. V njej je bil na višini edino vratar, ki je, razen morda enega gola, držal, kar more dober ■vratar držati, obupno slab pa je bil Majtan, a živič malo boljši od njega. V napadu je še najbolj ugajal Bajagič, dočim se toliko reklamirani srednji napadalec ni pokazal z najboljše strani kot vodja napada. Dobra pa sta bila oba Markoviča v zvezah, posebno je levi lepo igral s svojim krilom in večkrat postavljal Zemljaka in Svetica v težavnejše položaje. Bolj slab je bil Nemeth, sicer odlično držan po Bonclju. črno-beli so pa zopet zaigrali, da so svoje pristaše navdušili. Izkoristili so, česar ne delajo vedno, protivnikove slabosti in že po prvih uspehih krepko napadali, ho-teč izsiliti vedno večjo razliko, vedno večji uspeh, in če ne bi bilo nekaj Ježeve nerodnosti, nekaj sebične Slaparjeve žilice, bi se glasil rezultat 8:0! Toliko šans je bilo absolutno zrelih. Od posameznikov je treba v prvi vrsta imenovati Juga na krilu, ki je po dolgem presledku zaigral v svojem nekdanjem stilu. Neumorno in sigurno je pripravljal in uvajal napade, jih izpeljaval in briljiral s krasnimi, uporabnimi centri. Trije goli so padli po njegovem uvodnem delu četrtega pa je sam zabil na lep Sočanov pas. Poleg njega se je v moštvu in izmed vseh 22 igralcev odlikoval še Boncelj, ki se je zvesto držal svojega krila, pomagal, kadar je bilo treba, v obrambi in lepo plasiral žoge naprej. V drugem polčasu pa se je povzpel visoko še Sočan, tako da je srednja linija, ker je tudi Zemljak podal svojo običajno solidno igro, zlasti v obrambi, prevladovala na terenu in neprestano pošiljala svoj napad naprej. Izkazal se je tokrat tudi Starec, ki je šele v drugem polčasu imel dvakrat priliko pokazati, kaj zna, poslednji« že v zadnjih izdihljajih igre, enkrat pa je tudi prav nesigurno odbil in mu je moral pomagati Hassl, da ni bilo nesreče. V napadu je bil poleg Juga zelo dober kot snovatelj bodočih uspehov Erman, ki je nesebično prepuščal in pomagal ustvarjati drugim ugodne situacije, česar se re more reči o Slaparju, ki je pa v polju tudi opravil svoj delež prav dobro. Kot celota pa napadalni kvintet kljub številčno krep-ko izraženemu rezultatu ni prišel do prave veljave, dal se je mnogokrat raztrgati. To pa mnogo po zaslugi šenice. ki je bil na momente prav prevdaren vodja napada, yča»h pa je v kombinacijah in v predlož- kih delal nepopravljive napake. Pohvalno je omeniti o Vojvodini, da se je žilavo borila do konca. Moštvo igra zelo fair, je pa nekam premehko, igra pre-mlačno in je od vseh nogometnih vrlin pokazalo morda samo v igri z glavo mal plus pred zmagovitim nasprotnikom. Nasprotno pa so črno-beli prevladovali s tehničnim znanjem in zlasti z neodoljivim startom. Tega so pokazali predvsem halfi, pa tudi branilca. Ker je Svetic dobil žreb, igra V. prvo polovico proti soncu, šele v 6. min. pride V. prvič čez polovico, ali desni Markovič pošlje od daleč čez. V odprti igri ima P. v 9. min. prvo šanso, krasen Jugov center prestriže Erman boljše plasiranemu šenici in zastrelja. Odslej je P. stalno v premoči, napadi V. so redkost. V 22. min. lepa kombinacija v napadu P., žoga gre z leve plati na sredo, Erman se oteplje trojice nasprotnikov, naposled pride žoga do Juga, ki taktično centrira in šenica plasira neubranljivo mimo vratarja 1:0 za P. Buren aplavz popravi ta uspeh prevdar-ne taktike. Igra postaja živahnejša, P. krepkejše napada, v 24. min. bije Svetic prost strel lepo pred gol, toda v kritični situaciji se žoga odbije v kot. Jug lepo strelja, toda Markovič D. prevzame žogo in jo odpelje v polje. Potem sledi maia ofenziva V., ki traje nekoliko minut in ima V. v 32. min. prvo veliko šanso: Bajagič iznenada opali s precejšnje daljave bombo na gol. Starcu pri skoku spodrsne pa še utegne zaokreniti v kot. Bije ga Bajagič, pa žoga gre zopet v kot in po ponovnem Bajagičevem strelu je nevarno pred Starcem, naposled pa pošlje levi Markovič visoko čez in preseka situacijo. Svetičev hands še izven črte ostane brez posledic, žoga pride do Juga — teče 36. minuta — ki se krasno predribla naprej in lepo centrira, Jež je na mestu in p. vodi z 2:0. P. je stalno v napadu, v 39. min. Maj-tnov foul na Jugu, Jugov prosti strel gre v kot. Ježev kornerski strel odnese srednji Markovič v krasnem startu. Dve minuti pred koncem startata Slapar ln nasprotni vratar istočasno na lep Jugov predložek, vratar se v padcu rani in je igra za dve minuti prekinjena. Po vratarjevem po-vratku je P. še v ofenzivi, in ko sodnik odpiska, sta Jug in vratar na tleh po neuspelem startu na žogo. V 4. min. drugega polčasa pobere Jug lep pas in se zopet zažene neugnano naprej .njegov center vratar zgreši in je na tleh, geničin strel se odbije in eksekucijo prevzame Jež bolj uspešno ter spravi svoje moštvo v vodstvo s 3:0. In takoj nato ima P. še eno veliko šanso, pa je tokrat Jež ne izkoristi. Svojo drugo šanso pa si izdela V. v 9. min., levo krilo lepo centrira in Nemeth pošlje ostro tik mimo. V naslednjih minutah je V. v napadu, obramba P. je bolj zaposlena. Toda v 17. min. opravi Sočan stvar s prostim strelom na brzo roko, predložek dospe do Juga v čisti poziciji, ki z ostro bombo doseže 4:0 za P. 2e v naslednji minuti ima P. ponovno šanso, Jež servira krasen center in gov-ljanski sname žogo Ermanu dobesedno z noge skoro na sami črti! P. je stalno v premoči, v 33. min. se Slapar prerije skozi vso obrambo in si ustvari situacijo za peti in poslednji gol. Do konca doseže P. še dva kota, ki ostaneta neizkoriščena, In ima še eno veliko šanso, ki je Slapar ne izkoristi. G. Podupsky iz Zagreba je sodil dobro in objektivno. BSK : Jugoslavija 4:0 (1:0) Beograd, 18. junija. Današnja p«rvefla bramHea .Tusv-slavrje ustnesmo branita. V 36. min. rloseže Moša z leroim polom vodstvo za BSK. V prvem delu prvega polčasa je bila Jugoslavija naidmuočma, šele po 20. m iin. je bil BSK enakopraven nasprotnik. V 14. min. poviša Moša z Idealnim golom na 2:0. Od tega trenotka popušča temno, ven^aT uspe plavim, d« zabijejo še dva gola, in sicer v 40. mlin. Marčano-vič in v predzadnji minuti po solo akciji M>oša. Igra ni bila na posebni višini nfti v tehničnem, niiti v taktičnem oziru. Sodil je g. Rosenfeld Iz Zagreba. Hajduk : Slavija (S) 2:1 (1:1) Sarajevo, 18. junija. Pre'ff velikim številom gledalcev ln ob lepem vremenu se je danes odigrala prvenstvena tekma med gplitslkim Hajdukom in domačo Slavijo. Igra se je pričela v zelo živahnem tempu. Slavija doseže že v 1. min. komer, toda Šaligmt Iz bližine zgreši. V 3. min. napTavl Kranjc isto napako. Hajdukov napad strelja samo iz 'ftalfave, zaradi česar Ima golman Slavije lahek posel. Vodstvo doseže Slavija v 18. min. V 27. min. strelja Kragič ostro te 16 m, toda vratar čelebič, ki je natfbotljši mož Slavije, brani. V 43. min doseže Kragič po solo akciji izenačenje. Drugi polčas ni prinesel posebno zanimivih momentov. Slaviaa ostro natpada, toda čulič uspešno brani. V 4. .min. (doseže Lin po solo akciji vo»istvo za Haj lika in 8 tem tudi končni Tezmitat. Slavila je s.koei 10 minut skoraj vedno pred go-Jom Hajduka, bi se pa žilaivo brani, da obdrži rezultat. Od 15. do 20. min. je Hajduk samo trikrat prešel na stran Slavije .in samo dvakrat streljal. Rezultat skoraj ni realen, bolj pravičen bi bil neodločen -izid. Dobro je sodil g. Mika Popovič. Elan ponovni prvak ljubljanskega okrožja Novo mesto, 18. junija. Danes je odigral Elan v Novem mestu na Loki prvenstveno nogometno tekmo z Bratstvom z Jesenic, ki se je končala z rezultatom 3:0 (2:0). Tekma je bila odigrana na blatnem terenu v še dokaj lepem stilu in izredno živahno. Bratstvo je napadalo z veliko vztrajnostjo le prvih 20 minut, nato pa je dobil premoč Elan in kmalu se je mreža Jeseničanom dvakrat po tresla. V drugem polčasu se je pričel Elan še bolj uveljavljati in je zabil še dva gola, od katerih pa sodnik enega nI priznal. Sodil je g. Pevalek strogo ln objektivno. Ostale nogometne tekme Zagreb: Prva kvalifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo. Viktorija : Sege- sta 4:1. Brod: Zagreb : Brod 4:2 (3:0). Karlovac: Zagreb : Karlovac 6:1. Dunaj: Rapid : HI. okraj 8:0 (4:0). Vse ostale tekme so bile zaradi močnega deževja odpovedane. Baden: Koroška : Nižjeavstrijska 3:3. Solnograd: Vienna : Salzburger SK 6:0 (3:0-. Szatmar: Budai : reprezentanca Szatmar-ja 4:1 (1:0). Smirna: Kispest : Alton Ordu 5:1 (4-1). Monakovo: Bavern : Ferencvaros 3:2. Plavanje Plavalni dvomateh Ilirija : Concordia Prva letošnja plavalna prireditev, dvo-math med Ilirijo in zagrebško Concordio, je trpela zaradi slabega vremena zadnjih dni. Zaradi tega ta zanimivi dvoboj ni imel toliko gledalcev, kakor se je pričakovalo. Miting se je vršil v soboto zvečer v kopališču Ilirije ter je pokazal veliko nad-moč ilirijanskih plavačev nad zagrebškimi. Rezultati so bili naslednji: 100 m prosto gospodje: 1. Fritsch (Ilirija) 1:07.6, 2. Kodopiia (I) 1:08.6, 3. Crnko-vič (C) 1:12.1, 4. Sulič (C) 1:14.6. 100 m prsno gospodje: 1. Hribar fl) 1:25.2, 2. Srepel (C) 1:29.6, 3. Strunac (C) 1.31, 4. Kramar (C) 1.32.1. 50 m prosto gospodje (samo Ilirija): 1. Svetek Rajko 30.4, 2. Jamnik 31.2, 3. Čer-ček 32.5, 4. Lenard 33.3. 200 m prosto gospodje (samo Ilirija): 1. Fux 2.42, 2. Michalek 2.42.7, 3. Jesih 2.43.8, 4. Žirovnik 2.46.4. 100 m prsno dame: 1. Sever Zlata (I) 1.48.1, 2. Kovačiček (C) 1:48.4, 3. Dvofak (C) 1:50, 4. Jamnik (I) 1.58.3. 50 m prosto dame: 1. Groschel (I) 36.7, 2. Radoševič (C) 39.5, 3. Petrovič (I) 41, 4. Kogoj (C) 41.8. 4X50 m prosto gospodje: 1. Ilirija v postavi Kodopijo, Turnšek, Ziherl, Fritsch 1:58.3. 2. Concordia Sulič, Crnkovič, Petrovič, Borič — 2:03.6. 200 m prsno gospodje: 1. Rostahar (Maraton, Mbr.) 3:24.8, 2. Sotošek (C) 3.25, 3. Payer (I) 3.38. 4 X 50 m dame: 1. Ilirija (Sever Zl., Petrovič, Tavčar, Groschel) 2.48.7, 2. Concordia (Kogoj, Kovačiček, Crnčič, Radoše-vič) 2.54. 50 m prosto gospodje: 1. Ziherl (I) 30, 2. Petrovič (C) 30. — Oba plavača sta prišla istočasno na cilj. Lahkoatletika Cross country v Celju Celje, 18. junija. SK Jugoslavija Je danes priredila cross country tek na 10 km, pri katerem je star-talo 23 tekmovalcev, in sicer 4 od Primorja, 5 od mariborskega Maratona, 4 od celjskega Olimpa, 1 od Atletikov in 9 od celjske Jugoslavije. Organizacija teka je bila vzorna. Start je bil ob 11. ob hudem nalivu. Najprej so se menjavah v vodstvu Sra-kar, Grad, Grmovšek, Krevs in Goršek. Po 12. rundi se je odtrgal Krevs ter je prispel v času 38:02 kot prvi na cilj 300 metrov pred Grmovškom. Posamezni rezultati so bili; 1. Krevs (Primorje) 38:02, 2. Grmovšek (Maraton) 39:09, 3. Srakar (Primorje) 39:40, 4. Goršek (Primorje) 39:56, 5. Grad (Primorje) 40:06, 6. štrucelj (Maraton) 41:54, 7. Tkal-čič (Olimp) 42:08, 8. Mirnik (Jugoslavija) 42:11, 9- Tomazin (Atletiki) 42:29, 10. Ko-ražija (Olimp) 42:44. Kot prvo se je plasiralo moštvo Primorja z 8 točkami (I. pokal), kot drugi Maraton s 16 točkami, kot tretji Olimp s 24 točkami in kot četrta Jugoslavija s 30 točkami. Drugi pokal kot prvak Celja je dobil Olimp. Kolajne sc dobili prvi trije, Krevs, Grmovšek in Srakar ter prva dva Celjana, Tkalčič in Mirnik. Smučarski klub Ljubljana obvešča svoje člane, da se vrše vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 17. ure dalje lahkoatletske in gimnastlčne vaje na stadionu ob Tyrševi cesti. Vodstvo vaj je v rokah strokovnjakov. Tekmovalci se pozivajo, da se vaj redno udeležujejo. Posebne legitimacije, ki dovoljujejo udeležbo pri vajah, se dobe pri g. Kopfivi in prihodnji teden tudi pri vajah na telovadišču. Dr Beneš o sodelovanju v Podunavju Mala antanta ponuja sodelovanje vsem podunavskim državam na gospodarskem področju Praga, 18. junija d. Posebni poročevalec »Prager Tagblatta« je imel v Londonu razgovor z zunanjan ministrom dr. Benešem, k- mu je med drugim i®javi8, da dokazuje nepričakovana senzacionalna demonstracija simpatij skoro večine delegacij na svetovni gospodarski konferenci razen malenkostnih fojem napram dr. DoKfirssu, da se sveit zelo •zanima za vlogo Avstrije v srednjo Evropi Obenem je pokazala, da veljajo simpatije sveta oni poduki, ki jo je započela Avstrija, ko se je končno spomnila sama nase in n« svojo pravo misijo v Podonavju. Ze pogosto je povsem odlkrito napovedoval, da bo Avstrija nekega dne započela tako pol.i-tifco ln našla z njo podiporo najvažnejših svetovnih činiteiljev. Nadalje je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš poudarjal, da si gospodarski interesi podunavskifo držav ne nasprotujejo. Prejšnja avstro-ogrska monarhija je bil-a gospodarsko zelo zdirava tvorba in treba bo na gospodarskem področju obnoviti prejšnje zveze, da se pospeši razvoj. Nova tvorba, ki jo ima v mislih, bo temeljila na bolijši in bolj racionalni podlagi, opredeljena bo nacionalno in bo deležna mnogo boljšiih razvojnih mož- nosti kakor v preteklosti, ker ne bo nobenih notranjih težkoč m sporov, ki bi oslabije-vali njeno stališče na zunaj. Za Avstrijo so v bodočnosti tri možnosti, priklijtičite»v k kaki velesili, zbllžanje s kako drugo manššo državo v Podunavju ali pa sodelovanje * veliki gospodarsko politični tvorbi, ki je !>o svojem ustroju tudi veiesila, ne da bi na videz prav za prav bila. Tretja rešitev obstoja v ureditvi srednjeevropskega vprašanja sploh ter v zadovoljitvi agrarnih industrijskih dTžav v tem okviru, ki se med seboj dobro izpopolnjujejo in ki Imajo lahko vse skupaj od medsebojnega sodelovanja koristi. Naposled je dr. Beneš izrazil nado, da bi gospodarska konferenca rešila tudi vprašanje medvladnih dolgov, čeprav to vprašanje ni na dnevnem redu. Ravno dolgovni problem onemogoča ureditev in stabilizacijo valut Ce se bodo države vrnile k zlatemu standardu, bo potem tudii lažje znižati carine. Svojo izjavo je dr. Beneš zaključil s poudarkom, da je Mala antanta pripravljena razširiti svoje gospodarske dogovore s pritegnitvi?o novih prijateljev. Medsebojno spoznavanje najboljša pot k temeljitemu zbližan ju Pomen poseta jugoslovenskih parlamentarcev na Poljskem Varšava, 18. junija. AA. Pat poroča: Včeraj je priredil poljsko-jugoslovenski parlamentarni odbor svečan banket na čast jugoslovenskim parlamentarcem. Banketa so se udeležili razen gostov predsednik sejma Svitloski, podpredsednik senata Bogatski (predsednik senata Razkijevič se mudi v Braziliji, kjer obiskuje tamkajšnje poljske izseljence), podpredsednik sejma profesor Makovski, ki je obenem predsednik poljsko-jugoslovenske parlamentarne lige, predsednik izvenstrankarskega bloka Slave'., knez Lubomirski in mnogi poslanci in senatorji ter ugledne osebnosti iz poljsko-jugoslovenske lige. Po banketu so šli jugoslovenski gostje v avdijenco k predsedniku poljske republike. Na banketu sta govorila podpredsednik sejma Makovski in minister dr. Arandjelo-vič. G. Makovski je v svojem govoru orisal zgodovinsko preteklost mest, ki so jih jugoslovenski parlamentarci na svojem sedanjem obisku po Poljskem obiskali, nate je pa v zvezi s tem nagiasil glavne vrliue politične psihologije Poljske in dejal, da spada med te vrline kot najbistvenejša težnja po mednarodnem sodelovanju, te melječa ne na tradiciji, temveč na stvarni oceni konstruktivnih dejstev in tvorb zmožnih za življenje .Za primer teh odlik Poljske je govornik navedel ustanovitev bloka poljedelskih držav. Kot drugo vrlino poljske politične psihologije je Makovski omenil profinjeni občutek za vsake neskladje v mednarodnem življenju. V zvezi s tem je Makovski nagiasil, da Poljska ne more dopustiti, da bi se vprašanja ki se tičejo Poljske, reševala brez njsnih zastopnikov. Poljska politika v mednarodni atmosferi sedanje dobe se lahko karak-terizira z besedami, da Poljska čvrsto zaupa vase, da je odločena izpolniti svojo Prepoved nemških listov vČSR Praga, 18. junija, d. Ker so oblasti v Nemčiji v zadnjih dveh mesecih prepovedale 66 čeških in nemških listov, ki izhajajo na področju češkoslovaške repub!!ke med njimi tudi revije brez vsakega ooli-tičnega enačaja, je sedaj objavilo če?kos!o vaško n-vanje ministrstvo odlak, s kate rim se prepoveduje uvoz 98 listov ;n revij iz Nemčije na Češkoslovaško. Ta odlok predstavlja skor.» popolno prepoved vstga nemškega tiska v Ceškosljvaški, ke/ sr< prizadeti skoro vs- bolj znani listi m revije Nemčije. Korupcija v Nemčiji BerKn, 18. junija. AA. Pravosodno ministrstvo je poslalo podrejenim organom okrožnico, v kateri pravi, da zahteva na-rodno-socialistična stranka od svojih članov, naz mislijo bolj na splošnost kakor nase. Vselej, kadar gre za povišanje al« napredovanje kakšnega uglednega člana stranke, je treba ugotoviti, ali ni dotičnik prekršil tega načela. V nobenem primeru ne sme biti aianstvo narodne socialistične stranke zvezano z izrednirrti koristmi za uradnika. Pcrficina je aretirala več voditeljev komunistov, ki so se skrivaj shajali v berlinskem predirestijti. Med njimi je aretirala tudi bivšega poslanca 0(brycha. Nesreča na letalskem mitingu Nancy, 18. junija. AA. Na letalskem mitingu na fcukaj&njem letališču se je danes pripetite huda letalska nesreča. Neko letalo se je pri od,letu zaletelo v vogal hangeria in se zrušilo na množico. Ena oseba ie mrtva. 10 pa ranjenih. _ SK Hirija, nogometna sekcija. Radi izrednih dogodkov se sklicuje za danes ob 20. strogo obvezen sestanek, katerega se morajo udeležiti naslednji igralci prve skupine: Malič,- Rožič, Brfflez. Strehovec, Unter, Varčič. Poeačnik, Belak. Ilovar. Rihar, Lah, Verovšek. Svetic. Doberlet. Pfeifer. žitnik 1, Zupančič in Grintal. Pomenili se bomo tudi o programu v prihodnjih dneh (tekme z Ra-pidom, Kolinom. Vienno. Admiro in Cra-covio). o turneii po inozemstvu in novem trenerju. Ker je sestanek izredno važen, se mora vsakdo sestanka udeležiti. V torek se morajo zelasit' na igriSču vsi oni igralci, ki še niso oddali svojih slik, da se bodo slikali. dolžnost, ki ji jo naiaga njena zgodovina in njeno prepričanje o pravilnosti te politike. Svoj govor je Makovski sklenil z željo, naj bi to prvo bližnje seznanjanje med poljskimi in jugoslovenskimi parlamentarci pripomoglo do čim večjega zbli-žanja med obema narodoma. V imenu gostov je odgovoril minister brez listnice dr. Andjelinovič, ki se je predvsem zahvalil za topli sprejem, ki so ga doživeli jugoslovenski parlamentarci na Poljskem. Nato je med drugim izvajal tudi tole: Na svojem potovanju smo prišli tudi v koridor. Toda tega koridorja nismo opazili, ker smo povsod, kamor smo prišli, videli in čutili, da stojimo na poljski zemlji in da smo med čisto poljskim narodom. Spoznali smo, da se ta »koridor« v ničemer ne razlikuje od ostalih poljskih dežel. Poljskega koridorja nismo videli, zato smo pa videli poljsko Pomorjc in poljsko Gdinjo. Pri teh besedah so vsi prisotni burno aklamirali govornika. Ko so se ovacije polegle, je g. Andjelinovič dal izraza divljenju jugoslovenskih gostov nad velikim delom, ki ga je Poljska napravila ko je iz ničesa ustvarila veliko pristanišče Gdinjo, s čimer je dokazala svojo ljube zen in zvestobo morju. Svoj govor je dr Andjelinovič zaključil z besedami: Nihče ne more brez nas ali proti nam izpremenizi tega, kar smo ustvarili z orožjem v roki Varšava, 18. junija. AA. Jugoslovenski poslanik v Varšavi je priredil večerjo na čast jugoslovenski parlamentarni delegaciji. Večerje so se udeležili predsednika sej ma in senata, predsednik vlade Jederzeje wicz, zunanj' minister Beck in predsednik izvenstrankarskega bloka Stavek. Po večerji je bil sprejem, ki so se ga udeležili poljski politiki, književniki, novinarji in člani poljsko-jugoslovenskih društev. Poplavna katastrofa v Franciji Pariz, 18. junija, g. Silni nalivi zadnjih 24 ur so povzročili v srednji in južni Franciji veliko škodo. Najbolj prizadeto je me sto Lvon, kjer je voda 2 km daleč izpod-konala tkzv. nasip Rdečega križa. Nekatere manjše ceste in ulice so sploh izginile s površja. Drugod so se napravile po m.ter globoke luknje, ki ogražajo varnost prebivalstva v tem mestnem delu. V ostalem po ročajo o poplavah tudi iz dru ;ih franco skih mest. Ponekod s'.oii voda meter vi soko po cestah. Ker deževje še ni poneh? Io, je treba računati, da se bo položaj št poslabšal. Smrtne žrtve v Španiji Madrid, 18. junija. AA. Po dosedanjih ugotovitvah so nevihte in neurja v pokrajini San Sebastian zahtevale 10 smrtn'ozna tudi veseloigro, in sicer prav tako kakor v vseh nijansah divje strasti in ognjevite ljubezni. Vsekakor želi Viljem Thiele prav kmalu dovršiti vse priprave in pričeti film z M. Jeritzo. Od filma si obeta ogromen uspeh, ki bo nadil najbolj razvajenemu okusu filmskega gurmana popoln umetniški užitek, uspeh, ki bo zasenčil vse dosedanje uspehe, kar sta jih doslej dosegla tako berlinski kakor tudi ameriški film. Iz akvaristove torbe O cenah tujih ribic in drugo Za razstavo na pomladnem velesejmu je Klub akvaristov v Ljubljani naročil precejšnje število tujih ribic, da jih odstopi po razstavi poedinim članom. Iz roda zobčastih krapovcev, ki rode žive mladiče, je naročil' guppvije, gamb.ise, gi" rardinuse (reticulata) in xypliophoruse, dasi so to navadne ribice, ki se prav hitro raz-plojajo. Zakai jih je naročil? Ker se akvaristom v Ljubljani ni posrečilo vzgojiti potrebno število mladičev, da bi jih stavili klubu na razpolago. Gori imenovane in njim sorodne vrste ribic so silno plodovite in v enem letu dobiš od enega parčka 80 do 200 mladičev. Glavni pogoj je, da oddvojimo pravočasno samice, ki jih denemo v majhen, z vodnimi rastlinami gosto zarasel akvarij. Ko pride Čas, izmeče samica žive mladiče, ki jih pa poje, če se ne morejo mladiči skriti. Skrb akvarista mora biti, da ne prezre kritičnega časa in da samico pred porodom in za časa poroda, ki traja več ur, obilno hrani z vodnimi bolhami, tubifeksi ali pa z drugimi hranili, sicer ni čudno, če se loti samica lastnih mladičev. Če bodo akvaristi tako postopali, jim ne bo težko razstaviti te navadne ribice ob priliki prihodnje razstave, sicer jih morajo kupiti v tujini in plačati po 15 do 30 Din za parček, kar je gotovo preveč in odveč. Teže ie dobiti mladiče od drstečih se zobčastih krapovcev. Iz tega roda so bile zastopane 4 ribice iz vrste panchaxa, naši ščuki podobne ribice. Cena parčka 40 Din. Iz roda characinidae so bile tri vrste nežnih majhnih ribic. Characinidae (salmerji) imajo med hrbtno in repno plavutjo tik pred repom tako zvano tolščenko, to je kratko plavut kakor pri naših postrvih. Parček do 50 Din. Od ostrižev 60 bili na razstavi mladiči ostrižev - bisernikov. Cena po 12 Din Labirintovcev je bilo več vrst. To 60 hvaležne ribice, ki pridejo po zrak na gladino vendar potrebujejo toplejšo vodo. Cena narč-ka 23 do 50 Din. Bilo je še mnogo drugih ribic po precej mastnih cenah. Če pomislimo, da bi mogli naši akvaristi te ribe s strokovno nego splaviti do drsti, odnosno do razmnožitve v svojih akvarijih, se nam vsili nehote vprašanje, zakaj tega ne store. Ostalo bi mnogo denarja doma in izostala bi razna iznenadenja i>o poginu ribic, ki pri nestrokovnem transportu in premetavanju po kanglicah silno trpe. Da bi se pa ribice raz množevale v akvarijih, bi se morali akvaristi specializirati, to je gojiti bi morali v posebnih akvarijih samo poedine parčke, ki bi gojitelje prei ali slei razveselili s svojim naraščajem. Stremljenje vsakega akvarista pa naj bo. da se mu ribe razmnože. Vsem pa priporočam, da ne pozabijo naših ribic, ki so tudi zelo lepe, žal so pa mnogo trdnejše, skromnejše in po zelo nizki ceni, sicer bi jih gotovo mnogi akvaristi gojili. Mnogi bodo ugovarjali in rekli, da prekašajo ribice ekvatorialnega pasa glede barv naše domače ribice. To je do neke meje utemeljeno, ker toplejša voda in obdajajoča jih raznobarvna jjžna flora, kateri se ribe prilagode. povzročata pestrost barv toplovodnih ribic. A tudi naše domače ribice, če jih denemo v toplovodni akvarij, izpre-mene svoie barve in se leskečejo v raznolikih barvah. Pisan ec postane v topli vodi na hrbtu teninorjav. ob straneh se pa sveti ze-lenozlato. pezdirk se pobarva rdečemodro, pri pisanki se prikaže lep kovinast trak vzdolž života in koreni plavuti postanejo rdeči, zelenika dobi "kovinastozelen trak vzdolž života in se leskeče kakor živo srebro. linj se okrasi okrog škrg z biseri, enako tudi okun in ostriž. rdečeokica je modrikasta s srebrnim bleskom in z rubina&timi očesi. Tako si vse naše ribe v topli vodi na-denejo krasne obleke, kar je povsem pri-rodno. Ni mi namera, da izpodrinem eksote iz naših akvarijev, dolžnost mi pa je, opozoriti tudi na naše ribice, ki so žal mnogim akvaristom neznane. Prepričan sem, da bi mnogi akvaristi kakemu Siamcu, Japoncu ali Američanu utegnili točno povedati vse o ribah v azijskih in ameriških vodah; če bi jih pa ti tujci vprašali po ribah naših voda. bi se lahko prepričali, da poznajo naši akvaristi do 60 naših domačih vrst komaj deset, in še te zelo površno. Ta ugotovitev pa ni laskava za nas, ki bi se morali kot domoljubi intenzivneje zanimati za našo domačo vod- no favno. Isto, kar je rečeno o favni, velja tudi za našo vodno floro, ki v ničemer ne zaostaja za tujimi rastlinami. Potrebno je samo, da ee seznanimo z njo. O. S. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi". Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčieo, ker odpravi zastaranje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili draži ji vost živcev. »Franz Josefova« grenčica še dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Roparski morilec in požigalec Mostair, 18. junija. ^ čerpji je bil pomiri jen grozen umor, izvršen 14. t. m. v Mostaru. žrtev zločina je bila bogata starka Mara KiruJjeva. šef policije je taikoj po umoru dal aretirati več oseb, o katerih se je sumilo, '^a so v zvezi z zločinom. Med tem pa se je ugotovilo, da so vse aretirane osebe nedolžne. V času, ko so ti osumljenci sedeli v zaporu, se je morilec m<"rr.o vi; Te-ha/jal po Most a ru in se celo u lo.ežil po-gTeha svoje žrtve. Na večer po pogrebu je šef policije Pa-šič začel sumiti, da je zločinec morda 2 8,letni Dušan čupkovič iz Most ar a. Pri zaslišanju je Dušan v začetku odločno odvračal o'di sebe vsako krivdo, a preiskava proti njemiu se je nadaljevala. Dognalo se je namreč, da je do nedavnega stanovala v hiši umorjenke sestra osumljenega Dušana. V hišo je zaradi tega pogosto zahajal tudi Dušan, ki so mu bile spričo tega vse hišne razmere znane. Po neprestanem zaslišavanju je zločinec včeraj ztimitratj priznal svoj zločin in ga policiji podrobno opisal. Morilec je 14, t. m. dopoldne prišel v hišo umorjene starke in se z njo raz.govarjal. Pri razgovoru je kadil njene cigarete in tuhtal, kako bi ubil sta.rko. ženska zaradi svojega gosta ni niti obedovala, ker je čakala, da se Dušan odstrani. Nekaj pred 13. uro pa je Dušan zgrabil sekiro, ki je bila v (bližini, in udaril starko po glavi. Sekiro je pozneje vrgel v stranišče, kuer so jo tndi našli. Po udarcu je Dušan menil, 'da žrtev še ni mrtva, pa ji je zato zmašil v uista še žemper. Morilec je ostal pri svoji žrtvi vse popoldne do noči, ko je zažga.l hišo in jo zapustil skozi glavna vrata. Truplo starke so iz goreče hiše rešili. Kakor kaže, zločinec ni našel pri Km- ljevi denarja v gotovini. Vzel je menda samo dve preprogi, svilen dežnik, nekaj svilenega perila, dragocen srebrni turški servis za kavo, 'dvanajst srebrnih žlic ia nekatere drage dragocenosti. Vse te predmete je nese! domov, kjer jih je policija včeraj našla. Doslej se še ni ugotovilo, ali je imel morilec tudi pomočnike. Po nekaterih znakih sodijo, da ni sam izvršil zločina. Hude preizkušnje brezposelnih rudarjev Zagorje, 18. junija. Brezposelnost naših rudarjev je huda zadeva občin, ki nimajo mnogo sredstev. Zato si rudarji pomagajo sami kakor pač morejo. Meseca aprila je bratovska sklad-nica po nalogu glavne bratovske skladnice v Ljubljani obvestila brezposelne rudarje, da lahko dobe delo v rudnikih ob bolgarski meji. Bratovska skladnica jim je preskrbela vožnjo 111 so se 24. aprila odpravili na potovanje. V Učiem dolu so dobili zaposlitev. Zaslužek je bil od 32 do 38 Din za 8 urno delo. Meseca maja so napravili 31 šihtov. A velika težava je s prehrano, ker rudniški konsum razpolaga z majhno količino življenjskih potrebščin, in še te so drage, ker se dobivajo le na bone. Denarja so"le enkrat dobili od 30 d .• 40 Din. sicer na samo bone. Ako so hoteli dobiti živeža, ki ga konsum ni in.c!, so morali druge reči vzeti na bone in dati za polovično ceno Rudarji so zahtevali plačilo, a vodstvo rudnika jim je vedno obljubovalo, da kmalu pride denar cd centralnega ravnateljstva iz Beograda. Naposled jim ni kazale drugo, kakor da so službo zapustili, po sebno še. k ie zaloga v konsumu oošla in bi ostali brez hrane. Nekateri so se odpeljali z vlakom do Beograda, drugi jc mahajo peš. V Beogradu so jim obljubili, da bodo zaslužke od 500 do 600 Din, kakršne zneske imajo na dobrem, poslali po po šti. kadar družba dobi denar za premog Dne 16. t. m. je prišlo 6 rudarjev v Z i gorje, drugi pridejo peš kasneje. Poved-' so, da je dela dovolj in bi zaslužek ne bi! slab, samo če bi dobivali plačo v denarju da bi lahko sami kjerkoli kupovali živ ljenjske potrebščine. Družba, ki je lastni ca tamošnjih rudnikov, ima baje tudi več drugih tovarn, tako da drobni premog pr rabi za svoje tovarne, a drugega dragr proda državi. Podjetje glede ruda-skegr zaslužka pač ne postopa prav. Kes ču-'nc je, da nima denarja v gotovini. Koliko časa bodo čakali na izplačilo, bi naši rudarji kaj radi vedeli. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10 000 dinanov; OGLASI V«a.ka ooseda 50 par; ia da^r'*- m-^lova ali ia Šifro na 3 Dtn. (1) Frizerko popolno v ^r.rf-KL. t zna n." m nemščine. sprejmem !ak in žensko moč k: je :zvžbana v ponikla-nju. spretne »Tribuna« F. B. L.. Ljubljana Ka,-lovska eeeta 18537 1 Mesarski pomočnik k- zna sekata pri (Vikn, d • > b službo. \ poštevajo r-amo dobra spričevala. Na- v ogiasnrm oddel-ki! »Jutra«. Ib545il V »aha beseda 50 ; ia. dajenje naslova ali *a šifro ps 3 Din. (2) Pek sprejme vsako delo P'.-!!1« postranska stvar. Vekotslav Furman, Loče. 18503-2 Pekov, pomočnik 19 let, zdrav, močne po »•ave. išče službo v L:uh ljani. Ponudbe na og:«sni oddeiek »Jutra« »'-»d »Delaven«. 18519-2 Vesten možak v najboljših !et!h. ks ob vlada slovenski iti s-rb-i hrvatski iT) nemški jezik popol m^nifl, z najboljšo preteklostjo, sprejme t»Inž Vi lovskega čuvaja, silile ni ka.j primernega. Cenj. Ponudbe prosi pod šifro »Oo-en;« va?« na oe-'a.«.n,i oddeVk »Jutra«. 18525-2 Službe išče poš'en» 'n marljivo dekle, vajeno meščanske kuhe in rvorup-avljanja finih s-oh. — Xrts'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18-IR5-2 Prvovrstna šivilja priporoča ua d-om. — Gregorčičeva ulica š-t. 7, pritličje. kevo. 18567-2 lft.000 Din nagrade kdor preskrbi miaderm) mo®u kakoršnokoH službo. pnnudbe na ogla?™ oddelek »Jutra« pod »Si-giun.o«/3&3. 18547 2 Deklica z dežele že-li me«to frizerske učenke. — Nas^v v ogla.su em oddelku »Jutra«. 18395-2 Mlad natakar iivežban v kavarni in re-stavrac. st-roku želi pre meniti (*!uf.bo s 1. julijem n»j'« ;e v Ljub';:ini aii pa na sez*jo Ponudbe na ndoelek »,!u"ra« pod š:fro »Pniien iaV)2-2 Boliše dekle z m-iransko 5-o!o, vajena Sevanja !n ni-u in vseh lasjiih delih, želi takoj premerit/i službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Frizerka«. 1&576-S Večletni poslovodja mešane stroke Išče službo kjerkoli, greni tudi kot trgovski pomočnik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Primorec«. Šivilja z obrtnim listom Išče mesta ali sprejmem dru-žabniro. Imam stanovanje ln stroje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod »Izurjene«. 18633-2 Prodajalka mne »troke. išče m"?t« v špeeeriji ali delikate»i. Popise na oglasni oddelek >.Tu,t.ra« p"d »IVvbra moč«. 18229-2 Kovaški pomočnik vojaščine prost, trezen, dobro Izurjen. Išče za takoj. kakr5nokoll zaposlitev. Lojze Lopat.tč. Krška vas. 16005-2 Kot kuharica m vse k maM druž:n.i a.H h gospodu že'i iti bol:ša, 47 let (»Tam ženska, ki govori slovensko i.n nemško, t.er ima večletna epričev« la N'aj^aje b? šla na RleJ, oo>.;r. frtiid' kam dru.ffa.in. — Na»iov v og-nsnem oddelku »Jutr««. 18172-? U' K* 1 »ifja.ii trg. značaja po 1 Mn beseda; za da janj« tiariova ali za šifro S Din. — Ogla« socialnega značaja vaa ka beseda 50 par; za dajanj« na^lorv* ali sa »ifm p« 3 Din. (6) Kompletno posteljo in romii-valmi-k prodam. — Nasikfv v o^asnem oddelku »Jutra«. 1&J82-6 Kompletni inventar za mlekarno, vimotoč ali delikateso ter 3 okrogle mize, omaro za led, w ■»ko raj movo, naprodaj. — Nas!o.v v oglaemem oddelku »Jutra«. 16514-6 Dve medeni postelji z ttoč.niima omarieama in umivalnikov ter We okove kozaree za vkubovanje iin navadne po^e^ii prodam. — Naslov v oglasnem n dd ej - ku »Jutra«. 18539-6 VVeckove kozarce za vik-uhavanjo sadja, kupite pri Jagodič. Celje, Glavni trg. Cenik zastonj. i 8352-6 •Norveško ribje olje najfinejše. s.veie, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju Picoo|.i, TjrrSe-va (Dunajska) cest« 4t. 6-08-6 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje nasfova ali u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega *nač«.j* vsa ka beseda 50 par: za dajanje naslova aii za Šifro pa 3 Din. (7) Smrekovih aH borovih drv popolnoma suhih, kupimo večjo količino. Pomvdbe na Dekor, z. o. z.., keramič na tovarna. Ljubijana \1I. 18500-7 Toaletno steno rabljeno, kupim. Ponudbe 1 navedbo cene na oglas, oddielek »Jutra« rmd - šifro »Toaletna atena 1933«. 18437-7 Coln CKielboot) na 2 ali 4 vesla <1 obro oh-«n-je.n. ku.pi,m. — K«s'lov v oglainom oddelku »Jutra«. 18580-7 Plačam do 500 Din za kg pis-em n let 1950 do 1870. Ponudbe na podružm-co »Jutra« v Mariboru pori »Inozemec«. 17507 7 Star štedilnik rn.ize, stole in otmaro za steklo knipim. Nasilo-v pove oglasni oddelek »Jutra«. 18654-7 Omaro umivalnik, kompletno posteljo tn nočno omarico. mehek les, čedno, kupim takoj posamezno ali skupno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18637-7 Kupujemo miške (žive) po 2 Din. pasti i»-posojamo. Histološki institut, Zaloška cesta štev. 4. 18627-7 Kompletni aparat za brizganje barve (Spritz-aparat) kupim. Karlovška cesta 4. 18605-7 Registrir. blagajno kupim. Ponudbe na oglas*™ oddelek »Jutra« pod šifro »National c. 18613-7 za besedo. Oglasi cijalnega značajB po 50 par beseda. Za dajanje naslona ali za Šifro t Din, oziroma 5 Din. (M) Moško kolo dobro ohranjeno, decimalna tehtnica in harmonika naprodaj v Marmorno v i u-l St. 13. 18434-11 Kolo v dobrem sta.njn za 580 Din proda Mlakar, Gospo ske uJica 10. 18053-1] Moško kolo za 750 Di n na proda j na Mir ju. Languso-va u'Hca 23. 1 «602-1.1 Avto, moto Vsaka besed« 1 Din; z« dajanje a&Aim aii za Iifro pa 5 Din. (10) Rabljene avtomobile oove »Renault« rezerv ne dole kupite pod osno: Cesta na Roimik Ste-v. 19. 8295-10 Indian Big Chief s prikolico se zelo ugod-.to proda. Vlnocet. Vič prt Ljubljani. 18673-10 Šestsedežen avto pokrit, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam. Po-ntulbe na oglasni odde ek »Jutra« pod »šestsedfžen«. 17956 10 Vijaka beseda 1 Din-, za daja.nj« na»lova ali ta iifro pa S Din. (20) Parcelo ob Vodovodni cesti aH za Bežigradom kinpim. Ponudbe na oglastni oddelek »Jut.ra« pod »Ku.pt e«. 18480-20 Tristanovanj. hiša no.va, z velikim vrtom na prodaj. PotrebeD kapital 55.000 Din, diru.go hi[Htte-ka. Vprašati pri Ivan Kog, Krekova 5. Tezno pri Mariboru. 18501 20 Hišico ervosUtnovaojsko, b!i®ti Ljubljane ali Maribora k*-ttiin. P'»čsm 25.000 Din v gotovini, ostalo prevzamem dolg. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18517-20 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Za 15.009 Din lahko takoj prevzamete v ptujskem okraju na najlepšem prometu tigovin« z mešanim blagom. ka kor vse pravice, inventar in štela že. Ne *!ov v ogl. oddelku »Jutra«. 18504-19 Dva lokala v sredini mesta oddam — enega takoj, enega pa » L avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 185o8-19 Lokal za trgovino t mešanim blagom oddam ženski osebi. V. Kaste4>c. Poljanska 41. 18543-19 Velik lokal na wglu v kioskih Scher-ban-morve-ga dvora v Mariboru in tudi manjši iokal istetam, se takoj odda »ta v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditn-em zavodu v Mariboru (ScherbauimOT dvor). 18094-19 EEE2SJ Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro n« 5 Din. (16) Potrebujete denar? Zaupajte sploh svoje skrbi pos-vetovaimici »Mar-stan«, Maribor, Siovenstka ulica 22/L (Vpisnina 10 Din.) 18469-16 Kdo mi posodi 60—80.000 Din na lepo in udobno posestvo v ljubljanski okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod nnafiko »Ugod.oi pogoji«. 18115-16 Zagotovite si taste u domačijo to PrezskrDco (KKloCnoet. Brezobrestno posojilo za zidavo lastnega doma odplačilo obrestnih dolgov izplačilo dedSčint-ln dote dose2ete kot član zadruge Moj Dom Ljubljana, Tyrševa cesta 31,1 105-16 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (šl) Sobo in kuhinjo odda Jomkovič, Rofna dolina. cesta XI/13. 18G06-21 Komfort. stanovanje 2 sob. kuhinje oddam t« 1. julij. Mesečno 4i50 Din. RoSna doiima. c. XV/15. 18507-31 Stanovanje 3 sobno, pritlično, z vrtom oddam. Cig'erjeva irlic« 4. No-vi Dduiat. 184©<3-31 Dvosob. stanovanje pritlično, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18KM--31 Trisob. stanovanje z vsemi pritikl.imomi v bližini Tivolija. 10 minut od glavne pošte. oddam za ivgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18537-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; aa dajanje naslova ali za Kfro 3 Din. (21-a) Dvosob. stanovanje išie « 1. avgustom tričla-n ska druž.;jia. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »3 osebe«. 18607-21/a Sobo in kuhinjo išče mlad zakonski par za jiuiij v bližini sv. Jakoba ali diol. m-o stu- Ponudbe pod »Svetlo« na oglasni oddeiek »Jutra«. 18490-21a Zakonca brez otrok iščeta enosobno stanovanje ali mesto hišnika za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Državni nameščenec/34«. 18542-21 a Obitel] brez otrok išče z avgustom ali septembrom dvosobno stanovanje, Wiau centra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Višji državni uradnik«. 184il8-«M/a Ti v'*aka beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali '.a šifro pa 5 Din. (301 Trajno kodranje cele glave 80 Din. KaroJ D i n v e r, pri cerkvi sv. Petra. 18438-30 Milostiva! Vaš krznen; plašč čer poletje najsk'bne;e konzer vira tvrdka L. Rt>i. Ljub .jana. Mesu* trg 5te>v. 5. Obenem »tega 'ekom po 1-etja za polovično temo oopravt 'jo modernizira. — plačljivo Jele jesen- pr prevzemu. 15336 31' Avtotaksi št. 64 je vljudno priporoča, tele foo 3390 15093-30 Mt/jstrica kozmetike Slava Ciril Beethovnova ulica 4tev. 15 (vis-a-vis tifbot.ič. z?rad'h) je pn.pn-oča za najmodernejšo nego. 17477 30 Kdor 1 S č e t*sluika, plač« u vsako besedo 50 par; za naslo>v ali šifro 8 Din. — Kdor n n d t zaslužek, pa za vsako besedi 1 Din. za dajanje naslov« ali za šifro p« 5 Din. (3) Entlanje I m 1 Din ažur U m 2 Din pllslranje, montaža brldgestot pranje ln likanje vezenin. ročno vezenje, monograml. strojno vezenje ln pred- tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska cestn ta /IV. 155-3 Glasbila Pokonče vanje mrčesa e dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zot Dunajska ta/IV. 154-3 Vsaka beseda 1 Din j 7» dajanje naslov« aii 7-a Šifro pa 5 Din. (26) Pozor godbeniki! Prodam 32 komipl. instrumentov na pita < u Si oseb, vse v zeio dobrem stanju. Ni tr->b« n kakčb popravil. Oena zmerna. Za informacije se ie obrniti na kavarno >Bo;*.ji gaj«, Zagreb, Ha rarr.bt šičeva 00. 18511-36 Pianino s>koro nov, s krasn-m gla-som. proda Dobrajc v Mariboru, Tattenbachove 21. 18461-26 Pozor, pevska društva »n šole Harmonije od 2200, piani-ne pa od 10.000 Din na prej dobite v tvornioi Ivan Kacin. Domiaie. Zahle vajte cenik. 16638-26 Ratv& Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aii za šifro pa 5 Din. (37) Aleksandrovo otok Krk Najtopleje ee priporoča pen ston »Jelisava« ob morju. 2 minuti od kopališč«. — 50 Dm. 174-41-37 Občutek sigurnosti dosežen e pravilno nego kože, vam daje posebno dražest. Z uporabo Tbiosept mila boste tudi vi to do segli. 169-40 Radi opustitve trgovine pod ceno razproda zalogo s:omniko