15. številka
Trst v nedeljo 15. januvarja 1905.
Tečaj XXX.
Wm~ Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj.
Peaamičiie storilke <*e prodajajo po 3 novč. (6 stotinki » mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Ctlji. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sežani,
Nabrežini, Novemmestu itd. itrlase in naročite sprejema uprava lista „Edinost", ulica G'orrio Galatti št. is. — 1 radne ure so od 2. pop. do zvečer. — Cene ocla«»om 16 st na vrsto petit; poslanice, »smrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFOH Štev. IV*?.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece tt K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne frankov a u a
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik tconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It. 18. Ptošno-hranilnični račun št. 652.S41.
Brzojavne vesti.)
F uski konjeniki napadli japonski železniški komisarijat.
TOKIO 14 (Ret'terjev biro). Poročilo iz aponskega glavnega stana z Liaotuoga pravi, da fo ruski oddelk , ki pripadajo očito k k' njeništvu generala Miščenka, z drugim gar inim pešpolkom ia 12 topovi napadli ja pnski Železn iki komisarijat pri N;učvaDgu, a b li so odbit ter so Izgubili Da manje *0 mrz.
TOKIO 14. (R uterjev biro). Ru*ki ko-njen asi oddelki r^zv jajo južno-zapadno od L aojanga živahno delavnost ; ieti hočejo očito odrez t železniško zvezo ter utruditi armado X gjevo, ki ima ojačiti armado maršala O ame.
TOKIO 14. (Reuterjev biro). V voja-šk h krogih ee te pričakuje, da bo napad generala M «čenka na Niučvang in Niufa tuog provzročil ve?ih težav. Tudi ao izdane odredbe, da se Četam, ki po izvedle napad, drfže umikanje. Te čete se morajo trrej 1 rzo umakniti, ako nočejo biti ujete. S d: ee, da so krzaki južno od L;ao izvršili velike vežbne manevre, da bi napadli železnico ter da bi vpleaili težke topove generala Nogija, ki so na j o*a na Saho.
Viši policijski mojster Trepov.
MOSKVA 12. Vidi policijski mojster (i M. Trep»v, ki se pola v vztočno Aeijo dj razp lag > generala Kuropatkina.
• Za baltiško eskadro.
PORT LOUI5 14. (Reuterjev biro).
Neki
parn s »M*8Mggjre marirtime« je 12. t. m. zkrcal za Ruse 4000 omotov. Prekli-eaje se vest, da to videlr na severju Madagaskarja jsponak'* križarko, temu nesproti »3 zapaz il vo ne ladije ta zapedai obali otoka Mauritius.
Uho d Japoncev v Port A rt ur
LONDON 14. »Daily Mail« poroča is Tokija od včeraj : Danes eb 10. uri predpo-ludne s J Japonci šli svečano v Port Artur. ' Oddelek obitoj
eč iz pehate, koDjeoiš:va in p ')(nirjev je marš ral od severja v sirokib kolonah ob zvi k h rogov skozi mro m novo me-:% M jžtvo je bilo goboko ginjeno, ko so n ob fronti razetreljene in okrvavljene zi tave. Ruski in kitijski prebivalci hodijo ssdsj mroo po nvojib p ulih.
Ladij a zaplenjena.
TOK I JO 14. <Reuurjev
b:ro.) Japonska
t rptd »vka št. 72 je predvčerajšnjem zaplenila angležki parnik > Lethingt <n«, ki je vozil i remog v Vladivot-tok. Parnik je bil odveoaa v Saseh *. Pom raki urad objavlja, da si orga n zuje dru*a eska ira p^danorak h čilnjv.
Car je dal za rusko brodovje 300 milijonov.
LONDON 14. »Times« peroča iz Ko-danja, da je dal car od svojega privatnega imetka 260 milijonov f ankov za oboroženje tretje eBkadre in 130 milijonov pa za četrto eek^dro.
Kozaki uničili japonske zaloge.
PARIZ 14. »Agence H*vas« poroča iz Tient?ina, da je 500 kezakov uničilo zaloge Jspoccav v Kaapance pri Niučvaogu.
Brzojavne vesti.
Državni zbor sklican.
DUNAJ 14. Jutrajšoja »Wiener Ztr.t priobči cesarsko pismo, s katerim se skliče državni zbor na 24. t. m.
Imenovanja v Rusiji
PETROGRAD 14. Car Nikolaj je po-delil vtLkemu knezu Sergiju podobo Aleksandra III. na Andrejevem traku, da jo nosi na prsih in pomočniku ministra za zuaanje stvari, kuezu Obolenskemu red Aleksandra Nevakega v briljantih.
V državni svet so bili poki cani : člen ministerstva za notranje stvari Balažev, od poslanec v Madridu Ševi<5 pomočnik finančnega ministra Romanov in pomočnik generalnega guvernerja v M:skvi Buligin.
Finančni minister je bil, pridržavši svoje meato, imenovan državnim tajnikom in guverner okraja črnega morja Volkov mestnim glavarjem v Moskvi.
Francozka zborniea.
PARIZ 14. Zborn ca je telo dobro obiskane. Nadaljuje sa debata o interpelac ji glede |«olit ke vlade.
Štrajk premo ga r jer.
E3SEN na MURI 14. Šievilo =trajkov-cev znaša 47.795.
Štrajk.
LONDON 14. Kakor poroča »Times?« iz Montevidea, je tim izbiuhnil štrajk železni-čarjev.
Spremembe t opravi Moskve.
MOSKVA 14. Ganeralni guverner ve-1 k. knez Sirg j Aleasandrović je radi bolezni odpuščen iz svoje a užbe ter je imenovan vrhmm poveljnikom moskovskega okrožja.
Načelnik gubern je kavkaž^ega okra'*a knez Galicin je tudi odpušSen od svoje dose danje službe.
Avdfjenca pri sultanu.
CARIGRAD 14. Avstro ogrski poalaDik baron Celice je bil po Belamltku vsprejet od suitana v avdijecc , na kateri je predstavil Ugacijakega svetnika ter poveljnika in šthb avfctr.j«»ke vojne ladije »Taurus«. Vse m je pjdelil sultan cd ikovanja.
Iz Hrvatske.
Zagreb, 13. jan. lV»0o.
Po razmerno dolgi pavzi je imel neš sabor včeraj zopet enkrat sejo. Zanimanje za to sejo je bilo po vsej deželi veliko in splošno. Kakor je namreč znano, so se bili le dai raznesli glasovi, da bo v tej seji sabor razpuščen in razpisane nove volitve po — ogrskem uzoru. V zadnjem svojem pismu aem že nekaj govoril o tem, a danes mi je dedati, da bi se pri nes res megle — vrlic dementiju cfisijoznega in na pol cfieijoznega novinstva — razpisati nove volitve. To pa iz razlog?., ker niea danaŠaja vladna veČiaa ne ugaja več niti madjarski opoziciji sami. Ta opozicija, ako prodre z znatnim številom svojih zastopnikov postopala bi z našimi »štiridesetimi « kakor s kakimi panduri ali slu-gami. Id iskreno rečeno: naši niti ne zaslu-žujejo boljega za svoje »delo«. Radi tega treba stare zastopnike zameniti z novimi, s čemer se spremene osebe, nikakor pa ne zi-stem. In ta sprememba se je imela izvršiti z raffpusčenjem našega eaborn in novimi volitvami, kakor je tudi jeden od našega opozi-cijcnalnega novinstva javljal iz zanesljivega vira.
Nu, včeraj je bila ta željno pričakovana seja, ali do razpuščenja sabora ni prišlo. Vendar se more lahko dogoditi, da pride do tega v jedni bližnjih sej. Ali ni smeti še le čakati na ta moment, ampak započeti se mora takoj z živo agitacijo. Ako bi prišlo do novih volitev, nudila bi se prilika Peja-caevichevi vlad:, da nam pokaže, v koliko se razlikuje od vlade Khueaove v izvajanju volitev. Kajti volitve v Daruvaru, Iloku in Dolnjem Miholjcu so pokazale, da vlada ne misli odreči se starega zistema v izvajanju volitev: podkupavanja, groženj in bajonetov. Vaakako pa bi se opozicija — kakor Bem naglašal že v zadojena pismu — slabo okoristila s temi volitvam', ker je popolnoma nepripravljena, razcepljena v mnoge stranke in strančice, ki se bijejo med seboj na radost in korist tretjega.
Poznano Je, kako so Madjari se svojim ziatemom centralizacije na železnicah storili silno pogreško, kakcišaje ne nahajamo več v nijedni drugi pokrajini. Oni so ves promet zaobrnili n Budimpešto, a provincijo so zapustili tako na mi los j in nemilost, naj se le ona sama s pomočjo vicinalnih železnic spoji z ostalim svetom. Ne treba neglašati, da po tem zistemu centralizacije imamo mi Hrvatje največ škode. A psleg tfg», da imar^o veliko škodo, Be ne moremo v svoji rojstni hiši posluževali m državnih železnicah svojega ma terinega jezika. Kakova vaebovpijoča krivica je ta, za to nam je najbolji d >kaz okolnost, da v novejem času celo sami Madjaroni zahtevajo, da Be na železnicah v Hrvatski
PODLISTEK.
i0i
Prokletstvo.
Zgcdoviaski roman Avgusta Šenoe — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel m. C—6.
X.
—	To da je G rjauski pisal, Nikola G t anski ? je rekel škof osupneno.
—	V.d m, da ne verujtš. Pridi ! Pridi ! Pred on:m oltarjem gori avetiljka ! Reksi to - redovnik povlekel šfct fa d > malega oltarja, a jer je ia zveličanje duš pokojnih kanonikov goreia svet 1 ka.
—	Na ! Citaj ! je rekel Quirin', poteg-div> iz nedr.j bet pap r,a in ponudivši ga Pavlu.
i' je pristopil k luči, ratmotal list in rače. čitati. Bolj a bolj »o se mu r-esle roke, bolj in bolj mu je prebledeval obraz, doč m je Benečan iz»pod kapuče motril njegov obrat.
—	.Sramota ! Prevara ! je eBr.knil Pavel, izpust vši pi§mo.
—	Je li, šktf! A naš d ž 1, ntšs sveto-vaUtvo ne vaprejema takega hinavskega pri jateljstva, je dudal Qu rini. Ako so prevarili vas, Bvoje ljudi, kako ne bi nas, tujce!
—	Kaj je rekel dožd?
—	Da je kralj-ci Mariji prijatelj, ali da nima vzroka za ^rep r z vami. To da je vača domača stvar, v katero se noče mešati benečanska občina. Čitaj, je nadaljeval Qui-rini, podavši mu t^rug list, v katerem je v -sel pečat od svinca.
—	Da, je odgovoril Pavel, prečitavni doždevo pismo in povrnivši je Benečanu, rr-snioo si g tvoril.
—	Nu, smo vam li prijatelji, ali nam veruješ, kakor tvoj prijatelj vranski, ki nam je pritbČil pogoje vašega miru ?
—	Prior vraoski ? Da, da ! Verujem, je potrdil škof, ki so se mu prsa dvigala od s lne jeze, in pogledal je Benečana od strani.
—	A kaj si odločil ?
—	Kaj ti ?
—	Nemudoma se podam v Budim, da isročim poslaniku odgovor. Reci, kaj si odločil. Daš li sorodnico palatinovemu sinu ?
—	Kaj sem odločil ? ee je zasmejal škof, da ee bo, ako Beg da, čulo v devetih kraljevinah.
—	Umejem. Dobro. Pismo GorjanBkega ti puščam. Idem. Z Bogom! Naj ti vapeje srečno!
—	Z Bogom, Quirini, hvala ti. Nisi se zastonj potrudil v Zagreb ! je odz ira vil škof, ponudivši roko pretveznemu redovniku, ki je v hipu izginol v nočni mrak.
Vso noč je sedel škof kraj svetiljke za svojo miso in je pisal marljivo. A ko je bilo proti tori, so hiteli sluge škofovi na brzih konjih v vse kraje dtžele. Mineval je h p za hipom, a vsaki trenotek je živeje razburjal strast v srcu mladega kneza Gorjanskega. Zastonj je čakal, da ga pokliče škif k sebi, zastonj je prežal z očesom za Angelijo. Deklica se j« pazljivo skrivala pred njegovim očesc m.
Trenotek za trenotkom je mineval, a vsaki hip je donašal Angel jinemu srcu no vih bolečin, vedno eno in isto obupno misel, da bo morala iti za možem, ki ga ne ljubi. Zastonj je čakala tudi ona, da jo stric pokliče predse, da jo izroči Gorjanskemu, njeni nesreči.
posveča veča pažnja in veče spoštovanje jeziku hrvatskemu ter da naj Be mesta na železnicah v bodoče spopolnjujejo s hrvatskimi sinovi in hčerami.
Neki madjaronski provincijalni list pravi, da je o tej okolnoBti ban Pejacaevich konfe-riral opetovano z uglednimi oaebami in va\9}i se, da se to vprašanje sedaj — ko pojde generalni ravnatelj Lud* igh v pokoj — pod njegovim naslednikom dobro reši nam na korist. Isti list predlaga umestno, naj se pri blagajnah državnih železnic nameščajo hrvatske — učiteljice, katerih je nad 600 brez učiteljske službe, a ki bi se mcg'e kakor blagajničarke preživljati in B?nžiti si vsakdanji kruh.
Madjari bi hoteli dobili narodno mr.-djarsko vojsko. Ali, kar bi oni hoteli za-ae, ne privoščajo drugim narodom, s katerimi žive v skupnosti. Tako so oni dosegli, da eo vsi rezervni oficirji, ki so Madjari, pridobeljeni madjarskim polkom. Mi pa, mesto da bi dobili Bvoje sinove, dobili amo preko polovico madjarskih rezervnih Častnikov v naše polke, dačim so Hrvate pore z-mestili kamor si bodi. A da ima t~> svoj namen — in kakov je ta namen — to vedo Madjari najbolje. Tudi proti temu postopanju 88 dviga naše novinstvo. Doseže-li kaj ? Na to vprašanje dade odgovor — prihodnji čas.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 14. januvarja 1905.
0 strategičnem položaju v Mandžuriji.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
Kar eem predvidjal in napovedoval dne 11. januarja v »Edinosti« o delovanju ruske kavalerije proti levemu boku in hrbtu armade Oj&ma, to ee jasno izraža v današnjih vesteh iz Tokija. Danes so vidna nastopna dejst a :
l.) daje ruska konjea;ca obišla levo krilo ; 2.) da je železnici Kajčan HajČen le na redko zavarovana s četsmi; ii) da je torej krajina zapadno od reke Hunho do kitajske meje le na redko preskrbljena z ja-ponskimi varnostnimi četami. 4 ) da je ruaka kavalerija na desnem krilu ruske armadne fronte potisnjena naprej bržkone za najmanje 100 km med rekama L aoho in Hunho proti jugu.
Po današnjih vesteh se nahaja glavni del ruske kavalerije v črti Šihantsi — zapadno Niučvang, nekako pri [Tta tu — Kau-lifan — Kentsiato — Bftsia — Ćantau. Severno od Betsia utegno biti to kavalerijako gibanje podpirano tudi od mo^ne infanterije in artilerije, nek&ko v črti Betsia — Ćantan. in srcer v ta namen, da je tej kavalerijski četi zagotovljeno eveniuelco umaknenje. Iz gornje črte glavnega dela ruske ofenzivne
Pavel je molčal, ni zapuščal svoje sobe, račun v cerkev, da s'uži Boga. Niti med svoje goste ni zahajal. Tako je prešel en dan, dva, tako so prešli štirje cali dnevi, a skozi tri dneve so letali sluge na brzih konjih, noseči pisma po kraljevini.
—	Kam hodijo toliki glasniki ? je vprašal nestrpni Nikola Lacka Horvata.
—	Menda hodijo zbirati svate, je odgovoril mirno škofov brat.
V jutro četrtega dne je stopil L^cko v sobo Nikole.
—	Gospod knez Gorjan^ki, je rekel, kliče te škof, moj brat, da ti odgovori na tvoje vprašanje.
Mladenič je skočil veael> po konci iii radost mu je zasijala na obratu. Opasal je ojstro sabljo in stavil kalpak na glavo.
—	Pojva, gospod Ladislav, je vskliknil veselo, konec je tej muki, začetek sreči. Srdim se na vsako ped t^l, ki me ločuje od tvoje nečakinje. Res, da je čudna in da se odtuja svetu, a s tem je etokrat lepša, po tem jo stokrat živeje želim.
{Pride še.)
kavalerije eo bile tudi res — kakor potrjajo današnje vesti — potisnjene naprej patrulje
v vse' frontni dolgosti proti železnici. Umeje m, da je to se le prva predigra ruskim ka-valerijskim podjetjem, kakor ?do jih mi že opetovano napovedoval;. V bodoče bodo se vela ti boji vedno pogoeteji in v vedno večih dimenzijah. Današnje vesti govorijo n. pr. o oddelkih kozakov, 12 tipih in enem polku pešcev. Pa tudi navzočnost toliko imenovanega izbornega kavalerij§kega voditelja, ge ■erala Miščenka kaže, da so zbrane tam ve like skupine kavalerije.
Sedaj še le je pričel čas, ko se bodo •leponei seznanjali z rusko kavalerijo. Kajti lahko rečemo, da a t?m pričetkom kavalerij e k h p »djetij ee še le prav začenja vojna. Take kavalerijeke patrulje imajo jako važno nalogo in rrorejo s svojim delovanjem po stati u«odne za sivražaika. Oae rušijo n. pr. brzojave, čemur je pjsled ci ta, da ves dotični prestar pcstaja za sovražn ka nepoznana zemlja, ker isti ne more n č d znati, kaj se dogaja na onem prostoru. P. tem imajo take kavfcieriisie patrulje seboj posebne oddelke kavalerijskih pijonirjev. Taki oddelki štejejo do 70 mož vsaki. V»aki posam čni mož ima pri sebi škatljice napolnjene dinamitom ali ekrsz tem in morejo pijonirji s temi šketlji-cami provzročati največe eksplozije. Ne treba jim druzega nego da polože škatliicD na ob jekt, m ga hočejo razrnš ti in delo rezdeja-nja je izvršeno. Med tem ko ve?i oddelki in i v i sja navidezne boje, da dajejo sovraž n ku opravila, pa oni mali oddelki vrše r;čen > delo na drugiu mestih in v vsej naglici.
Na nekaj moramo danes posebno opozo-r ti naše čitatelje. Hekli ?mo že, da bodo slična kavalerijska podjetja postajala odahj p z ?teja ;n pogosteja. Namen kavalerijskib patrulj ni, da bi iekile kake odločitve, ampak nj'hova naloga je le: nadlegovati sovražnika, varati ga, proverečati mu škodo in mu ru-- ti sredstva za napredovanje (ceste, železnice i tri. I V naru vi njih naloge je torej, da se take patrulje, čim so dosegle svoj namen bitro um ka o pred sovražnikom in se iz^gi bi »jo boje. a premočjo. Tako ee bo godilo v» *rat. Kadi tega opozarjamo čitatelje, naj ne daiajo begati, ako bodo japonofiUki I - i kričali, da eo Japonci russo kavalerijo za po d li v beg. O da ! Ku-ka kavalerija bo večkrat in večinoma bežala, toda potem ko l> «1 vršeno nje za Japonce usodno delo. Japonska in srovorlce o miru
Iz [»slona poročijo, da je bila v čitr tek v Tokiju ra»š rjena govorica, da je car •a;e rapr. = 1 krala E i v arda za posredovanje. v-l*d r-esar s > na tamr snji borzi vrednostni | j rj r! a o poikrčili, a izkazalo se je, da je b a omenjena govorica le borzen manever. Jsp a^ki časniki vporab'jajo pa t) priliko za izjave, da je m:r v selanjem stadiju popolnoma ;zk<ju*en. <'dsaik. dvomijo na tem, da b; Kuja že sedsj umela potrebo, d* vsprejme jap l»ka pogoje, ki bi bili za mir na skraj nem Vzt^ku neobhodno potrebni.
lene živilom v Port A rtu rjo.
O-evntk »Novi kraj«, ki je d > zvršetka oblikovanja zhaiai v Port Arturju, je v svoji zadn- števiiki I»e'ež 1 sle leče cene ž vil ; Pa«ie meso 'jnf 1 nt bel f, honj ko mpso 1 fu it 'J ru i kokeš 110 luSljtv, gos 75 rabljev, pre> č J*M) rubljev, krava 600 rubijev, 1 jajee '1 ruH ja. I čebula 1 rnbetj.
Med Avstrijo in Italijo.
Ondno je, in vendar je res. Italija in Avstrija sta zaveznici v isti politični borbi
—	trozvezi. Med kvirinalom in cesarsko pa lačo na Dunaju obstoje najbolj prijateljske razmere, vedenje obeh vlad je baje najko-rektneje, in vendar vzlic vsemu temu ae množe glasovi in znaki, da so ee med Avstrijo in Italijo razvile take razmere, da čuti Avstrija potrebo za izdatno pomnoževanje svojih garnieij ob avatrijsko-italijanskih mejah. Tako n. pr. pripoveduje list »Die Zeit«
—	ki je sicer tudi med oboževalci trozveze
—	o razgovoru z nekim odličnim državnikom, ki je zatrdil, da razmere med obema državama nikakor niso take, da bi jih mogli imenovati korektne. Izlasti da ozlovolja na Dunaju sovražna pisava italijanskih listov in ag tacija radi adrijan*kega morja. Irredenti-zem — pravi dotični državnik — raste ra p;dno, toliko v Avstriji kolikor v Italiji. Potemtakem ee ni čuditi, ako se hoče Av str ja z gotovimi odredbami zavarovati pred presenečenj*. Take odradbe so tudi razna premeščenja in spopolnjevanja garniz j, izlasti v južoem Tirolu in na Korrškem.
cesarski dvor.
Franeozko liiiiiisterstro Combes
se nahaja že dlje časa v jako kritičnem položaju. Ako vlada dobiva v parlamentu na glasovanjih le po štiri, pst glasov večine, in še to le s pomočjo glassv poslancev, ki so — ninistri, na način torej, da členi vlade zrekajo vladi zaupanje : čim je prišlo tako daleč, potem ni nobenega dvoma več, da vlada ne už va zaupanja parlamenta in da □ ima onega prvega, kar zahteva parlamentarni princip — zaslombo zanesljive večine. In tako se je dogajalo Combesu žs dlje časa v francoski zbornici. L9 s težavo in % večinami petih, šestih glasov si je reševal ekzi--.tenco od hipa do hipa. Onega dne pe, ko je prišlo razkritje, da je ministarstvo Combes organiziralo med Častniki in preti častnikom naigrje ogleduštvo in ovaduštvo, ki je kakor strup razjedalo moralno vrednost francozke armade, onega dne, ko je poslanec Svveton v javni seji parlamenta zaležil vojnemu ministru kkfuto, onega dne je tudi ves Cou-besov režim zadubil uničevalen udarec. Iz? vol tev gospoda Doumerja, najhuiega sovražnika sedanje vlade, predsednikom komore, je bila le nada jen efekt moraličnega poraza, ki ga je Cjmbes doživel v zbornici. Djne* priznavajo tudi najbolj navdušeni prijatelji sedanje francoske vlade, da so tej poslednji dnevi šteti. Mi smo že t da:, ko je bilo mi-nisterstvo Combes na višiai svoje moči trdili, da cerkvena politika, kak >r jo je inavguriral Combes, mora provzrcč.ti njega padec. Kajti to, kar je počenjala ta vlada, ni v srglasju s čutstvovanjem tudi liberalnih Francozov, kamo li z maso naroda. Combesova politike se je c kruto roko dotikala najglobljih čut stev naroda, a ti ne ostaja nekažnjeno. Kazen prihaja gitovo, če tudi morda ob diug h povodih in prilikah. Fakt je, da se danes čujejo tudi iz n^jbo'j rad.kala h vrst g as >vi, ki ne odobrujejo Cjmbesove carkvene politi ke.
Drobite politične vesti.
Nadškof Posilović — kardinal. I* Rima javkajo, da bo koeziatiriju, ki ga bo držal papež o Ve isonoČ , med dru-
PODLISTEK.
Slovenska drama.
Pismo ie Ljubljaot
V dtlgen nizi. et anjih dramskih no v,:*- -ta me i a največji u«peh Gorkega »Na dnu iivotac in Govekar;a dram. pr.povedka »Marin Krpan«. T<» eta edini svetli točki doale . kajti francoske koketerije nimsjo v Ljubljani aikakega iivljeajs že zaradi cado-st-jsr?ja npoeobnih interpret>v in interpretinj ter rarii neti me vanja pri inteligenci, ki je vr. r - . navidezni srobodom -e!ncs*.i v jed u ie t- % i zi' prčna. N-k k> protež rane češke dtame ja, ktko* v Zagrebu, redno propadajo, ker sj pač knjz-vne, a man še gledal šse cene. Krap lova »Pjm >ei š^a« je bog .ta lir-f«s h krasit, a r»vni drainatskegi dejanja ter bit-5 k''T i £ or. Pre;» rt »<iaedina rt bat je & maj «k "a draxe, ki je n« more rešiti niti na; : -i Ler as. Tu i Halbejeva,*Mladost«, nein^se mod trn ? »Sturm in I Drang o-d «, :e c»ra a, kak r v Zsgrebu, brez vt -Ka I* »-g prstne n naravne dramat.ke <» rkegt. In tako se mora s'oren-ka inten-
dauca zatekati h < I jvesarjevim »aro in;m dra o*am, da p ilni gledališko blagajno ter da ohranja publiko pri doori volji.
Izvirna slovenska dramatika je bila še pred par leti v povej h : slovenski dramatiki so bili nesrečni v ;zberi svojih, za drame uperab i-?nih snovij, ali pa premalo vešči v dramatiški obliki. Vedeli niso, da se morata »zlasti v gled.šJu uveljav ti gesli: »Izaarola za narod« in »Svo^i k svojim«. In tako je naetjpil g. Fr. < i jvekar s svojimi narodnimi igrami »Deseti brat«, »Rjkovnjač « in »Le-gijona^ i« kakor zmaga ee ter se mahoma kri žem slovensk h dtžel proslavil kakor na g^ret-nejši slovenski narodni dramatik. Kaknr drugod, je tuli na slovenskih odrih najljubša in najv? >ešnejša domača gra ;zsredire ljudstva, in tudi pri nas so ostale in ostanejo še dolgo mrtve vse prisiljene kopije svetovnih m »deroih avtorjev. To se je pokazalo tudi pn F<nžgarjev*m »Divjem lovcu«, ki je stopil za Go esarjem z vspihim na suho polje naše dramatike.
Sedaj pa je stopil Go?ekar na eder s avfj-'m 4. dramatskim delom in s svojo 1. 'iterarao g«"o, t. j. z dramatsko pripovedko »Mirtin Krpan«. To je na podlagi sloven-
gimi imenovan kardinalom tudi zagrebški Bežne obSine. Ker mesto urada je relat vno nadškof dr. Jaraj Posilovi<?.	najprimerneje za občinarje loške, kubedske
_ Velike vaje italijanske in svetoantonske župnije. Tem bolj smo se
mornarice. 11 R m* javljajo, da sa bodo bili začudili, da je bil v občinski ssji dne vrš le velike vaje vojne mornarice meseca 10. m. m. zopet stavljen predlog, naj se julija. Poveljeval bo vojni eskadri vojvoda stavi na dnevni red prihodnje seje tudi Genoveiki. Spomladi leta 1906 obišČ9 pa vprašanje premeščenja občinskega nrada v rezervna eskadra Angležko.	vas Dekani. Predlagatelj je navel formalni
Španski kralj na d u naj- vzrok, da tam, kjer je zdaj občinski urad, skem dvoru. Berolinski list »Deut. ni primernega stanovanja za gospoda občin-NVarte« poroča, da pride španski kralj Alfjnz skega tajnika.
meseca maja na Dnnaj, da oficijelno obišče i ^li ta razlog se nam ne zdi dovolj veljaven in v resnici je omenjeni predlog silno ozlovoljil mnogo občinarjev. Z naj-dobrohotnejim namenom prosimo toraj kr-mitelje cbč ne, naj s sličnimi upra=anji ne izzivljejo možnosti, da ptide zopet do žalrstoih homatij, kakoršojih ie imela že naša občina več, nego preveč. Mi ne bi v resnici želeli. da bi prišlo do tega. da bi ee po abstinenci zapreCevalo delovanje občinskega zastopa. Ob vprašanju, kje bodi občinski urad, ima cdloč^ti v prvi vrsti pr-ktiTna potreba korist večine občinarjev. In tudi to gotovo ni na korist občinarjev, ako se obdržavajo tri do št;ridnevne seje za delo, ki bi se meglo opraviti v eni seji. Zat» ravno pa svarimo, naj bi ee nesi možje izogibali vsemu, kar izzivlja naspretstva, ker tisti grdi nedostatek nepotrebno dolgih sej je bil ravno posle d ca deenlatnih raztmr, ki so vladale v naši občini. Saj še zastopi, ki upravljajo milijone ia milijone občinskega premoženja, nimajo tako dolgih sej.
Naj Ee dot knem še afere mostu »Martežina«. Dopis v »Edinosti«, ki je grajal, ker se ta prepr trebna gradnja neprimerno zavlačuje, je vzbudil v na?i občini — kakor čujem — vtlko jeze. Nekateri gospodje da si ae čutili užaljene. Meni sa zdi, da to ni bilo opravičeno. Saj dopisnik ni ooital nikomur — ne, niti nam'goval ni z nobeno beeedo, kakor da bi bil kdo denar porabil v nedovoljene svrhe, ampak graiala ee je le okolnost, da ee gradnja zavlačuje in da se dobljeni krediti ne porabijo. To pa je menda neutajljivo, da je namreč omenjeni most zelo potreben za velik del občinarjev. Ob takih vprašanjih splošne koristi bi morali rasi reani možje pustiti na štreni vsa osebna nasprotstva, vse simpatija in ant'patije. Intere3 občinarjev vendar ne sme trpeti radi tega, ker so si posamični možja kaj navskriž, bodi pa Ž9 opravičeno, ali neopravičeno. Opozarjam tudi na svojedobni enoglasni sklep deželnega zbora glede razširjenja rižanske ceste
Vbo rečeno pokladam našim občinskim gospodarjem na srce, toda — kakor že rečeno — sine ira et stud o: nikomur na kljubaj i a nikomur na uslugo, javni koristi ! Osebna mržnja skupnega, koiistoaopnega de^a!
S to iskreno žejo završujem. Usmiljenim srcem. Težaku Filipu da-kobu Kavč Č je umrla žena pred 4 meseci po zelo dolgi in mučni boltzai. B »lezen ntu je požtla vse. daje moral m« ž prodati, kar je le imel. Žsna mu je ostavila 3 otročiče 5, ezirema G in 8 let. Te s rote nimajo kaj obleči in ne kje spati — leže kar tam na tleh. Starejši deklici je vrhu tega ena roka popolnoma ohromel i, d^ je n * more ni ganiti in ne more nič pomagit očetu, ki si ne ve pomoči : ali naj čuva otroke, ali naj išca kakov krajcar zaslužka. O roci bivajo v
Domaće vesti.
Smrtna kosa. V Mar b >ru je umrl včeraj odvetnik dr. Jernej G 1 o n č n i k.
V	Gorici je pa umrl v četrtak Ivan j F o r t i s, vpokojeni namestiištveni svetnik.
Pokojnik je bil rodom Dalmat nec ter je služboval v Dalmaciji. Ž vel je v Gorici 20 let v pokoju.	,
V	pokoj je stopil v Tolminu tamkajšnji učitelj-vod telj g. Ivan Š rca.
V	dvanajstič za žnpana je bil dne 3. t. m. izvoljen Fran Resnikv sv. Kr.žu pri Litiji.
CJradni list v nemškem in slovenskem jeziku je začelo izdajati okra no glavarstvo v Mariboru. List izhaja vsak četrtek.
Glasovi o našem listu. Omenivši, da je naš list dovršil tr deseto leto svojega izba- j janja, se spljetsko »Jedinstvo« jako laskavo izraža o »Edinosti«, hvali jo, da je med naj- j holjimi slovenskimi in hrvatskimi dnevniki, i da je zanimiva ter da zaslužuje, da se jej j želi najboljega vspeh?.
»Naša Sloga« pripominja: Prijateljem okolo »Edinosti« Želimo iskrsno, da b:. ž njo skupaj doživeii svobodno in srečno našo skupno domovino.
»^rž^anski Llny 1« izraža željo, da bi »Edinost« mogla slaviti tudi petdesetletnico svojega »izvrstnega in plemenitega narodnega dela«.
»Klečeplazcem« na znanje. V »Naši Slogi« čitamo: Povodom smrti nepizsbnrga našega Vitezica tudi naši »puzavci« (Tako imenujejo v Istri vae ona, ki proti svojemu boljemu prepričanju in proti narodnemu interesu slepo služijo s;stemu na Ordinarijati h v Trstu in Poreču. Op. ur.) niso mogli drugače, nego da so povdarjali Vitez dave velike zasluga za naš narod in njegovo vzorno versko-politično delovanje in vedenje. A kako je pokojnik sod 1 o njih ? To nam pripoveduje pretesor Milčetd v članku, priobSenem v 3. štev. »O z^ra« od dne 4. t. m. pod naslovom »Dr. Dinko Viteze* (Spomini in refleksije), v katerem razpravlja ol>š rno o našem velikem pokojniku, o katerem pravi na enem mestu obzirom na vedenje naših »puzavcev«, da se je izrazil tako-le : »Kako nt»j bi se strinjal z ljudmi, ki pisce »Obzora« in »Naše Slfge« imenujejo heret ke samo zato, ker žigosata škofa Flappa in Nagla, ker ista gonita hrvatski jezik iz i Btrski h cerkva.
Iz občine dekanske smo prejeli iz sva-Čeniških krogov :
Tudi »Edinost« je bila sporočila, daje »bčinski odbor dekanski v sejt die 17. maja z vsemi ptotš dvema glasoma skhnil naj občinski urad ostane tam, kjer se sedaj nahaja Ta sklep je odobravala ogromna večina raz
razun skupni ne ovira
naj
stih pripoveiek in pravljic ter s pomočjo jugoslovanskih narodnih pesmi spretno zgra-;ena satira ni žalostne politične razmere v 9. deželi, kjer ae nekateri zastareli prvaki brez idej in programa med seboj borč z najsurc-vejšimi sredstvi za vodstvo naroda, medtem ko prodira aovrag Nemec vedno globlje v arce dežel ter ubija domači jezik, kakor n. pr. na Koroškem, Št rskem in tudi že na Gorenjskem.
Mladina zahteva zst jrej nov h, modernih v diteljev iz trade narod*, sicer izgine na-rod v mor vi trj nstva. To patrijotično ten-d.nao je zavil g. Govekar v poetično na-rodn j pripovedko, ki govori o boju med Slovencem i a Zamorcem. Boj se završuje z zmago prototipa t-loven&kega nareda, Krpant; princip lu^i in svebode zmeguje nad priu ci:H m trme in rehkcije. Poleg lega je vpletel dramatik še satiričnih potez na politične razmete v državi, na vs^učiliško vprašanje v Inoncostu in v Trstu ter na vladino nehva ltžn et n'sproti požrtvovalnosti slovenskega naroda, ki odbija že dolga stoletja navale eovražaikov monarh je.
Satirična eimboličnost in tendenčno-t po.t čne pripovedke je bila publiki docela
jasna, zato je bila Govekarjeva igra vspre jeta 7. viharno navdušenostjo. Oftciozna kritika, vprežena v strankarsko ig< , pa je satiro ali zamolčala a i pa tajila. To je karakteristično za slovenske kulturne racmere. Pripo vedka je scenično izvrstno sestavljena ter ima v sebi mnogo poetičnih, humora polnih in tudi efektnih prizorov. 0«ebe so raar-kan'no karakterizirane ia glavni junak logično, dosledno predstavljan.
Pripovedka »Martin Krpan« se gotovo kmalu pojavi tudi na odru v Trstu, (Mju in Manboru, kjer imajo dubre igralce in pevce. V Ljubljani je pripovedka že dvakrat zapored, G. in 7. t. m., popolnoma napolnila glctl »liš5e ter je b;U vdprejeti z odkr.t m veseljem, da imamo zopet lepo, duhovito in «f-ktno domačo igro.
Med predstavljale! so se po3ebno odlikovali g. Verovšek kakor Krpan, g. Nuoič kot Vladimir, gca Spurna kakor Ntžika, Krpanova nove-ta, g. Boleška kakor minister, g. Tišnov kakor prino Andrej, g. Dra-gotinovič kakor izvrsten Brdavs in g. režiser Dobrovoluv kakor ceaar.
K. S.
aliei Anđioii Riparata St. 4 pri tleh (priav.
Jakobu).
s ič«d žaloeten slučaj je z udovo Ma-r jo Hreičak. mjž jej je umrl pred par aescci, z»pmtivii jej tri otročič«, enega 8 a' enega 3 in enega — štiri b mesecev. T.ena se seveda ne more ganiti od ctročičev, a ti h u 13ga je še zelo boleh na, tako, da o kakem zaslužku ne more biti govora. Hre
biva v Roj a n u št. 7 nad žipnišČam.
V obeh slučajih je revščina velika. Kd^r ujore. naj pomore t-pečemu bratu.
Not! društvi. C. kr. namestništvo je ▼zeli na zaanje pravila nov:h druš:ev : » De-lavašega z br*ževalnega in podpornega društva« v Bol uncu in »Uradniškega bralnega društva« v Podgradu.
Nove mestne volitve v Pali pričnsjo jutri dne 16. t. m. ter bodo trajale do 24. tega noe«ece.
120*/, doklado na užitninski davek je uvedel kjroski deželni zbor, in je dot 5ai za kos že pofjec. Vs.ed tega §o gostilničarji na K roek-m podraž li vino za 16 stotilk.
Simfoničen koncert. Danes popjlulne .»o v 6 hiierj-vi dvorani pst: in zadnji sim-; >a čn kjneert, ki ga prreti kapelnik Tep y «s svojo vojisšio gcdbc. Na programu bodo umotvori, ki so ae že izvajali na prejšajib k' tcertih. Začetek ob 5. uri.
Trst. slavno mesto draginje. Ker ee dan na dan čuje, kako narašča draginja v na-roi mestu, da so izginili zlati časi, ko se je lahko reklj, da se v Trstu po ceni ž vi, e pač umestno, ako podamo našim čitateljem ne'iat^re podatke, ki em) :ih pcsaeli po sta liit ki za m n ilo leto.
Ako vzamemo ceno katereg* koli blaga, Ki je za naše življenje nujno potrebno, kakor n. pr. živila, stanar na itd , vidimo, da je r» lo najdražje mesto Kari -ve vari, najcenejše pa Višec. Kar stane v Višcu 66 kron «*i-r >ma atotizk, stane v Karlovih varih 112 Kron, v Budimpešti 106 i a na Dunaju in v Trstu pa 100 kron, oz roma stotink. Torej je pr.šel Trat, kar ee draginje tiče, na tretje mesto v naš: monarhiji, in če pomislimo, da Karlove vaii le zato tako drage, ker so tm naj i k lj zaameaite kopeli, kamor zahajajo tr nane glave, je tjrej le še eno mesto dražje, nego Trt in to je madjarsza s olica Budim pešta, Dunaj f a je na tistim mestu, kakor Tr t!
Trst in Dunaj imata enuko vrsto, kar se lrf^nje t: *e. Za tema prihajajo tako-le : Li-beice 96, Brn -t Prega in Sulnograd 9.">, Us je, 'n imo t 93, G.adec, K rakovo, L«ov, Olomuc 92, Ćrnovice, Teš n, Opiva 90, Pjzen
Zagreb, Bjoan, C=lovec, L ubijana, Ćt-sltva, Ttmtš.ar, Zadar, Tndeat 80, Gjrica, Dunajsko n ivoucsto, Seg-d n, Kolosvar 78, S hoj, Kromtr.ž, Zaojm, Ddbreč n 75, Cilje, < »a e«, Vel. Varaždin 70 iz zadnje, kak^rže
•	men,eno, Vršeč
Zan miva je naiialje cena kruiia v razLih letih, ako jo primer amo s sedanjo težo in •eno. L;ta 1723 je stalo 8 fcg kruha tolik >f kolikor leni 1 kg. Leti 1800 in pa 1. I8.r>0 pa je b la cena enaka, m-dten ko je bila leta ^7»» <*?na krunu še enkrat veča n^g) leta !i*.t©. Kizmer e denar a pa je isx>lo iao b lo tako, da sa je l»ti l72-"> za eno fcroiod«bilo toliko b'aga kar ee ga je lan: dobilo za 8 cr o, ieta J*90 pa še za 7 3 K m leta 1850 i\ 3.3 krone.
Iz teh podatku 7 je dovolj raividno, ka^o re^e ž v ! rastej.* in vredn- st (relativni) ds uarja pada. Ni *uda t^re;. če vse kriči po roanja plač in dohodkov, ker se z istim denarjem ne more več ravno tol ko kupiti, kakor pred 10 leti.
Velikanska podzemska jami Ži nekaj i-a kr« ž. po Trt ti ve<t, rta eo v Slivjthpri M nter ji razkrili velikansko p tdzemsko jamo - 'o vodo enaso ^^ocjauski jtmi ; ali v e! ko večem o »segu. G^st uo por.čil jejtma nekaj zreinrgi tudi / ozirom na ziacstveoo "ran. Raziskovalca, ki sta šav jemo ob 6 uri zjutraj vrtila sta ee še le ob 9 uri zve Ser / a *». O0s*g e baje aepoj i-eo. Kakor ču-tm<\ je naša ti/iška polružnica »Slovea-kfga planskega drušiva« že ukrenila v tem oz;ru vse p'itret»no in je že v drgovoru z občino ^iivje. Tud dru£* planinska društva so baje ž« na dela.
Ibe dami iz Port Artnrja. V Opatiji vzi''4jati seda o^čo p zorao-t g spa ŠSeibii-t na in g r>pa Povsu.sin, ki sta ubežile iz trdn s ve za čfsa o'"»leg. vaoja.
Pevsko društvo »Z*on na Opčinah
*	• r ma n;ega prjatel i so nub a i na »S ive -trt v večer« oa dr. / »i »metle in metlice« 29 K 52 st >t nk. K tej svoti je daroval mo-rar-k S ovan 1 K in g. Kanale 1 K ; skupaj
31 K 52 Btot. Oib^r »Zvona« je doToxil, da dobi od 13 sveta: d jaška kuhinja 7 K 52 st., Ciril Metod j 12 K, dijaško podporno društvo v Trstu 12 K.
V imenu teh društev kliče »Zvon« vsem prijateljem, posebno onim, ki bo tako visok » dvignili vrednost in čast metle in metlice »Srčna hvala«.
Prvo vojaško veteransko društvo vabi na društveni ples, ki bo dne 4. februvarjt> L 1. v gledal Š5u Goldoni. Začetek ob 9. ur in pol zvečer.
Ker je ples v dobrodelen namen, upamo, da naša orcšnja do velecenjenih Častnih pod-pirateljev za mnogoštevilno udeležbo ne bo brezvspešne.
Vet pains : samo za gospe 1 K, za ude n vojske 1 K, za ceude z jedno gospo 2 K, li ža P. T. 8 K, I. vr t) 10 K, II. vrste 5 K in III. 3 K.
Vstopn ca sa dobivajo v predprodaji v dručt eni p ?arni, ulica Gels' šie*\ 12, I. n , s 10°/0 popustom, ali pa na 4. f bruvarja pri blaga^i v gledališču.
Društveno vodstvo. Kegljišče v »Narodnem domu« s*
odpre z današnjim dnem. Naroč la za gotove dneve vsprejema restavrateur.
Nesreča v pristanišču. Pred sinoćnjim je priplula v naše pristan šSe vojna Ldj> »Lejpard«, ki je določena za šUcijonarn« vojno ladijo v našem pristanišču. O ojenem prihodu ee je pa pr petila nesreča. Voina ladja se je namreč hotela vaidrat bHsu J > sipovega pomola, a tam ie zadela z rilcem ob levo stran psrmka »Bokovo« (brač Kismond >). Vs ed pritiska je pa parni »Bi>eo?o« ud -rd z da?n<? straojo ob p(,m t ter s a tako poškodiv. 1 tu ii na desa?j stran Na levej strani, kamor je bila zadela vanj vojna ladija, je d >bil parnik preee šajo luknj" tako, da je začsla iti vanj vola.
A tudi vejna ladija je trpela škodo. Z i dela je namreč «.b parnik s koncem ce\i tt spuščanje t jrpedov, ob tem je pa pidlo v morje pokrivalo iste cevi.
Včeraj je šel potaplj&č na dno morja da poišče isto pokrivali . A mesto pokrival je našel na dnu mjrja — damijano, v kttir je bilo 20 litrov v;na. Saveda eo ga pit9m pli !
Škoda, ki j t t pi parnik, se ceni na 300—400 Kron. Cd bj pa moral iti v dot ter zamud.ti potovanje, bo trpel od 15.000 d j 20 000 kron škode.
»Iz Škrata« :
Potovala »ti mož in ž-na, ki »ti bila oba d* be a. Pr š^dš: do ogromnega hrasta, je vsklikml m ž :
»Kvo, stara, jako ms veseli, da je na svetu ši nekai, Sar je de1 elejše, nego sva m i d v a !«
v S^raj	danes
10«.4=>	1« r.30
100.45	1^0/ 0
119.45	119.^0
ICO. V)	1(30-30
91.70	»1. 0
	11" 75
9« 80	P8.H0
89 60	89 70
16*J2.- -	16'0 —
	679*0
•240,-	l'Hftft V,
117 47'/,	11745
•23.50	-23-* 0
19.11	19*9
9^.50	9S 40
11 33	11.33
Razne vesti.
Proglašenje blaženim Pja IX. London-
ak Ji-sL »C.Lboic H=rani« r.acrjuje, da sa v Vat kanu dela na to, <Ja bi se proglasio b až-uiui papfž i Piva IX. V to svrho <*a se že zbirajo ttzidevne listine m sved čbe. Se dan i papež je baje temu progltšenju oa kloajeu.
Odrezala si je jezik. Neuavaden slučaj se je p.ipet i v P Tiau.. Neka tj.a Gauihier je m^la z o;»ra v ljanj^na in < breko ranjem toliko rova da je prišlo več n«eh radi teza prit ž t s k n em mu možu. Isti je radi tega svojo s >proz° np-oval, da je is:a vsa rjz-»r-jena rekla : Vem, da b m kr.va. ne no se, hočem p polnuma oV>m l^nt. Na 11 je vzfla škarip t^r s; je ž njimi odrejala krs jezika. M ral so jo oivesti v bolnši c).
Zadnje brzojavne vesti«
Rusko-japonska vojna.
Pohodi rnakega konjeništva.
TOKIO 14. (RsLte-r ev biro.) Od gain -zije v Laoturgi ne poroda, da fo v čet tate bi Kuai bi zo Inkava p raženi ter so se v neredu umaku li proti severnemu Takavkanu. južno od N učvacga, pustivši ne boj šču 62 mrtv h :n 6 rm;ea:h. Sjdi se, da zoaša;o nj h izgure Dad 200 mož. V petek so Japonci porazili Ru?e pri .Vučvangu.
PEIROGRAD 14. Carsii ukaz določf, da o^taneti mesti moskovskega generalnega guvernerja n njegovtga p močnika nepo polnjeni. Osnuje ee za to mesto mestnega nače nika n njegovega p močnika po petro-grai^kem \z rcu. Funkcije generalnega gu vernega prevzame minister notranjih stvari, kamer ee m ta obrniti guverner in mestni načelnik v vseh zakonito pre ipisanih slučajih.
Trgovina.
Borzna poročila dne 14. janurarja Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06— 1910—, anprleike K--
lo —, Lond-in kratek termin K 23° SS— M0 V * Francija K 9f» 40—9f» 60 Italija K 95 37-95.57 italiianski bankovci K —-— —.—. Nemčij« b
117.50—117.75, nemSki banko »H R----
avstrijska ednotna	V 100-- 100.30 ograk
kronska rentm K 93 65 98 90, italiiannka rent-
103.l/4 103 V, kreditn" akcije K 679--682.—
iržavne železnice X650.--«52— Lomba--^ ?
89.— 91.—, Lloydov»» ako> * 710 - —71^
Srečke: Tisa K 326.-331 Kredit T 473
do 4*9. Boden kredi* 1880 B" 306.— 316 - B > denkredit 1889 K 2fs — 3(9 —. Turik® K 134 — do 136.— Srbske — — do ——
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„	n tronah 4°/0
Avst. investicijska renta 31/,0/« Oerska renta v zlatu 4°/n
„ „ kronah 4•/• »» »» 31/*
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije l-ondon, 10 Lstr. i 00 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
Parlžka In lordonok? brrr a
Pariz. (Sklenx — fiarrrtbp jfTitf »h ie J/, kaliiannka renta 103.«>f> Sparfki »»»trT-pr- 9140 aVrfiP otomanake banke 59-^.—, menjice na Londor
'51.40.
Pariz. (SHep.) Avutrtiske	želeT»- r
—.— Lnmbardi — unificirana tur8k» ro^t? 89 '▼striiBlrr zlata Tr- 101.10, ogrska 4°/o
99.75 ISrdPibi,- 501.— tur^e BTP^C 'm">n paržk« banka 13 03, italijanske rr^rdi-rnalre afcciif 745.—. akciie	Tintr> 15.86. Trd^a
London. fSV'«n) KoDPolidirsr doU HM/lg
Lombsrdi 3'/, urebro 27Spaiska ronta 90it lijanska renta K31/,, tržn diskont. 2:,/l) menjici- r TNinai" —.— dohodki banke--izplačila bank
—.— Trdna.
Tržna poročila 11. januvarja
B n d i m p e S ta. PSenic* ra april K 19 54 d'
K 19 56; rž ea april K 15 3»S do K 1?».4«'>; ovep -nril >d K li.< 6 do 14 OS. koruza z« m*i K 14 9D do K lt 92.
PSeni™ : ponudbe srpdnie ; slabotno, mirno — Pr->i«ii« nek liki tisič met stot n°spremenjeno Druga žita neap ledeni eno. Vreaia : mrzlo.
Ha vre. (Sklepi Kava	p^od
rage za tek. mesec po 50 kg £0 — frk, za marec
50.50.
New-York. (Otvorienje,) Kava Rir. ** v» g. dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja, nespremenjeno
Hamburg, o^^lep pop.t '»n saum« ^ ivprage za marer 40 a/4. ra mai 411 4 za Beptamber 4l3/A cm dec. 42"1/,, vzdržano. Kava Sio u vvad » oct 40—43, navadna reelna 43—45. navadna doti' 46—47
Hamburg. (Sklon) Sladkor za jai 3175 t febr. 32.05, za marec 32. M), za an il 32.45 » mai 32.60, za juni 32.65. mirno: — Vreme: nesta novitno.
London. Sladkor iz repe surov I5,sl(: Sli Java 16.9, Mirno.
Sladkor tuzemski Oentrifuajal plie,	proaa-*^
i 66.50 do 68.00, zrn september K--------d . —. -
narec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncasjš lo	MelUp
•remptno K 68.30 do 69.30, za sept K	—i , marec-avg. 68-30 do 69-30.
Pariz. Ki za tekoCi mesec> >6—, rž z*
febr u var lfi.v5, za marec april 16.o5, za m rec-junij 16 75 (mirno.) — Pšenica za tekoči m ■*ec 23 60 za februvar 23 9u, za ma ec-april 24.40 za marec-junij 24 70 (s slno). — Moka za te-ko^i mesec 31.lo za feb. 31.4 1. za mare: - aprii 9(», za marec-junij 32 15 (mira i). — Repičv olje za tekoči mesec 45.—, za februvar 45 50 za marec ap~il 45.75 za maj • avgust 45 75. (mlačno špirit za tekoči meneč 48.25. za feb. 4H 50 z marec april 47 75 za maj - avgust 46 2» (mlačno . Sladkor surov 88"1 nov 401 s-4l — mir.io ba za tekoči rneaec 4"*1/* 811 nn«rec junij 46 - za maj-avgust 463/„, za oko er-ianuv.-r b6'/4, vtrdno)} rhDr .rk, »61/,—<7 Vreme : lepo
Kiclo rana fina' dobra'100 K
IMDld I Ojja, brez sodov po povzetju brinjevec liter gld. 170, naraven od 5 litrov naprej j>ošilja: Janko Evangelist Sire, Krani.
Clii7ohnil# zane4lJiv in zvest' lefc
iJlULdlllll^ starf govori nemško, slovansko in nekaj italijansko, z dobrimi letnimi spričevali, išče službo kot sluga v kakem skla:!išču, pisarni ali kot strežnik k bolnikom. Ponudbe pod »Zan^li'v« na »Edinost*.
7o niCOV*Sfl	vapiti v odvetniško
£mil jjloul jcl a|i kako drugo pisarno
jurist, zmožon s'ovenskega in nemškega jo-zika v besedi in pisavi in stenografije obeh jezikov. Najraje bi bil v kraju, kjer bi imel priliko naučiti se praktično ital. jezika, katerega že teoretično zna. Ponudbe na upravo »Edinost?« Trst.
Otvorila se je nova prodajalnica
ulica Barriera vecchia 19
kjer so na »zbero zlat* in srebrn* ure za možke in ženske, ksikor tudi zidne ure.
Poprave se Izvršujejo 2 največjo natančnostjo 12-let. jamstvom.
= Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. =
^nlon jjucker S ferdo Jtaslinger
zaprisežena sodna eenilea ter nz — urarja južne železnice.
ul. Cologna II—13
Dreherjevo in plzensko pivo Nemška in italijanska kuhinja
Izvrstna vina.
Največji lokal za plese. Vtr.	Kegljišče.
Zaloga tu- in inozemsHIi vin, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via deir Acque st. 12. (nasproti Kale Centrale).
Velik izbir francoskega šampanica, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ojrskih vin. Bordeaus, Bur. gunder renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-tonjak, razna žganja ter posebni prstni tropinovec. slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli iz dot čnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetja — Ceniki na zahtevo in fraiko — Razp-odaia odpol litra naprej.
r <
<
( <
m- Y manufakturni prodajalni *
Alojzij Galberti
ulica Barriera vecchia 13. ——
Za bltžiijočo se jesen in zimo!
Zaloia lilaia same novosti
iz ta in inozemskih tovarn
Izbera moškega in ženskega blaga
(drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter
vsako /rstne za gospe in otroke. I.l-fll, fuštanja najnovejših barv in risanj liUUr kakor tudi flanel in I.awntennla Odeja od volne ali imbotirana Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više.
Izbor delavskih hlač in srajc. Pncohnnct • Drobnarijo za krojače in ši-ruscuiluai . vilje — Sprejema naroo jo moških ln ženskih oblek ter perila. — NajztuernejŠe cene.
> > > > > > > >
Trgovina se zaklanimi prašiči.
V« m j je bilo pr pelinuih na tukujšaji tr^ 32 «hkia jih pr^š čev. Prodalo je vse, -in sioer blagi I vr^ta po K 103, II. vrate pa po K 100—107.
Kupčija do'.>ra, b'agi malo, spraševanje v'i?«.	I
< <
C i
A/NOA-
To /arn& p ifln*tv>,
Aleksander Le/i fim\
ulica Tesa ***	s*
(V lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosarit (šolsko poslopje).
d* al »»mM ni^ak*	• m
flpraiemajo se vsakovrstna dela tndi
->?> posebnih načrtih.
o»bI1t brAiolftAio ia fraak*.
^farodni kolek jc vdobiti pri upravi
»
Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
katalogi brezplačno.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIG0J
Tia dci Ketlori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu » til cerlcve St. Petra t Hiši Marenzi
Največja tovarna pohiitva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer sumo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
IV Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPL JITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
| MARIJA vdova COKELJ
TRST - Via Geppa št. 10 TRST
priporoča svojo
NOVO GOSTILNO
katera je preskrbljena z dobrim vinom ter
mrzlimi in gorkimi —— jedili.
I I
»
I
Cene zmerne.

Dr. Rudolf Gruntar
Z*r je otvoril
odvetniško pisarno
v Tolminu.
Pekarna in sladcicarna z lastno tovarno biškotov
Josip jtireute
Th<T - ulica Mul it, Gramde št. 32 - TRST i Lral m dan »irl kruli. rnritoTr«>tne mok«* prtili «■_ -U iii mlitioi. (111*' vina r buteljkah. -»ladeiee itd. »»prejema uarorHe z« sladi'iee.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
Vinko ŠHerK
TRST	ulica Acquedotto št, 15	TRST
ST" 1 ilijalka v ulici M ira mare št. 15 "TK
Raznovrsten kruh. moka prvih tovarn, sprejema ua-ri ;-f> n; na'tloej^e ]>eeivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen ot»wk se tojdo priporoča renj. obeinstvu. |
Svetovna panorama
ulicaTorrente 11 (trivonalna palača)
«dprta v>ak dan «»4 10. predp. do 11. ure zvečer na »lire zahtevaaje M" dane*
u IM'SKO-JAPONSKO BOJVSfEK Od 16—21. t m : Potovanje po Tirolskem. Vstop 30 st. vojaki in dečki '20 st.
w
3van petelin
tovarna testenin TRST
ul. S. Fraoeesco d* assisi 4 7.
I

—— Tomaževa žlindra =====
(na debelo in drobno)
Nova krma „Melassit"
za konje, vole, krave, prašiče.
Kilo po 2 0 stotink.	Vreče od 50 kg. K 8.
P rorf;ij
HUBER & Comp. v TRSTU
v ulici Ma đon nina štev. 7 (na-proti bivšemu parnemn mlinu).
1
717

Varstvena znamka : SIDRO".
LINEMENT. MCI COMP.
nadomestek
---pain ekspelerja -—
je pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot.. 1"40 K in po 2 K v vseh lekarnah.
l'ri vkupovanju tega povsod preljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z na5o varstveno znamko SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek.
Riciterjeva letaroa :.pri ziatem orlu" FoSj
PRAGA. Elizabetino nlice it. 5, nova	i
Dnevno razpošiljanje.
«9
SVOJI K SVOJIM !	I
Prva klet dalmatinskih vin 1
Bilisko" & A rani baši 11	i
7 TRSTU, ulica Saniia 22. ! _ »
TRANSITNA ZALOGA
Lastili vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu r Dalmaciji.
N"a zahtev se poSilja na dom v steklenicah ali solčt kih.
"■^ssassgaEap
Jtaifakturna tvrtka BERTOLI & SBUELZ
Pi»zza Kirrlrra *«*eehia 2 in ul Xu »*» 3S (naspr. palači Salem).
DC ponuja za zimski čas
fustapj velleur z novimi risanji od nove. više kotenina navadna za rjuhe	. 13 „ „
bela .......IS ..
I »oni ažna fianeleta.....po 18 „ „
Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic
Dlakaste zimske srajce za moške »n ženske.
Jiogat izbor najfinejšega blaga za ženske *>hlckc, vse po konkurenčnih cenah.
m~ Filijalka ul. Nuova št 38 *
m® „SANUS"
novi higijenioni zobotrebnik«
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINI, Trst Bzirrieru zS g
»a^PBHnHH i'M|H||| |	---i—F
o • o
o o o
Josip Zigon
o o o o
ul. Caserma 8
o o o o
m------a
Leon Fano ulica Niiora 42 -zlatar in draguljar-
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, srebrnim) in dragulje; sprejema poprave po naj zmernejši h cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solit nemu jamstvu.
Anton Zlobec
TRST Campo S. Giacomo štev. 16 TRST (zraven cerkve
priporoča renit-neruu občinstvu v mestu, okolici in ta deželi stoj« novo otvorjeno
ZALOGA OLJA, KISA, MILA itd.
■a debelo in drobno ter po najnižjih eenali. Mf Svitji k svojim !
£
fft
fe
G
£
iS
5
6
Tržaška posojilnica in hranilnica ====
-izzzz^zz registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. tm~ Vhod po prlavnih stopnicah, ^vi
Hranilne uloge sprejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4".„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V,0/,,, na menjice po ti",,, na
zastave po 51/,0/.. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od S.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima njijmoderneje urejeno varnostno eelieo zrn shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
====== Poitno hranilnic ni račun 816.004. -------- -
&
Sf
Sf
&
S) S)
§1 »J
a m
Izbor drog, barv. čopiče v, pokosti. parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd.
SORIŠKA LJUDSKa POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni hiti.

^ Cćlo gcsie cerje' 3 po ceni
5 kg.: novo sku-bljeno K 9.O0
___ v_r bolj ^e K 12.—,
beli mehki puh, skubljeno K. 30.— K. 36.—. Pošilja franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena
proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sach«ei. Lobes 183. j"i*ui Flzen. Viko.
M ¥ ¥ M M ¥ M
¥
„f\ Trifoglio"
f4iko von Perrelli
TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST
(zraven zaloce bnteljfc Harkcrj i.►
Isbera vsakovrstne perutnine, pnranov, rac, gosij, piščancev in piičet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage in Gradca. ■	Izvoz jajc, divjačine in volovskoga mesa. =====
* *
H* *
* *
Hranilna vloge -I>rejem»j<> se <><i vsie*<y:t 60 iu<it n: ć au rlrustva iu sa obrestujejo po 41/)t0/o> 'I11 bi »e o tbijal rt-utai »Im vek.
Posojili! dajejo sa stino članom n h <•-"• n^ meuj ee p > *» °/0 in n>i vknjižb" po •> .,",(>
Uraduje vr»aici ista oil S. <» 12.1fi ura ra/Aen nedelj in pru/.n kov.
Stanje hranilnih vlog leta M«»| K 1.4^'>miV U posojil ....... .. 1,573.84'2:U
glavnih deležev . „ „	112.720'
Poštno-liran. račun šty. 837.215.
oooooooooooooooo
/A
\irt_A7i

t
jManujakturna trgovina
i fimbroslch £ JWodricky I
TRST - ul. Belvedere 32 - TdST
faštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Foštanj veleur od 27 novč. d?lje. bel. siv in r>iquet fjštanj. Ko'enina bela in siva. Maje. š^aji in rute. Odeji od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej po»te jo. K'avate, srajce za ■ ozke in ženske. Krila, nogovice. čipke in žamet, kakor tuli raznovrstne drobnarije.
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaiena ljekovitom vodom radnicom
/ipatovaika kiselica
tiara\UH a kaličko tnuriatićna litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tn >: popnd kristala £isto stolno piće — Glasoviti liet-nićki stiktoriteti }>repisuju ovu ki^elieu s najboljim uspjehom kod svih bolesti p oltavnih orga a i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludačnog. pluć og, grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima (zlat-A noj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamen-a, šećerne bol°st', zrnat h i nat«-klih j»ta a, žgaravice i mnogih drugih bolesti- ProkuAaao izvrstno i nenadariljivo sredstvo i<>d spulnih i mnogih drugih ženskih bolesti.
Analizirale ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvorski savjetnik i kr. prof. dr. S. BoAojaković.
Nagradjena na mnogim velikim strnkovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja.
„UPRAVITELJST\ 0 VRELA APATOVACKE KISELICE",
ZAGREB, Ilica br. 17.
Dobiva se u svim ljekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama.
ulavnj zastupstvo za Tr^t i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. u Trstu ul. Giorgio fiatntti st ti, I.
, II
rhmm
MP
	r—
	CD
	o
DO	=3
V	
	i
O)' -s	w
	™^
<	CD
cu	C2
o o	
zr	
	M «
tO	
	
D	
	
	dK«j
Velika zaloga
pilttva, manifaKtnr ili tapelarij.
Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „JELEN"
Ono je	zajamčeno čisto	>n vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". |SriA||iva S£ OOVSOd! JI Ki SCHICUT, L STJE 11a LABI. IC Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.	"