cOtujCs&a, STprayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Tovarna avtomobilov v Mariboru je 33 dni pred rokom izdelala prva dva tovorna avtomobila. Svečana proslava dneva vstaje v Dalmaciji. — Zapiski. — Drž. lahkoatletsko prvenstvo v Celju. — Šahovski turnir v Mariboru. Zakaj je potrebno, da mladina gradi gozdne ceste. Odkup žita. — Gospodarstvo. Kultura. — Dopisi. Spomini Paula Revnauda. — Zunanja politika. Fizkultura. Leto VIII. - Št 192 Ljubljana, nedelja, 17. avgusta 194? Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina Din 45.— Cena Din 4.— Z odkupom žita se je vas tudi politično aktivszirala Začetek letošnjega planskega odkupa Uta je bil v ceiotni Sloveniji, posebno pa v nekaterih žitorodnih okrajih, v znamenju globoke defenzivnosti naših množičnih organizacij in ostalih forumov. Vesti o »slabi letini«, da »ne bo žita*, so se širile že v rani pomladi, takrat ko še nihče ni mogel vedeli, kakšna 6o letina. Te vesti niso prenehale, pač pa so se vse bolj širile, se poglabljale, oznanjale preko prižnic, se zarezale v sam aktiv, mno&ične organizacije in v oblastne forume. Zakaj? Zalo, ker okraji niso videli za tem■ politične akcije prikritih notranjih nasprotnikov. Nosilci in razširjevalci teh vesti niso bili naši delovni ljudje, ki vsak dan vlagajo svoje sile v izgraditev naše domovine, temveč saboterji, špekulantje, proti-Ijudslca duhovščina, vsi tisti, ki se nočejo vključiti v mi petletni gospodarski plan. Kaj pa je bil cilj teh vesti? Ker so začeli z njimi že takrat, ko še nihče ni mogel reči, da bo letina slaba, so morale imeti svoj namen! To je pokazal začetek letošnjega odkupa žita. Hoteli so preprečiti odkup žita, s tem vnesti zmedo v naš preskrbovalni aparat, ustvariti preplah in nezadovoljstvo, hoteli so odvzeti delovnemu ljudstvu kruh in s tem ogrožati naš petletni plan — porušiti ugled Jugoslavije pred vsem svetom. Skratka, to je bila politična akcija vseh listih, ki verno sledijo svojim imperialističnim gospodarjem, kot so sledili Nagode, Sernec, škof Rožman in ostala protiljudska duhovščina, s enim samim ciljem, napraviti našo državo ponovno za kolonijo mednarodnih kapitalistov, jo naredili za ognjišče strasti — medsebojne mržnje med slovanskimi narodi po starem imperialističnem geslu »divide et impera«. Iz vsega navedenega se jasno vidi, da so vzeli naši sovražniki odkup žita kot politični problem, medtem ko so naši okraji prepustili stvar svojim gospodarskim strokovnjakom, ki so mnogokrat nasedli vestem, ki so jih širili naši nasprotniki in še sami potrjevali, da žita ni mogoče odkupiti. Izrazit primer za to je bil Ptuj. V tem okraju je bil letošnji oportunizem poleg vsega drugega samo nadaljevanje lanskoletnega oportunizma, ko tudi niso vodili dosledne politike do špekulantov, in je tudi lansko leto nosil vso težo odkupa mali in srednji kmet. No, letos so celo izpopolnili lanskoletni sistem. Čim so pričele krožiti lažne vesti, je izvršni odbor poslal na teren posebne komisije za ugotavljanje hektarskega donosa, da bi znižali predpisano oddajo. Zniževali pa so zopet predvsem špekulantom in tako sami potrjevali vesti o slabi letini, čel da »žila ni«1 V Pluju je izrazito prišla do izraza tendenca, kako bi opravičili ne-izvršitev odkupa, namesto da bi se borili za njegovo izpolnitev. V taki situaciji, ko je šlo za to, ali bodo naši delovni ljudje dobili kruh ali ne, je prišla v žitorodne okraje Ptuj, Ljutomer, Radgono, Mursko Soboto in Lendavo posebna ekipa z nalogo, da — naslanjajoč se izključno na politično bazo dela — pribori žito in s tem kruh za našega delovnega človeka. Ob laki situaciji so si ekipe po okrajih postavite kol prvo nalogo — politično aktivizacijo terena, ki so jo pričele z razbijanjem vesti o slabi letini. Pokazale so ljudstvu, kdo je nosilec teh vesti in kakšen cilj imajo parole. Tako tolmačenje je budilo razredno in nacionalno zavest in širilo obzorje našemu podeželju. Istočasno so ekipe pokazale, da so naše uredbe in zakoni prevsem v korist delovnemu kmetu. Popularizirale so litno uredbo in njeno pravičnost, najostreje so se borile za njeno stoodstotno izvedbo. Politična aktivizacija terena se je izvajala v dveh smereh, in sicer s konferencami Partije, okrajnega aktiva, krajevnih predsednikov in tajnikov, plenumov OF in mladine v okrajnem merilu, ter z delom na vasi od hiše do hiše in z množičnimi zborovanji od vasi do vasi. Pri tem širokem delu so se naslanjali na vaške aktive OF. Partije, mladine, SKOJ-a in tovarniških delavcev, ki so imeli zelo lepe nspehe. Druga od osnovnih, nalog so bili propagandni ukrepi. Vsaka zbiralnica — v Ptuju jih je bilo 29 — je morala biti center političnega in propagandnega dela. Za t» je odgovarjal okrajni aktivist. Njegova naloga je bila oskrbeti gesla, povezati se z vaškimi aktivisti, preskrbeti poimenič- in številčne grafikone, stenčas, skrbeli propagando v tisku, za javne pohvale, Za fotografiranje, za razstavo dobrega in s,abega žita v izložbi Ud. Tretja naloga so bili tehnični prijemi. Celotni okraj se je razdelil na 29 centrov-zbiralnic, ki so odgovarjale za po 3—6 KLO-jev. S pomočjo aktiva vasi je morala zbiralnica skrbeli za brezhibno poslovanje ® administrativnem pogledu in pretovar-wnju, tako da je smel kmet čakati največ P°! ure, prav toliko časa, da je mogel Pogledali grafikone, prečitati gesla, da Se je mogel z njim aktivist pogovoriti in je odhajal nato domov z zavestjo, da le izvršil veliko državljansko dolžnost, da Se ie vključil v petletni plan. . Po vseh teh pripravah se je pričel *• a^gusta odkup. Tega dne so zbrali ko-V1™] 2 vagona žita, malo, toda dokaz je . da žito je! Odzvali so se predvsem ,8,|> ki so imeli manj zemlje, a so ob istih pogojih, ob isti letini kot drugi, oddali vse. S pričetkom odkupa pa so se razkrili pravi razširjevalci vesti, da »žila ni«. Mali in srednji kmetje so bili pripravljeni žilo oddati, potrdili so, da žito je, veliki kmetje, špekulanti, pa so odločno postavili, da žita ni, da ga ne bodo pripeljali. Razbijali so zborovanja, postavljali se za zaščitnike malih, podkupovali mlatilničarje, da naj govorijo o slabem 40% pridelku, skrivali žito, ga prej omla-titi, mešali s peskom in smetmi. Pri vsem tem jim je krepko pomagala proliljudska duhovščina s pridigami o slabi letini, o la- koti, o pomanjkanju, organizirala je na dan odkupa procesije (Beltinci itd.). Toda sedaj aktiv, opogumljen spričo prvih uspehov, ni odnehal. Začela se je naj-doslednejša borba za kvantiteto in kvaliteto, za stoodstotni odkup Uspehi so se večali iz dneva v dan. Drugi dan je bilo zbranega že tri vagone, tretji dan štiri vagone, mali in srednji kmetje so se spričo doslednega intenzivnega dela odzvali dolžnosti do domovine, pričeli skupno s aktivisti pritiskati na špekulante, zaostan- karje, na tiste, ki se niso odzvali. Pojavilo se je staro lansko žilo. Se bolj se je zaostrilo vprašanje, ali je žito ali ga ni. Špekulanti so pričeli dovažati, toda boreč se za vsak kilogram. Nekateri so po petkrat na dan trdili, da nimajo niti kilograma več, toda končno so le vse pripeljali. Drugi so poskušali s peskom, smetmi, in marsikdo je pri zbiralnici čistil, a vedno manj je bilo takih primerov. Številke na grafikonih so bile vsak dan večje, vedno več je bilo imen tistih, ki so oddali žito stoodstotno, vedno manj pa tistih, ki bi skušali sabotirati. Razvilo se je tekmovanje v tem, katera vas bo pripeljala žito prej in stoodstotno. Okrajni grafikon, ki je stal na trgu sredi Ptuja, je dnevno prikazoval, kako poteka odkup. Kakor je bila v početku tendenca vseh, ki so oddali žito, ne priti na grafikon, ne v tisk, ne biti javno pohvaljen, vse to seveda iz bojazni pred špekulantskimi mogočneži na vasi, tako je kasneje hotel priti vsak v časopis, biti fotografiran, pohvaljen, biti med prvimi, zadostili prvi stoodstotnemu predpisu. Iz najbolj oddaljenih krajev so hodili ljudje v Ptuj kontrolirat, ali je na grafikonu točno tako, kot so oddajali, popravljali so birokratske uradnike na okraju, ki si niso znali organiziral točne evidence in kontrole. Dinamičnost tekmovanja je razbila dekadni sistem, odkup je stekel na množični bazi in stoodstotno. Tako je bilo z borbenim odnosom aktiva Partije in OF, s političnim delom, z dobrimi lehničnopropagandnimi ukrepi, z maksimalno mobilizacijo vsega poštenega na vasi, brez administrativnih mer, brez pregledovanja kašč razbito geslo, da »žita ni«. Odkup je slekel, vas se je politično aktivizirala, srednji in mali kmetje ter kočarji so dobili zaupanje v oblast, v špekulantih so spoznali svoje sovražnike, ne pa zagovornike, spoznali so svoje OF in krajevne odbore in ljudi, ki sedijo v njih, zadali so krepak udarec notranji in zunanji reakciji — ter zbrali žilo in zadostili svojim državljanskim dolžnostim. K-mir. Tovarna avtomobilov v Mariboru je 33 dni pred rokom izdelala prta dva tovorna avtomobila Konec meseca maja smo v našem listu pisali, da so se v tovarni avtomobilov v Mari boru delavc i obvezali, da bodo vsi pripomočki orodja, ki so potrebni za serijsko izdelavo tovornih avtomobilov gotovi mesec dni pred rokom. Prvo obvezo so izpolnili. Medtem so dobili pet garnitur polizdelkov iz tovarne. Naloga je bila, da iz teh neobdelanih kosov železa im jekla sestavijo dva tovorna avtomobila, To so bili prvi poizkusi, toda uspeli so in zdrobili najtrši oreh. Tovorni avtomobil, Melan v TAM-u (tovarna avtomobilov v Ma- boru), ima tri tono nosilnosti. Motor jo šest-cifliiincirski in ima 70 konjskih sil, Piri polni obremenitvi lahko razvije maksimalno 85 kilometrov hrži no in potroši na 100 km 27 litrov bencina. Je tudi na pogled brezhiben, lepe oblike, lakiran je s svetlosivo barvo, kabina ie udobna in prostorna. 2E DRUGIČ 30 DNI PRED ROKOM P "»k za dograditev prvih dveh kamionov je bil do 15. septembra, Delovni kolektiv tovarne se je že drugič obvezal, Ved el sem, da mora iti, saj smo vse toono naredili, toda kaj vem, roke so se mi tresle. Čudmi občutki .. .It Toroi dve minuti čez devet je tovariš priltisnil na »starter«. Ellisa se je trikrat zavrtela, motor je užgal in brezhibno, tiho stekel. Pozabili so, da bi si čestitali. Nekomu so stopile solze v oči. Govorili niso prav nič. Delo v tovarni se je ustavilo. Vsak je želel videti motor. Delček je tudi njegovo delo. Tega dneva v tovarni zlepa ne bodo pozabili. Potem so naglo nadaljevali. Ekspe-rimentaici so delali noč in dan. 9. av- vil delavce: Tovorni avtomobil smo izdelali pred rokom. 11. avgusta, to je tri dni pred obvezo delavcev in 33 dni pred rokom je bil kamion popolnoma gotov. Pritrdili so še (karoserijo ter ga lepo pobarvali. 15. avgusta pa so izgotovili že drugega. V najkrajšem času pa bodo izdelali še dva. Poifckus ie. uspel, prvi kamion je že prevozil 170 Um, toda delo v tovarni ne stoj L Imajo novo nalogo: izdelati poizkusno serijo 25 tovornih avtomobilov! To bo druga preizkušnja za ves delovni kolektiv. V prvem objektu nekatere dele avtomobila že izdelujejo na tekočem traku. »Po >cesti«. kakor pravijo, se pomi/kajo bati, del motorja. Šestnajstkrat ga obdelujejo z različnimi stroji. Tudi oinice in se nekatere druge dele delajo na tekočem traku. Po izgotovljeni poskusni seriji pa bodo začeli delati prvo večjo serijo. 7., 9. in 11. avgusta ie bil led prebit! NAVKLJUB ONIM, KI NISO VERJELI V veliki dvorani, kjer stojita nova kamiona, se pogovor jam s tovarišem Fišerjem in Golobom. Delavci krasijo avtomobile s cvetlicami. Ob strani so pritrdili velike napise: Poizkusna vožnja avtomobila, izdelanega v domači industriji Maribor«. Od tam priteče tovarišica Tončka: »Tovariš Fišer, ali ga lahko operem z milom, ne bo šla barva proč!« Smejali srno se. Tovarišica Tončka že ure in ure čisti novi avtomobil. Še z milom ga hoče oprati, čeprav se že sedaj ves sveti. Danes bodo odpeljali tovorna avtomobila po Mariboru. Eden iz eksperimentalne skupine pravi: »No. peljali se bomo, da zavežemo jezike vsem onim, ki eo govorili, da avtomobila nismo zmožni narediti.« »Tovarišica, ki je dejala, da ga bo pojedla, se je skrila,« pravi drugi. Tretji pa: »Navkljub vsem onim, ki še danes ne verjamejo v naše delo, se bomo vozili!« Avtomobila sta okrašena. Eksperimentalna skupina je odkorakala proti izhodu. Vsedel sem se poleg tov. Fišerja, pognal je motor. Avto počasi odpelje, za njim drugi. Vsi delavci in nameščenci tečejo k cesti. Gledam nasmejana lica delavcev, ki ploskajo, mahajo! Tudi meni lezejo usta kar sama narazen. Tako se menda ne bi počutil, če bi se peljal v ne vem kakšni limuzini iz >z)late Amerike«. Pri vhodu v tovarno sta se avtomobila ustavila. Okoli avtomobilov so se zbrali delavci. Tov. direktor se je zahvalil požrtvovalni eksperimentalni skupini. Delavci so izročili svojemu vodju tov. Fišerju šopek rdečih na uljev, ki jih je razdelil svoji skupini. Potem... potem pa so vsi zlezli na avtomobila, ki sta odpeljala iz tovarne proti Mariboru. Ljoidje so se ustavljali. Ogledovali so nova avtomobila. Nekateri so mahali delavcem na kamionu. Miličnik pri mostu je ustavil avtomdblil. Dovoljenje za prevoz ljudi je zahtevali od nas s prav resnim atora* zom. Potem pa je zatjledat napis: Prvi avtomobil... Usta so se mu razlezla v nasmeh: »A. taiko. Živio, tovariši!« Prav spoštljivo je pozdravil junake, ki so zgradili avtomobil, čez nekaj let bo mimo miličnika pred mostom brzelo že sto in sto enakih avtomobilov. Pred mestnim odborom Osv. fronte sta se tovorna avtoinbila ustavila. Sekretar MK KP tovariš Simonič si je ogledal avtomobila in nato med drugim '><■ ... : • V Maribor se je na novih dveh kamionih odpeljala tudi eksperimentalna skupina gusta ob desetih je avto »shodil«. Sirene so ponovno pozdravile uspeh. Tovariš Fišer je zapeljal šasijo v prvi objekt med stroje, kjer so ga izdelali. »Mislil sem, da me bodo z avtomobilom vred prestavili, še na kolesih bi sedeli, če bi se dalo«, pravi tov. Fišer, ki ga je doletela čast, da je prvi varni!. Pred dejal, da je to najlepši dokaz, da bomo petletko tudi predčasno izvedli. »Tovariši, vi ste poroki za to.« Oni redki, ki so govorili, da iz tovarne ne bo avtomobila, so v petek utihnili. Odpeljali so se v tovarno, da nadaljujejo z delom. Leta 1951. morata dve tovarni izdelati že 6000 avtomobilov na upravnim poslopjem se je zbrala vsa | leto. Dvajset na dan! tovarna, šasija je zapeljala pred vhod i »Vse za petletko!« je njihovo geslo, v direkcijo. Tovariš direktor je pozdra- I 51. S. Zapiski »TIMES« O VELIKEM POMENE BLEJSKEGA SPORAZUMA Sedaj je končno omogočeno pravo prsgageSisSvo med Jugoslavišo m Bolgarijo Svečana proslava dneva vstaje v Dalmaciji London, 16. avgusta (Tanjug). »Times« objavljajo na prvi strani dolg članek, posvečen sporazumu na Bledu. j List poudarja, da je jugoslovansko-bolgarski sporazum toliko važnejši, ker ni bivšim dinastijam v Bolgariji in Jugoslaviji nikdar uspelo ustvariti mirnih odnosov med obema državama. Nato se dotika razkosanja Jugoslavije med okupacijo in sramotne vloge kralja Borisa in njegove klike, ki so komaj pričakali, da bi sodelovali pri okupaciji Srbije in Makedonije. V članku se poudarja, da so se bolgarski vojaki pogosto bratili z lokalnim prebivalstvom in da so dezertirali iz svojih edinic. Leta 1944 pa so se pričeli dogodki razvijati v drugi smeri. Poleg narodno osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji se je razvil narodno osvobodilni odpor v Bolgariji. Prihod Rdeče armade v Bolgarijo je omogočil Domovinski fronti povesti Bolgarijo v vojno proti fašizmu: druga armada se je borila na strani zaveznikov in je imela velike izgube. Ta ustvaritev skupne vojaške fronte je dobila svoj popoln pomen pri ustvaritvi miru na Balkanu samo z dejstvom, da je bila zvezana s političnimi spremembami. List piše: »V obeh državah sta odstranjeni dinastiji, simbola avtokratske oblasti, ki sta vedno videla koristi v nesrečah svojega sosednjega tekmeca. V Beogradu in v Sofiji je odstranjeno šovinistično vodstvo, ki je bilo povezano z dvornimi krogi.« List ugotavlja, da je bila narava osvobodilnega gibanja jugoslovanskih in bolgarskega naroda v svoji osnovi ista ter poudarja odločilno vlogo obojestranskega vodstva z maršalom Titom in Georgijem Dimitrovim. »Osnova prijateljstva,« nadaljujejo »Times«, je v dejstvu, da sta oba naroda preživela enake osvobodilne izkušnje. Govorita z istim političnim jezikom in težita k istim ciljem. Oba občutita, da je iz zla nastalo dobro in da se lahko sedaj spopadi med njima, v katerih je bilo prelito toliko krvi, enkrat za vselej končajo. To zaslugo moramo pripisovati voditeljema v Sofiji in Beogradu, ker sta dala izraza temu globokemu občutku o nastali spremembi. Mnogi, ki so potovali med voino in po vojni po teh državah, so opazili, kako je to čustvo močno med kmeti. Jugoslovansko-bolgarski sporazum je prvi praktični korak k izoblikovanju te spremembe. Odkar je dalmatinski pesnik Gundulič pel o tugi in upanju jugoslovanskih narodov, je minilo skoro 500 let in njegove pesmi so odmevale skozi stoletja. Sedaj je končno odstranjeno nasprotstvo in je omogočeno pravo prijateljstvo.« Split. 16. avgusta. V Sinju so v četrtek svečano proslavili dan vstaje ljudstva Dalmacije. Proslave se je udeležilo okrog 20.000 ljudi iz Splita in vse Dalmacije. Slovesnosti so prisostvovali tudi predsednik Prezidija Ljudske skupščine i LRJ dr. Ivan Ribar, predsednik planske komisije FLRJ Andrija Hebrang. minister za delo zvezne vlade Vicko Krstulovič, podpredsednik vlade LR Hr-vatske Franjo Gaži, kontreadmiral Josip Černi in drugi. Slavnost se je začela z velikim mitingom. ki ga je otvoril predsednik oblastnega LO za Dalmacijo Vice Buljan, nato pa je govoril predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar. Burno pozdravljen je dr. Ribar med druim rekel : »Naša borba za obnovo, za izvršitev in prekoračenje petletnega plana ni ničesar drugega, kakor podaljšanje borbe za našo osvoboditev. S to borbo za obnovo dežele, za izvršitev petletnega plana hočemo ohraniti svojo gospodarsko in ekonomsko neodvisnost ter svobodo, ker brez tega ni napredka in miru. Zato se, tovariši in tovarišice, na ta današnji dan spominjamo onih naših borcev in mučenikov, ki so padli v naši narodno osvobodilni borbi in dali od sebe vse za našo svobodo. Zato se moramo spominjati tudi onih. ki so šli v borbo za zagotovitev ekonomske neodvisnosti, za vse to. kar se dela. za vse to, kar se bo v bodoče delalo.« Za dr. Ribarjem je govorili minister za delo zvezne vlade Vicko Krstulovič, ki je prikazal razvoj narodno osvobodilne borbe v Dalmaciji in na koncu rekel: »Tovariši in tovarišice! Danes slavimo šesto obletnico vstaje Dalmacije v novih okoliščinah. Danes uresničujemo idejo socializma v naši državi, danes gradimo socializem. Narodno osvobodilna vojna se je sicer zmagovito zaključila, vendar vodijo naša dežela in naši narodi novo veliko bitko, ne manj važno od oborožene borbe v teku vojne, bitko za gospodarsko in kulturno izgraditev naše dežele. Prav tako, kot je KPJ s tovarišem Titom na čelu sprožila in vodila borbo naših narodov v osvobodilni vojni proti okupatorjem, kakor jih je združila in organizirala v trdno enot- Praga, 16. avgusta. (Tanjug.) Mednarodni mladinski festival, ena največjih mladinskih manifestacij sveta, ki se je udeležuje okoli 100.000 mladincev in mladink, bo končan jutri, 17. avgusta. V okviru svečanosti bo tudi velik defile. Na svečanosti bo govoril predsednik češkoslovaške vlade Gottvald. Jugoslovanski udelfeženci festivala bodo v devetih mestih priredili kulturno-umet- niške prireditve. tno ljudsko fronto ter jih pripeljala do zmage nad okupatorji in domačimi izdajalci. prav tako tudi danes pod vodstvom našega tovariša Tita vodijo naši narodi z isto odločnostjo borbo za uresničenje velike naloge, za izvedbo in prekoračenje petletnega plana, za gospodarsko in kulturno izgraditev naše dežele, za izgraditev socializma.« Za njim je spregovoril kontreadmiral Josip Černi. Ob koncu pa je govoril še podpredsednik zvezne planske komisije Andrija Hebrang. »Ko smo že razvili zastavo vstaje — je rekel minister Hebrang — smo naleteli na številne zapreke, laži, spletke in prevare. Takrat je bila samo ena dežela na svetu, ki nas je kot tudi danes razumela, ki je bila z nami in ob naši strank ki nam je hotela pomagati. Iz Rusije je prišel od tovariša Stalina poziv zasužnjenim narodom, da se dvignejo k vstaji. To je bila edino pravilna pot. ki je vodila iz sužnosti v svobodo. Za ta program smo se junaško borili. Za ceno velikih žrtev smo si pridobili svobodo in neodvisnost od tujih imperialistov. Imperialistični krogi Anglije in Amerike so vodili do naše vstaje svojo politiko. Do leta 1948 so si prizadevali, da da bi preprečili našo vstajo. Izdatno so podpirali naše nasprotnike in izrodke naših narodov. Ko so spoznali, da je njihova politika doživela polom, da se je ljudska vstaja proti njihovi volji in proti volji fašističnih okupatorjev razširila po vsej Jugoslaviji, so začeli po malem podpirati partizane. Vendar so nas podpirali, ne da bi do konca izpolnili naš program, ampak da bi sebi ustvarili tako položaj, ki bi jim po voini omogočil, da bi vrnili oblast kralju Petru in izdajalcem, ki so se zbrali okrog njega. Kljub vsemu temu pa smo uspešno zaključili osvobodilno vojno. Obračunali smo z zunanjim in notranjim sovražnikom. z razredom, ki je Jugoslavijo pred vojno držal v neodvisnosti in jo pripeljal do fašistične sužnosti. Priborili smo si svobodo in možnost izgraditve svobodnejšega in lepšega življenja.« Ob koncu mitinga je bil prirejen program, v katerem so nastopile folklorne I skupine in pevski zbori iz vse Daima- I cije. Do sedaj so jugoslovanski udeleženci na festivalu priredili tri turneje po Češkoslovaški in imeli prireditve v celi vrsti mest, kjeT so jih češkoslovaški gledalci prisrčno pozdravljali. Jugoslovanski pionirji so obiskali skavtsko študentsko organizacijo »Junak« in ob tej priliki izvajali kratek umetniški program. Udeležili so se tudi koukurza iger v Sokolskem domu, kjer 60 nastopili tudi sovjetski pionirji, učenci moskovske šole Mojsejeva, ki 60 pri tej tekmi zmagali. Papež in atomska bomba Francoski list »France Soir« je te dni objavil reportažo svojega specialnega dopisnika, ki se je v posebni avdienci raz-govarjal 6 papežem o strahotah »bodoče vojne« in o atomskih bombah. Dopisnik piše, da mu je papež na vprašanje, ali bo cerkev ostro nasprotovala uporabi atomskih bomb, izjavil: »Cerkev je vselej nasprotovala uporabi vseh vojnih orožij.« Po tem platonskem, v ničemer ne določenem odgovoru, ki je v ostrem nasprotju z neštetimi blagoslovi, ki so jih razni cerkveni dostojanstveniki velikodušno delili fašističnemu orožju, se je papež izrazil konkretneje. Govoreč o situaciji v svetu je papež izjavil, kot to trdi dopisnik: »Nekega dne bo atomska bomba morda še mogla zaustaviti nekatere imperialiste ... Tito je čisto blizu.« V kolikor je ta odgovor, ki ga citira dopisnik »France Soira«, avtentičen, nam potrjuje, da 60 se vatikanski krogi dosledno postavili na stališče ameriških mojstrov atomske diplomacije. Skoraj dve leti že razpravljajo Združeni narodi o uničenju vseh vrst atomskega orožja in o kontroli nad atomsko energijo. Znano je, da ta pogajanja niso napredovala v zaželeni meri zaradi prizadevanj ameriških militaristov, da si ohranijo posest atomskega orožja, s katerim skušajo zastrašiti demokratična ljudstva. Ni ga miroljubnega in poštenega človeka na svetu, ki bi ne obsojal uporabe atomske bombe v vojne namene. Papeževe besede, ki jih očividno navdihuje slepo sovraštvo do vsega progresivnega in dosledno demokratičnega, so tako zgovorne in v tako jasnem nasprotju tudi z osnovnimi načeli krščanske etike, da ne potrebujejo nobenega podrobnejšega komentarja. Ameriški recepti za zdravljenje Evrope Tajinstvena megla, ki je takoj spočetka obdajala Marshallov načrt o ameriški pomoči Evropi, vedno bolj izginjat Evropski narodi na številnih dejstvih ugotavljajo, da predvideva famozni Marshallov načrt v prvi vrsti obnovo in dvig industrijskega, oziroma pravilneje rečeno, vojnega potenciala Nemčije. Težnje za obnovo nemškega imperializma — to pot pod protektoratom ameriških kapitalističnih monopolov — prihajajo vedno znova do izraza v izjavah ameriških uradnih predstavnikov in v člankih ameriškega tiska, objavljenih v zvezi z Marshallovim načrtom. Značilen je v tem pogledu uvodnik, ki ga je pod naslovom »Ključ za ozdravljenje Evrope« objavil »Ne\v York Times«. List odkrito piše, da leži rešitev tega vprašanja v dviganju nemške proizvodnje. Pisec članka smatra, da je »program desindu-strializacije Nemčije, ki ga je zamislila in izvajala ameriška vlada — osnova vse bede in slabosti Evrope«. Edini zapreki, ki naj bi nasprotovali obnovi nemškega imperializma, vidi »New York Times« v »vztrajanju Velike Britanije na nacionalizaciji Porurja« in v »bojazni Francije, da bi obnovljena Nemčija postala grožnja francoski varnosti«. List nadaljuje: »Vendar obstajajo znaki, da bosta obe deželi pod pritiskom naraščajoče evropske krize ponovno proučili svoje stališče. Pri takem razvoju stvari obstajajo nade za ozdravljenje vsega zahodnega sveta«. Te besede zelo zgovorno pričajo o načrtih ameriških imperialistov, da z dolarskimi injekcijami nemškim trustom in koncernom zamenjajo mednarodno sodelovanje in demilitarizacijo Nemčije s proslulo politiko »ravnotežja sil« ter vse to predstavijo kot »nesebično skrb« za obnovo Evrope, ki 60 jo opustošili nacistični agresorji. Legalizirani teror Generalštab grške monarhofašistične vojske je po poročilih ameriške agencije »Associated Press« ob prisotnosti šefa britanske vojaške misije generala Rol-lingsa 6prejel sklep o spremembi taktike v borbi proti Demokratični armadi. Po tej novi taktiki bodo znatno povečali število oboroženih in »zanesljivih kmetov« ter na ta način vojake, ki 60 doslej čuvali »osvobojene« vasi, poslali v neposredno borbo proti partizanom. Po podatkih grškega lista »Elefterije« trdi memorandum, ki ga je predsednik grške monarhofašistične vlade Maksimos izročil ameriškemu političnemu predstavniku, da znaša število borcev grške Demokratske armade 15.000, grških vladnih čet pa 120.000, od katerih naj bi se samo ena četrtina borila proti partizanom. Ta sprememba »taktike« je zato samo še en dokaz več, da so grški monarhofa-šisti kljub izdatnim dolarskim injekcijam brez moči v borbi proti partizanom in da število borcev Demokratske armade i* dneva v dan narašča. V samem bistvu pa pomeni »sprememba taktike« legalizira-nje terorja desničarskih tolp in band xitosov, ki jih je pred meseci grška mo-narhofašistična vlada sicer uradno razpustila, dejansko pa jih večinoma vključila v — žandarmerijske oddelke. D. B. Posebni vlak za obiskovale« velesejma v Plovdivu Beograd, 16. avgusta (Tanjug). Da se poglobijo bratski odnosi med našim in bolgarskim narodom, bo »Putnik* organiziral poseben vlak iz Jugoslavije za obiskovalce velesejma v Plovdivu, ki bo od 21. avgusta do 14. septembra t. 1. Jugoslovanskim izletnikom bo ob tej priliki dana možnost, da istočasno vidijo tudi Sofijo in Varno. Posebni vlak bo odpeljal iz Beograda 6., vrnil pa se bo 14. septembra. >z" letniki bodo ostali 2 dni v Plovdivu. 2 dni v Sofiji in 2 dni v Varni. Prevoz, stanovanje in hrana so zagotovljeni- Prijave za izlet sprejemajo na vseh postajah »Putnika« do 24. t. m. Vsak interesent mora predložiti 3 fotogrufiJe in dovoljenje ustanove, kjer je zaposlen s podpisom voditelja sindikaln* podružnice. GOVOR ALBANSKEGA MINISTRA ZA TRGOVINO NUŠIJA Pomoč narodov Jugoslavije je velik činifiell ti ohranitev neodvisnosti IU Hibaniie Tirana, 16. avgusta (Tanjug). V zvezi z objavo vseljudskega tekmovanja na čast 5. obletnici osvoboditve Albanije je bil na glavnem trgu Tirane velik miting, katerega se je udeležilo nad 10.000 delavcev in nameščencev. Minister za trgovino Nuši je imel ob tej priliki govor, v katerem je poudaril, da državni gospodarski plan za 1947. leto predstavlja največjo zmago ljudskih oblasti. Ko je govoril o pomenu in nalogah plana je minister za trgovino Gogo Nuši med drugim dejal: »Treba je poudariti, da kljub vsem naporom našega ljudstva nismo bili v stanju pričeti s tako velikim planom. To nam je mogoče le z veliko pomočjo narodov Sovjetske zveze in nove Jugoslavije maršala Tita, ki nam je za letošnji proračun dala 2 milijardi Ie-kov. Mi znamo ceniti bratsko pomoč, ki nam jo nudijo jugoslovanski narodi in zato je treba mobilizirati vse sile za uresničenje in prekoračenje državnega plana., za dvig in krepitev našega gospodarstva, da bi v prihodnosti lahko ugodilo potrebam našega ljudstva. To bo naš najboljši odgovor našega ljudstva na dragoceno pomoč narodov Jugoslavije. Pomoč narodov Jugoslavije je velik činitelj za ohranitev in krepitev naše neodvisnosti ter pridobitev naše ljudske revolucije zlasti zdaj, ko si za-padni imperialisti na čelu z Združenimi državami Amerike prizadevajo, da bi s pomočjo dolarjev zasušnjili ter si podredili evropske narode, ki so tako zelo trpeli med vojno proti fašizmu.« Minister Nuši je potem opisal vso mogočnost nalog, ki jih določa plan in katerih izpolnitev bo krepila ljudsko oblast in neodvisnost države. Pozval je vse ljudstvo, da proslavi triletnioo osvoboditve Albanije s sijajnimi uspehi v borbi za uresničenje in prekoračenje plana. Manifestacija vdanosti novi Jugoslaviji pred odhodom druge skupine jugoslovanskih izseljencev iz Kanade v domovino Montreal, 16. avgusta. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Druga skupina jugoslovanskih izseljencev v Kanadi, od katere so se slovesno poslovili, je zapustila z jugoslovansko ladjo »Radnik« pristanišče Montreal in odplula v domovino. V Jugoslovanskem domu, kulturnem središču jugoslovanskih izseljencev v Montrealu, je bil dan pred odhodom ladje slovesen sestanek, ki se je spremenil v maniestacijo ljubezni in vdanosti novi Jugoslaviji, maršalu Titu, bratstvu in enotnosti Južnih Slovanov. Veliko število jugoslovanskih izseljencev je izrazilo ob tej priliki željo, da poveča svoj vložek v sklad za obnovo Jugoslavije. Samo v zadnjih treh dne je bilo za ta fond. ki jo do sedaj razpolagal s približno 1.500.000 dolarjev, zbranih 70.000 dolarjev. Preden je ladja odplula, so vkrcali material, namenjen v Jugoslavijo; stroje za industrijo, naprave za rudnike in gradnjo, avtomobile in sanitetni material. Vkrcani material predstavlja vrednost 500.000 dolarjev. Naklonjenost in prijateljstvo, ter zadržanje mornarjev in oficirjev na ladji »Radnik« je izzvalo pri montrealskih pristaniških delavcek občudovanje in živo zanimanje za novo Jugoslavijo. »Radnika» so obiskali pred odhodom mnogi jugoslovanski izseljenci, ki so prišli iz najoddaljenejših krajev Kanade in Kanadčani — prijatelji nove Jugoslavije. Ko je ladja oidplula, so jo spremljali ganljivi vzkliki onih, ki so ostali: »Pozdravite brate v domovini! Pozdravite novo Jugoslavijo! Pozdravite maršala Tita!« Pred odhodom ladje je bil miting, na katerem je upravnik poslov jugoslovanskega poslaništva Pavle Lukin pozdravil izseljence, ki se vračajo v domovino. V svojem govoru se je spomnil betdnih življenjskih pogojev delovnega ljudstva v stari Jugoslaviji, zaradi česar so morali odhajati v tujino za kruhom. Govornik je naglasil herojske podvige narodov Jugoslavije v borbi proti fašizmu ter delež Jugoslavije za krepitev demokracije in miru na svetu, uspehe na polju obnove in izgraditve države, kakor tudi napore za uresničenje petletnega plana, in obnove za izgraditev boljšega in srečnejšega življenja narodov Jugoslavije. »Naši narodi vedo«, je rekel Lukin, »kaj ste vi napravili za novo Jugoslavijo in so ponosni na vas. Sprejeli vas bodo tovariško in bratsko. Jugoslavija vas pričakuje z odprtimi rokami s toplim srcem«. Z ganljivimi govori so pozdravili izseljence na poti v svojo domovino tudi predstavniki jugoslovanskih izseljeniških organizacij. Na koncu je govoril ladijski poveljnik Filip Vrankovič, ki je med drugim rekel: »Vračate se v domovino, ker zvesto ljubite svoj dom, svoje brate, ker ljubite resnico in pravico naroda. Vračate se zato da pomagate pri obnovi svoje domovine in da na ta način prispevate k izgraditvi novega, boljšega in plemenitejšega sveta.« Sovjetski diplomatski predstavnik v Atenah zahteva takoišnio ukinitev policijskih ukrepov proti uradnim sovjetskim zastopnikom Atene, 16. avgusta (Tass). V zadnjem su grške oblasti zapirajo in celo miljo osebe, ki so zaposlene v sovjetskem :lepo6laništvu in drugih sovjetskih usta-ivah v Grčiji. Osebe, ki eo vzdrževale islovne zveze s trgovinskim zastop-vom Sovjetske zveze, so podvržene te-rju. Politične oblasti zadržujejo, zasli-jejo in celo aretirajo državljane samo Jo, ker so obiskali sovjetsko veleposla-štvo. Policijsko nadzorstvo, ki ga je po ;kod mogoče kvalificirati kot gangster-:i postopek, je razširjeno tudi na so-etske uradnike, kar se je na primer do->dilo v Solunu. Vsi ti, kakor tudi številni drugi neuk oniti postopki grških policijskih obla-i težijo za tem, da bi ovirali sovjetsko sleposlaništvo, sovjetske trgovinske redstavuike in uradne sovjetske zastop- nike pri izvrševanju njihovih funkcij in predstavljajo poskus oviranja ekonomskih, kulturnih in drugih zvez med Sovjetsko zvezo in Grčijo. V zvezi s tem je sovjetski vršilec dolžnosti v Atenah obiskal pomočnika ministra za zunanje zadeve Grčije in po instrukcijah sovjetske vlade opozoril grško vlado na omenjene samovoljne postopke grških oblasti nasproti uradnim sovjetskim predstavnikom in zastopnikom sovjetskh ustanov ter zahteval, naj se takoj ukinejo taki nezakoniti prestopki grške policije. Sovjetski vršilec dolžnosti je pjav tako poudaril, da takih postopkov grške policije ni mogoče spraviti v soglasje z obstoječimi diplomatskimi odnosi med Grčijo in Sovjetsko zvezo. NAJVEČJA MLADINSKA MANIFESTACIJA SVETA V PRAGI V novi skupini britanskih mladincev za mladinsko progo so tudi javni delavci in umetniki London, 16. avgusta (Tanjug). Nadaljnja skupina britanskih mladincev je včeraj odpotovala iz Londona v Jugoslavijo, da hi se udeležila gradnje mladinske proge Šamac—Sarajevo. — Skupina šteje 39 mladincev. Britan-sko-jugoslovansko združenje, ki je organiziralo odhod skupine britanskih mladincev, je priredilo skupini v svojih prostorih slovesen poslovilni večer. Ob tej priliki je britanski mladinec Taylor, ki se je nedavno vrnil z mladinske proge, kjer je dobil značko udarnika, pripovedoval o svojih izkušnjah in opazovanjih v Jugoslaviji ter je naglasil pomen izgraditve mladinske proge Šamac—Sarajevo. Predstavnik Britansko - jugoslovanskega združenja je pozdravil britan- ske mladince. Nato je imel predsednik jugoslovanskega združenja krajši govor, v katerem je izrazil svoje prepričanje, da bo bivanje britanskih mladincev v Jugoslaviji in njihovo delo pri gradnji mladinske proge prispevalo k zbližan ju britanskega in jugoslovanski^ narodov in njihovemu sodelovanju pri izgraditvi trajnega miru na svetu. S to skupino britanskih mladincev bo odšlo v Jugoslavijo tudi več britanskih javnih delavcev in umetnikov, med katerimi so Percy Morton, slikar in profesor umetniške akamedije v Londonu, dr. Francis Cleadgener, novinar, Lawrance Sharf, sotrudnik »Daiy Herald« in drugi. Državno prvenstvo FLRJ v lahki atletiki Radosavljevičeva je postavila v metu krogle nov rekord z motom 12,38 m Celje, 16. avgusta. Danes se je v Celju nadaljevalo državno prvenstvo v lahki atletiki. — Doseženi so bili zelo dobri rezultati posebno v metu bombe za moške, v metu krogle za ženske in v skoku v daljino za ženske. Rezultati današnjih finalnih srečanj so naslednji: Tek 80 m čez zapreke (ženske): 1. Madjar (Sp) 13,3; 2. Posinek (KI) 13,7; 3. Varmuža (Sp) 13,8. Met bombe (moški): 1. Dangubič (Sp) 75,45 in (boljše od drž, rekorda); 2. Vujačič (P) 72,50; 3. Marčelja (M!) 68,86 m. Met krogle (ženske): 1. Radosavljevič (V) 12,38m (nov drž. rekord); 2. Marinček (E) 11,49 m; 3. Matej (Sl) 10,37 m. 200 m finale (moški): I. Slunac (Ml) 22,8; 2. Račič (P) 22,8; 3. Miloševski (Sk) 22,9. 800 in finale (moški): 1. Cerar (P) 1:57,5; 2. Djurič (Z) 1:58,1; 3. Oberšek (E) 1:58,5. Skok v daljino (ženske): 1. Koledin (Sl) 5,35 m (boljše od držav, rekorda); 2. Šentjurc (Ptuj) 5,13; 3. Varmuža (Sp) 5,08 m. 200111 finale (ženske): 1. Butja (KI) 27,7; 2. Sen tj ure (P) 28,1; 3. Kolar (Sl) 28,5. Met kopja (ženske): 1. Radosavljevič (V) 36,49 m; 2. Sekulič (Ml) 31,78; 3. Deržek (KI) 51,61 m. Skok v višino (moški): 1. Vukovič (P) 183 cm; 2. Sram (Z) 180cm; 3. Di-mitrijevič (P) 180 cm; 4. Zgalin (E) 175 cm. Skok ob palici (moški): 1. Dako v (R. K.) 3,70 m: 2. Samardžič (P) 3,60; 3. Dušanovič (P) 3,50. Polfinalni šahovski turnir v Mariboru Maribor, 16. avgusta Danes je bilo odigrano 11. kolo. Hor vat : Janoševič 1:0, Longer : ing. Fajer 1:0, Milič : Gruber remi, ing. Vidmar: Smeredevac 1:0, Rabar : kap. Markovič 0: 1. Prekinjene pa so bile naslednje partije: Kulžinski : Simonovič, Šiška : Nedcl-kovič, Kindij : Tot in Misura : Markovič, Udovčič pa je bil prost. V prekinjeni partiji IX. kola je Milič premagal kapetana Markoviča. Stanje po 11. kolu je naslednje: Horvat, kap. Markovič 7 in pol, Kulžinski 6 in pol (1), Gruber 6 in pol, Nedelkovič 6 (1), Vidmar, Janoševič 6, Simonovič 5 in pol (1), Fajer 5 in pol itd. Zakaj je potrebno, da mladina gradi gozdne ceste »Kar na debelo podirajo! — so venomer ukazovali pred vojno. Sekali smo vsevprek, drobno in debelo. Golosek je sledil goloseku. Pa so še godrnjali. Lesni trgovci bi najraje videli, da bi jim padali žagovci kar na tovorne avtomobile. Škoda narodnemu gospodarstvu jim ni bila mar. Le da jim je dobro neslo. Na, zdaj pa imaš!* se je jezil stari pohorski gozdni delavec in z roko pokazal na praznine v nižinskem predelu. Takih primerov ni malo. To je zapuščina slepega ravnanja z gozdovi. Toda to je minilo. Tu pa tam so sicer skušali nadaljevati s to prakso tudi po osvoboditvi, pa ni šlo. Prekinila jih je ljudska oblast, ki je takoj uvidela, kam vodi taka pot. Zato je zdaj drugače. Ne seka se več tjavdan. Žaga ne poje več, niti sekira ne udarja več tik nad ličin lesa, le da traja proces pet ali šest let več kot pri goloseku in da gozd ne trpi. Tudi pogozdovanje ne stane nič, seme pa v senci še nepo-sekanih dreves lahko odlično vzkali. S tem pomagamo naravi. PO DRČAH IN PO DRAVI — DO VOZOV IN AVTOMOBILOV Posekana debla končno sežagajo na hlode in jih obelijo. Ogromno jih je, a so bolj ali manj visoko v hribih. Vsekakor so lepa številka za plan, pravi pomen in vrednost pa bodo imeli šele na žagi ali na železniškem vagonu. Zato jih gozdni delavci kar najhitreje spravljajo v dolino. Prav tu naletijo na največje ovire. Načinov spravljanja lesa iz višinskih predelov je sicer več, a skoraj vsi so združeni z ogromnimi težavami. Na koncu vodne riže v Rušah se nagrmadi ogromna količina naplavljenega lesa. Drvarji vlečejo les iz riže dolino. Gozdni delavci so se pomaknili više v neizkoriščene predele. Nastopila je nova doba tudi za naše gozdarstvo. Ta naravni zaklad, na katerem je naša dežela tolikanj bogata, je ogromnega pomena za nas vse. Toda treba je z njim pametno gospodariti. Črpati iz gozdnega premoženja, kar potrebujmeo za gospodarski razvoj, obenem pa ga čuvati, da bo vedno ostal vir bogastva — je naloga, ki jo nalaga plan vsem gozdnim gospodarstvom, vsem gozdnim delavcem. Tudi dravsko gozdno gospodarstvo dela po planu. Sečnjo je razdelilo že v začetku leta na gozdne uprave, te pa na oskrbništva. Logarji so odšli na Pohorje in v ostale dravske gozdne predele. Izbrali so najbolj primerne parcele in v naprej določili posek. Proti koncu zime je bilo v gozdu že kar živahno. Prišli so gozdni delavci in zapela je žaga. Pod zadnjimi udarci sekire so se zamajala mogočna debla. Odmev padca odžaganega drevja se je razlegal po bližnjih grapah in soteskah. „ , . Preteklo je prvo polletje. Gozdni delavci so žagali in sekali od zore do mraka. Napravili so vse, kar je bilo v njihovih močeh, vendar dravsko gozdno gospodarstvo ni doseglo plana sečnje. Izvedlo je le 55% svoje letne planske naloge. Gozdni delavci so sicer dosegli in presegli svojo polletno plansko postavko. Nasprotno pa je dravsko gozdno gospodarstvo uspelo prevzeti in spraviti v dolino na žage in od tam dalje na določena mesta le 35% letnega poseka. Ostalo še leži v gozdovih. Seveda je temu deloma kriva tudi delovna nedisciplina gozdnih delavcev, ki so odšli na drugo delo. zlasti zaradi nedovoljne preskrbe. Vzrok pa je predvsem v pomanjkanju gozdnih naprav in primernih poti, ki bi vezale višinske predele s prometnimi žilami v dolini. Zaradi tega je pomanjkanje delovne sile tem bolj občutno. POMAGAMO NARAVI Čeprav so težave res velike, delo v gozdu dokaj napreduje. Skupine gozdnih delavcev, ki skoraj vsi visoko presegajo norme — saj delajo skoraj ves dan — so raztresene malodane IH) vseh 'dravskih gozdnih predelih, trudijo se, da bi kljub pomanjkanju delovne sile ne bilo občutnih zastojev pri sečnji. Toda to še ni vse. Plansko nalogo je treba izvesti. Važno je tudi, kako bomo to izvršili, kakšnega načina sečnje se bomo držali. Večina lesnih trgovcev je pred in med vojno gospodarila tako, da so celo parcelo naenkrat posekali. Namah so nagrmadili ogromne količine lesu, obenem pa izpostavili golo zemljišče sončni pripeki in spiranju. Razbohotil se je plevel, stroški poznejše kulture pa so bili mnogo večji. So bili tudi taki, ki so bolj pametno ravnali z gozdovi. Izvajali so tako zvano prebiralno sečnjo. Dali so Posekati le debelejša drevesa, tanjša, manjvredna pa so pustili. Danes je omejeno tako prvo kot drugo. Dravsko gozdno gospodarstvo - pjt tudi ostala — izvaja v glavnem oplodim sečnjo. Gozdni delavci izvršijo naj-prvo pripravljalni posek. To zahteva mnogo truda in dela. saj posekajo na vsej odkazani površini le 15% drevja. Gozd postane redek, ostala drevesa pa lahko razvijajo svoje krošnje. Cez. nekaj let posekajo še 30% debel, /.daj Je že dovolj prostora za napad seme-"a- V dveh ali treh letih, ko seme že skali, posekajo s končnim sekom vse drevje. Tako pridemo do velikih ko- Precej visoko na Pohorju se skupina gozdnih delavcev pripravlja na spuščanje žagovcev. Nekateri si pomagajo s cepini in lesenimi koli, drugi zaprežejo konje. Tako vlačijo žagovce na prostor tik nad zemeljsko drčo. Tudi ob njej jih razvrstijo. Ko logar vse premeri, začnejo z delom. Drugega za drugim porinejo v drčo, ki se strmo spušča navzdol. Zagovci hitro drsijo, se premetavajo, trčijo ob kako skalo ali se preveč zarinejo v zemljo in obtičijo. Marsikdaj skočijo iz drče. Na koncu drče — v bližini kolovoza ali bo|jše poti — se nagrmadijo. Zaradi poškodb od udarcev jih ne sežagajo točno po določeni meri, temveč pustijo na vsakem koncu nekoliko več. Kljub temu je škoda še vedno velika. Na materialu izgubijo do 16%, na kakovosti pa celo do 20%. Prav tako spuščajo les tudi po pobočjih ob Dravi. Na nesrečo je njen desni breg med Dravogradom in Falo brez primernih poti za prevoz. Tu po-magajo splavarji. Hlodovino spravijo Skoraj 40 jih je. Ko je vse v redu »zaplavajo« hlodi in drva. Tudi štirimetr-ske s premerom 55 cm in tanjše 9 do 10 metrske spuščajo. Včasih se debla zapletejo. Na pomoč priskočijo pazniki. Riža ima tudi tri večje bazene, ki onemogočajo, da se hlodovina preveč ne nakopiči in s tem pokvari rižo. Delo ni lahko. Na »velikem skoku« pri Šumiku — riža je tu nagnjena kar za 40°, »plavajo« žagovei s tako hitrostjo, da za njimi skoraj ni vode. Tedaj odprejo rezervne zapornice, da riža ne ostane suha. Nič manj nevarno ni na hudem, zelo ostrem ovinku pod Šumikom. Drvarji ga imenujejo »peklenska rajda«. Pa je res peklenski, saj imajo nevšečnosti z njim. Čeprav ima riža na tem mestu dokaj višje stranice, hlodi kar radi zlezejo čez. Če se riža pokvari, si pomagajo s »pošto«. Pazniki prenašajo od ust do ust povelje »Nehaj!«. Ko je spet vse v redu, pa »Naloži!« Ob kosilu in ko gredo z dela, spustijo z zadnjim ža-govcem desko s pritrjeno smrečico. Če pa je riža hudo pokvarjena ali ni več materiala, spustijo desko z dvema smrečicama. Tako splavljajo vso pomlad, čez poletje, pa tudi jesen. Na koncu riže se nakopiči ogromno lesa. Pot iz gozda v žage in od tam na vlak je kratka. Tudi posebne škode na lesu ni. Čeprav je riža kolikor toliko rentabilna, je njeno vzdrževanje vezano s precejšnjimi stroški. Je koristna, toda pri-merina je le tam, kjer ni drugih poti. MLADINSKA CESTA Iz Oplotnice proti Lukaniji se vije avtomobilska cesta. Zgradili so jo pred leti, toda le do Cezlaka. Naprej je vodil slab kolovoz. Lansko leto so prišli delavci in zgradili namesto kolovoza 4 km 4 do 5 ra široke avtomobilske ceste. To je bil prvi uspeh. Letos pa so prišli mladinci in začeli z delom pri »grofovi« žagi. Za poldrug kilometer so se že približali Jugovemu prostoru — skoraj neizkoriščenemu višinskemu predelu, ki je dokaj bogat dobrega lesa. Prav ta te vodi do štaba III. Konjiške MDB »Milenka Kneževiča«. Tam ti najprvo pade v oči »Stenčas mladinske ceste«, v razgovoru s komandantom, mladim in energičnim mladincem, lahko zveš, da so v brigadi, ki šteje preko 200 mladincev in mladink, po večini zelo mladi brigadirji. Zato so imeli le polovično delavsko normo. Pa so si to šteti v zamero in so jo presegali celo do 30 ali 40%. Sedaj imajo običajno normo. Res so zelo mladi. Na Štajerskem jim zelo radi rečejo »pubeci«. Toda kar naj si jih pridejo ogledat k delu. Domačini, ki so sledili njihovemu zgledu, jih kar ne morejo dohajati, pa čeprav le tlakujejo za njimi. Mladinci in mladinke so daleč pred njimi, a kop-: ljejo cestno osnovo na terenu III,, V. in VII. kategorije. Krvave so njihove roke, a trda skala se jim le ukloni. Delovodja — samouk, kateremu inž. Vovk razloži le smer ceste, vse ostalo pa sam napravi, je dvomil, da bi lahko mladinci gradili cesto. Pa jo gradijo tako dobro, da mu kar ne gre v glavo. Podporne zidove pa gradijo de- Tekmovanje v novem načinu zidan.a Je dalo nove uspehe Drnvski splavarji vodijo splav do ceste v vodo, jo povežejo v splav in ga vodijo do ceste. Sorazmerno hitro lahko prepeljejo ogromne količine z zelo majhnimi stroški. Škode pri tem skoraj ni. Tako gozdni delavci in splavarji spravljajo les do kolovozov in cest. Tu ga končno prevzamejo vozniki. Z vprežno živino je prevoz počasen in veliko stane. Neprimerno ugodneje je s tovornimi avtomobili, ki žal še ne morejo visoko v hribe. Primernih cest je zelo malo in še te dosegajo v glavnem le nižinske predele. VODNA RI2A V Rušah so nekoliko bolj premožni. Les splavljajo po vodni riži. To je večje leseno korito, ki se za potokom Lubnica vzpenja precej visoko^ v pohorske gozdove — do Lahove žage in Piskra, Pa tudi z njo so težave. Hlodovina jo tako razbije, da je treba precej pogosto menjavati deske. Pozimi jo snežni plazovi večkrat odnesejo v grapo. Ko se sneg začne topiti, jo delavci popravijo. Nato spustijo vanjo vodo, da raztopi led. Medtem pripravljajo les, ki so ga pozimi navozili z vseh bregov s sankami. Uro pred začetkom »splavanja« — tako pravijo temu drvarji — se ob riži razmestijo pazniki. lavci. Stroški so precejšnji, a vzdržali bodo lahko tudi 500 let. Po tej cesti že vozijo les iz višinskih predelov. Traktor se hitro spušča z natovorjenimi prikolicami v dolino. Zal ne more še izkoristiti vse nosilnosti, kajti dva mostova ne bi vzdržala. Čim bodo železne traverze zamenjale lesene podpornike, bo privozil v ta predel tudi »Federal«. Odpeljal bo kar pol vagona žagovcev, ki bodo neprimerno hitreje v dolini kot z vprežno živino. Stroški bodo tako majhni, da bo razlika napraro vodni riži zavidljiva. V gradnji sta tudi mladinski cesti Črna—Pudgarsko, kjer dela V. mariborska MDB »Marice Kerenčič« in Podvelka—Puščava. Tudi tu gre delo dokaj hitro od rok. Mladinci in mladinke sledijo onim mladim delavcem, ki so bili lansko leto venomer za hrbtom inženirja, ki je cesto komaj sproti tra-siral. Te mladinske ceste so velikanskega pomena za naše gozdno gospodarstva, za naš plan. Na njih bo tovorni avtomobil zamenjal konja, stroški se bodo znižali, cesta pa bo kar najhitreje amortizirana. Po njih bodo vozili les v naše tovarne, delavnice, rudnike, gradiliščn in tudi izven meja. Hkrati s stalno gozdno železnico v Mislinju in .Vil ....... •v , Dne 14. t. m. so po vsej Sloveniji tekmovali v novem načinu zidanja. Nobenih posebnih predpriprav ni bilo. Le pogovorili so se o tekmovanju. Na sestankih so za tekmovanje določili najboljše tovariše, pa se večina zidarjev ni strinjala s tem. Hoteli so tekmovati vsi. Število tekmovalcev je tako naraslo. Na 46 gradiliščih 18 podjetij je tekmovalo 158 skupin V 1006 urah in 49 minutah so sezidali 1427.27 m3 zidu Povprečni rezultat skupine v osmih urah je bil 11,34 m3, veni uri pa 1.41 m3 sezidanega zidu. Normo so presegli povprečno za 515.64%. Zidarji niso torej postavljali le enournih rekordov, temveč so pri praktičnem delu na stavbi ugotovili prednosti novega načina zidanja v osmih urah Postavili so tako nekako povprečno normo, ki je ustrezna za vsako zidarsko trojko. 22.65 m3 zidu v pet in pol urah Nekatere skupine so se prav posebno izkazale. Zidar Škofič Mirko je s pomočjo vajenca Kokalja Adolfa in delavca Bogataja Martina od gradbenega podjetja »Projekt« v Kranju na gradilišču Žiri sezidal v pet in pol urah kar 22.65 m3 zidu skeletne stavbe z okenskimi odprtinami in ventilacijskimi tuljavami Na uro so sezidali povprečno 4.27 m3 zidu in presegli normo za 1550%. To je do sedaj najboljši uspeh v Sloveniji. Na gradilišču Jarše — gradbeno podjetje »Projekt«, Kranj, je zidar Traven Štefan zidal raven zid med odprtinami za stebre. Pomagala sta mu dva delavca — Vavpotič in Gnezda. V petih urah in 14 minutah so sezidali 21.58 m3 zidu. Povprečni rezultat na uro je 4.20 m3. Normo so presegli za 1523%. Zidar Gosar Anton je na istem gradilišču s pomočjo delavcev Jagodica in Tratnika sezidal v petih urah in 38 minutah 20.85 m3 zidu. Prav na tem gradilišču je vladalo največje zanimanje za novi način zidanja. Udarniki in ostali delavci tovarne »In-duplat« so že prejšnji dan pohiteli na mesto, ki je določeno za gradnjo. Da bi nudili večjo pomoč zidarjem, so že prejšnji dan začeli z izkopom. Delo so zaključili komaj popoldne. Treba je bilo betonirati. Tudi tu 60 priskočili na pomoč. Vso noč so delali, zjutraj pa so zidarji začeli tekmovati v novem načinu zidanja. Dokaj dober uspeh sta dosegli tudi skupini zidarjev Lesič Franc od gradbenega podjetja »Gradis« na gradilišču Vrhnika, ki je v osmih urah sezidal 22.43 m3 zidu z odprtinami, in Zveglja Franc od okrajnega gradbenega podjetja Grosuplje na gradilišču rudnika barita pri Škofljici, ki je v osmih urah sezidal 21.85 m3 38 cm delebega zidu. Prva skupina je presegla normo za 1022%, druga pa za 992%. Za 2000°/o so presegli dnevno normo , Najboljši uspeh v novem načinu zidanja je dosegel Obrčkal Franc, zidar gradbenega podjetja »Beton«, Celje. Delal je na gradilišču Sindikalnega doma v Celju. S pomočjo Vernerja Vilija in matere šestih otrok Habjan Grete je v 24 minutah dosegel dnevno normo — 2.20 m3 sezidanega zidu. Tekmoval je na zidu z odprtinami. Zidal ni le s polnimi opekami, temveč tudi s polovičkami in četrtinkami. Drugi najboljši je bil zidar Škofič Mirko s pomočnikoma Kokaljem Alojzem in Bogatajem Na gradilišču Žiri je v 25 minutah sezidal 2.20 m3 zidu in presegel normo za 1920%. Sledi mu Krauthaker Štefan, zidar gradbenega podjetja »Beton«, Celje, ki je na gradilišču premogovnika Zabukovca sezidal v 25 7 mfnute 2.20 m3 zidu z okenskimi odprtinami. Pomagala sta mu delavca Mlakar in Zbiljski. Normo so presegli za 1867% Izkazal se je tudi tov, Brečko Franc, zidar istega gradbenega podjetja, ki je na istem gradilišču s pomočjo delavcev Zbiljskega in Kovača sezidal v 26.2 minutah 2.20 kub. metra obodnega zidu z odprtinami. Normo je presegel za 1832%. Šoln za vajence Priučeni zidar Kralj Matija od Splošnega stavbenega podjetja Ljubljana je na gradilišču dermatološke klinike v Ljubljani sezidal v sedmih urah 7.51 m3 razčlenjenega zidu z opečnimi stebri in vogali. Na uro je sezidal 1.07 m3. Normo je presegel za 390%. Tudi vajenci so tekmovali. Tovariš Novak Drago, ki se šele dva meseca uči zidarskega poklica, je v sedmih urah sezidal 3.36 m3 močno razčlenjenega zidu z opečnimi stebri in vogali. Delal je na gradilišču dermatološke klinike v Ljubljani. Na uro je sezidal 0.48 m3 in presegel normo za 174%. Dosegel je najboljši uspeh med vajenci v novem načinu zidanja. Prav tako se je izkazal tudi Puhek Jože, vajenec gradbenega podjetja »Pionir«, Novo mesto. Tekmoval je na gradilišču Kanižarica. Čeprav se uči komaj dva mesca, je po starem načinu zidanja sezidal 3.38 m3 zidu. 9000 kom. opeke je šlo skozi roke najboljšega zidarja Skozi roke najboljšega zidarja Škofiča Mirka, ki je sezidal 22.65 m3 zidu, je šlo okrog 900 komadov opeke. Delal je le pet in pol ure. Zidu mu je zmanjkalo, pa ni mogel dalje. To se je zgodilo marsikje. Delo je šlo izredno hitro od rok. Na gradilišču Sindikalnega doma v Celju so pozidali kar celo drugo nadstropje. Na gradilišču tovarne kleja pri Ljubljani je delalo več zidarjev. Hiteli so tako, da je bilo premalo samokolnic. Zgodilo se je tudi, da je materiala zmanjkalo. Nihče ni pričakoval, da bodo dosegli take uspehe. To je bila vsekakor odlična preizkušnja za naše zidarje. Uvideli so, da se da način dela dokaj izpopolniti. Že pri tekmovanju samem so ugotovili, da je najboljši način razgrinjanja malte z dvema zajemalkama. Za novi način zidanja so se zlasti zainteresirali vajenci. Mnogo jih je tekmovalo. Sodelovali so kot pomočniki. Priključile so se tudi žene. Tovarišici Vra-tenar Marija in Ritošek Štefka sta bili tako navdušeni nad delom Habjan Grete, ki že delj časa dela z zidarjem Oberčka-i lom, da sta se že med tekmovanjem odločili postati zidarki. Zidarji pravijo, da bosta v dveh ali treh mesecih postali izvrstni zidarki. To je predvsem možno doseči z novim načinom zidanja, saj se tu poleg zidarja učita še dva pomočnika, brez katerih bi zidar nič ne opravil. Tud? v Mar boru so tekmovali v novem sistemu zidanja Dvodnevno tekmovanje, ki ga je organiziralo ministrstvo za gradnje na vseh gradiliščih LRS, so preizkusila tudi mariborska gradbena podjetja. Y sredo so zidali zidarji »Gradisa«. »Konstruktorja« in »Mestnih gradbenih podjetij«. Na gradilišču v ulici Kneza Koclja je tekmovalo 10 zidarjev v starem načinu zidanja. Tekmovanje je obsegalo normalni 8 urni delavnik, za katerega je določena norma 2.50 m3 kletnega zidu in 2.20 m3 opečnega zidu. Najboljša je bila skupina, v kateri sta delala zidarja Černe Ludvik in Muhič Ciril. V osmih urah so zidarji postavili skupno 60.83 m3 kletnega zidu, en zidar povprečno 6.08 m3 v 8 urah uli v eni uri 0,76 m3. Povprečno preseženo normo v drugih dneh so ta dan presegli za 143%. Kvaliteta zidu je bila na primerni višini, dasi so uporabljali pri zidanju samo staro opeko. Pri Gradisu, ki gradi stanovanjske kolonije in tovarniške objekte za tovarno avtomobilov na Teznem, so bili v starem načinu zidanja rezultati nekaj boljši. Najboljša skupina je bila skupina zidarjev Kirbiš, Vajndorfer in Gornik. Tudi vajenci Gradisa so v tem tekmovanju dosegli lepe uspehe. Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor« je izvedlo tekmovamje na gradilišču ambulante v Rušah, kjer je zidar Strniša Kare! dosegel v osmih urah 6,76 m3 opečnega zidu v starem načinu zidanja. V četrtek zjutraj je vladalo na vseh gradiliščih Maribora, kjer so tekmovali, veliko zanimanje za novi način zidanja. Zidarji so tekmovali posamezno ali pa v skupinah po dva. Vsak zidar je imei po tri pomočnike, enega za podajanje opeke, drugega za maltgnje, ki je istočasno pomagal pri »plnjbapjuc in tretjega za zalivanje rez (fuge). Zidarji Splošnega gradbenega podjetja »Konstruktor« v Mariboru so tekmovali na stanovanjskem bloku ruške tvornice dušika in na gradilišču ambu- s prenosnimi žičnicami, ki ^o že v : gradnji in ki bodo dovažale les iz krajev, nedostopnim slehernemu drugemu prometnemu sredstvu — so te ceste velik korak v razvoju načrtnega gospodarstva. Mladinske ceste odpirajo pot Ido naravnih zakladov naših višinskih gozdnih predelov. lante. Tekmovali so štirje zidarji s pomočniki. Zanimivo je bilo opazovati, kako so menjaje prehajali v vodstvo. Prvo uro je bila najboljša skupina zidarja Željka Zoltana, ki je naredila 3,439 m3, medtem ko je po štirih urah prešla v vodstvo skupina zidarja Mor-čič Gize z rezultatom 8.179 m3. Sledili so mu Željko Zoltan s 8.108, Strniša Karel 7.523 m3 in Rajh Simon z 4.772 m3. Popoldne pa se je slika popolnoma spremenila. V vodstvo je prešel Strniša Karel na ambulanti. Zid je pod njegovimi rokami vidoma rasel. Enakomerno je polagal opeko. Inženir je razglasil rezultate: Najboljša skupina zidarja Strniše Karla na gradilišču ambulanta Ruše je dosegla v 8 urah 15.70 m3 ali v eni uri 1.96 m3. Za en kub. meter je potrebovala 30 minut in 36 sekund in dosegla v 1 uri 7 minut normo ter presegla dnevno normo za 7,15-krat. Skupina zidarja Morčič Gize na gradilišču stanovanjske kolonije tvornice dušika Ruše je dosegla v 8 urah 15.34m3 ali v 1 uri 1.916 m3. Skupina zidarja Željka Zoltana je dosegla v 8 urah 14.78 m3 ali v 1 uri 1.85 m3; skupina zidarja Rajh Simona pa v 8 urah 8.68 m3 ali v 1 uri 1.09 m3. Zidarji »Gradisa« so tekmovali pri gradnji stanovanjske kolonije in tovarniških objektov tovarne avtomobi-T?a Teznem. Skoraj vsi zidarji so zidali z nenavadno hitrostjo. Stavba je takorekoč vidoma rasla. Na tovarniških objektih je bila najboljša skupina zidarja Ivana Čeha, ki je dosegla v 8 urah 20.24 m'3, v 1 uri 2.53 m3; skupina Alojza Gornika v 8 urah 19.50 m3, v 1 uri 2.46 m3; skupina zidarja Ivana Klepa v 8 urah 18.25 m3 v 1 uri 2.28 m3. Na gradilišču stanovanjske kolonije je bila najboljša skupina zidarja Viktorja Bizjaka, ki je dosgela v 8 urah 10.99 m3 ali v 1 uri 1.57 m3. Na tem gradišču so imeli zidarji večje težave zaradi vogalnih dimnikov itd. V Mestnem gradbenem podjetju je tekmovalo 10 zidarjev. Najboljša je bila skupina zidarjev Černe Ludvika in Muhič Cirila, ki je dosegla v 8 urah 33.14 m3, en zidar 16,75 ali v 1 uri 2.0? kub metrov. Druga skupina zidarjev Samplin Franc in Vučkovič Slobodana je dosegla v 8 urah 30.19 m3, en zidar torej 15.09 m3 ali v 1 uri 1.89 m3. ODKUP 2 IT A Vas Orehovica v novomeškem okrafu se je že v Jutranjih urah prvega dne 100 odstotno odzvala odkupu Ze vse jutro dežuje, vendar po naših vaseh že vse dela. Gospodinje iščejo vifeče in sipljejo vanje rumeno zrnje. — Prvi dan načrtnega odkupa je. Na konferenci v St. Jerneju smo napovedali tekmovanje sedmim ljudskim odborom, torej moramo pohiteti,« so si med delom mislili prebivalci male vasi Hrastje, KLO Orehovica in se do 7. ure zjutraj 100% odzvali odkupu. Tovariš Franko, predsednik KLO, je vpregel okrašen voz, naložen z žitom in odpeljal skozi Orehovico, kjer so se mu priključili še ostali, v St. Jer* nej. Frankova družina je že med narodno osvobodilno borbo doprinesla velik delež k skupnosti, saj je bila vsa družina pregnana, dom izropan in opu-stošen, štirje sinovi so se borili v vrstah NOV, od katerih so trije padli. Kot ostali vaščani, se je tudi ta družina odzvala skupnosti in kontrahirala 200 kg žita. »Saj dajem za nas vse, za domovino...,« je med pokrivanjem kontingent Naprozi v Št. Jernej. Slabše pa sta se odzvali Loka in Gor. Stara vas. V Loki so nekateri večji posestniki, med njimi Turk Franc in Hudoklin Anton prinesli le del presežkov, med tem ko je Miklavčič Jože z manjšim posestvom, 100% izpolnil svojo (lolžnost. Prav živahno je bilo pred skladiščem v Št. Jerneju, kjer se je vkljub deževnemu vremenu že okrog 8. ure zjutraj zbralo kakih de6et voz iz raznih vasi KLO Orehovica in Št. Jernej. V KLO Škocjan se je najboljše izkazala Goriška vas. Ze dopoldne se je oglasil v poslovalnici naproze Mogo-lič Anton in prosil, če bi njihova vas lahko že danes pripeljala žito, ker so nekateri na vrsti za oddajo šele 21. tega meseca, torej iO dni pozneje. Tekmujejo, zato bi radi oddali takoj. Po vrnitvi domov je organiziral dva voza za prevoz in ob 5. uri popoldne je bilo vse žito že v J* Prvi dan odkupa žitaric v Hrastju (novomeški okraj) vreč preprosto dejala gospodinja Francka. Po zgledu vasii Hrastje sta delali tudi vasi Pristava in Orehovica. Pristava je svojo dolžnost izpolnila 100%, tudi iz Orehovice, ki je bila med vojno zelo opustošena, so že v zgodnjih jutranjih urah odpeljali prebivalci svoj Škocijanu. Sam je dal 12 kg prostih presežkov več, kot se je bil prvotno obvezal. Večina Škocijančanov so pokazali popolno razumevanje do skupnosti. Le župnik Škoda se ni odzval pozivu. Omenjeni poseduje 10 ha zemlje, katero si je ob agrarni reformi izbral 6am, 1,40 Kdor skupnosti ne daje, naj od nje ne zahteva Tudi v okraju Grosuplje so začeli z odkupom žita. Do sedaj so bile odprte zbiralnice v Šmarju, Grosuplju in v Št. Jurju. Večina kmetov, pred vsem malih in srednjih, je pravilno razumela pomen oddaje žita, ter se je istemu dobro odzvala, dočim nekateri veliki posestniki tega niso razumeli, kar nam kaže jasen primer v samem Grosuplju, kjer so do sedaj dosegli le 50% oddajo, dočim so v KLO Šmarje že dosegli čez 85% ter se odkup še nadaljuje. Posestnik Goršič Jože iz Grosuplja poseduje precejšen kompleks zemlje, od katere je posejal le 4 ha žitnih kultur, dočim je prejšnja leta posejal neprimerno večjo količino žita. Čim so začeli organizacijo odkupa, je pričel javkati, da je slaba letina, da nima žita in da v nobenem primeru ne bo moral oddati celotne količine, t. j. 697 kg žita. Pred časom pa je imenovani pripeljal v zbiralnico Grosuplje le 309 kg žita, medtem ko so ostali slabše situirani kmetje oddali 100%, kot n. pr. Okorn Franc, Rus Marija, Škrjanc Marija, Zgajnarjevi in še drugi, Tov. Goršič Jože je odločno stal na stališču, da nima žita, kar pa se je kasneje pokazalo za neresnično in pri pregledu ugotovilo, da je imel v svoji kašči še 2572 kg žita, 100 kg moke, poleg tega pa, kar je najbolj za grajati, še 141 kg lanskega žita, v katerem so se zaredili molji. Ugotovilo se je tudi, da ni prijavil cirka 80 arov z žitom posejane površine, katero je zatajil pred ljudsko oblastjo, da bi lažje špekuliral. Ljudstvo KLO, pred vsem mladina, je budno na delu, ter se nad takim početjem zgraža, zato je imenovanega že razkrinkala na grafikonu, kjer naj služi za primer vsem tistim, ki širijo vesti, da ni žita, da so ga požrle miši in podobno. Hafner Z. ha zemlje ima obsejane z žitom, njegova družina šteje le dva člana, kot obvezno oddajo je imel predpisanih le 197 kg. Naše ljudstvo takim slabim zgledom ne sledi, ker dobro ve, da bi s tem škodovali sami sebi. Raje bo posnemalo primere iz Dol. Stare vasi, v istem KLO. Stara bolehna žena, ki je od lanske jeseni sama, redi 5 glav živine in tudi na odkup žitaric ni pozabila. Prav tako partizanska vdova s tremi nedoraslimi otroci, ki je izjavila: »Vedno iščem pomoči pri ljud- Iski oblasti. Kako naj še vnaprej samo zahtevam, če sama ničesar ne dam skupnosti.« ★ ★ ★ KRATKE VESTI IZ VSE DR2AVE V Vareš Majdanu zidajo med drugim tudi desetnadstropno stanovanjsko hišo. V tem industrijskem kraju, kjer je zaposlenih precej rudarjev v rudniku železne rude in delavcev v železarni, zelo primanjkuje stanovanj. Letos gradijo tudi stanovanjska naselja in ker jim primanjkuje površine, zidajo desetnadstropno stanovanjsko hišo. Poleg tega velikega poslopja gradijo drugo moderno stanovanjsko hišo za 200 samskih stanovanj. V prvem polletju so presegli gradbeni program za 5%. Razen stanovanjskih poslopij gradijo tudi rudniška poslopja. Deloma so izpopolnili tudi železarno. Hidrocentrnla v višini nad 1250 m. Pri Bitolju na gori Perieter bodo zgradili hidrocentralo, ki bo najviše v naši državi. Na planinskih tleh kopljejo prekope za zbiranje vode od planinskih potokov in jezera ter gradijo jez za velik bazen. Poslopje za novo hitrocentrak) mora biti končano že letos. Topilnica svinca v Zvečanu presegla proizvodni načrt za 40%. To je najbolj moderno urejena topilnica v naši državi. Da je dosegla zadnje čase tako lepe uspehe ter da po 22. juliju presega proizvodni načrt do 40%, je treba pripisovati racionalizaciji im organizaciji dela po zamisli inž. Jovanoviča. Njegova odkritja 60 velik prispevek za napredek metalurške prakse. Delavci iz topilnice v Zvečanu bodo prenesli svoje bogate izkušnje v -Mežico, da se bo tudi tam proizvodnja znatno povečala. V Železniku gradijo tudi stanovanjsko naselje. V Zeleaniku pri Beogradu, kjer pospešeno gradijo veliko tovarno težkih orodnih strojev, ki mora biti kočana do 1. januarja, so začeli v začetku julija tudi kopati temelje za delavsko naselje. Tudi pri tem delu je zaposlena mladina. Delavsko naselje raste vzporedno z industrijskimi poslopji. Do 1. decembra bo končanih 42 stanovanjskih hiš. Zgradili bodo tudi vajenski in kulturni dom. Elektrifikacija Bosne in Hercegovine. Zdaj v Bosni in Hercegovini uporabljajo sveče in petrolej še v 90% gospodinjstev. Ta ljudska republika je zelo bogata na vodnih silah, ki so pa izkoriščane le do 5%. Med petletko bo elektrifikacija Bosne in Hercegovine tako napredovala, da bodo izkoriščali 25% vodnih sil. Zgradili bodo velike bidrocentrale ob Drini, Uni, Neretvi, Vrbasu, Plivi, Prači in Sani. * Razen tega bodo zgradili kalorične centrale v premogovnih bazenih pri Kreki, Ba-novičih, Kaknju, Brezi, Zenici, Mostarju in Livnu. Te elektrarne že gradijo. Začeli so graditi tudi daljnovode, ki bodo povezali hidrocentrale in kalorične elektrarne. Gradijo daljnovode : Jajce-v olara, Bijeljina-Mezgraja. Zenica-Doboj, Zenica-Bogatiči, Zenica-Travnik, Kreka-Brčko. Mostar-Dalmacija itd. Dograjen daljnovod Leskovnc-Belo Polje. Nedavno je bil dograjen ta daljnovod, ki je velikega pomena za Srbijo, zakaj Leskovac je eno najpomembnejših industrijskih mest v tej ljudski republiki, saj je v njem okrog 20 tovarn. Elektrarna v Leskovcu ni mogla dajati dovolj električnega toka vsem tem industrijskim podjetjem, zato 60 morali zgraditi daljnovod v dolžini 47 km, da zdaj prejemajo električni tok z Belega Polja. Delo bi moralo biti končano do 15. avgusta, bilo pa je končano 15 dni pred določenim rokom. Stari Bečej postaja industrijsko središče Bačke. Letos bodo izpolnjeni pogoji, da postane to mestece ob Tisi v bližnji prihodnosti pomemben industrijski kraj. Že v tej stavbni sezoni gradijo velika industrijska poslopja. Ves kraj bo postal kmetijsko-industrijski kombinat. Med drugimi velikimi poslopji gradijo žitni silos na površini 2500 kvad, metrov in velik silos za konopljino seme. Oba silosa bosta spadala med največje v državi. Zgrajena bosta v tej stavbni sezoni. Nadalje gradijo številna sodobna kmetijska poslopja, in sicer za strojno traktorsko postajo in farmo prašičev. Razširili bodo tekstilno tovarno in v ta namen gradijo dve poslopji. Letos bodo dogradili tudi eno največjih konopljaren v državi. Te dni je bila dograjena tovarna lahkih betonskih plošč, ki je edina v naši republiki. Nova ležišča železne rude iščejo v bazenu Vareš-Majdan. V okolici Vareš-Majdana trajajo že nad dva meseca geo-fizična raziskovanja ekipe federalnega geofizičnega zavoda LR Hrvatske. Raziskali «o bogato ležišče rude, o katerem so prejšnje čase domnevali, da je mnogo manjše. Nadalje so lokalizirali druga ležišča, ki jih bodo pozneje še podrobno raziskali. Graditev industrijskih in rudarskih naselij. Med petletko bo dosegla prostornina novih stanovanjskih poslopij v industrijskih in rudarskih krajih 7 milijonov m3. Ze v prvem letu petletke gradijo številne delavske stanovanjske hiše. Širokopotezno so se lotili reševanja stanovanjskega vprašanja v bosenskih industrijskih krajih. V premogovniku Brezi bodo letos pridobili 100 stanovanj. Tu gradijo predvsem na podlagi prostovoljnega dela. Doslej je ljudstvo že prispevalo 40.000 delovnih ur. Tudi v Kostolcu ob premogovniku gradijo prostovoljno sodobne stanovanjske hiše s 36 stanovanji. Skoraj v vseh večjih rudarskih krajih so začeli letos zidati stanovanjske hiše, tako da se bo delavstvo že pred zimo vselilo v nova stanovanja. Za hitro obnovo je treba več opekarn. V vseh ljudskih republikah zidajo nove ali razširjajo stare opekarne, da bi bila proizvodnja opeke čim večja. Za obnovo in številna druga gradbena dela potrebujemo čedalje več opeke. Pogosto ne kaže, da bi gradili drage stalne opekarne, zato marsikje ustanavljajo poljske peči. Za obnovo Hrvatskega Primorja so ustanovili več poljskih peči v številnih krajih. Grad ■ beno ministrstvo je v ta namen odo-| brilo 1,400.000 din kredita. Živahna stavbna delavnost v Kragujevcu. Mestno gradbeno podjetje je prevzelo za 50 mili j. din raznih del. Med večjimi poslopji gradi srednje-tehnično šolo, v bližini pa tudi veliko stanovanjsko naselje. Nadalje razširjajo usnjarno. Most čez Donavo pri Bogojevu bo gotov 24. avgusta. Obnova tega mostu spada med največja obnovitvena dela v državi. Ker je to železniški most, ki bo vežal Hrvatsko in Vojvodino, spada njegova obnova med prva obnovitvena dela. Delovni kolektiv se tudi dobro zaveda pomena obnove mostu in si celo prizadeva, da bi delo čim bolj pospešil. Z uvedbo novega načina montiranja mostovnih konstrukcij so delo zelo pospešili. Na nedavnem sindikalnem zborovanju so se obvezali, da bodo most zgradili do 24. avgusta. Prejšnji rok je bil določen do 1. septembra. Prva šola za elektrokabelsko industrijo. Glavna direkcija zveznega ministrstva za elektroindustrijo je ustanovila v Novem Sadu prvo triletno šolo za elektrokabelsko stroko. Doslej so se morali naši strokovnjaki šolati v tujini, poslej je pa takšna šola spričo naglega razvoja elektrifikacije naše države nujno potrebna. Povečanje tovarne zdravil »Pliva« v Zagrebu. To bo ena največjih tovarn zdravil v naši državi. Petletni plan ji nalaga velike naloge. Ze leta 1945 so jo začeli reorganizirati. Lani so začeli graditi štiri poslopja, zdaj jih pa gradijo osem. Premogovnik v Miljevini (v Bosni) je začel uspešno obratovati. Prejšnji mesec so odprli ta premogovnik rjavega premoga pri Foči. Obrat je izpolnil svojo začetno nalogo stoodstotno. Na po-moč so prihiteli rudarji iz drugih bližnjih premogovnikov, ker je zelo primanjkovalo strokovno usposobljenega delavstva. Novi premogovnik bo lahko kril potrebe po premogu v vsej zahodni Srbiji in vzhodni Bosni. Graditev tovarne celuloze v Prije-doru. To tovarno so začeli graditi meseca maja. Začetna dela so doslej dobro napredovala. Najprej so zgradili skladišče za tovarniške strojne naprave, ki že prihajajo. Ena najboljših cementarn v državi je beočinska (v Vojvodini). Delovni kolektiv si stalno prizadeva, da bi se proizvodnja povečala. V mesecu aprilu je proizvodnja narasla na 112.6% od 75.2% v marcu mesecu. Poslej so stalno presegali proizvodno nalogo povprečno po 7% na mesec. Največii rudnik manganove rude v Ceru (Makedonija) je izpolnil svojo polletno proizvodno nalogo za 102%. Ta rudnik je bil obnovljen ob koncu ! leta 1945, Delovni kolektiv «e je obve-I zal, da bo izpolnil letošnji proizvodni 1 načrt že do 29. novembra. Uspehi prostovoljnega dela v Lšuhijani v preteklem tednu Na gradilišču v Šiški je v minulem tednu delalo 1512 prostovoljcev, ki so prekopali in prevozili 654.55 ms zemlje, splanirali 778 mJ terena, zložili 172 m3 lesa in 96.997 komadov opeke ter pri tem delu opravili 4802.5 delovnih ur. Na gradilišču na Poljanski cesti je delalo 242 prostovoljcev, ki so prekopali in zvozili 263.4 m3 zemlje ter pri tem opravili 630 delovnih ur. V tem času je tudi na gradilišču pri »Litostroju« delalo 1344 prostovoljcev, ki so prekopali in zvozili 1347.5 m3 zemlje, zložili 76.359 kg železa in 30.000 kg peska ter pri tem opravili 6401 delovno uro. Na Tržaški cesti je delalo v minulem tednu 305 prostovoljcev, ki so prekopali 235.75 m3 zemlje, očistili 5406 komadov opeke ter pri tem delu opravili 781 ur. Na gradilišču Jugopetrola v Zalogu so delali 303 prostovoljci, ki so prekopali 286 m3 zemlje, prepeljali 204 m3 leša in pri tem opravili 939 delov. ur. Pri gradnji Savske stanovanjske kolonije je mi nuli teden delalo 355 prostovoljcev, ki so prekopali 209.3 m3 zemlje, splanirali 1005;5 kv. metra terena ter pri tem opravili 883 delovnih ur. Na cesti Podsmreka—Vrhnika je bilo 358 prostovoljcev, ki so skopali 635.25 m3 zemlje in pri tem opravili 1428 delovnih ur. Tudi posamezni rajoni vestno izvršujejo naloge, ki so si jih zadali pri gradnji posameznih objektov v Ljubljani. Takoj* v minulem tednu opravilo 424 prostovoljcev iz rajona Center pri pošti, plinarni in pri sodišču 799 delovnih ur. Skopali so 204.5 m3 zemlje, zložili 5 m3 opeke in 30.5 m3 lesa Iz rajona Šiške je delalo 684 prostovoljcev na stadionu v Šiški in pri »Litostroju« Skopali so 333 m3 zemlje,, splanirali 543 m2 terena, premetali 15.000 kg peska, zložili 30.000 kg drv, 18.000 kg železa m 25.000 kg opeke. Opravili so 3706 delovnih ur. Iz rajona Vič-Rakovnik je delalo 292 prostovoljcev na Jesenkovem gospodarstvu, kjer so opravili 870 delovnih ur. 229 prostovoljcev iz rajona Moste je delalo na Kodeljevem in v bazenu Korytkovi, kjer je opravilo 709 delovnih ur. Iz rajona Št Vid pa je delalo 159 prostovoljcev v gramozni jami, kjer so skopali 230 kub metrov zemlje. Opravili so 899 delovnih ur Skupno je bilo od 1. do 9 avgusta na prostovoljnem delu 6207 ljudi, ki so opravili 22.847 delovnih ur. Pri tem delu so se najbolj izkazali delavci iz kurilnice glavnega kolodvora in med njimi zlasti tov Pracni, ki je na Tržaški cesti pri izkopu v terenu kat 2. presegel normo za 50% Dela so bila zaključena na gradilišču na Poljanski cesti, zato pa so prevzete nove naloge pri gradnji ceste Podboršt— Domžale. Nov* u pehi mlae8'mk*h brgad na cesti Celie-št. Peter in pri regulaciji goriškega Maka Dan za dnem naraščajo uf.peh' dela naše mladine pri gradnji gozdnih poli na cesti Celje—št. Peter, pri regulaciji goriškega Lijaka in reka °esmce, pr' gradnji tovarne »Tit.int ter v borbi proti koloradskemu hrošču. Pri vseh teh akcijah je sedaj zapcsien‘.h 25 mladinskih brigad s 3.340 mladinci in mladinkami. V brigadah je delavska, kmečka, srednješolska :n študentka mladina, ki se bo po ‘-otipanem delu zopet vrnila v svoie obrate ,n šol" ter bo še 6 podvojenimi silami , delala in se učila. Le mladina, ki gr^di -tovarno »Titan« v Kamniku bo .istala nn delu. Mladi delavci se !>odo 'ičili za zidarje, tesarje in železo-konstrukior je ter bodo po določeni učni dobi položili tudi pomočniške izpite. Na cesti Celje št. Peter in v Ravnah s+a formirani tud'' dve brigadi, v katerih so dijaki s popravnimi izpiti. Ti majo poleg de’-, dovolj časa za učenje, pri katerem j;m pomagajo njihovi proiesorji. Na cesti Celje—Št. Peter dela sedaj 7 mladinskih bruigad z š.?2 mladinci in mladinkami. Tren-otno je najboljša vajeniška brigada »Joca Zagrnik.K iz Maribora, ki je od 1. do 10, a r^usta s 167 mladinci dosegla naslednje uspehe: Izkopali so 1300 kub. metrov materiala raznih kategorij, splanirali '>0°6 kv. metrov cestišča .nabili 1S27 kub. metrov peska, prevozili > Lanr.oni f94 kub. metrov materiala, s .-samokolnicami in vagončki pa 400 kito. metrov peska ter izkopali in podrli o štorov V desetih dneh so prekoračili določeno normo za “9,5%. Hazen tega se b:\gf-dirji aktivno udejstvujejo tudi ? kiil-tlirno-prosvetnem in fizkuhuniem življenju. Brigada »Franca Rozmana«, ki šteje 161 mladincev in mlaJinK, ,ie v zadnjih desetih dneh ./.kopala in premetala 2446 kub. metrov zemlje eplani-rala 9050 kv. netfov terena, prevozila 753 kub. metrov materiala, premetala 79 kub. metrov kamenia, na cesto nasula 383 kub. metrov gramoza, nabila 294 kv. metrov cestišča, izkopan li*0 kv, metrov ruše in 'josekala 54 dreves. V. celjska brigada ''Dušana Finžgarja«, ki šteje 58 brigadirjev je v tem času izkopala 242 kub. me’rov materiala, izravnala 548 profilov, femetala 205 kub. metrov materiala prevozila pa76 kub. metrov, splanirala 440 k v. metrov terena, nabila ;<2 kub. metrov materiala in posekala 8 dreves. Tečajna brigada je s ‘'"5 brigadirji in brigadirkami dosegla naslednje- Izkopali so T38 Kub. metrov materiala, premetali 798 kub. metrov zemlje ;n kamenja, prevozili 499 k,ib kamenja, splanirali 1584 kv. metrov 'trpna pre sejali 6 kub. metrov peska zbrezdali 81 kub. metrov cestišča i.i ga nabili 188 kv. metrov, izkopali 17 kv. metrov ruše. Brigadirji imajo namesto dnevnega kulturnega in fizkulturneg^ dela določen ča« za pripravo na poprnvne izpite. 20. t. m. bodo brigadirji zapustili delo ter odšli na svoje domove, kjer se bodo še temeljiteje pripravili za izpite. Brigada »Edvarda Kardelja« ki šteje 176 brigadirjev in brigadirk, je v zadnjih desetih d:ieh Ju.segla naslednje: Izkopali so 1135 kub metrov zemlje, splanirali 10.012 kv. metrov terena, premetali 738 kub. metrov mate-riaala, prevozili pa -fr'4 kub. metrov, odstranili 1119 kv. metrov ruše. nabili 3654 kv. metrov cestišča .izdelali 134 kub. metrov profila in posekali t4 riie-ves. Brigada »Ivanke Uranjek« šteje PO brigadirjev. Z delom so pričeli 7. t. m. in dosegli naslednje: izkopali so 532 kub. metrov '.etnije, prevozili 54 kub. metrov materiala, premetali 26(, materiala, z gramozom posul 155 kv, metrov ceste, splaniralj 439 k? metrov terena. Tudi brigada »Lidije Šentjurc« v kateri je 65 brigadirjev, je načela z delom šele 7. t. m. in je i;o 10. i m-dosegla naslednje uspehe.: Izkcpali 142 kub. metrov materiala, prevozili 229 kub. materiala .premetali 6 kub. metrov zemlje, posuli 6 kub metrov gramoza, splanirali 2'0 kv. metrov ec-" stišča in v cesto nabili 270 kub. metrov materiala. Prj regulaciji goriškega Lijaka delajo 4 mladinske brigad-.?. Dosedaj je dosegla najboljše .azultate brigada »Antona Šibelj-Stjenka«, ki Šteje 1 "4 brigadirje in je cd 30. Vil. do 5. "IH dosegla naslednje uspeht. Izkopali so 704 kub. metrov kamenja in zemlje, imeli so 5| različnih predavanj, organizirali so 12 različnih prueuitev ter sodelujejo tud v fizku;tuznem življenju. Na goriškem Lijaku dele tudi brigada »Srečka Kosovela«, k j šteje 100 brigadirjev. V zadujih doeiih dneh so izkopali 438 kub. metro* zemlje in kamenja, splanirali 900 kv, metrov terena in. stlakpvali “00 kv. metrov struge. Brigadirji se adeis‘vuiejo aid; v kul-turno-prosvetnem in iizkulturnem življenju. 134 mladincev in piladuik ljubljanske študentske brigade »Rado Pešci« je od 30. Vil. do 5. Vili, skopalo <31 kub. metrov materiala. Po'ega tega so organizirali 3 kulturno-prosvetne prireditve. Tudi 45 učiteljev.tečajnikov Lackove čete je v štirh dneh izkopalo 4ib kub. metrov zemlje in kamenja. Pri regulaciji Lijak« dela tudi Ro-gova-novomeška mladinska brigada, ki šteje 222 brigadirjev in brigadirk in je z delom začela šele ■■ t m. Pri zatiranju koloradskega Hrošča na Krškem polju dela mhid;nska brigada iz Brežic z 92 mladinci n mladinkami ter ena ljubljanska in iLarinor ,ka pionirska brigada s 3-tO pionirji. Pred temi brigadami «o bile n-t delu eia mladinska brigada iz Brežic in dve ‘julijanski brigadi s skupnim številom 4>,0 mladincev in pionirjev. Poleg tdgu uničuje hrošča tudi 20 terenskih brgad, ki dvakrat tedensko pregledujejo njive. Do sedaj so unič>li 21iC hroščev, 3909 listov z jajčeci in 44,«?1 ličink Nad 6000 turistov iz tujine je potovalo v tej sezoni skozi Reko. Večina jih je obiskala Opatijo, Rab, Crikvenico in Novi, nekaj se jih je pa zadržalo tudi na Reki. Največ gostov je prispelo s Češkoslovaške, in sicer v šestih skupinah okr 3900 Solarna v Kreki je spet presegla proizvodni načrt. V prvih šestih mesecih je delovni kolektiv presegel načrt za 8.5%, iunija »o pa presegli proizvodnjo celo za 13.8% Zdaj je solarna v Kreki dosegla svojo največjo proizvodnjo, odkar obrar tuje Tudi v ladjedelnici so se dobro izkazale delavke. Ladjedelnica v Kraljeviči je zaposlila okrog 30 delavk Zaposlene so pri električnem in avtogenem varjenju Doslej so se dobro izkazale ter bodo lahko zamenjale moške tudi pri drugih strokovnih delih. Veljavnost voznih kart s popustom za člane sindikatov Pri odhodu na dopust in pri povratku z dopusta uživajo člani sindikatov 30 odstotni popust na železnici. Veljavnost vozne karte s 50 odstotnim popustom je pri odhodu in povratku deset fini. Na ta način lahko vsak član sindikata potuje od odhodne do namembne postaje deset dni in lahko v tetn času poljubno prekine potovanje, ne da bi bilo treba prekinitev vožnje P°' trditi. Ista ugodnost velja tudi za povratek. Objava sindikalne podružnice za 5® odstotni popust na Možnici velja **' dni tako. da je treba karto />i povratek kupiti najpozneje zadnji dan veljavnosti objuve. PREDSOKR ATIKI (»Predsokratiki«. Izbral in prevedel Sovre Anton 1946. Založila Slovenska Matica v Ljubljani) samo še korak k čistemu idealizmu, ker je snov smatrala za videz, pojem pa za resnico. Taka filozofija je bila dobrodošla lastnikom sužnjev in je že sama znak družbenih izprememb, ki so se vršile v grški družbi 5. stoletja. Odmikala je zasužnjene sloje od resničnosti in je s tem otežkočala borbo za iz-premembo novo nastalega družbenega stanja. Druga skupina predsokratikov pa so tako imenovani sofisti ter Demokrit. Sofisti so na slabem glasu že od kar jih je napadal Platon. Toda njihov filozofski pomen je vendarle zelo velik. Njihovo glavno načelo je bilo, da ni objektivnih resnic, temveč da je »človek merilo vsega«, kakor se je izrazil Protagora. V tem vidimo sorodnost s Heraklitom. Misel, da so stvari relativne in da se objektivni pogoji in s tem tudi resnice izpreminjajo, je popolnoma točna in nam prirodoslovno ter dialektično popolnoma razumljiva. Če prenesemo tak stavek na družbeno bazo, se to pravi, da se človeška družba izpreminja. da nekih objektivnih, večnih zakonov nr, da ni »posvečenega reda«, ki bi moral večno trajati, da torej — razredna družba ni nekaj trajnega. Sofisti »o napadali splošno veljavno atensko družbeno etiko in zagovarjali svobodo človekove akcije — od tod silna polemika Platona proti njim. Res je, da so mnogi sofisti vulgarizirali ta svoj relativizem in dopuščali samovoljnost v morali in vzgoji. V bistvu pa so prav sofisti v spremenjenih pogojih nadaljevali to, kar so prvi predsokratiki ustvarili. Prvi predsokratiki so dali svetu materialistično m dialektično filozofijo, sofisti pa so razvili teorijo družbenih pogojev, ki so relativna osnova idej. Za celoten moderen pogled na svet je bila potrebna še ena sama dosledna poteza in to je napravil Demokrit. On je začetnik atomistične filozofije: Vse sestoji iz atomov, ki se gibljejo v praznini, ki sama zase ne biva, ki je ni, ter se spajajo v predmete. Tako nastaja svet in tudi duša. Iz tega kratkega orisa se vidi, kako dalekosežne so bile misli grških predsokratikov. Vse tri sestavine njihove filozofije: materialistični nazor o postanku in razvoju sveta, dialektični nazor o spremembah sveta ter relativnost človeških idej in zakonov so preživele tisočletja in so zdaj manj zdaj pa močneje vplivale na razvoj svetovne filozofije. Njihovi nasprotniki, filozofi dualizma in idealizma, so od Platona preko Tomaža Akvinskega do Kanta pobijali zvezo filozofije in pri-rodoslovja. Parmenidovo misel o samostojnosti bivanja pojmov so razvili do mojstrske višine, istočasno pa so se čisto odmaknili od resničnosti. Postali pa so tudi zagovorniki trajnosti v življenju, uprli so se razvoju in so postali tako predstavniki in zagovorniki obstoječega reda nasproti prihajajočemu višjemu redu, Platon je filozof lastnikov sužnjev, Tomaž Akvinski filozof fevdalizma, Kant pa buržoazne družbe in njene morale. Nasprotno pa je filozofija materialistov bila vedno dosti revolucionarna in v precej vidnem nasprotju z vladajočo družbo. Ko se je pod udarci Aleksandra Makedonskega zrušil sistem starogrških mestnih, sužnjeposestniških demokracij, so grški filozofi, dediči predsokratikov-sofistov, razvili tri nove sisteme. Ti trije sistemi so: skeptiki, stojiki in epikurejci. Za vse tri struje je bistveno povezovanje čisto teoretičnih filozofskih problemov z vprašanji življenjske etike in s politiko Pomembnost teh struj ne leži v strogi teoriji mišljenja, temveč v njihovem odnosu do posameznika in do družbe. Med njimi so epikurejci, učenci Epikura, dosledni materialisti, ki se naslanjajo na Demokrita. Epikur in njegov rimski naslednik Lukrec sta prenesla Demokritova prirodoslovna spoznanja o enotnosti snovi, gibanja in mišljenja na družbeni razvoj. Tu sta posebno ostro zavrnila vero kot največjo oviro pravega spoznanja in napredka. Atomistična filozofija, epikurejci in predsokratiki so nujno morali doživeti nov razcvet v 18. stoletju, ko se je pod vplivom ekonomskega razvoja zgodnjega kapitalizma pričelo razvijati moderno pri-rodoslovje in sporedno z njim nova filozofija ter nove družbene vede. Do popolne zmage pa je te filozofe povedel šele Marx in jih tudi presegel. V svoji doktorski disertaciji iz leta 1841 z naslovom »Diferenca demokritske in epiku-rejske prirodne filozofije« (Zbrana dela 1 1) je podal analizo grških atomistov. Prednost je dal med vsemi Epikuru, ker se ta od vseh najbolj bavi z vprašanji človeške družbe in ne le s prirodoslovnimi problemi. Marx je že tu pokazal, da je nasprotnik suhe teorije in da je naloga filozofa »življenje izpreminjati, ne le opazovati«. Od tega zgodnjega Malovega dela vodi pot velikih filozofskih del dialektičnega materializma dalje. Engels je v »Anti-Diihringu« (1878) podal obširno kritiko idealizma vseh vrst in je združil materializem v filozofski teoriji, pri-rodoslovju in ekonomiki. Lenin je v spremenjenih pogojih imperializma, ko se je pričela filozofska in politična reakcija skrivati pod spretno prirejen plašč idealistične znanosti, zmagovito uveljavil čisti materializem v delu »Materializem in empiriokriticizem« (1909). To delo 'je »obramba teoretičnih osnov marksizma« (Zgodovina VKP/b, pogl. IV, 1). Stalin je končno v delu »Dialektični in historični materializem« (1938) podal klasično formulacijo dialektike in materializma. Kar je Heraklit genialno zasnoval in kar sta Demokrit in Epikur v stari Grčiji postavila, je najbolj napredna filozofska misel devetnajstega stoletja, je marksizem na višji stopnji dokončal. Teorija je postala materialna sila, ki je osvojila množice. Predsokratiki pa so se izkazali kot znamenit dokument razvoja človeške misli in človečanske borbe za novo podobo sveta. Dr. Jože Kastelic. LV.V Cv-v $ A H .'.W >~w 0 tekmah za svetovno šahovsko prvenstvo Krajevni ljudski odbor o Sloo. Konjicah, ki je na sedežu okraja, ima polno možnosti za razširjenje svoje gospodarske delavnosti, od katere bi Konjice lahko imele velike koristi. Tako se n. pr. čuti velika potreba po ustanovitvi krajevne krojaške in čevljarske delavnice. Toda KLO o tem oziru ne pride nikamor naprej in niti svojemu sedanjemu gospodarstvu ne posveča dovolj pozornosti. Naj navedemo samo dva primera iz poslovanja gospodarskega podjetja, ki ga vodi upravnik Rihard Miiller. Za vsakega domačina in tujca je privlačna neposredna okolica Slov. Konjic v vsakem letnem času, prav posebno pa še o poletnih dneh. Vse drugače pa je ob tem času na trgu v Konjicah. Tu se v teh vročih pasjih dnevih dviga morje prahu. Če greš po trgu, te duši, 'če si v sobi pa tudi, ker moraš delati za zaprtimi okni, če nočeš, da ti vdira prah v sobo Pa bi kdo mislil, da o Konjicah ni vode in smo zalo primorani požirati prah. Toda ni tako Skozi Konjice si kar dva potoka utirata svoje struge in je torej vode dovolj. Krivda pa je povsem drugje. Čeprav je Izvršni odbor OLO že pred daljšim časom izdal nalog krajevnemu gospodarskemu podjetju, naj uredi škropilni sod in uvede škropljenje po trgu, tega še do danes ni storilo, čeprav razpolaga s potrebnim sodom in vozom Na oso nesrečo manjka temu vozu samo oje in to nesrečno oje je edini vzrok, da se Konjičani dušimo v prahu in to kljub temu, da imatno v VRANSKO PRI CELJU. - V trimesečnem tekmovanju gasilskih čet si je tudi naša gasilska četa postavila posebne naloge. V tem času bomo posvetili posebno skrb strokovni vzgoji novih gasilskih kadrov. Obnovili bomo tudi gasilski dom. S prostovoljnim delom 6mo začeli čistiti tudi potok, ki teče skozi trg. — Tukajšnje fizkulturno društvo namerava do prihodnje poletne 6ezone zgraditi letno kopališče, po katerem težimo že dolgo vrsto let. Z ureditvijo kopališča se bo nedvomno dvignil tudi obisk letoviščarjev v našem kraju. F. Z. CELJE. — Tov. J. R. iz Celja se pritožuje, da je v tamkajšnjem lepem in obsežnem parku občutno pomanjkanje klopi. Je sicer približno 30 klopi, ki 60 pa v tako slabem 6tanju, da ni mogoče sedeti na njih. Med drugim piše: »Mnogokrat si človek zaželi po trudapolnem delu oddiha na 6vežem zraku v parku, vendar ne morem tja, ker že vnaprej vem, da ne bom imel kam sesti.« IDRIJA. — Mladina se je v veliki meri odzvala akciji za udeležbo pri gradnji proge Šamac-Sarajevo. Tako je do sedaj odšlo na progo že 15% mladine iz okra ja, iz vasi Bela pa celo 30%, iz Stopnika 32%, Lazeča 19%, Sp. Idrije 30% in iz Idrije same 32%. M. E. TOVARNA HRIBERNIK, TACEN. - V nedeljo, 10. t. m., je bilo približno 60% našega delovnega kolektiva na prostovoljnem delu na gradilišču stanovanjske kolonije »Litostroj«. V štirih urah smo izkopali 38.5 kub. metra materiala in ga prevozili na razdal jo 20 metrov. F. E. RAVNE PRI KOČEVJU. - Našo MDR »Matija Gubca«, ki dela tukaj na gradnji gozdne poti, je v nedeljo, 10. t. m., obiskala skupina 60 oseb, pripadnikov pevskega društva »Tine Rožanc« iz Ljubljane ter ji priredila koncert. A. J. NARAPLJE PRI MAJŠPERKU. - Sin-) dikat tovarne volnenih izdelkov v Majš-| perku je daroval v svrho obnove šole v | Narapljah 10.000 din, za pomoč oškodovancem po toči in poplavi pa 14.681 din. B I. BUDANJ PRI VIPAVI. - V tukajšnjo j počitniško kolonijo je prispela nova skupina otrok iz raznih krajev cone A. Otro-ci so slovenske in italijanske narodnosti, | vendar je med njimi najlepša harmonija. V koloniji je vzoren red in disciplina, | Otroci se počutijo tu srečne in svobodne, i Mala pionirka iz Prvačine je povedala, da j pri njih še knjige ne smejo imeti ovite v partizanske časopise, VPionirja« in »Ci1 | cibana« pa morajo čitati le skrivaj. Do-| poldne imajo otroci različen, za nje pri-| meren študij, popoldne pa igre in izlete po okolici.. Najlepše pa je, ko si ob ve-I čerih zapojejo pri tabornem ognju partizanske pesmi. Z. J. IZOLA. — V nedeljo se je tukaj udeležilo prostovoljnega dela 81 ljudi, ki so delali skupaj 551 ur. 3-apuSt pKe&ici" Ker manjka oje pri vozu za škropilni sod, morajo Konjičani požirati prah... Dopisniki iz podeželja! Pišite nam o oddaji žita! Poročajte nam o dobri in slabi organizaciji oddaje ter nam javljajte primere zavednosti med kmeti, kakor tudi primere sabotiranja oddaje! Prebivalstvo jeseniškega okraja bo s prostovoljnim delom zgradilo nov vodovod Konjicah tudi kolarja, ki bi o nekaj urah popraoil voz, ne manjka nam pa niti lesa, saj smo na lesu eden najbo-gateiših okrajev o Sloveniji. Očitno je torej, da gre tu le za brezbrižnost KLO, odnosno uprave krajevnega gospodarskega podjetja. Poleg popolne brezbrižnosti za potrebe ljudstva pa je za to podjetje značilna tudi birokracija, ki jo najlepše osvetljuje naslednji primer : Sedeža okrajnega odbora OF in krajevnega gospodarskega odbora sta le dobrih 20 korakov vsaksebi. Kljub temu pa je okrajni odbor O F 12. t. m. prejel od omenjenega podjetja račun in položnico za poravnavo nekega dolga — po pošti, tlačun sta podpisala in odposlala upravnik podjetja Rihard Miiller in računovodja Josip Kangler. Izgleda, da sta si predstavljala, da bo šel tudi okrajni odbor OF plačat svoj dolg po poštni položnici na pošto, ki se nahaja — na drugem koncu tr-ga. Ti ljudje se pač ne morejo ali boljše rečeno nočejo oživeli v nov čas m v tak način dela, kakršnega so se oprijele široke ljudske množice v svojem izpolnjevanju vsakodnevnih nalog. Zato pa tudi njihovo gospodarstvo napreduje o takem tempu, kot kaže primer s škropilnim sodom. Za oso neokretnost tega podjetja pa Je predvsem odgovoren celoten KLO, ki ne samo, da ne kaže nobene iniciativnosti in borbenosti pri reševan ju perečih gospodarskih vprašanj in ustanavljanju novih gospodarskih podjetij, pač pa je še do tega, kar že ima — brezbrižen Cilenšek Rudi. LJUBLJANA - IV. RAJON. - Tovariš Berlan Josip, roj. 14. III. 1902 v Zgornjih Jaršah, po poklicu trgovski pomočnik, sedaj uslužben v tobačni tovarni, je imel pred kratkim 16 dnevni dopust. V tem času pa je 10 dni prostovoljno delal pri »MEGRAD«-u, ter napravil skupaj 150 prostovoljnih delovnih ur. Tov. Berlan je s tern postal udarnik in si priboril zlato značko za udeležence na prostovoljnem delu. POSTOJNA. — Tukaj smo 8. t. m. svečano sprejeli ob povratku iz Mladinske proge IV. Primorsko MDB »Rudija Mahniča-Brkine«. Na Titovem trgu, kamor je prikorakala brigada 6 številnimi zastavami in s Savskim mostom v miniaturi, se je zbrala velika množica ljudi. Med vzkliki štirikrat udarni in štirikrat pohvaljeni brigadi so brigado pozdravili zastopniki množičnih organizacij ter zastopniki vojske. Brigada ima v svoji sredi 80 udarnikov. M. V. CELJE. — Na dvorišču okrožnih zaporov je bil 9. t, m., t. j. ob 5. obletnici streljanja talcev, na mestu, ustrelitve odkrit lep spomenik. MOMJAN - ISTRA. - Tu smo pred štirinajstimi dnevi začeli z gradnjo ceste na pokopališče, kamor je dosedaj vodila le ozka steza. Od vsake hiše gre vsak dan na prostovoljno delo po eden izmed družinskih članov in dela dnevno 9 ur. Tako je dnevno na delu 48 ljudi. O. BUJE - ISTRA. - Mestni odbor sindikatov si je zadal v načrtu trimesečnega tekmovanja nalogo, da bo s svojimi člani napravil 12.000 prostovoljnih delovnih ur in zbral 190.000 lir. MALIJA - ISTRA. - Pretekli teden je bilo v naši vasi na prostovoljnem delu 67 ljudi. Delali smo skupno 650 ur, kar pomeni vrednost 28.150 lir. Popravljali smo vaške poti in čistili vas. O. KOPER. — V nedeljo so sp zbrali na konferenci vsi lovci koperskega okraja, kjer so obravnavali več važnih organizacijskih vprašanj lovskega društva. To društvo ima trenutno 228 članov, katerih število pa se bo še povečalo, ker je še precej lovcev, ki še niso vključeni v društvo. Predsednik društva je imel daljši govor, katerega je zaključil z besedami: »Kakor smo se enotni borili za ljudsko oblast, se bomo borili tudi za očuvanie našega najlepšega razvedrila, lova. črnosrajčniki pa ne bodo po naši zemlji nikdar več lovili ne ljudi in ne zajcev.« CEZARJI - POBEGI. - Tukajšnje prosvetno društvo »Zvezda« je darovalo za Zvezo bivših političnih prega-njevcev in internirancev za rajon Koper 1000 lir. O. Ime »Predsokratiki« se je udomačilo za grške filozofe šestega in petega stoletja pred našim štetjem. Najstarejši med njimi, Tales, se je rodil okoli 1, 624, Sokrat pa je umrl 1. 399. Včasi se zanje uporablja naziv »grški materialisti«, ki pove več in je točnejši za večino med njimi, ne more pa se uporabiti za vse brez izjeme. Spisi teh predsokratikov ali materialistov »o vsi izgubljeni. Ohranili so se samo posamezni izreki pri poznejših filozofih in posamezni izvlečki. Zato je bilo potrebno veliko znanstveno delo, da so se ti drobci izluščili iz grmade raznih grških filozofskih spisov in uredili v pravo zbirko »predsokratikov«. Strokovnjak bo moral končno vedno poseči po grškem izvirniku, kadar se bo hotel točno poučiti, kaj trdi ta ali oni pred-sokratik. Z ozirom na veliki pomen te grške filozofije za razvoi človeške misli in še posebej za razvoj dialektičnega materializma pa so prevodi pereča potreba, da tudi ljudje, ki grščine ne obvladajo, lahko te filozofe čitajo. Slovenski prevod je seveda samo izbor iz velike množine ohranjenih drobcev. Vrstni red se v glavnem drži klasične razporeditve v standardni izdaji predsokratikov, ki jo je priredil Diels in za njim Kranz. Prevod je vseskozi odličen in pomeni tako za našo filozofsko literaturo kot za prevajalca Sovreta lep napredek. Kdor pozna zapleteni jezik grških predsokratikov, bo znal pravično oceniti Sovretovo tru-dapolno delo. Slabo pa je, da knjiga nima primernega uvoda in je zato večini bralcev le težko dostopna. Še večjo napako je Sovre napravil s tem, da je med prave predsokratike-materialiste vključil še He-zioda in nekaj drugih zgodnjih grških pesnikov ter Euripida. Ti pesniki so sicer po svoji pesniški sili in veličini svojih zamisli znameniti, v razvoj predsokratične filozofske misli in zlasti še v razvoj materializma ter dialektike pa ne spadajo. Kaj naj dalje počne Periklejev govor padlim — govor iz dobe razvitega suž-njeposestniškega reda — v skupini jonskih dialektikov-materialistov? S tem se izkrivi podoba starogrške filozofije, manjša se njena naprednost, vnaša se vanjo njej tuja metafizika in se kali idealizma, ki so v nekaterih njenih zastopnikih, zmotno večajo. Celota izgublja svoj smoter in tudi svojo aktualnost. Predsokratična filozofija ima izvor v grških mestih na obali Male Azije. To je tudi razumljivo. Medtem ko je grška celina živela še v starih gentilnih družbenih oblikah, kakor >je to dobro pokazal že Engels, so se na obali Male Azije razvila mesta na bazi trgovine in kolonizacije. Družba se je pričela členiti. Stare gentilne oblike ekonomike so se umikale strogo razrednim oblikam, vršile so se revolucije, ki so povsod privedle na oblast aristokratske vladarje, ki so bili istočasno prvi trgovci in zemljiški posestniki Nastopala je sužnjeposestniška družba. Istočasno se je dvigal standard mestnega prebivalca-svobodnjaka na škodo stare gentilne skupnosti, večale so se njegove kulturne potrebe. Ker je bila to doba velikih revolucij in velikega družbenega premikanja, je nujno morala vzra-sti tudi znanost o svetu in družbi. Od tod izvira grška filozofija in s tem svetovna filozofija sploh. Začetka filozofije torej ne smemo iskati v metafizični m idealistični trditvi, češ da je v človeku nekaj, kar ga žene spoznati »vzroke zadnjih stvari«, temveč v popolnoma konkretnih, stvarnih dejstvih, v živlienjski resničnosti in to seveda tedai, kadar so objektivne okolnosti take, da izostrijo človekov pogled na dogajanje, kadar ga oostaviio pred revolucionarna dejania Izvor filozofske dialektike in filozofije sploh ie — življenjska dialektika. Grški predsokratiki se dado najbolie razdeliti v dve skupini: prva, ki je tudi časovno starejša, obravnava probleme vidnerfa sveta, druga pa probleme človeka. V prvi skupini velja za začetnika Tales, ki je bil kot vsi filozofi-mate-rialisti tudi znamenit prirodoslovec. Po njegovem naziraniu naj bi vse stvari nastajale iz vode ali vlage, kr da je osnovni element vseh bitij. Drutsi znamenit filo-zof-prirodoslovec, An aksimandros. Dostavlja evolucijsko teorijo razvoja vrst, kamor vključuje tudi človeka. Tretji, Anaksimenes, domneva, da je osnova vsega bitja zrak. Vsi tr filozofi so torej čisti materialisti, njihovi filozofski sklepi Pa so nastali v tesni povezavi z raziskovanjem prirode, s prirodoslovjem. Med najznamenitcjše nredsok^atike moramo šteti vsekakor Heraklita iz Efeza. On je povezal opazovanje prirodnih po-lavov s človekovim mišljenjem in je tako Prvi vključil v filozofijo probleme mislečega bitja. Njegova glavna filozofska spoznava je, da je osnova vsega razvoja dia-'ektična — to se pravi, da se kolikost sPreminja v kakovost na neki določeni točki razvoja, ki poteka v borbi nasproti. Njegov izrek: »V isto reko stopamo, Pa spet ne stopamo« — to je poznejša negelova teza in antiteza, Ali kakor je klasično izrazil Lenin: »Razvoi je borba | Jfled nasprotji« (XIII. zvezek, str. 301). Najboli znan pa je tale Heraklitov stavek: »Ta svet, edini od vsega, kar biva ni ga naredil noben bog in noben Človek, ampak je zmeraj bil in je in bo, yečno živi ogenj, ki se zakonito vžiga 'n zakonito ugaša « K temu je Lenin pristavil: »Zelo dobra razlarta načel dialektičnega materializma.« (Filozofske tetra-"e. 1947,, str. 294). Zelo važen je med Predsokratiki prve skupine tudi Parme-!\> d e s , ki je pisal V verzih. On je prvi, se je odmaknil od čisto izkustvenega filozofiranja in je pričel ugotavljati posamezne filozofske pojme, med niimi poiem ‘bivania«. Prav tu pa že leži kal pozneiše-Sa razkroja grškega materializma Kajti to, kar je Parmenid boječe in negotovo po-slavil, da je namreč pričel pojem »biva-izolirati od stvarnosti, to ie potem 'uozofija po Sokratu, zlasti filozofiia Pia- °na, razvila v popoln dualizem, v razliko ^ed snovjo in pojmom, med realnostjo in lc*ejo. Iz tega razvoja pa je bil potem V moskovski »Pravdi« je 5. avgusta t. 1. podal kandidat za svetovno prvenstvo Miša Botvinik kratek pregled dosedanjih borb za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Ko je Steinitz v letih 1860—1880 zmagoval na turnirjih in dvobojih, mu je začela javnost nadevati naslov »svetovni šahovski prvak«. Oficielno pa je igral Stenitz prvi dvoboj za svetovno prvenstvo 1. 1886 s tedaj najmočnejšim nasprotnikom J. Zuckertortom. Zmagal je Steinitz z rezultatom +10, —5, =5. Zuckertort je kmalu nato umrl. Kot glavni tekmec Steinitza je nastopil čigorin V dvobojih 1. 1889 in 1. 1892. je Stenitz zmagal obakrat s tesnim rezultatom. L. 1894. je igral 58-letni Stenitz v Moskvi usodni match s 26-letnim Emanuelom La-skerjem. Lasker je presenetil svet z zmago nad prvim svetovnim prvakom s prepričevalnim rezultatom +10, —5, =4. Po treh letih si je skušal Steinitz ponovno osvojiti prvenstvo. Zaman, podlegel je še huje, rezultat je bil +10, —2, =5 za Laskerja. Emanuel Lasker je poslej 27 let nosil ponosni naslov svetovnega šahovskega prvaka. Njegov glavni tekmec je bil dr. Tarrasch. Sele po prvi svetovni vojni je 1. 1921 v matchu v Havanni (Kuba) Roul Capablanca premagal starega prvaka. Dvoboj je bil dogovorjen na 24 partij. Lasker se je vdal po 14 igrah pri rezultatu +4, —0. =10 za Capablanco. Lasker ni zagrešil Steinitzove napake. da bi mladega prvaka ponovno Izzval. Pač pa ga je izzval dr. Aljehin. L. 1927. je po dolgotrajnem dvoboju v Buenos Airesu proti pričakovanju šahovskega sveta zmagal dr. Aljehin v razmerju +6. -3 =25. Se večje presenečenje je bilo. ko je 1. 1935 v dvoboju za prvenstvo nad Aljehinom, ki je bil tedaj v polni moči, zmagal Holandec dr. Maks Euwe s prav tesnim rezultatom 15‘/i : 14'/*. Zavedajoč se svoje moči je 1. 1937 dr. Aljehin izzval svetovnega prvaka na povratni dvoboj. Uspel je. Premagal je dr. Eu\veja z rezultatom 15'/i : 9'/i in postal ponovno svetovni šahovski prvak. L. 1946. je dr. Aljehin v Lisboni umrl. Svet je ostal brez šahovskega prvaka. Letošnji kongres mednarodne šahovske organizacije v Haagu je sprejel sklep, da bo naslov svotovnega šahovskega prvaka pripadal zmagovalcu na turnirju šestorice. ki se bo Igral v marcu 1948. Na turnirju bodo igrali: Fine, Reshewsky, dr. Euwo, Botvinik, Smislov, Keres Botvinik je zaključil članek i besedami: »Borba za prvenstvo sveta bo uporna In trda Sovjetski 4ahisti se pripravljajo na udeležbo vedoč, da se bodo srečali s silnimi nasprotniki.t Po svojem poteku in po teoretičnem pomenu spada partija Tot—ing. Milan Vidmar gotovo med najzanimivejše igre mariborskega semifinalnega turnirja. Mojster Tot je s fino pozicijsko žrtvijo kmeta v živahni, dosledni partiji odnesel eno svojih najlepših zmag. Aljehlnova obramba Bell: B. Tot Crni: Inž. M. Vidmar Maribor 9. avgusta 194* 1. e2—e4 Sg8—f6 2. Sbl—c3 d7—d5 3. e4—e5 Sf6—d7 4. e5—e6!i f7—e6 5. d2—d4 e6—e52 G. d4Xe5 e7—e6 7. f2—f4 Lf8—e7 8. Lfl—d3 Ke8—f73 9. Sgl—h3 Sd7—c5 10. 0-fl g7—g6 11. f4—f5!!* e6Xf5 12. Lel—h6 Sc5Xd3 13. DdlXd3 Th—e8 14. Tal—el Sb8—c« 15. Kgl—hi d5—d4 16. Sc3—e41 Sc6Xe5 17. Dd3—g3 Se5—c4 18. Sh3—g5+ Kf7—g8 19. Dg3—b3 b7—b5 20. Db3Xb5 Le7+g5 21. Lh6Xg5 Sc4—d6 2. Db5-a55 Sd6-e4 23. Lg5Xd8 Te8Xd8 24. Da5Xc7 Lc8—e6 25. Dc7-e5 Le6—f7 26. Tel—dl Ta8—c8 27. TdlXd4 Td8—e8 28. De5—a5 Tc8—c2 29. Td4-d8 Tc2Xb2 30. Td8Xe8+ tft—eR 31. Da5—d8 Kg8—f7 32. Tfl—cl Tli2—d2 33. Tel—c7+ črni se vda. Pripombe: 1. Pogosta žrtev kmeta v dobnih pozicijah. Osnovna ideja žrtve je: preprečiti črnemu razvoj figur. 2. Vsak poskus zadržati kmeta spodleti zaradi negibljivosti. neelastičnosti črne pozicije. Pravočasna vrnitev kmeta je edino pravilno nadaljevanje. 8. Doslej je bila partija identična s partijo Reshewsky—Flor, Kemeri 1937. Flohr je namesto poteze s kraljem roširal. kar pa po Ddl—h5 prinese po žrtvi tekača na gf> siguren remis. Verjetno se je ing Vidmar prav zato izognil te varnnte. Po slabem startu jo težil za celimi zmagami, 4. DalekoseSna žrtev kmeta, ki partijo odloči Po tej potezi je težko najti tako za črnega kot za belega boljša nadaljevanja Za take žrtve ne zadostuje siimo račun Ime tl je treba občutek 5. Tudi Se4Xd6 vodi k zmagi Partija ima kvaliteto m-idnarodnih mojstrskih partij. Jesenice, 16, avgusta Na periferiji Jesenic, kjer se dim železarn že razgubi, so zgradili novo bolnišnico, ki ne bo samo v veliki meri zadovoljila potrebe jeseniškega okraja, ampak bo tudi močno razbremenila ljubljansko bolnišnico. Edini nedostatek nove bolnišnice je ta, da do sedaj še ni preskrbljena z zadostno količino vode Jeseniški okraj se ie zato odločil, da zgradi s prostovoljnim delom nov vodovod 10. avgust je bil določen kot prvi pro-I stovoljni delovni dan Še preden so pro-stovoljci začeli z delom, je bilo izkopa | nega že okrog 300 m iarka ki so ga iz-, kopali pionirji To je dalo prostovoljnim delavcem še več poguma Čeprav je bil teren skalnat, so v dobrih štirih urah iz- kopali 2100 m jarka. Povprečna storilnost vsakega prostovoljca je bila 2.6 m izkopa, kar je zelo veliko, če pomislimo, da je bilo treba kopati 120 cm v globino in 80 cm v širino. Pri prostovoljnem delu se je izmed krajev najbolje izkazala Srednja Dobrava pri Podnartu, od koder je vsaka hiša poslala po dva delavca. Tako so samo Dobravčani izkopali 180 metrov jarka. Zelo se je odlikovala pri delu tudi jeseniška mladinska delovna brigada Naslednja nedelja prostovoljnega dela za ves jeseniški okraj bo 24, avgusta. Do takrat bodo delali prebivalci jeseniškega okraja po četah Prepričani so, da bp 24 avgusta vodovodni jarek izkopan in da bodo lahko začeli s polaganjem vodovodnih cevi. B. »Pravda« o pravem vzroku za prekinitev anglo-sovjetskih pogajanj DOLARSKA DIPLOMACIJA DIKTIRA SMER BRITANSKE ZUNANJE POLITIKE Moskva, 16. avgusta (Tass). 0 vzrokih, ki so privedli do prekinitve anglo-sovjetskih trgovinskih pogajanj, piše Marinin v »Pravdi«; Gospodarska odvisnost Velike Britanije od ZDA, posebno ojačena zaradi težkih pogojev ameriškega posojila, ne more olajšati gospodarskega položaja Velike Britanije. Nasprotno, to še bolj povečuje krizo. Pri takšnih razmerah je stvarna možnost, da se s pomočjo pogajanj že letos uvozi v Anglijo milijon ton žita kakor tudi lesa ob izgledih na kasnejši uvoz žita in lesa iz ZSSR, ustrezala interesom in trajnim potrebam britanskega gospodarstva. Vendar pa anglo-sovjetska trgovinska pogajanja niso privedla do kakšnih praktičnih rezultatov Vzroki za ta neuspeh so dobro znani, Potrebno pa je, da se človek nanje povrne, ker si večje število angleških listov prizadeva prevaliti odgovornost za prekinitev pogajanj na ZSSR. Na britanski strani so želeli sporazum, zasnovan na vzajemnih obveznostih, spremeniti v enostransko obveznost za Sovjetsko zvezo, po drugi strani pa pogodbene stranke ne bi prevzele iste obveznosti. Nelogično in nedosledno stališče Velike Britanije glede prevzemanja obveznosti s pomočjo sporazuma je bil eden izmed glavnih vzrokov, da so se prekinila trgovska pogajanja. Drugi razlog je v tem, da britanski predstavniki niso hoteli sprejeti kompromisnih predlogov ZSSR z zvezi z ublažitvijo pogojev kredita, ki ga je Velika Britanija odobrila Sovjetski zvezi avgusta 1941. Ne smemo pozabiti, da je bil ta finančni sporazum sklenjen v posebnih okoliščinah in v vojnem času. Jasno je, da morajo biti v dobi miru ti težki pogoji sporazuma spremenjeni. Poskusi nekaterih krogov in njihovih zaščitnikov, da bi prepričali, kako je sovjetska stran zahtevala »znatne ekonomske žrtve« od Velike Britanije, so popolnoma neosnovani. Vzrok za prekinitev pogajanj je povsem drugačen. »Rusko-angleški trgovski sporazum — je napisal nedavno tednik »Truth« — ni v soglasju z Marshallovim predlogom, na katerega vlada polaga vse svoje upe. Dejstvo je, da oživitev anglo-sovjetske trgovine ne spada v posel »dolarske diplomacije«. Po vsem tem diktira dolarska diplomacija že nekaj časa smer britanske vlade v zunanji politiki. »Američani — piše »New Statesman and Nation« — izvajajo na vlado pritisk proti sklenitvi sporazuma z Rusijo.« Z drugimi besedami: g. Bevin je še enkrat ostal zvest samemu 6ebi. Še enkrat je odigral vlogo zvestega ameriškega šoitonosca. Tudi to pot je v vprašanju, ki ima veliko vlogo v britanskem gospodarstvu, podpiral ameriško stališče. To stališče je že precej staro »Times« je nedavno pisal, da so v zadnjem času na vse mogoče načine odvračali evropske države od sklenitve medsebojnih pogodb, ki se nanašajo na redno izmenjavo življenjskih potrebščin in financ (razen kratkotrajnih in začasnih sporazumov), ker je to v nasprotju z ameriško doktrino »enakih možnosti«. Marshallov načrt je v resnici preračunan na to, da se razširi merilo za uporabljanje te znamenite doktrine. V resnici pa 60 ZDA d*o sedaj pod geslom »enakih možnosti« izvrševale očiten pritisk na neke evropske države. Sedaj se z ustvaritvijo »zapadnega bloka« dela na tem, da se ZDA — da se tako izrazimo — odobri enaka možnost, da izvršujejo direkten gospodarski pritisk na znaten del kontinenta. Ali n* to sijajno potrdilo dejstva, da je »zapadni blok« v službi ZDA in predstavlja pisarno ameriškega konzorcija v Evropi? Rezultati takšne politike za evropske države so znani. Jasno je, da bo takšna politika nujno privedla do novih in velikih težav tudi v teh državah ld vedno bolj omejujejo svojo gospodarsko in politično neodvisnost.« Bevin pristal na ameriško zahtevo London, 16. avgusta (Tanjug). Reuter prinaša poročilo dopisnika »Daily Wor-kerja« iz Washingtona, da je ameriška vlada obvestila britansko vlado, da bi ZDA smatrale za »nezaželeno« nadaljevanje anglo-sovjetskih trgovinskih pogajanj, V istem poročilu je dodano, da sta zunanji minister Bevin in finančni minister Dalton, »po izjavah washingtonskih uradnih krogov«, sprejela to ameriško in-strukcijo. Protisovjetsko razpoloženi krogi v Washingtonu potrjujejo, da sta oba britanska ministra pristala na to ameriško zahteve. VPRAŠANJE ZAPADNOEVROPSKE CARINSKE UNIJE Nesoglasja med državami ki se udeležujejo »pariške konference o Marshallovem načrtu« Francoska vlada ni stavila Veliki Britaniji nobenega predloga o ustanovitvi carinske unije med šestnajstimi državami Britanski tisk posveča veliko pozornost izjavi predsednika Trumana, da ameriški kongres ne bo na izrednem zasedanju razpravljal o možnosti izvedbe »Marshallovega načrta«. Konservativna lista »Dai>ly Tele-graph« in »Daiily Mail«, ki sta se pred nedavnim posebno navduševala za »Marshallov načrt«, objavljata daljša poročila svojih dopisnikov iz Washing-tona, v katerih se zrcali precejšen pesimizem in razočaranje. »Daily Worker« komentira Truma,-novo izjavo in piše: Niti Velika Bri- Pariz. 16. avgusta. (Tanjug). Reuter prinaša vest dopisnika »Manchester Guardiana«, da je britansko poročilo, po katerem britanska vlada proučuje francoski predlog o ustanovitvi carinske unije med 16 državami, udeleženkami taiko imenovane pariške konference za gospodarsko obnovo Evrope«, povzročilo presenečenje krogih francoske vlade. V Parizu poudarjajo, da francoska vlada ni stavila britanski vladi nikakršnega predloga. Sprejem predloga o ustanovitvi »carinske unije« je zelo dvomljiv, nekatere delegacije so pa odkrito zavzele sovražno stališče. Proti temu predlogu se izrecno poudarja, da i>i carinska unija pospešila inflacijo, ker bi bila tržišča preplavljena z luksuznim blagom, ki je sedaj namenoma izključeno. Razen tega bi vsebovala carinska unija velikanske pretrese gospodarskega in finančnega značaja. Carinska unija ali pa delo v tej smeri ne rešujeta dejanskega problema, kako bi plačali surovine in živila iz drugih delov sveta, ampak kako bi ustvarili ravnotežje plačilne bilance med zapodnoevropskimi državami. Dopisnik Reuterja poudarja, da so ZDA neobičajno naklonjene evropski carinski uniji zlasti iz raalogov »ker bi to zadado nov udarec strukturi britanskih preferencialnih sporazumov, proti katerim se je ameriška politika dosledno borila.« Londonski tednik »Nevvs Statesman and Nation« piše da »izgledi na vzpostavitev skupnega ekonomskega sodelovanja evropskih držav niso niti najmanj zadovoljivi«. List napoveduje, da med državami, ki so pristale na udeležbo v razgovorih zaradi ustvaritve »Marshallovega načrta« ni soglasja glede mnogih vprašanj. Dolarski krediti po Marshallovem načrtu so še daleč Washington, lo. avgusta. (Tanjug.) Reuter poroča: Predsednik Truman je na tiskovni konferenci v Washingtonu izjavil, da »ne vidi razloga za izredno sklicanje Kongresa« pred njegovim rednim zasedanjem, ki bo januarja. Truman je prav tako odklonil podatke o obsegu in načinu pomoči Evropi pO Marshallovem načrtu. Reuter javlja, da je ta Trumanova izjava izzvala nerazpoloženje v nekaterih krogih zaradi poostritve ekonomske krize v Veliki Britaniji ter nekaterih drugih državah Evrope. Associated Press poroča: Minister za narodno obrambo in obnovo John Dead-man je prispel v Pariz. Takoj po svojem prihodu je odšel na ameriško veleposlaništvo, da bi 6e sestal s pomočnikom ameriškega zunanjega ministra Claytonom Clavton 6e mudi že dalj časa v Parizu, kjer razpravlja z ameriškim in britanskim veleposlanikom o Marshallovem načrtu tanija niti katera koli druga država v Evropi ne bo dobila nikake ameriške pomoči, še najmanj pa v prihodnjih sedmih mesecih. To je cinično dal na znanje predsednik Truman, ko je rekel, da v tem trenutku »ni ničesar na obzorju, kar bi povzročilo potrebo po sklicanju izrednega zasedanja ameriškega kongresa pred januarjem«. Tajna ameriška posvetovanja v Parizu končana Pariz. 16. avgusta (AFP). Pomočnik ameriškega zunanjega ministra za gospodarska vprašanja Wil'liam Clayton in ameriški veleposlanik v Londonu Louis Douglas sta po končanih tajnih razgovorih z ameriškim veleposlanikom v Parizu in svetovalcem ameriške vojaške uprave v Nemčiji odpotovala iz Pariza. United Press poroča, da je William Clayton prispel v Ženevo. Britanska kolonija Indiia postala ..neodvisna Hindustan in Pakistan — nova dominiona New Delhi, 16. avgusta (Tanjug). V noči od 14. na 15. avgust je britanska kolonija Indija na podlagi sporazuma med britansko vlado in indijskimi voditelji dobila »neodvisnost«. S tem sporazumom je Indija razdeljena na dva dela — Hindustan in Pakistan — ki imata sedaj status britanskih do-minionov. Kakor poroča Reuterjev dopisnik, je poglavar Pakistana »Kvajberzam« (veliki vodja) Mohamed Ali Jinnah prisegel na ustavo Pakistana ter zvestobo kralju Juriju VI. in njegovim potomcem. Prav tako je prisegla tudi nova pakistanska vlada z Lijakatom Ali Kanom na čelu. Za predsednika nove vlade dominiona Hindustana je bil imenovan Pandit Jftvaharlal Nehru. Njemu sta tudi dodeljena resora zunanjega ministrstva in ministrstva za znanstvena raziskovanja. Za ministra notranjih zadev, informacij in radiofonije je bil imenovan Valašaj Patel, za ministra za narodno obrambo pa Sarar Balgev Sing. Britanski državni podtajnik za Indijo in Burno Arthur Henderson je bil imenovan za državnega ministra za stike z britansko skupnostjo narodov. Njegovo delo bo v tem, da bo vzdrževal »posebne stike« med Britanijo in novo ustanovljenima dominionoma Indijo in Pakistanom. Švernik sprejel indijskega veleposlanika Moskva, 16. avgusta (Tass), Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Švernik je sprejel v Kremlju izrednega in pooblaščenega veleposlanika Indije v ZSSR gospo Pandit Vidžajo Lak-šimi, ki mu je izročila svoje poverilnice. Po izročitvi poverilnic se jo | Švernik zadržal z indijskim veleposla-; nikom v razgovoru, pri katerem je bil ' prisoten tudi Višinski. Hi*eriia in Ravena zahtevata samoupravo London, 16. avgusta (Tass). Delegacija nacionalnega sveta Nigerije in Kameruna, ki je sedaj v veliki Britaniji, je napravila uraden obisk pri britanskem kolonialnem ministru in mu predložila protest proti sedanji ustavi Nigerije. Delegacija je poprej objavila izjavo, v kateri protestira proti britanski uradni politiki pri upravi nad Nigerijo in Kamerunom, s katerima ravnajo tako, kakor bi bila izključno britanski kolonialni posestvi. Prav tako se v izjavi zahtevajo nagli koraki, da bi po‘- stali Nigerija in Kamerun samoupravni deželi. Po razgovoru z britanskim kolonialnim ministrom Kreachom Johnsonom je šef delegacije dr. Azitiv dal naslednjo izjavo: »Razočarani smo nad našimi razgovori z britanskim kolonialnim ministrom ter smo v negotovosti glede stališča sedanje vlade do nas in naših zahtev, vendar pa imamo zaupanje v moč našega naroda in njegovo sposobnost, da bi obvladal probleme, ki se pojavljajo pred njim.« Ob priliki »Dneva neodvisnosti Indije« je bila prirejena tiskovna konferenca, na kateri je bila prečitana izjava indijskega poslanika ge. Vichaje Lakšimi Pandit. V izjavi je najprej govora o pomenu »Dneva neodvisnosti« in je nato rečeno: »Od današnjega dneva mora biti naša parola akcija ne pa razgovarjanja. Okoristili se bomo s primerom države, katere gostoljubnost sedaj uživamo. Ko se je Lenin, veliki voditelj ruskega naroda, prvikrat po revoluciji obrnil do svojih narodov, je rekel, da so minuli časi razgovorov in da je nastopil čas akcije.« Konec svoje izjave je ga Vichaja Lakšimi Pandit posvetila spominu na borce, ki so padli za neodvisnost Indije. Diplomatski stiki med Pakistanom in ZDA Washington, 16. avgusta (Tanjug). Med novoustanovljenim britanskim do-ininionom Pakistanom in ZDA je bil dosežen sporazum o izmenjavi diplomatskih predstavnikov. Do imenovanja ameriškega poslanika bo to dolžnost opravljal generalni ameriški konzul v Karachiju Charls Louis. Zamenjava denarja v Rumuniji Bukarešta, 16. avgusta (Tanjug). Včeraj se je po vsej Rumuniji pričela izvajati naredba o zamenjavi denarja, da se stabilizira valuta. Zamenjava 6e vrši v razmerju 20.000 starih lejev za 1 novi lej. Delavci in nameščenci lahko zamenjajo do 3,000.000 lejev, kmetje pa do 5,000.000 lejev na osebo. Neproduktivni sloji prebivalstva lahko zamenjajo poldrug milijon lejev. Plače delavcev in nameščencev se bodo gibale v novem denarju od 3000 do 10.000 lejev. Določene so tudi nove cene življenjskim potrebščinam in ostalim artiklom, kakor tudi transportnim sredstvom. Tako bo n. pr. stal t kg kruha 1+ lejev, kg mesa 30 do 50 lejev, kg krompirja 5 lejev. Zlato in tuje valute se morajo izročiti Narodni banki v roku 15 dni. Novi nemiri v Burmi Rangoon, 16. avgusta (Tanjug). United Press poroča o novih nemirih in nezadovoljstvo v Burmi. V Rangoouu je prišlo do puškarjenja, nakar je policija izvršila številne racije po mestu in aretirala nad 160 oseb. Med uretira-nimi so tudi člani družine znanega komunističnega prvaka Takim Sua. R. Jurjev: Spomini Paula Reynauda »Francija je rešila Evropo«* — pod takim zahtevnim naslovom sta izšla nedavno v Parizu dva debela zvezka spominov bivšega ministrskega predsednika v zadnjih letih tretje republike Paula Rey-nauda. Prvi zvezek spominov obsega obdobje od konca prve svetovne vojne do marca leta 1940, ko je prišel Reynaud na krmilo — tu Reynaud obtožuje. Drugi zvezek je posvečen mesecema, ko je bil Reynaud na oblasti — tu se Reynaud pere. Ko Reynaud obtožuje in ko se pere, je prisiljen govoriti o mnogih temnih straneh francoske zunanje politike in objaviti vrsto zanimivih dokumentov in izpovedb prič. V prvem obdobju po vojni 1914 do 1918 je Reynaud zahteval, naj Francija aktivno uveljavlja samostojno imperialistično politiko. Morali bi bili — je govoril — utrditi zmago in čvrsto zavzeti tisti položaj, ki ga je potem zavzela Nemčija. Morali bi bili izkoristiti pozicije Francije na Poljskem, Češkoslovaškem in' Balkanu in predvsem tesno povezati interese velikih nemških industrijcev s francoskimi ob ohranitvi gospodujočega položaja Francije. »Ko sem bil novembra leta 1919 po ratifikaciji mirovne pogodbe izvoljen v zbornico, sem zagovarjal stališče, ril moramo izkoristiti našo premoč tistega obdobja, da bi sklenili z Nemčijo ekonomsko zvezo, ki bi povezovala interese obeh naših dežel.« Reynaud je začel pogajanja z industrijci Porurja, zlasti s Hugonom Stienessom, in Stresemann ga je povabil v Berlin. Pozneje, v obdobju svetovne ekonomske krize, je Reynaud predlagal kot rešilni načrt, naj bi v Franciji uveljavljali v bistvu isto ekonomsko politiko, ki jo je uveljavljal Schacht v Nemčiji, ko je pripravljal Hitlerju pot k oblasti: silovit razvoj vojne ekonomike, denarne podpore monopolom, devalvacija, poslabšanje položaja delovnega ljudstva. Leta 1937 je rekel Schacht Reynaudu: »Čital sem vaše govore, soglašam z vami.« »Schachtova politika,« piše Reynaud, »se je razlikovala od moje samo v toliko, v kolikor je zahtevat položaj njegove dežele od njega drugačna sredstva, da bi dosegel isti cilj.« To je zelo značilno priznanje, zlasti če upoštevamo, da so 6e tako v Franciji, kakor tudi v Nemčiji fašistični elementi takrat pripravljali, da bi se polastili oblasti. Leto dni po ustoličenju hitlerjevske diktature v februarju leta 1934 je bil storjen poskus fašističnega puča v Parizu, ki ga je preprečila samo široka združitev demokratičnih sil francoskega naroda. Toda Reynaud mora priznati, da velika francoska buržoazija ni bila več zmožna samostojne imperialistične politike. Čuteč svojo slabost in iz strahu pred rastjo demokratičnih sil v deželi je bila v obdobju pred vojno 1939 pripravljena odreči se nacionalni neodvisnosti Francije v zameno za močno zunanjo podporo v zaščito svojih razrednih interesov. Pri tem si je prizadevala, da bi se orientirala na »najmočnejšega«. »Najmočnejša« v predvojnih letih se je zdela mnogim v vladajočih krogih Francije hitlerjevska Nemčija. Toda vladujočkn krogom Francije za vsak primer tudi čustvo »pozavarovanja« ni bilo tuje. Reynaud pravi, da so imele že dolgo pred vojno 1939 vse osnovne politične stranke Francije v svojem vodstvu hkrati zastopnike »italijansko-nemške« in »anglosaške orientacije«. Toda razen Francije in Anglije je bil v Evropi še tak činitelj kakor so »Sovjeti«. Za Francijo — o kateri ponavlja Reynaud skozi vso knjigo frazo: »Mi smo izmed velikih narodov sveta edini, čigar življenje je v nevarnosti,« — je bila zveza z ZSSR zanesljiva garancija proti hitlerjevski agresiji. Reynaud je smatral, da je vojskovanje skupaj z ZSSR nevarno. To bi utegnilo okrepiti pozicije Sovjetske zveze in celo pospeševati »sovjetizacijo Evrope«. Toda vojaška konvencija z ZSSR bi zastrašila Nemčijo in okrepila položaj Francije. Drugi francoski politiki pa so se raje neposredno sporazumeli z Nemčijo. Reynaud citira spomine vojnega ministra v Lavalovi vladi Frabrija, ki se je odrekel vojaški konvenciji z ZSSR in ni niti sporočil ustrezajočega predloga sovjetskega poslanika francoskim vladnim organom. Blum, ki je zamenjal Lavala na čelu vlade, je bil proti francosko-sovjet-ski zvezi, omenja Reynaud, in je smatral za možno zvezo s hitlerjevsko Nemčijo. Schacht je predlagal Blumu- naj bi, »da bi odvrnili Hitlerja od agresije«, ustanovili kolonialno družbo z nemškim kapitalom za izkoriščanje francoskih, angleških in belgijskih kolonij v Afriki. Blum je v načelu pristal na to, ko pa se je začel pogajati z Angleži, so le-ti ta predle«! odklonili. Zadnja pogajanja o vojaški konvenciji so bila znana angleško-francosko-sovjet-ska pogajanja v Moskvi v avgustu 1939. Reynaud omenja, da je bila na teh pogajanjih samo sovjetska delegacija res pripravljena skleniti vojaško konvencijo. Francoska in angleška vlada sta pogajanja namenoma razbili. Tačas pa se je začela na zahodu »smešna vojna«. »Smešna« je bila predvsem zato. ker se je Hitler temeljito pripravljal na razbitje Francije, francoska vlada pa se je vojskovala proti lastnejnu narodu in pripravljala napad na deželo, katere predlog o vojaški zvezi proti nemški agresiji je bil pravkar zavrnjen. Francoska in angleška vlada nista storili nobenega resnega poskusa, da bi pomagali Poljski, čeprav je bilo po podatkih, ki jih omenja Revnaud sam,^v začetku vojne na zahodni fronti sledeče razmerje sil: 93 francosko-angleškili divizij (brez 20 divizij Belgije, ki takrat še ni sodelovala v vojni) proti 40 nemškim divizijam, med katerimi je bilo samo 10 divizij prve črte Hkrati je francoska reakcija pripravljala vojaški napad na Sovjetsko zvezo. Reynaud tega ne prikriva: »...obljubljeno je bilo poseči v vojno na * Paul Reynaud, >La France a sauvč 1’Europe«, F lam mar ion, Pariš 1947. Vol. I—II. Finskem. Toda 12. marca je Finska podpisala v Moskvi premirje. V tem je bil vzrok padca Daladiera ...« Reynaudu je bilo naročeno, naj sestavi vlado potem, ko Daladier »ni mogel« začeti vojnih akcij proti ZSSR na Finskem. Francoski reakcionarji so se hitro pripravljali na fašistični napad. Načelovali so jim Petain, Weygand, Laval in mnogi drugi. Naj si Reynaud še tako prizadeva, da bi zaščitil samega sebe, toda celo iz njegovih spominov je povsem jasno razvidno, da je bila njegova politika dejansko pomoč in podpiranje teh načrtov. -Reynaud sam izraža domnevo, da je Petain kot poslanik pri Fuancovi vladi v Španiji imel zveze z gestapovskimi agenti, da je vedel za Hitlerjeve načrte in da je bil pripravljen delati v skladu s temi načrti. V pogovoru z ministrom za javna dela v Reynaudovi vladi Monsyjem 30. marca 1940 je Petain rekel ministru, da sta za notranje razmere v Franciji po »finski zadevi« značilna »utrujenost in negotovost«. »Oni (politični voditelji) me bodo potrebovali v drugi polovici maja.« Prve dni maja predlaga Reynaud Petainu, naj vstopi v njegovo vlado in kmalu je Petain imenovan za podpredsednika ministrskega sveta. To so bili za Francijo najbolj tragični dnevi. Nemške divizije so prebile fronto in naglo nadaljevale ofenzivo. Belgijska armada je kapitulirala. Francoske in angleške čete so se v neredu umikale. Hkrati z imenovanjem Petaina pokliče Reynaud iz Sirije drugega »rešitelja« Francije Weyganda to ga postavi za vrhovnega poveljnika. O Weygandu je rekel že Clemenceau po prvi svetovni vojni: »Pozori Ce bomo imeli kdaj državni prevrat, ga bo napravil on!« Ko je prišel Weygand 20. maja v štab vrhovnega poveljnika, da bi zamenjal Gameltoa, je rekel: »Spremeniti se mora vse, kar se tiče politike. Z vsemi temi politiki je treba končati.« Senatorju Dommangeu pravi Weygand: »Upam, da vsaj mene ne mislite prositi, naj rešim to umazano republiko.« V trenutku, ko je bila Italija pripravljena napovedati Franciji vojno, postavi Reynaud ravnatelja Indokitajske banke Paula Boduina, tesno povezanega z Mussolinijem, za namestnika zunanjega ministra, za kar prejme, kakor piše sam o tem, zahvalo in čestitke italijanskega poslanika v Parizu. »G Paul Reynaud je bil mnogo bolj prikladen za vojno proti Francozom, kakor za vojno proti sovražnikom,« je izjavil Etienne Fajonne s tribune Narodne skupščine 5. julija 1946. Kmalu po začetku nemške ofenzive začneta Petain in Weygand odkrito govoriti na sejah ministrskega sveta in v kuloarjih o premirju z Nemčijo in o potrebi, da bi se ohranila armada za vzdrževanje notranjega reda. »General Weygand,« piše Reynaud, »je energično podpiral težnjo maršala (Petaina), sestoj eco iz enega samega argumenta: armado je treba ohraniti za vzdrževanje reda.« Reynaud, ki je ostal v gnilih, zatohlih razmerah intrig in zarot in ki se je izoliral od lastnega naroda, se obrača z obupnimi prošnjami za pomoč na Anglijo to Združene države Amerike. V tem odločilnem trenutku pošlje Churchill po de Gaulleu, ki 6e mudi v Londonu, Reynaudu besedilo znanega predloga angleške vlade o »spojitvi« Francije in Anglije. V tem trenutku — 16. junija 1940, ko je bil storjen ta predlog, je pomenil, da zasedejo francosko glavno mesto Nemci in da zdaj ni mogoče v tem pogledu ničesar storiti, toda francoski kolonialni imperij, brodovje in vse drugo, izročite nam, Angležem. Reynaud je v načelu takoj pristal na ta predlog. »Francozi zlasti tega ne razumejo,« vzklika Reynaud, »da zanje ne more biti politične neodvisnosti izven tesne zveze 0 anglosaškimi demokracijami.« Nekaj Uff po tem Churchillovem predlogu se je vršila zadnja seja Reynaudove vlade. Večina ministrov se je izrekla za premirje in odklonila angleški predlog. V opravičilo poskuša Reynaud v svojih spominih dokazati. da bi bila Francija rešena, če bi bil ta predlog sprejet. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil tiska, nadaljuje Reynaud svoje delo za »rešitev« Evrope. V Franciji se je pojavil »Odbor združene Evrope«, organizacija, vzporedna z angleškim »Odborom združene Evrope«, ki jo vodi Churchill. Eden izmed organizatorjev tega francoskega odbora je Paul Reynaud. Te dni se je vršila skupna seja obeh odborov in ustanovljeni so bili skupni organi za propagando in proučevanje političnih problemov. Nova demokratična Francija, ki je branila svojo svobodo in neodvisnost v odredih franctireurov in partizanov to ki je zahtevala za Petaina smrtno kazen, go-vori Reynaudu: »Najboljše, kar morete storiti, je, da pripravite javnost do tegai da bo pozabila na vas.« Je pa druga Francija — Francija Monakovega, Francij® »smešne« vojne, Francija »zahodnega bloka« — nji 60 potrebni Reynaudi, nji 60 potrebni de Gaullei, nji je potreben »Odbor združene Evrope«. Toda v teh treh letih 6e je v Evropi in v Franciji marsikaj spremenilo in 1° nam daje pravico do upanja, da se »drug1 Franciji« ne bo posrečilo, da bi znov# podtaknila svoje interese in načrte resnih" nim interesom in težnjam francoskega naroda. Francoski narod je moral plača*1 v nedavni preteklosti za to zločinsko P^" litiko »druge Francije« preveč trpljeI1Ja in krvi. (Izvesti]*«') flZKULTURA H WV\AAAeto 1U47-4« bo za I. razred 10. in ‘1. septembra, /n ostale razrede 12. septembra ol H—12 ur«1 Gojenke in gojene! IV. letnik? drz učiteljišča v Ljubljani, ki so bili ai p*om Šamac—Sarajevo, naj dvignejo značke in legitimacije »Mladinske prog*-- v ravnateljevi pisarni. — ttavnat6ijs'.vo. Na slovenski gimnaziji v Kopru h..do izpiti v naslednjem vrstuem edu* 8. iu 9. sept. ob 8. uri popra/ni izpit/, 10 tept. ob 8 uri razredni izpiti; 11. sept. ob * uri sprejemni izpiti; 12. in 13. sont. ob » uri vpisovanje v vse razrede. — K vpisu naj prinese vsak dijak lansko spričevalo, i-oistni list in 120 lir (50 »ir za '.dru7Stveni fond, fO ur za knjižnico in 20 lir za .;skovin?i. — Opozarjamo, da bodo spreiomni izotti dne 11. sept. nepreklicno zadnjikrat! — Zi sprejem v »Dijaški dom« naj dij.ivi o vi vpisovanju predložijo prošnjo z navedbo premoženjskega stanja potrjeno ed kraj. Sjud. odbora (razen onih. ki so prošnje ?e vložili). — Ravnateljstvo slov gimnazije in uprava »Dijaškega doma*. Na državni nižji gimnaziji Ljnbljann-st. Vid bodo popravni izpiti za vse rnz/ede 1. in 2. septembra, •>. in 4. septembra pri; vatni izpiti, 5., 6., 7. in dalje sprejemni izpiti za V. gimnazijski razred 10. ir. 11. septembra je vpisovanje za vse lazrede; 15 septembra je začetek pouka. Iniciativni zadružni odbor z«* Slovenjo v Ljubljani razpisu ie «tip*!idijo za šolsko .-t > 1947-48 za slušatelje IV. razreda srednjih drž. gospodarskih Sol v LjubM&ni, Mariboru in Murski Soboti v znesku JI n IMS mesečno. Pogoj: 4tipendi9t se obveže, da bo vstopil po končanem študiju v službo v eno izmed zadružnih organizacij v katero določi IZOS. V zadružnem sektorju bo moral štipendist delati najmanj .3 lota štipendijo je smatrati ket nagrado, nameStSe.«* ci bodo plačani po uredbi. Prošnji je preložiti: 1. karakteristiko LMS in 2. prepls zud njega šolskega «*oričevaln. IZuS RADIO Ljubljana, Mariboi id Slov Primorie 569 m — 449 m DNEVNI SPORED ZA NEDELJO 17. avg 8.00 Nedeljski jutranji spored — S-30 Napoved časa, poročila, objave, radijski koledar in pregled dnevnega spor?da -- d.45 Sovjetske vojaške pesmi — i»>00 Sindikalna ura — 9.20 Pester spored popuJarne orkestralne glasbe —- 10.00 Aleksander Bf-k: V o-, lokolamska cesta (odlomek) -- lC-Sil Pesmi narodov Jugoslavije — Ji 00 Oddaja za podeželje — 12.30 Napoved časa in pot oči Ih — 12.45 Lahka glasba, mali oglasi m oK,uve -13.00 Pol uro za naše najmlajSe Pos«u5a'co: Pravljice Frana Milčinskega pripoveduje Marija Vera - Za vsakega nekaj — M.15 Napoved časa in poročila — -9 SiUovskn ura: Partija Mifiura - ing V*d:nar ?. mi ri-borskega turnirja — 1315 Moderna Dlesna glasba — 19.13 Napovjd časa in ooročila • 19.15 Lahka glasba, mali oglasi in ob in v.- - 19.55 P. I. Čajkovski: Violinski koncert v D-duru. Izvaja violinist David Ojstrah — 20.30 Prenos tedenssjga zunan !epol’pčnf.ga pregleda iz Beograda - 20.45 Cetr! ure ki tare — 21.00 Tz operno.?*« sveta 29 fl*» Prc nos vesti Zvezne posnje »/, Beograda 22 15 Današnja fizkulturna poročila — 22 25 Veseli zvoki. teristiko LMS, 7. dijaki, k; nt prihajale direktno iz šole, še potrdilo, »je so prebili izveušolski čas. Dokuneuti k loč 4., 5. in 6. bodo priloženi Prijavam« e stran. Sni« ske uprave, v kolikor so ji le ti oi;i predloženi ob priliki polaga«ja .zp:ta sicer m jih pa morajo dijaki oskrbeti oravočasno sami in jih priložiti. V prve letnike Drž delovodske Sole !n Drž. nadzornlške rudarske Š»»le se rcojejo vpisati vsi oni kandidati, k' so usoe*snj do, končali pripravljalni tečaj, ali so ga bil? oproščeni. Vendar se morejo javiti k vpisu tudi novi reflektaati, Ce ima.'o zadostno šolsko predizobrazbo in izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje, potrebne za vpis v Dr*, oelo-vodsko šolo. Izpolnjenim »Prijavam« za vpis je treba priložiti: i. rojstni list. 2 kratek in stvaren življenjepis. 3 zadnje Šolsko izpričevalo. 4. priporbdUo sindikata, 7. potrdilo o volivni pravici. V kolikor se navedeno priloge že nahajajo na tuk savocu, novih ni treba prilagati. Vpisovanje v prve letnike Drž. delovodske šole in Drž. nadzor niške rudarske šole se vrši v dneh 9. in 10. septembra 1947 od 9—11 ure dopoldne. »Prijavo« je kolekovati z din 10, in položiti na blaga.ni v kritje raznih pristojbin din 200, ter kavcijo v znesku din 200, če ta ni bila vplačana ob vpisu v pripravljalnico. Drž. ženska obrtna šola v tekočem folskeiu letu novih dijakinj ne bo sprejemala ker je šola postopno ikinjena (Vr list LRS kos 28, odločba št. 165 z dne 1 VII. 1947*. vi. Otvoritev šolskega leta za višje letnike je dne 8. septembra 1947 ob S. uri Dijaki višjih letnikov se tega dne zberejo aa šolskem dvorišču*, kjer prejmejo vsa\ nadalinja navodila. \ Otvoritev Nšolsk^ga leta za prve letnike bo dne 11. septembra t. 1. ob 8. uri. Tega dne se zberejo vsi dijaki prvih letnikov na šolskem dvorišču, kjer bodo prejeli \sa potrebna navodila za šolanje. VII. Internati. Sola bo v tekočem šolskem letu razpolagala s približno 200 ležišči Nanje naj reflektirajo le najpotrebnejši in najvrednejši dijaki. Prošnje na posebnem formularji bodo dijaki vlagali »*h o^iiiki vpisovanja. Prehrana je stvar vsakega posa meznika. Štipendije. Ministrstvo za •ndustiijo in rudarstvo LRS, kakor tudi minitrstvo za gradnje LRS bosta ludi v tekočem šolskem letu nudila potrebnim dijakom materialno pomoč pri študiju v obliki st4pendij. Prošnje za podelitev štipendije se bodo vlaga!3 ob priliki vpisa na Zavod. Prošnjam in a posebnem formularju) je treba priložiti potrdilo o imovinsivem stanju staršev in sebe. Zato si to potrdilo oskrbite pravočasno r„& Krajevnih LO — finančni odsek. — Ravnateljstvo. nih domovih. Te bomo obvestili o sprejemu kasneje. Redni šolski pouk se bo pričel 15. eep-tembra 1947 na državnem učiteljišču v fjub-ljani. Ker je število mest v Domu Anice Cerne-jeve. kjer bodo stanovale gojenke, močno omejeno in ker smo sprejeli več g. jenk, kot je bilo prvotno določeno, naj vse one gojenke, ki bi mogle stanovati izven doma. to takoj sporočijo ministrstvu za piosveto, oddelku za šolstvo. Prav tako naj vse one gojenke, ki niso oproščene popolne vzdrži-valnine v domu, sporočijo na isti naslov mesečno vsoto, ki bi jo mogle plačevati v času svojega študija. V enoletno šolo sprejeti gojenci se morajo javiti 14. septembra 1947 pedagoškemu vodji enoletne šole za vzgojitelje v Domu Anice Cernejeve, Ambrožev trg 6. S seboj naj prinesejo osebne dokumente, potrebno obleko in perilo, pisalne in toaletne potrebščine kakor tudi živilske karte — Ministrstvo za prosveto LRS. POZV VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL! V kratkem se bo pričala revizija šoteitvtih izkaznic (zamenjava starih za nove). Datum revizije in način bo pravočasno objavljen. Prijavam za revizijo se bo moral" priložiti: 1. stare šofersKe izkaznice in (ali) spričevala o položenem izpitu 2. Zdravniško spričevalo (izstavljeno od vsakega uradnega zdravnika n ne starejše od dveh mesecev). 3. Dokaz o zaposlen ju. 4. 2 sliki (ne atarejši od dveh mesecev) in 5. potrdila o položenem mehanicarskem izpitu (če je prijavitelj mehaniki. Ker je za revizijo ooločun !t kratek rok, vas pozivamo, da M takoj prale:bite omenjene priloge ali njih overovljene prepise, v izogib nepotrebnih zamud in neprijk — Iz pisarne uprave NM za Slovenijo OBVESTILO! Obveščamo, da se je dne 5. avgusta t. j. preselila Srednja vrtnarska šola iz Ceija, Ljubljanska ulica 1 — v Muribor, kjer fco delovala nadalje v okviru Srednjo kmetijske šole. Prosimo, da se v l odoče^ r.KSlovl.jnje vso pošto na novi naslov: Državna k indijska šola — vrtnarski oddale* Maribor Vinarska ulica 30. — Ravnateljstvo. OBJAVA Na oslovi členil 5 uredbe o voznikih motornih vozil v uradnem iistu FLRJ šl«v 25 z dne 21. marca 1947 so ustanovljene komisije za polaganje izpitov vodnikov motornih vozil pri odsekih za notranje zadeve — Uprava Narodne milice: 1. Ljubijana-mesto, za mesto Ljubljana in za vse okraje, kateri so spadali prej v področje Ljubljanskega v\ novomeškega okrožja. 2. Maribor-mesto za vse okraje, kateri so spadali prej v področje mariborskega okrožja. 3. Celje-mesto za vse okraje, RutoTi so spadali prej v celjsko okrožje. 4. Goriški okraj za vse okroje, kaferi so spadali prej pod PPNOO za Slo enako Primorje. Prošnje za izpit za voznike motornih vozil vlagajo neposredno pri odseku -ia notranje zadeve •— uprava Narodne milice, kj *r se nahaja pristojna komisija za * spite in v območju katerega je stalno bivališče kandidata. KIMONU II LJUBLJANA, llniou: Sovjetski IMm »Srednji napadalec«, slovenski filmski Obzornik« - 12. Predstave ob 7. 19 *n 21 MATICA: Francoski film »Beli valček«, tednik« — 12. Predstave ob 17, 19 iu 21. SLOGA: Sovjetski film »Sinova« tednik Predstave ob 17, 19 in Sl. TIVOLI: Sovjetski .fiim Sovjetska f atvija«, tednik Predstavi ob 20 in 21.3(i MARIBOR, GRAJSKI: Sovjetski film »Vrnitev«, tednik. Predstave ob 17. 19 in 21. LETNI: Sovjetski f i »in »Sin polka«, tednik. CELJE, METROPOL: Sovjetski fUm »Zaklad censke stene« tednik. DOM: Češki film »Modra tenčlca« tednik. KAMNIK: Sovjetski fiim Prisega«, tednik. KRANJ. MESTNI: Češki film »Pot v globino študentove duš«* tednik. PTUJ: Sovjetski film »Sedmero brabnb*, tednik. Modelarji LH Bosne in Hercegovine preizkušajo svoje modele Otvoritvena tekma za državno prvenstvo v II. ligi Fi Železničar (Sarajevo): F§ litffitaest (Ipbtiana) Danes bo na Stadionu ob Tyrševi cestr slavnostrfi pričetek nogometne^ rvenstva v II. državni ligi. Po mnogih letih bo Ljubljana zopet zastopala slo /enski nogomet v II. državni ligi. Naš domači ligaš bo im 1 v gosteh odlično cnajstorico sarajevskega »Železničarja. — Zato danes vsi prijatelji nogometa Stadion. Pričetek tekme bo ob 17. uri. Z IL zveznega tekmovanja letalskih modeiov. Tov. Valentinski Silverij (Hrvatska) razkazuje svoj model predstavnikom oblasti. MODELARSKEGA ZLETA iz Ljubljane, ki je jadral 35 minut. Modela obeh omenjenih tekmovalcev sta po tem času izginila tekmovalni komisiji izpred oči in zajadrala visoko v oblake. Včeraj doseženi novi modelarski rekord v kategoriji jadralnih modelov je danes ponovno izboljšal model tov. Miriča Borivoja iz srbke tekmovalne ekipe. Včeraj je letel 18 minut, danes pa je bil ta rekord izboljšan na 27 minut. Današnji dan je torej minil spet uspešno za naše modelarje. V upanju, da se tudi zadnjega dne II. Zveznega tekmovanja letečih modelov vreme ne bo poslabšalo, pričakujemo jutri, za odličen zaključek letošnjega tekmovanja še novih rekordov, ki bodo znova potrdili vrednost našega letalske modelarstva in odlične strokovne dovršenosti naših letalskih modelarjev. J. C. Vremenska napoved zn nedeljo 17. avgusta: Pretežno jasno, icmperntura okrog 29 stop. C, v jiop-ildanskih urah možnost manjših krajevnih nevr.tit. O N K V N E V prejema Prnzidij Ljudske skupščine 1'LKJ stalno veliko itevilo raznih ?3rošeuj in pritožb in ker to vse te prošnje kolekc-vane, mnoge stranko pa Prilagajo tudi lok-se za rešitev, Prezidij Ljudska skupščine ponovno opozarja, da prošnje naslovljene nanj ni potrebno kolekovati. — Iz pisarne Predsedstva vlade LRS. Poštna direkcija obvešča svoje telefonske naročnike, da od 1. avgusta ?.iU7 dalje vodijo evidenco o naročnikih telefonske sekcije in sicer za Ljubljano in Gorenjsko telefonska sekcija Ljubljana I za Dolenjsko in Notranjsko tel. sekcija Ljubljana II. ?a Štajersko in Prekmurje pa telef. eekeija Maribor. Telefonski naročniki, Ki žule katere koli spremembe v bodočem telefonrkem imeniku, naj se odslej obračajo na pristojno telef. sekcijo ali na naj bližji ooštni urad. — Poštna direkcija Ljubljane. Oddelek za delovne akcija ulavnega odbora LMS se je preselil iz prejšnj’h prostorov Ambrožev trg št. 8, v nove prostore v Frančiškanski ulici št. 5. Številka telefona je 36-00. Objava. Odbor za Ba1 kan judo v vaj.?'n La orodju pri FZS sporoča, da ,ina svojo pisarno v Narodnem domu v prostorih FD Enotnosti vhod iz Blenvoisov ceste. Pisarna posluje ves dan. Vse informacije se dobe tam. Telefon 51-6G. — Odbor. Združenje mesarjev v Ljubljani Vabi vse Člane, da se udeleže članskega eettanka ki bo v torek dne 19. t. m. ob G. uri zvečer na Poljanski cesti 7 (Tinca lokal). Udelevha obvezna. — Odbor. Zdravniško dežurno službo v Mariboru opravlja od soboto IG. avgusta opoldne do ponedeljka 18. avgusta do S. \ re zjutraj dr. Turin Ivan, Maistrova ul. 15 Dežurne lekarne v nedelio 7. avgust*: lekarna Kmet, Clril-Metodova 43 in lekarna Ustar, Šelenburgova 7. Šolstvo Drž. telinlškii sre-lnja Sprclemnl Iz- pit. V si kandidati, ki so prijavili k sprejemnemu izpitu v junijskem roku, a izpita iz opravičljivih vzrokov niso polairnii. ga morejo polagati v naknadnem ‘i »senskem roku. Prav tako se morejo k jesenskemu izpitu prijaviti novi kandidati s pravilno opremljeno prošnjo (prošnja, kolek 1«) din. spričevalo 4. ginin , karakteristika LMS) V prošnji naj kandidati navede',o odsek v katerega se nameravajo vpisati. Ctvorjeni bo do naslednji odseki: arhitekr,onsko-gradbeni, strojni, elektrotehniški, rudn^s i gooraotr-ski, kemijski in lesni. Prošnje za izpit bo uprava šole sprejemala do 6. soptembra 19*7. Naknadni sprejemni izpiti ne ludo vršiM v dneh 8. in 9. :»eptemnra t. 1. Dne S. sep tembra se morajo javiti na 7avodu ob pol 8. uri zjutraj vsi kandidati za izp‘*. Izpit bodo kandidati polagali caslednjih predmetov: iz slovenščine in mifemitik»» pj smeno in ustno, iz fizike in kemije samo ustno ter psihotehniškl izpit. Snov ki jo morajo dijaki obvladati na izpitu ie enaka predelani snovi v nižji sred lji v0:t. Podrobna navodila .» obsegu snovi so bil * razposlana vsem srednjim šolam v mesecu m«;!u in ostajajo neizprem^njena. Na IH- državni ženski gimnaziji v Ljub ljanl. Kongresni trg l1 bodo ivopravn'., raz redni in privatni izpiti od 2. septembra dalje. Točni razpored ni oglasni deski Ravnateljstvo drž. nižje gimnazije > Hib nlcl na Dol. sporoča, da bodo 1 IX oo pravni izpiti za IV. razred, popravni izpili sprejemnih izpitov in privatni »zpiti — 2 in 3. IX. sprejemni izpiti za vUjO gimnazijo. O B V E S T I C Ji Imena sprejetih gojencev v enoletno šolo za vzgojitelje v Ljubljani v šolskem letu 1947—48 Študentje, ki študirajo v ZSSR naj se v ponedeljek 18, t. m. ob 8. uri zbero pred univerzo v Ljul.ljar.i Krvodajalci! V torek, sredo in četrtek (19 10 in 21. t. m.) naj se javijo ob 7.30 v .savoJu (klinične bolnice — vhod za Ljubi ianico) krvodajalci krvne ikupiae O, ki so dali kr) pred dvema ali več meseci in jo žele zopet dati. V teh dneh naj se javijo tudi tisti tovarišice, ki žele prvič dati kri. Opozarjamo, da so pregledi po klinikah samo do 3.i0. Ne zajtrkujte nič mastnega. — Telefon: 41-08. - Zavod za transfuzijo fcrv, Medicinske fakultete. MALI OGLASI KUPIMO TAKOJ 1 TOVORNI AVTO lVj do 3 tone. Ponudbe poslati na Invalidsko trgovsko podjetje Ljubljana Gosposvetska cesta 2. 5816 KUPIM dobro ohranjeno klubsko garnituro ali posamezne fotelje. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek 'Ljudske pravice« pod »Fotelj«. 8813 PEKFEKTNE KNJIGOVODJE, k! bi hoteli delati na bilančnih zaključkih dnevno par ur popoldne iščemo. ,!aviti se v ponedeljek dne 18. t. m. ali kasneje pri «Gu-stroju«, Beethovnova 4, tel. 29-37 po možnosti dopoldne ali pa od 4—7 ure popoldne. Honorar po dogovoru. 3817 IŠČEMO KUHJACA, ki je po možnosti izučen ključavničar. Vojnovič & Cie tvor niea kvasa. 3796 Trgovsko oodietie MLO ..KURIVO" L;ubljana, Miklošičeva c. 15/1., telefon štev. 25-70 KUPUJE vse vrste drv za kurivo po najvišjih možnih cenah. Ponudbe odpremite pis meno na gornji naslov. DANES v prenovljenem kinu »UNION« SREDNJI NAPADALEC (CENTER FOR) športni film iz življenja nogometašev, ki nam pripoveduje o mladosti in tovarištvu sovjetskih športnikov Ob filmu NOV SLOV. FILMSKI »OBZORNIK« -12 Proizvodnja: TRIGLAV FILM, Ljubljana, KINO »UNION« Kupimo takoj proti gotovini 1 tovorni avto 3—5 ton 1 tovorni avto 1—3 ton 1 osebni ari voltov, avto Ponudbe poslati na Okrajno poslovno zvezo Slov. Bistrica Okrajna zadružna poslovna zveza DOMŽALE ki je začela poslovati z 10. avgustom 1947, sprejme takoj v s užbo naslednje strokovne moči z ustrezajočo daljšo prakso: upravnika, poslovodjo, knjigovodo (bilancista), skladiščnika, več pisarniških moči (izurjene strojepiske) Ponudbe poslati na gornii naslov Oglašujte v »Liudski pravici« NAPROZA Ljubljana sprejme upravnika Pismene ponudbe nasloviti na Centralo NAPROZE Ljubljana, Masarykova c, 15 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ NATEČAJ Glavna direkcija za eksploatacijo železnic v Ljubljani bo sprejela večje število kandidatov v dvomesečni tečaj za kurjače Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Starost od 18—30 let; kandidati morajo biti fizično zdravi in krepki ter imeti dober vid in sluh ter zdravo srce. 2. Šolska izobrazba: 4 razrede osnovne šole. 3. Volivna pravica. Tečaj bo v Ljubljani, odn, Mariboru in bo združen z internatom in skupno menzo. Tečajniki bodo prejemali med trajanjem tečaja mesečne prejemke nekvali- ficiranega delavca, po končanem tečaju pa plačo kvalificiranega kurjača. — Kandidati naj se javijo osebno kurilnicam v Divači, na Jesenicah ter v Ljubljani in Mariboru. S seboj naj prinesejo rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o volivni pravici ter potrdilo o dosedanji zaposlitvi. GLAVNA DIREKCIJA ZA EKSPLOATACIJO ŽELEZNIC LJUBLJANA Od 5. do 29. avgusta bo glavno žrebanje srečk Državne loterije Izžrebanih bo 31.000 dobitkov v vrednosti 26,000.000 din Premija je v najsrečnejšem slučaju 1,000.000 din Opozarjamo vse cenjene igralce, da pravočasno obnove svoje srečke Ti pa, ki še nimaš srečke, jo še vedno lahko kupiš ali naročiš v Ljubljani, Tavčarjeva 5 sekcija za loterijo >MINIMAX« gasilni aparati Vrši servisno in kontrolno službo za vse vrste in znamke požarnih aparatov na ozemlju LRS, v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve LRS — razdelek za gasilstvo in podjetjem Slovenija-avto Minimax - predstavništvo v Ljubljani Frankop anska št. 21 Naročila za servisno in kontrolno službo zahtevajte samo pismeno na zgornji naslov NATEČAJ za vpis na Srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani V srednjo veterinarsko šolo se sprejemajo absolventi IV. razreda srednjih šol, prvenstveno klasične gimnazije ter prosilci, ki so že položili sprejemni izpit za V. razred gimnazije. Absolventi Srednje veterinarske šole bodo p0 končanem študiju, ki bo trajal 3 leta, delovali kot vet-tehniki v veterinarskih študijih in kot po* močniki veterinarjev. Prošnje, kolkovane z 10.— + 30,— dinarjev, naj prosilci vložijo na naslov: Ravnateljstvo Srednje veterinarske šole, Ljubljana, Cesta v Mestni log 47. Rok za vlaganje prošenj je do 13. septembra 1947, Prijavljenci izpolnijo vprašalno polo za sprejem gojenca v mladinsko vzgojno ustanovo, ki se dobi pri ravnateljstvu šole. Natančno izpolnjeno vprašalno polo, potrjeno od KLO, pošlje interesent skupaj s prošnjo ravnateljstvu šole. Sprejeti prosilci bodo za časa šolanja imeli brezplačno internatsko oskrbo. RAVNATELJSTVO Sprejmemo takoj 40 rudarlev Za samce so stanovanja na razpolago Premogovnik Senovo POZIV Pozivamo k prijavi vse delavce, nameščence, rudarje, železničarje, mornarje, monopolske delavce itd,, kakor tudi pokrajinske, občinske in ostale nameščence, ne glede na prejšnji kraj zaposlitve na področju Italije in njenih kolonij, ki stalno prebivajo na področju FLR Jugoslavije, oziroma Slovenskega Primorja, ki bo priključeno Jugoslaviji, ter tmatrajo, da imajo kakršno koli pravico: 1. na dajatve iz italijanskega obveznega socialnega zavarovanja (rento za utrpelo obratno nezgodo, pokojnino za onemoglost ali starost, vdovsko ali rodbinsko rento, oziroma pokojnino); 2. na dajatve iz posebnih fondov za dopolnilna zavarovanja (n. pr. posebno zavarovanje za povečanje penzije); 3. na dajatve iz fondov za nadomestna zavarovanja (n. pr. Istituto Nazio-nale Assicurazioni, La Fondiaria, Assicurazioni Generali); 4. iz zavarovanja s strani podjetja (delodajalca) na pokojnino ali kako drugo dajatev iz javnega ali privatnega fonda, zaklada ali društva; 5. na zdravljenje na stroške Istituto Nazionale della Previdenza Sociale zaradi tuberkuloze; 6. na uračunanje dobe zavarovanja, ki so jo pridobili s prejšnjim zavarovanjem v pokojninskem socialnem zavarovanju pri ustanovah zavarovanja, katerih sedež je izven sedanjega področja FLR Jugoslavije in to za vse zaposlitve pred 1, majem 1945, (Sem spada tudi: a) vojaška služba v prvi ali drugi svetovni vojni, kakor tudi redna vojaška služba, b) doba priznanega bolovanja, toda največ za 12 mesecev, c) doba prekinitve dela zaradi nosečnosti in poroda). Prijavo je takoj oddati podpisani podružnici Državnega zavoda za socialno zavarovanje na posebnem formularju, ki se dobi brezplačno pri podružnici in njenih ekspoziturah ter pri Krajevnih sindikalnih organizacijah, Za mladoletne otroke in sirote, kakor tudi za osebe pod skrbništvom, predloži prijavo skrbnik, a za popolnoma onemogle ali začasno odsotne upravičence njihovi sorodniki. Prijave niso dolžni predložiti oni, ki že prejemajo rento ali pokojnino od Državnega zavoda za socialno zavarovanje — podružnica Ajdovščina, oziroma od Pokrajinskega zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. DRŽAVNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PODRUŽNICA AJDOVŠČINA Po tcebuiemo večje število gozdnih delavcev, akor-d.tntov za sečnjo in pripravo drv. Ponudbe odpremiti pismeno na: TRGOVSKO PODJETJE MLO .KURIVO" Miklošičeva cesta št. 15/1; teleion št. 25-70 Iščemo za takojšnji nastop službe: strojnega tehnika gradbenega tehnika risaria perfektno stenotipistinjo perf ktne strojepiske uradnike s finančno prakso In za kalkulacije cen vse za službovanje v LJUBLJANI. Dalje iščemo za službovanje v SEVNICI: komercialista knjigovodjo in več strojepisk Ponudbe poslati na: Glavna direkcija kemične industrije L.RS, Ljubljana, Knatl eva 13. »LETOV« LETALSKA TOVARNA V LJUBLJANI sprejme takoj administratorja-ko in 2 ključavničarska pomočnika (mlajša, dobra varilca) Javiti se od 8—12 ure v tovarni, Celovška cesta 258 Glavni urednik: Ivan Bratko — Naslov uredništva; Kopitarjeva 6. — Uprava Kopitarjeva 2. — lelefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65. — lelefon na-ročninskega odd.: 30-30. lelefon oglasnega odd.: 36-85 Stev ček rafl 60.4045-22 Miško Kranjec: Ž A N D A R j I (Odlomki iz satiričnega romana »Pisarna« I. del: Madžarska) Priobčili bomo nekaj odlomkov iz romana Mttka Kranjca »Pisarna«, ki bo iziel prihodnje leto. Roman obravnava probleme oblasti na vasi v Prekmurju v polfevdalnih razmerah pod Madiarsko pred prvo svetovno vojno, potem v stari Jugoslaviji in med okupacijo. Prva knjiga se zaključi z nastopom ljudske oblasti. po enkrat prišla v vas madžarska zaudarja. Na rami sta imela puške z nasajenim bajonetom, na glavi sta nosila črne klobuke z velikimi perjanicami iz pete-linjega perja. Dolgo perje je prhutalo nad njunima glavama. Izpod klobuka je gledal strog, mrk, brezsrčen obraz, okrašen z velikimi zavihanimi brki. Takrat so Ravenci vztrepetali. Matere, ki so bile zunaj in jih prve zagledale, so 6koraj odrevenele prihitele v sobo in nazadnje zmogle eno samo besedo: »Žandarji!« Otroci, ki so se dotlej brezskrbno igrali, 60 se spogledali in prebledeli. Nato so drug za drugim lezli pod posteljo, da bi se skrili. Moški so se spogledali, nato pa se zagledali skoz okno, kakor bi se zamislili nekam daleč, hkrati pa tudi v svojo dušo: ali je tam morda skrito kaj takega, zaradi česar lahko žandarji stopijo v tvoj dom. Malih, vsakdanjih človeških grehov je bilo v tem srcu vedno dovolj, vendar so žandarji za Ravence pomenili le vedje stvari, predvsem krajo. Koudilovi 60 dobili fanta, Hohnerjevi dekle. Tako sta začeli dve novi družini v Ravnem svoje življenje. Tako bi lahko začeli kjer koli, morda bi celo kjer koli bilo bolje začenjati kakor prav v tem Raivnem. No, Ravno samo ee zaradi tega ni prav nič vznemirjalo, ni se zmenilo zanju. Minila je jesen, prišla je zima. Ravenske lesene, s slamo krite hiše so 6e zaprle. Nad hišami se je zjutraj in zvečer vil bledikast dim. Ob večerih so divje race In divje gosi letale nad hišami in se klicale. Vrane so posedale po hrastih in jagnedih im se čez dan spuščale na vrtove in kolniike. Včasih se je kdo peljal po cesti, včasih je kdo šel po tej cesti, 6icer pa je bilo vse kakor izumrlo. Le trikrat na dan je Reckov Joži zvonil v majhni kapelici sredi vasi in klical vernike k molitvi. Kdaj pa kdaj pa je koga pospremil s svojini zvonjenjem na dolgo pot proti nebeškim livadam. In to je bilo vse, kar se je v Ravnem dogajalo. In še morebiti to, da sta vsak teden »Zakaj so žandarji na svetu?« je tedaj vprašal mali Koudilov &tevek, ki mu je bilo že trinajst let. Oče Miha Koudila je sedel na eni strani peči, na drugi 60 sedeli ded Ivan Recek, njegov brat Marko in Ivanov sin Joži, zvonar. »Žandarji so oblast,« je odvrnil oče Miha. »Zato so na svetu, da čuvajo red in mir. Pazijo na ljudi, da ne bi kradli, da se ne bi klali in še kaj hujšega počeli. Ljudje smo slabi, pa bi eden počel to, drugi spet drugo in počasi bi se ves svet zmešal.« Tedaj je dejal ded Recek Ivanu: »Žandarji so kakor voznik pri živini: če bi ne bilo voznika, bi krave zapeljale voz v jarek in ga prevrnile. Zato se jim moramo vsi pokoravati. Kar oni rečejo, je sveto.« Recek Marko je kimal, vendar premišljal in nazadnje dodal: »Najbolj sveto pa je, kar je zapovedal gospod bog in kar nam po njem pripovedujejo naši ljubi in dobri duhovniki.« »To je resnica,« je potrdil zvonar stric Joži. »Duhovniki so nad žandarji. Zato duhovnike spoštujemo, žandarjev pa 6e bojimo. Žandarji niso 6veti, sveta je samo oblast, katero Suvajo. Oni sami pa so lahko navadni razbojniki! Že vem!« Miha Koudila je razmišljal o tej stvari. Bil je iz rodu Koudil, ki so bili znani po tem, da mnogo razmišljajo in često pametno zinejo. Pri Reckih pa je Miha srečal ljudi, ki v tem niso prav nič zaostajali za Koudili, a vendar se mu je zdelo, da ne mislijo dosledno in docela pravilno. Zato je tudi zdaj rahlo oporekal: »Oboji, i duhovniki i žandarji so oblast. Vendar duhovniki skrbijo za naše dušno življenje, pazijo, da bi ne grešili preveč in imajo oblast, odvezovati od grehov ali pa ne odvezovati, kakor se jkn zdi. Zan-darji pa skrbijo, da bi ne kradli in počeli druge hudobije. In zato imajo oblast, da te zvežejo in kaznujejo. Tako imajo oboji vse lepo razdeljeno in podpirajo drug drugega. Zato moramo spoštovati oboje!« »Zandarja že ne bom spoštoval!« ee je tedaj uprl zvonar Joži. »Pasjo mu mater žandareko! Nikdar ne bom pozabil, še manj odpustil, kako sta me nekoč dva premlatila. Duhovnika pa bom vedno spoštoval. Brez žandarjev bi se dalo živeti, samo da je človek pošten. Brez duhovnika pa ne moreš.« Zdaj so se zapletli v dolge razprave o žandarjih in duhovnikih in sploh o oblasti. A naj je Miha še tako zatrjeval nujo in korist žandarjev in naj so to vsi priznavali, zvonar Joži je le prav povedal, ko je dejal: »Bodi tako ali tako, boji pa se jih le vsakdo, otrok in starec. Kar vztrepetaš, ko zagledaš žandarja, kakor bi prihaja! pote, da te odvede v strašno ječo pa če si še tako nedolžen.« Tako so modrovali v Reckovi hiši vso zimo, dokler ni prišla pomlad, nakar ee je Miha Koudila poslovil od 6voje žene, ki je še dojila otroka, poslovil ee' je od otrok, od tasta in tašče, od žtrica Marka in svaka Jožija, nadel si je lesen kovčeg in jo z drugimi Ravenci vred mahnil daleč na ogrske puste, da prisluži kruha za prihodnjo zimo. Nenadno nam je ugrabila smrt našega dobrega tovariša Stanka Perca Pokopan bo v nedeljo 17. avgusta 1947 na pokopališču Oslu-ševci pri Mali nedelji. Dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominu, Celje, dne 15, avgusta 1947. Narodna banka Podružnica Celje Potrti od žalosti naznanjamo, da nam je po dolgotrajni mučni bolezni umrla naša ljubljena sestra, teta itd. Vida Podreberšeh UČITELJICA V POKOJU Pogreb bo v nedeljo, dne 17. avgusta 1947 ob 16. uri iz kapelice sv. Jakoba na Zalah. Ljubljana, 15. avg. 1947. ŽALUJOČI OSTALI