CjuliljftRslu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak: dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer. Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorsko uiioe štev. 16. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. nro. — Rokopisi so ne vračajo. — Inseratl: tloststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem punav dajo n popust. Volja za Ljubljano v upravnifitvu: za oolo leto 6 gld., za pol leta 8 gld.( za četrt leta 1 gld. 60 kr.t na mosoo 60 kr., poiiljatov na dom velja moseono B kr. več. Po poiti volja sa oelo — loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. BO kr. In za jedeu meaeo 85 kr. V Ljubljani v sredo, 8. julija 1885. Tečaj II. Neredi v Macedoniji. V novejšem času pričelo se je časopisje zopet Pogostoma baviti z razmerami v Macedoniji, kajti čestokrat raznesle so se po Evropi v6sti, da so tam doli v Macedoniji nastali neredi, da se je celo bati vstanka. Položaj res da zdaj še ni postal tako resen, da bi bilo pričakovati v najbližji bodočnosti organizovanega upora, ter da bi se zopet spravilo na dnevni red vzhodno vprašanje, vender je resen dovelj, da se misli uže zdaj na to, da se vzroki teh neredov in nezadovoljnosti preiskujejo ter se neredi preprečijo. In kje leži vzrok tem neredom? V verskem vprašanji. Večletni prepir med ekumeničnim patri-jarhom v Carigradu in bolgarskim eksarhom postal je po škofovskem vprašanji še ljutejši; na obeh straneh vnela se je nečuvena agitacija, in ker je patrijarh hotel Bolgarom kratiti njihove pravice, skušali so si ti sami pomagati. Kakor v drugih slovanskih državah, katere Popadajo pravoslavnemu veroizpovedanju, tako se .1® tudi v Bolgariji od jednajstega stoletja ustanova 8amosvojna narodna cerkev. Njeni poglavarji bili so metropolitje v Ohridi in pozneje nekaj časa Patrijarhi v Trnovu. Oblast teh poglavarjev raztezala se je nad vse provincije, v katerih so stanovali Bolgari, tem Poglavarjem bilo je podredjenih nad dvajset škofov. Ekumenični patrijarhi priznali so tedaj pravoslav-nost te cerkve in njeno avtonomijo, saj se v nekaterih cerkvenih listinah ti metropolitje nazivljejo ndragi pravoverni bratje". Tudi pozneje, ko se je razrušilo bolgarsko kraljestvo po letu 1394. nj Listek. Pod ženskim jarmom. (Slika iz kmetskega življenja; spisal Martin Brojan.) (Konec.) V. V Ljubljani je bil študent, Ki se je učil močno, De si zmešal je glavo. N. p. Več časa po tem večeru je minilo. Pri Tinetu 6^ zopet naši štirje znanci: Muzelj, Gašpar, ^ar in Toneč. Tudi Marijanica je še pri Tinetu, ali ni več atakarica, nego Tinetova žena. Pivci zapazili so kmalu neko spremembo pri JOetu. Ključi, kateri so se poprej vedno vrtili po ,r>etovi roki, so nekam izginili. V kratkem so Z0Pet prišli na dan. Pa kje? Na belem predpasniku mlade krčmarice so rožljali. Muzelj je bil danes silno zgovoren. Zakaj bi Pa tudi ne bil dobre volje ? Za vse, kar je one "ni prestal, maščevan je, še tisti večer steknili so J° vsi, ki so se norčevali iz njegove nesreče. Da prišlo ekumeničnim patrijarhom na um, da bi bili odrekali samosvojnost bolgarski cerkvi. In to svojo samosvojnost obdržala je bolgarska cerkev dalje nego 300 let po razpadu bolgarskega kraljestva. V tej dobi živel je Bolgar mirno poleg Grka, bila sta si politična prijatelja in vsak je po svoji prosti volji opravljal obrede svoje cerkve; ves ta čas poskušal ni nobeden carigrajsk patrijarh, da bi bil skušal spodkopati samosvojnost bolgarske cerkve ter prisiliti Bolgare, da se združijo z veliko grško. Obe cerkvi uživali sta jedna poleg druge popolno samosvojnost, nezavisnost; in to trajalo je do leta 1767. V tem letu pa se je zgodilo nekaj posebnega: Grška cerkev odpovedala se je prostovoljno samosvojnosti, uezavisnosti. Ohridski metropolit je namreč odložil svoje dostojanstvo in zbor bolgarskih škofov obrnil se je s prošnjo do carigrajskega patrijarha, naj vzame pod svojo oblast bolgarsko cerkev ter jo združi z grško. To je bila važna zadeva, katera bi se bila morala rešiti v škofovskem zboru; iu v istini se je sklical tudi tak shod vzhodnih cerkvd, da bi odločil o tem vprašanji. Toda patrijarh brigal se je malo za zborove ukrepe, zdelo se mu je bolj umestno in varno, če pokliče na pomoč posvetno moč. Obrnil se je torej s prošnjo do sultana, iu ta izdal je pismo, s katerim se je odpravil ohridski metropolit ter se podredil grški cerkvi; saj sultan tudi ni imel vzroka, obotavljati se, ker so tako želeli bolgarski škofje sami. In ta svoj nepremišljeni korak obžalovali so čestokrat Bolgari, kajti koj tedaj, ko so predali samosvojno svojo cerkev grškemu patrijarhu, tedaj pričelo se je zanje trpljenje. Ekuinenični patrijarh ni plašil so nobenih sredstev, da bi Bolgarom vzel tudi na- rodnost, zdaj ko so sami zavrgli svojo svobodno cerkev. V cerkev in v šolo usiljevala se je povsodi grščina; skozi desetletja in desetletja dopustil se ni nobeden nadobuden bolgarsk mladenič do višjih duhovniških častij. Niti Boga svojega tedaj ni smel Bolgar moliti v svojem jeziku, in stroga kazen zapretila se je onemu, kdor bi se drznil izdavati bolgarske molitvene knjižice. Da bi se izbrisal vsak sled bolgarske narodnosti, postopalo se je z vaudalsko krutostjo; vsi zgodovinski spomeniki, kateri so pričali Bolgaru o njegovi lepši prošlosti ter mu z blagodejnim ponosom navdajali srce, so se brez usmiljenja, brez prizanašanja odstranili. Ogenj uničil je bogate knjižnice v bolgarskih Škofovskih palačah in samostanih, grška roka razde-vala je staroslavne gradnje, uničevala podobe slavnih bolgarskih kraljev in velmfiž. Kar je le količkaj spominalo na bolgarsko narodnost, moralo je v prah — prizanašalo se ni proizvodom vSde in umetnosti. Utihnil je bolgarski glas, in že v prvih dveh desetletjih tega veka se je kazalo, kot da se je posrečilo uničiti bolgarsko narodnost. Nikjer se ni čul bolgarsk glas; nihče ni govoril, nihče pisal o bolgarskem narodu. Vender še je tlela v nekaterih bolgarskih srcih iskrica narodne zavesti, in to upihali so kmalu zaslužni možje v blagodejen ogenj. Za probujo narodne zavesti med Bolgari v tem času ima pač bolgarski zgodovinar Panzij in Vendelin ter škof Sofronij iz Vrage največjo zaslugo. Te podpirali so bolgarski trgovci iz Bukarešta in Odese, in kmalu pričelo se je med Bolgari novo življenje, obudila se je bolgarska književnost. In tedaj pričel se je boj proti Helenizmu, se prepričate, le poglejte jih, vse tri, Gašparja, Štularja in če hočete, na vrh še Tineta. Gašpar Muzelja nič več ne sili, da bi sinu gospodarstvo prepustil. Saj bi mu Muzelj tudi usta zamašil, da bi se zadavil. O Štularjevi pregrehi in pokori smo dosti slišali. Ker je ženi preveč palce navijal, mora sedaj sam kravco molzti, drva v kuhinjo prinašati, sok pristavljati, da, še celo otroka previjati! Ona pa se po hiši mede, in gorjč mu, če se jej količkaj prav ne obrne. Toneč je kupil novo pipo s „pokf'anastim“ pokrovcem, na njej pa je naslikan mlad konjiček. Na hlevne duri pa je pribil dragonca na konji, katerega od sedaj občuduje. Stvari ženskega spola ne trpi več. Marijanica pa stopa med njimi, ko grajska gospa. Ilavno jej je Tine odštel par desetic, katere je nek pivec pustil. Marijanica zadovoljno spravi denarce, zarožlja s ključi in odide ven. „No, Tine", spregovori Muzelj, ,)S teboj se ravno tako godi, kot z nekim župnikom, ki je dobil novo kuharico. Ko so jo vprašali: Čigavo je to, odgovarjala je: župnikovo. Malo časa je minulo in uže je pravila: To je naše. A nazadnje se je tako prevzela, da je rekla: To je moje. No pa nikar preveč žalovanja in kesanja, kar Bog stori, vse prav stori." „V tolažbo sebi in vam hočem vam povedati, kaj sem minulo nedeljo doživel. Potem se bodete prepričali, da ne zdihujem pod ženskim jarmom samo jaz, ali vi, temveč celi svet". „ Vozil sem s svojim Hrovatom gospoda župnika in Kolenčevega „lemenatarja“ v grad, kamor sta bila povabljena v gosti. Prav dobro smo se imeli. Tudi jaz nisem bil pozabljen. Dali so mi sedež v veži pred obednico. Mesa, kruha in vina pa so mi nanosili vkup, kakor da je pustni večer." „Po obedu sta odšla grajski gospod in naš župnik na vrt, da se malo pomfinita po svoje. Vrat nista zaprla za seboj, čudno, da Kolenčevega „lemenatarja“ nista s seboj vzela, nego pustila ga notri med norečo mladino. Kolikor sem mogel krasti poglede skozi vrata, sedelo je baš nasproti lemeuatarju Janezu mlado grajsko delile, takisto drobno, da bi ga okoli palice povil in lahko, da bi ga odnesla najmanjša sapica". »Da bi te pes poduhal, norec stari," zarenči Toneč nad njim. »Korošca s 40. letom pamet sreča, tebe se pa ogiblje še s 50. letom." in to zopet na cerkvenem polji. Bolgari uprli so se z vso silo Grkom, zahtevali so, naj se nastavijo bolgarski škofje, in odpodili so grške. Kazalo se je celo, da hotč Bolgari skleniti zvezo s katoliško cerkvijo, da bi se ubranili grške. Ta boj trajal je celih dvajset let, in bil je tako brezoziren, da je morala turška posvetna oblast poseči vmes. Ker carigrajski patrijarh ni hotel ničesar slišati o opravičenih zahtevah Bolgarov, postavila se je turška vlada na stran Bolgarov ter primorala patrijarha Gregorija, kateri je nastopil v 1. 1867. prestol, da je predložil načrt, po katerem bi se Bolgarom prepustilo nekaj bolgarskih škofij ter se jim dovolila posebna sinoda in eksarh, kateri pa bi naj bil vender po polnem zavisen od grške cerkve. Tega niso hoteli sprejeti Bolgari; zahtevali so več škofovskih sedežev in popolno nezavisnost svoje cerkve. Patrijarh zopet ni hotel o tem nič slišati; poseči je morala zopet vlada vmes; izdelala je načrt, po katerem naj bi se ugodilo bolgarskim željam ter ga predložila patrijarhu. Toda ta se ni zmenil za to ter se izgovarjal, da tako važno vprašanje more rešiti samo koncil. Skušal je tako zavleči rešitev vse zadeve. A turška vlada se je naveličala grškega nasprotovanja, razen tega pa se je tudi bala, da ne bi v nezadovoljnih Bolgarih buknil upor, zaradi tega posegla je zopet s svojo roko v rešitev cerkvenega vprašanja, in zdaj z vso odločnostjo. Sultan Abdul Aziz izdal je 1. 1870. ukaz, s katerim se je ustreglo željam Bolgarov; ustanovil se je bolgarsk eksarhat, kateri je imel pravico, v vseh čisto bolgarskih krajih nastaviti bolgarske škofe. Med temi kraji, kjer se je po omenjenem ukazu dovolilo bolgarskemu eks-arhu nastavljati bolgarske škofe, sta tudi kraja Ohrid in Skoplje, zaradi katerih škofovskih mest je zdaj najhujši prepir med Bolgari in Grki. Gori omenjeni ukaz z leta 1870. sprejeli so Bolgari z veliko hvaležnostjo, a Grki so se mu uprli z vso močjo. Patrijarh sklical je cerkven zbor in izreklo se je, da je gori omenjeni ukaz nezakonit, (la se ne zlaga s cerkvenimi pravicami. Ta zbor zavrgel je tudi v 1. 1872. izvolitev bolgarskega eksarba Antima ter one bolgarske škofe, kateri so ga priznali, izobčil. Čez tri mesece vršil se je zopet shod grških škofov v Carigradu, in pri tem shodu izreklo se je izobčenje Bolgarov, njihova cerkev pa se proglasila za raz-kolniško. To odločbo cerkvenega shoda podpisalo je 32 škofov in se je razglasila po vseh cerkvah. Bolgari pa so med tem, opirajoči se na sultanov ukaz, organizovali svoj eksarhat, kateri je zdaj tudi priznan v kneževini in v vzhodni Ru-meliji, nikakor pa ga ne hot<š priznati Macedonci. Bolgari dobili so tudi od turške vlade dovoljenje, da nastavijo škofe v Ohridu in Skoplji. Da pa „Pač ti je lahko tako govoriti, Toneč, ker nimaš več one zapeljive natakarice na pipi," odreže se mu Muzelj. nPa pusti me, da vsaj končam, potem se tudi ti lahko kake neumne znebiš, saj pamet v tvoji buči tako nima prostora." „No, da vam resnico povem," nastavi dalje, „ čeravno sem otopil pri rogovilastih volih in suhih rebrih mojega konjiča, da molčim o stanu, vender, ko sem malo pogledal v oči grajske gospodičine, začelo se je nekaj premikati v mojem srci. Občutil sem željo, hudo željo, malo pobožati to nežno lice in potepljati jo takisto prijateljski po rami." ^Kolenčev Janez je pridno gledal v svoj kozarec, kadar ne v kozarec, pa v grajsko dekle. Ona pa se je samo smijala in previjala po stolu, kakor veverica. He, Janez, sem si mislil, ne bo nič s samim pogledom, z besedo je treba zastaviti. In date vse šentej, vganil je mojo misel, vstane, zgrabi v roko kozarec in začne pridigati." „Čemu je kozarec držal v roki pri pridigi? Kolikor jaz vem, rabi se vino samo pri maši", mfini Toneč. „Butica zagovedena, kaj ne veš, da v največi jezi bi bil dekletu treščil vse skupaj v glavo, ako bi mu pridiga nič ne hasnila", poučuje ga Muzelj in potem nastavlja: se mogo pravomočno nastaviti ti škofje, treba jim sultanovega nameščevalnega pisma (berata), in tega pisma dobila nista omenjena škofa še do danes, ker se je zopet vmešavati jel patrijarh ter se mu je do zdaj tudi posrečilo, preprečiti izročitev na-meščevalnega pisma od strani turške vlade novima bolgarskima škofoma. To je silno razburilo Bolgare; povsodi pričela se je huda agitacija, in to še tem bolj, ker jim Grki skušajo zopet vzeti narodnost. Kake posledice bode imel ta cerkveni prepir, se pač še ne more določiti; a ker se bode prenesel najbrže tudi v politično življenje, mogel bi postati pomenljiv, ne samo za Macedonijo, marveč za vso Evropo. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Včeraj pričela so se posvetovanja gledč avstro-ogerske pogodbe med avstrijskimi in ogerskimi ministri. O^erski ministerski predsednik, trgovinski in finančni minister prišli so v to svrho uže dne 6. t. m. na Dunaj. Pravoslavni metropolit v Sarajevu je naznanil svoj odstop. Kot glavni vzrok temu odstopu je to, da je prebivalstvo v Bosni, osebito pa v Sarajevu nezadovoljno z metropolitovim delovanjem gledč šolskih in cerkvenih zadev. Tudi duhovščina izrekla se je v svojem glasilu zel6 odločno proti metropolitu. Mislilo se je, da bode taka kritika zboljšala metropolitovo delovanje, demisijo pro-vzročiti pa da se s tem ni nameravalo. Minoli teden bila je pri metropolitu deputacija ter ga nagovarjala, naj ne bi odstopil, vender jej je on odgovoril, da ostane pri svojem sklepu. Goji pa se nadeja, da bodo prijatelji še pridržali metropolita na njegovem mestu. Tuje dežele. Iz Sretlca se poroča, da se je med vodji liberalcev in konservativcev vsled ruskega vpliva doseglo sporazumljenje. Karavelov in Cankov sta se po polnem sprijaznila, in slednji bode baje imenovan bolgarskim diplomatskim agentom v Carigradu. O programu italijanskega ministerskega predsednika vč povedati list nCorriere“ naslednje, kar povzema iz razgovora med Depretisom in njegovim prijateljem: „Popolen program" — tako dejal je DepretiB svojemu prijatelju, „mi še manjka. Mnogo je zavisno od raznih faz, katere bode imela še prestati naša vnanja politika; ta je primorana nasloniti se na politiko Angleške, s katero deželo smo nerazrešljivo zvezani. V novembru, ko se bode dovolil budget za vnanje in pravosodno ministerstvo, nameravam zaključiti parla-mentno zasedanje. Obširen in popolen program „Tako malo časa je v „lemenatu“, pa vam se je naredil tak goreč pridigar! Veliko pridig sem prespal, malo ne vse sem predremal gori za orgijami, ali ko bi tako pridigali gospodje, kot zadnjič Kolenčev Janez, želel bi poslušati vse zamujene pridige skupaj. Začel je pa tako-le: „Iz same dobrote vstvaril je Bog v raji Evo, mater vseh žen in deklet. Pa kaj je storila Eva ? Nesrečno jabolko je šla trgat in Adam ga je vzel z njene roke. Zato pa je Bog preklel celi svet, in ž njim Adama in Evo. Od tedaj hoče vsak Adamovec imeti ta sad od Evinih hčeri, tu je začetek in vir vse moške sužnjosti. Prevelika za- slepljenost je kriva, da je uže v najstarejših časih začela se prelivati gorka kri za Evine hčeri. Grki so se deset let vojskovali za Heleno." „Kaj pa, ko bi se bil malo zmotil, mlad je še in ueizkušen; toliko studiranja človeka lahko malo zmeša", ugovarja mu Gašpar. Muzelj pa pripoveduje dalje Janezovo pridigo: „Slavni Rimljani zbrali so silno vojsko in udarili na Egipet, in samo jedna ženska Katra (Kleopatra pis.) vjela je s svojim ženskim orožjem dva generala." „To je gotovo v onem Egiptu, kjer je egip- bode vlada mogla razviti še le v januvariji po zopetnem otvorenji parlamentnega zasedanja. Splošne volitve se bodo potem vršile v mariciji ali aprilu." S tem so se pač silno malo odkrile skrivnosti novega programa. Plemenito in junaško obnašanje španskega kralja Alfonza v zadnjih, za Španijo hudih časih vzbuja v kraljestvu navdušenje in občudovanje, po Evropi pa odkrito priznanje mlademu kralju, kateri spolnjuje svoje vladarske dolžnosti tako resno ter kaže svojim podanikom vzgled samo-zatajevanja. Kak vpliv bode imelo kraljevo potovanje v Aranjuez, katero je bilo proti volji kabineta, na kabinet, se zdaj pač še ne more določiti. Dn6 4. t. m. v seji poslanske zbornice otvorU je debato bivši minister za vnanje zadeve, tos, hvalil je kralja, da je šel v Aranjuec ter dal izgled ljubezni do svojega naroda, in konečno po-udarjal, da je zdanja monarhija krepkejša, nego ona kralja Amadeja. Mahdi je še vedno v Omdurmanu, kjer pripravlja svojo vojno, da napada Egipet. A ne gre mu prav dobro. Sudanci bo se uže naveličal vojske, katera traje uže blizu štiri leta. Sjcej^pa vl^da -tudi-tolika^. lakota, ker vlansko leto iz strabu Angleži niti polovice njiv niso obdelali. Tudi denarja ni; v deželo ga ne pride več, kar ga je pa bilo, porabil se je za orožje in strelivo. Pred M' katerimi dnevi prišel je Osman Digma v Omdur-man, da je čestital Mohamedu Ahmetu na osvojitvi Kartuma. Tedaj je bilo v taboru okolo 6000 mož z 800 velbljodi in izmed teh 6000 mož je po- lovica oblečena samo s srajco in s pasom pre' pasana, kajti obleka se zdaj v Sudanu more dobiti samo še za velik denar. čT Razne vesti. — (Gospa adrairalovka in n j eu učitelj) Admiral sir Francis Reginald PouTois, joden najzasluž nejših napovednikov angloškega brodovja, seznanil 80 je pred nokolikimi leti 7, mlado in krasno hčerko nekega oštirja. Šestnajstletna deklica ni hotela verjel admiralu, da jo res ljubi, dokler ni poprosil star'gof za njeno roko. Po poroki je admiral ni hotel P'eC6l predstaviti višjim krogom, ampak je zahteval od n'e’ da se imjL nekoliko še v konverzaciji in_godbi izBlit1, Zaradi toga preskrbel ji je neko Francozinjo in Pa mladega učitelja godbe. Tri mesece po tem, ko se 3® bila začela admiralovka uriti v godbi, poprosi svojega moža, niti ji dovoli z učiteljem obiskati jiek- koas^-Admiral ni imel nič zoper to, a kako ga je osupnilOi ko njegovo soprogo ni bilo več nazaj. Še le čez osen> mesecev prižel ji jo na sled. Opravljala ,ia službo Ji1' šine pri svoiom učitelju. Admiral grozil ji je s policij0' a zvita glavica pomagala si jo z zvijačo iz zadreg6' Še tisti dan prido mlado dokld imenom Ellen Averi')' tovskega Jožefa Putifarjeva žena skušala", m*3*1 Toneč in ogleduje svojo pipo. BIz črne Afrike pridrli so divji vojščaki Laško in vse so djali pod meč, kar se jim j0 možkega vstavljalo. Nekoliko žensk v Kapi (Capuft pis.) pa je celo vojsko premagalo", govori Muzelj- „Veste kaj, ta pridiga je pa uže prevet čudna. Uže Lenka in Katra mi ne gresta prav v glavo, zdaj pa zopet ženske v Kapi, da bi celo vojsko premagale. In te niti nobene svetnice uit*0 bile. Pojdi, pojdi se solit s tistim lemenatarjen,> ki ne vč prav, kaj se mu po glavi blodi", naspi'0' tuje mu Gašpar. Muzelj pa si ne pusti mnogo reči, temvfi nadaljuje: „Neka nemška kraljica je vsakega žaka v vrečo dejala, kateri jo je zasnubil, in f tem ga je na solnci posušila. Hranila je celo hr'',e takih posušenih možicev. Pa ta grozna žens^ moč jih ni strašila, vedno so se oglašali, doke ga ni steknila, ki jej je bil kos. Pa koliko Pot° kov krvi je zavoljo tega poteklo." ^ko „Poglejmo v našo slovensko domovin0* se z našimi rojaki godi. Koliko solz Je zaradi Primčeve Julijo!" n0Vprašuje „Kaka Magdalena je to zopet? povpias .1 Toneč, ali odgovora mu ni mogel nikdo t a 1. k admiralu ter ga milo prosi milodara zd-se in za svoje uboge stariše in sestre. Admiral bil je usmiljenega srca in jej je takoj dal zdatno podporo. To porabila je admiralovka. Na strani svojega učitelja podala se je k svojemu soprogu ter mu je očitala lahkomiselno življenje, trdeč, da je od Ellen Averry o tem slišala in da se sedaj pred njim nič več ne boji. Prišlo je do sodnijske obravnave. Admiral se je kar tresel iezn in se je potolažil, kfl-se jp i/rnkla lačitav 7«!™^ Mlada žena pogledala je zaničljivo admirala, a proti učitelju smehljaje so, rekla je: „Tako, sedaj bova oba w6ila iu si tudi prislužila, kar nama treba." (Skrivnosten umor.) Iz Št. Huberta na Ogerskem se poroča: V nekem vodnjaku naše občine dobili so te dni uže zel6 strohnelo moško truplo. Spoznali so v mrtvecu 171etnega sina necega tukajšnjega kmetovalca, ki je bil uže nekaj tednov sem izginil in nihče ni vedel, kam da je prišel. Pri raztelesenji pokazalo se je, da se jo nad nesrečnim mladeničem izvršil zločin, kajti na glavi in na hrbtu prizadetih mu je bilo več smrtonosnih ran Zločina sumijo necega hlapca, kl je bil umorjenemu nekedaj, ko sta so bila sprla. 2ažugal, da se nad njim maščuje. Zaradi tega so ga tudi takoj zaprli. Sicer odločno taji, da bi bil doprinesel ta zločin, a to, da se je pri zasliševanji večkrat zagovoril in spravil sam s sabo v nasprotje, dela ga le S® bolj sumnega. (Trdovraten samomorilec.) Pako Miška bil je v ogerski občini Szeghalom dimnikar in je več let mirno opravljal to službo, ki mu je prinašala več zaslug nego zaslužka. Nekega dn<š pa mu pride hi-Potna na misel, da je pravi svoj poklic zgrešil in da J® služba, katero opravlja, premalo častna zanj. Vsled tsga sklene konec storiti žalostnemu svojemu življenju. Japije se tedaj do dobrega žganja in se obesi na nekem drovesu. A njegova ura še ui bila prišla. Zapazil ga je nekdo in ga rešil. In sedaj bil bi imel zopet opravljati črno svojo službo. Vender njegov sklep bil je trden. Odločil se je bil umreti, za to napije se v drugič žganja, po tem pa grč in si namaši toliko blata v usta, da se je zadušil. Tako je končal neslavno svoje življenje, če ne ravno s slavno, pa vsaj z originalno smrtjo. ^ — (Preveč dobrega.) Stotnik h kuharju: ” , oStv° se danes pritožuje, da je danes jed komaj za bivati — in t0 p0 pravici, kajti cmoki so grenki, Pa trdi, kakor kamen. Kako je to?“ — Kuhar: „Go-al)0d stotnik, oprostite, ljudje so se mi v jedno m&r Pritoževali, da so cmoki premehki. Da jim jedeukrat Vet*der uže vstrožem, pomešal sem nekoliko cemonta ttl8d moko!“ — (Izdajalec.) Sodnik: „Sedaj je dokazano, ®te se tudi vi udeležili velike tatvine. Ti škornji, 1 ®te jih, ko ste mOrali hitro oditi, pustili pred vratmi, vaš izdajalec!" — Zatoženi (milo zroč na svoj škornje): „Vaša milost, tega bi si jaz ne bil nikdar mislil o svojih škornjih." — (V zadregi.) Bolnik (pri zdravniku za oči): Zdaj, gospod doktor, ko ste mi prepovedali kaditi, pa res ne vem, kaj bodem počel v pisarni. — (Kje Bog ne zaupa Angležu?) Anglež pripovedoval je ošabno Indijanu, da solnce nikdar ne zaide na posestvih njegove kraljice. „Ali si moroš misliti, zakaj ne?" vpraša naposled Anglež. — „Ker Bog v temi Angležu nič ne zaupa,“ dobil je odgovor. Domače stvari »Narodni Dom.“ Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" je pri- čela svojo delovanje. V Ljubljani ima uže nad 5000 udov in te dni prične njen odbor poverjenikom razpo-šiljevati knjižice z markami. Vsaka knjižica ima na platnicah navod, kako pobirati doneske. Da se namreč olajša poverjeniku nabiranje in kontrola tako malih zneskov, kakor jih pobira krajcarska podružnica, daje mu odbor knjižico s krajcarskimi markami v roke. Vsled tega nima poverjenik nikake sitne pisarije; prejetih krajcarjev ni treba posebej zapisovati, ne posebej shranjevati; kolikor mark mu nazadnje manjka v knjižici, tqliko,krajcsirjev jo prejel, toliko jih mora oddati v Ljubljano. Knjižica ima na vsaki (levi) strani deset predalov, v katere poverjenik v poljubnem redu piše imena ali znamenja udov svojega okraja; na eni strani ima torej deset udov prostor. Vsak ud plača na mesec 1 krajcar, na leto 12, in zato se razteza od vsacega predala proti desni dvanajst mark po krajcarji, ki se prav lehko ena od druge odtrga. Knjižica je tedaj preračunjena za eno leto in za sto udov. Marko se jemljd od desne proti levi strani. Znamenje I. M. na prvi marki pomeni „prvi mesec" ; II M. na drugi marki „drugi mesec" itd. Krajcarski doneski so pobirajo mesečno; za vsak ^Krajcar se odtrga udu v potrdilo ena marka njegovega predal^ in sicer tista, ki ima številko meseca, za katerega je plačal. y Oe kdo želi za več mesecev skupaj dati udnino, izboči se mu ob enem toliko mark, kolikor jo dal kraj-ckrjov. Ako hoče kdo več na mesec plačevati, nogo 1 krajcar, odprti se za-nj v knjižici toliko predalov, kolikor na mesec krajcarjev dajo; toliko mark se mu tudi ob enem izroči. Jtaika naj se pri plačilu nekoliko.aiairga, v zna-mmijfi. da je obrabl.jena. Po markah, ki še stoj6 v knjižici, poverjenik lehko vidi, kateri udje so uže storili svojo dolžnost, kateri pa , to. One, ki so pozabili na mali donesek, naj blagovoljno potirja in jim izroči zaostale marke. Ko bi kak ud plačal, a ne hotel marke vzeti, naj jjih poverjenik kljub temu odtrga, a potem takoj uniči. Prejeti denarji se v poljubnih časih pošiljajo v Ljubljano ali pa koncem dvanajstega meseca, torej takrat, ko je prodanih vseh 1200 mark in je knjižica prazna. Z zadnjim zneskom vred priloži naj se tudi knjižica. Pred pošiljatvijo naj si poverjenik od nabranega denarja vračuna poštnino, da ne bode sam na škodi. Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Krajcarska podružnica „N&rodnega Doma“ (dr. Josip Stari) v Ljubljani. Poverjenikov se je uže veliko število oglasilo, cel6 telegrafično dobil je odbor ponudbe od odličnih rodoljubov — pač najlepši dokaz, da je ideja krajcarske podružnico padla na rodovitna tla. Na delo tedaj rojaki! „Poglejmo vse stanove, gori od graščaka pa doli do borne gostačeve koče. Vse se zvija in valja v prahu pred žensko. ICakov je revež ta, ki ga presune, Z oči nebeških vržena pušica. »Oj, hudiča, kaj še streljati zna ta golazen?" 8rdi »e robati Toneč. Muzelj pa pripoveduje konec Jauezove pri-ljenja Pa pride mladi dijak na razpotje živ- miada . ®Juieta se dve ženski sili zanj. Jedna je Pokaže e**a’ jutra,1J'a zarJa> kamor se ona terem ’ Sflerninja se narava v krasen vrt, v kapljo najdivneje cvetice — — —“ milo ^ besedah gleda Janez dekleta tako Pršiti °Se<5e> kakor da ga hoče za odpuščanje gle5HSESB5ara52SHS15B«SB5iSiSHffaSBSBffBSaS25^ Umetne uj zoToe In zoTooTrjaJ vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez j vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse j zobne operaoije (39) 28 ] zobozdravnik A. Paicbel, m poleg Ilradeckega mostu, (.nadstropje. jn d5a.^0.5a5a5aiasa5ii50a!:e5?^ssasasasasasasH^ čsSSPSt V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. I}. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigotržnioa v Ljubljani. g* Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera l: 75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. Ig. v. Klelnman' & Fed. BaDberg-ava knjigarna v Ljubljani. /l ESI SO I garantovano, prikladno vsakemu životu, v vsaki velikosti, kakovosti in obliki priporoča C. J. Hamann Mestni trg, LjubljaHa* Izdeljuje se perilo tudi natanko po meri, suk-neni vzorci in ilustrovani cenilniki razpošiljajo se franko. (-65) 3 XXXXXXXXXlXXXXXXXg Oznanila ji i _ ... * H n I* * X in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. OppelD* “a Du naji (Stadt, Stubenbastei Nr. 2). Odgovorni urednik J. Nagli* Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Ljubljani,