8. številka.
„BDIROST*1 ifbaje p« trikrat •• Mdn v iettik ta-
iaejib ob torkih, i« nobotnli. Zintranje ladanje ii-* ob nr» sjntraj, večerno p* ob 7. urf *eAer. — Obojno liduj« ittn* i JertaBBeaec . (. 1.—, laten AvttrlJ« (. 1.50 M tri iwt. . . 8.— ,	. 4.M
u pol lota	. • i
a* vm lete ... 12.— , * ,18— NarttelM Je plaftavatl aaprej m laraifea brei prileten« aartoalne M iprivi M •ilra.
potaaaične ita vilke ae dobivaj« ▼ pro-l*;n micah tobaka v 3r*4u po 3 n*4, laven Trtta po 4 a tč.
Glamil
EDINOST
<js(lađi M raonue po turitn < pcliiu , a eatlor« s debeliai orkaaai ae pili* proator, kolikor oboga navadnih rri
P*
Potisna, oanmaioe in javne lahvale. <aa4i oglati itd. m ra^ooti j •»<> pcf<H o
dopisi naj t* poSUjaj«. a/ (!«'*.<• t Caterma it. 18. Tlako pi**ao ■ «
Tti
ulica
biti frank orano, kar aelreokoran« ie •prejemajo. Rokopiti t« nn vranjo,
Katodaino, rek laneni |e in oglm* »pi»* jena upravniitvo alioa Moha. pk-«olo bit. 3, II. nadtt. Narofinino in oglat« je plaievati loco Trat. Odprt« reklama oije to proite po*tn<u*.
r Mtm**H J4 tM^i
V ime sprave!
Na vsi črti boi I Srdito »i gledat« nasprotni vojski v obras. Dvigajo si pesti, stoli, deske.... Miskajo se noži, pnške pokajo, 2e teča rdeča kri iloveika. StiH'ti skušajo že nadvladati trezni rasi«, in gorje, ako se ji« to posrečil
V dva sovražna tabora so se raidelili narodi avstrijski. Kje bode zmaga? Težko je o tem so-diti že adaj. A upajmo, da snaga pravica in resnica I
Od koja, ki se ravnokar bije in se bode ne* dvomno bil seorda Še brezobzirneje, strsstseje, je edvisna malone tndi eksistenca naiega malega
naroda. V teh resnih dneh se čujejo po nadi domovini resni, opravičeni klici: • Bratje, sloga! Združimo se v tesno falango, da nas ne obvlada silai nasprotnik!"
Slavenski narod ob teh važnih dogodkih Š»11 — ni solidaren. Že davno ga razdvaja domači strankarski prepir, to prekletstvo Slovanov. On mu spodjeda korenine k uspešnemu razvitju, mu pije kri in sesa mozeg iz že itak oslabelega telesa njegovega. Klerikalizem, liberalizen, socija-lizea si smejo pač privošfiati veliki narodi, a za nss vse to ni. To je le žalostna, ponesrečena ko« pij a in - smešna! Da, mal narod smo, a malen-kosten, da Be nam lahko po pravici rogajo naši sasprotniki. Nas li iztresnijo resni dogodki — preteča nevarnost? Nam li prineao toli potrebue sloge in miru? Upajmo 1
Slovensko učiteljstve ni nikdar izzivalo boja. Povdarjalo pa je ob vsaki primerni priliki, da želi vzajemnega delovanja z drugimi stanovi na korist ■Aroda našega. A bojevalo se .je vendar-le. Pa boj ta ni bil nikdar napad, pač pa obramba, odpor. Če pride torej do jedinosti, bo slovensko učitelj* atvo gotovo med prvimi, ki radostno ponudi roko T spravo. — V zadnjih letih smo stopali bolj in v javnost, a to je dobro znamenje. Kaže, da je stanovska organizacija dobra, zavednost naša večja, mišljenje samostojnejše, da smo napredovali, ▲ko je bil torej kak boj, sme ga bojevali prisi-
PODLISTEK.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Pras. Poslovenil Podravski.
Krnet je poučil bič k tlom tur je, skknivši (lavo, pogledal ieuo.
Dasiravno si je že davno želel tretje krave, vendar se uiu je izdatek toliko rabljev in tako nagla sprememba v gospodarstvu zdela kaj zoperna •tvar.
»Ali si obsedena, ali kaj ?" je vprašal.
Žena se je prijela za bok.
„Čemu bi imela biti obsedena?* je rtrkla vzvišenim glasom. „Saj, se-li mar ne smem potegniti za kravo ? Gubal' je knpil svoji ženi koleselj, ti pa mi še šivinćeta ne privoščiš?... Saj imamo ^endar dve kravi v hlevu, ali pa te boli kedaj glava radi nju?.. Ali bi še imel celo srajco, ko bi ne imeli teh krav ?"
.0 za Boga l* je zastokal kmet, kateremu je jela mešati misli zgovorna beseda gospodiujina. .S čem pa jo hočeš rediti, ker mi na dvoru ne prosijo več krme? Nu, s čem?...« je vprašal.
.Vzemi od grajščaka V najem to-le livado Hk imel bode* krme", je odgovorila žena, poka-
ljeni v obrambo svoje samostojnosti in svojih pravic, v obrambo slovenskega šolstva.
Pravijo, da je slovenska ljudska šola brez-verska, a fakta nam dokazujejo baš nasprotno. Gotovo inia novi Šolski zakon svoje hibe, ki se bodo morale odpraviti, a v obče je dober. Sploh pa je tisto neprestano povdarjanje brez verstva, li' beralizma itd. naravnost smešno, da ne rečemo kaj hujšega. Čemu po sili in namenoma iskati povodov za razpor naroda, ki smo le žlica vode v morju, kaplja na veji ?! Iščimo raje tega, kar nas spaja in združuje, in najdemo, da smo prav za prav le navadni, pošteni Sloveuci 1 Naše geslo, nai prapor bodi narod!
Slovenci pač nismo ustvarjeni za klikalizem, brezverstvo, liberalizem in socijalizem. To vse je le importirano blago, rastlinje, ki se nemoreakli-matizovati nikdar pri nas Zaneslo se je k nam ie v gotove namene, a v korist uarodovo ne.
Tudi naše šolstvo naj se izboljša, a ne morda v strankarskem smislu; to bi bila zopet velika hiba. Pozdravljali pa bomo vsako preosnovo šolskih zakonov v naprednem zmislu, t. j. tako preosnovo, ki bode imela za naš narod pozitivno koristne po* ; sledice. A naša stanovska samostojnost (seveda v , gotovih mejah) mora biti pri tem zavarovana. Tukaj ne odjenjamo niti za las! Ošabno preziranje, bo- , disi od katerekoli strani, se nas čisto nič ne prijemlje. , Zaradi tega bomo korakali vse jedno svoj pot dalje. Sploh pa naj se nas smatra jednakopravnimi in jednakovredtiimi drugim izobraženim stanovom. ; C si (mogoče blaženi časi), ko se je ravnalo z j učiteljstvom nekako bagatelno, »o ukinili.
Prvi pogoj k vsaki spravi pa je gotovo med- j j sebojno spoi'ovanje. To pa smo v zadnjih brezob- ■ tirnih bojih docela izgubili drug dodiugega. S:ca \ i nam razjedeta le sovraštvo in srd, to pa ne more j j roditi dobrega sadu. Prepad med nami je vedno ( milji I Nazaj, dokler ni prepozno I
Zahteve v zmislu nemškega pregovora: ,bie- j gen oder breehen* so v sedanjem času, ko se raz- j vija individuvaliteta posamičnih stanov tako krepko, i neizvedljive, če ne saešae. Odjeujajmo vsak ne- !
zavši ua plast travo med Polževim posestvom in Belko.
Blišnje uresničenje najdrznejših sanjarij je o* supnilo kmeta.
„Boj se Boga, Neža, kaj ti govoriš? Kako naj vzamem livado v najem?" je vprašal.
„Pojdi na dvor, poprosi gospoda, plačaj na-jemščino za jedno leto in imel jo bodeš".
.Znorela je baba, kakor mi je Bog v nebesih ! Saj se je vendar naša živina doslej zastonj pasla na tej iivadi; a kadar plačam najemščino, kaj potem ? Tedaj ne bode več zaBtonj."
.Kadar plačaš najemščino, imel bodeš tretjo kravo".
.Kaj meni mar za njo, ako bode pa treba plačati za oboje. Ne pojdem k grajščaku...*
Žena je stopila bliže k njemu ter mu pogledala v oči.
.Ne pojdeš ?u je vprašala.
.Ne pojdem".
„Nu, torej jej jaz doma poiščem krme in tedaj pojdeš ne samo k grajščaku, marveč cel6 k zlodju, ko ti zmanjka krme za konje. A te krave ne izpustim od hiše in kupim jo..."
.Pa jo kupi".
„Kupim, toda ti mi jo iztržiš, kajti jaz ni-
, koliko I — lled tem, ko se mi bijemo ie bitamo z glavami drug ob drugega, sejejo drugi, nevarni sovražniki svoje pognbonosno seme med narod naš, | seme, ki je sanj to, kar strup in smrti In mi? j Mi se pa ta čas raz revamo v malenkostnem pre-; piru, kdo je kriv vse naše nesreče 1
Iz srca želimo, da se vse slovenske stranke sloiijo, da se vrne v naš rod toli potrebna jedinost, brez katere ni mogoše nobenega pozitivnega dela. Saj je ravno nam dobro znano, da i vspehe na-j šega delovanja najbolj ovira nesloga v našem narodu. Sprave torej želimo zaradi sebe in zaradi napredka našega naroda. Pričakujemo pa tudi, da se pri tem uvažuje naše špecijelno stališče, da sa i nam omogoči okleniti se sprave brez zlih slutenj za svojo bodočnost.
Dvojno znamenje na slovenskopolitiškem nebi nam priča, da se bližamo važnim, morda usodnim izpremembam za narod slovenski. Morda je ravno zdaj najugodnejša prilika, da se zopet pobratimo, da združeni v bratski harmoniji — vsak v svojem delokrogu — zastavimo svoje moči za .inferijorno pleme" — narod slovenski 1
In v to ime bodi nam pozdravijeua ideja sprave Slovencevl
(Po . Učiteljskem Tovarišu*.)
Nai „kompromis"!
V 6. štev. „Slov. Naroda" od 10. januvarja t. 1. čitati je bilo „Glas iz Primorske". Čuden glas to — hreščeč glas! To niso bili slovenski glasovi. Bilo je bolj podobno odmevu krika in vika — v sovražnem taboru. Ti odurni, ti neslovenski glasovi so neprijetno zazveneli na ušesa v vseh taborih slovenskih, brez izjeme, širom vse Primorske. Izjave slovenskih glasil, izhajajočih v tej pokrajini, pričajo pač, da oni glasovi niso bili pojav javnega menenja.
Onega dne nismo mogli druzega, nego da smo iz globine duše obžalovaje sporočili svojim čitateljem o tistem čudnem .glasu & Primorskega',
mam čaja barantati z Grahovakim ter ne bodem pila ž njim žganjice1.'
.P/j I govori! ako želiš imeti kravo!" zakli-cal je Polž.
Živahna ženska je stegnila roko ter mu rekla pogrozivši ž njo:
.Jožek, ne puutaj se mi, ker sam ne znaš misliti. Ti me samo ubogaj. Vsaki dan si beliš glavo, da imaš premalo gnoja; zatrjuješ, da ti je treba živine, a kadar pride primereu čas, nočei je kupiti. Saj te veniar ti kravi, kateri že imamo, ničesar ne staneta ter še celć denar in Babelo imamo od nju; torej tadi tretja prinese danarja, samo ubogaj me. Pravim ti, ubogaj me!... Završi delo, pojdi v sobo ter iztrži mi kravo, ker drugače te nočem niti poznati..."
Po teh besedah je odšla, kmet pa se je prijel za glavo.
.Oj, nesrečna moja aaoda s to babo!" je tarnal. „Kako naj jaz, nesrečnež, vzamem livado v najem ? Saj grajšeak z menoj niti govoriti ne bodo hotel o tem. Tudi travo smo doslej imeli zastonj, kolikor je je živina populila, a kaj pa sedaj ?... Žena si je vtepla v glavo, da hoče imeti kravo, ti pa če hočeš, butaj z glavo v steno... Čemu sem se jaz, nesrečnež, rodil, čemu sem prišel na svet, samo da me od vseh stranij stiskajo!... Vio, deteta!..."	(Pride še).
glasa, ki vzbuja prepričanje že »prvi hip, da oni, ki ga je poslal v svet, ali ne pozna prav nič razmer na Primorskem ali pa da nima v sebi ni iskrice tidte ljubezni, ki veleva roduljnbu, da mora podivjati utvari domovinski svoje morebitne osebne nazore o tem in onam. To sodbo smo si ustvarili takoj o onem čudaku, čegar političke modrosti začetek in konec je t&: da .nekje veljavni kompromis" mora iti v .apico*, katerega izreka mi ne moremo umeti drugače, nego da se tudi na Primorskem mora razvneti domači boj.
Čuden mož to in Se čudneji narodnjak I On hoče imeti boj, on ne more trpeti .soparice", on si želi novega .piša«. Slovenci že zato ne smemo iskati kompromisov, ker bi sicer morali vedno in vedno poročati o cerkvenih shodih, o dražbi »sv. rož. venoa*, o zdravju papeževem itd.
To je argument, ki nam je zamašil usta, kar ob sapo smo. To bi bilo res grozno, taki nesreči treba se izogniti pravočasno! Pozabiti moramo, če Je ni diugače, na sovražnika, ki oas čaka.'za pij. trm laške irredente, pozabiti moramo na graditelje tistega velikega nemikega mosta od Baltiškega morja pa do najjnžneje obmejne trdnjave Veliko-nemčije, pozabiti moramo na jnnake rodeče inter-nacijonale, ki zavihanimi rokavi, pripravljeni vsikdar in povsodi, čakajo, da bi trgali slovensko čutstvo-vauje i* slovenskih src — — — na vse moramo pozabiti, na vse, in le v to moramo obračati vso svojo skrb, .vse svoje mišljenje in stremljenje, da se ne bode godilo, kar je najhnjega: da pobožno in verno ljudstvo sloveosko ne bode čitalo kje in kaj o kakem cerkvenem shodu ! Ali ima mol široko obzorje 1 Mi siromaki vidimo le one sovražnike, ki preže na nas v bližnjih jarkih, ali on, ta veliki
nepoznanec, vidi dalje..... dalje, do kamor ne more
segati naš motjeni pogled : on vidi tam v daljavah, v meglenih daljavah, se drugihjsovražnikov, veliko
bojih, veliko groznejih...... Tam onemn sovražnika
v megleoih daljavah, njemu se hoče izogniti za vsako ceno oni veliki nepoznanec, tja ima neprestano uprt svoj jastrebovi pogled.... in nič ne dene, ako ga je med tem pobil s kolom sovražnik, prežeči v bližnjem jarka.
Tak politik je naš veliki nepoznanec, pošiljajoči svoje .glasove« iz .soparne* Primorske tjakaj v belo Ljubljano!! In sto bi hoteli staviti proti jednema, daje mož overjen do dna svoje dale, da je to prava in aktovelna politika slovenska! Kdo bi mogel biti tako drzen, da bi hotel motiti
tako vznešeno kroženje idej in podirati take nanke ?!!
Mi se ne drznemo tega. Te pa nam že mora
Stritar in nova literarna struja.
ii.
Ko je izšel novi roman „Slačaji usode", sta ga g. Fr. V—c (v .Naroda*) in Bogomila (v Slovenki" dvakrat) zavrgla; a todi .Slovenec* te je zlagal žnjima. — {Jaz romana nisem ocenil nikjer, saj ga še doslej nisem niti čital.) Pišate-ljica pa se je čutila vsled tistih ocen etraino razžaljeno. (Gospa menda pozablja docela, kaj je P9eodonimno pisarila o meni! Ona sme druge volje blatiti in grditi, o njej pa ne sme nihče žogciti nelaskave besede, sicer se pripodi nanj vsa trojica: gospa mama, gospod dr. pap£ in konečno še g. filozof sin!) Šla se je torej jokat k preblagemu prof. Stritarja, katerema se je reva toli smilila, da ji je pisal pismo polno sočutja pa todi obsodbe, ki naj zadene — baj6 — „novo strojo**... Mene, kakor rečeno, tista obsodba ni zadela, ker romana „Slučaji usode* niti čital, niti ocenil nisem. Pač pa se mi je zdelo, da si prof. Stritar s tem pismom v „SI. Listu' v marsičem navidezno prigovarja. Da nisem bil osamljen v tej misli, dokazuje mi poleg mnogih drugih tudi pismo g. A. Aškerca, ki mi je 16. grudna 1897. pisal:
■ Kaj pa pravite o Stritarjevem pisma, ki ga je objavil „Slov. List" 11. decembra? Z veliko napetostjo sem ga bral, se čudil... čudil sem se, ker je to pismo naravnost nasprotno tistemu pismo, ki ga je bil S. pisal Vam.... V pismu Pajkovki Stritar todi čisto drugače govori o novi struji, kakor je pa govoril takrat, ko ste ga Vi inter-viewali na Dunaji, kateri iotervieir ste bili priobčili lani v „Naroda*. Odkod prihaja to preti-•lovje ?*..„
Da se pa pojasni to vsaj meni, ki poznam
biti dovoljeno, da podamo nekoliko pojasnila
Ifamr.fami o. • k:	nLl^.ii: . T—.•
.kompromis«-, ki smo ga sklenili v Trstu in v Istri in kateremu treba .novega piša*, v ta namen, da ga — ne bode več (kompromisa namreč) in da nam (pii namreč) .ohladi glavice* in da bodemo zaieli .misliti samostojne".
To je naia dolžnost, mi moramo podati nekoliko pojasnila o nravi in jedra tega „kompromisa*. Toda zdi se nam, da, ko hočemo dati ta kega pojasnila, moramo govoriti v drugačnem zlogu, nego dosedaj. Denimo torej na stran sarkazem in ironijo in govorimo resno, dostojno resnosti predmeta I
Da, v Ibtri in v Trstu smo res sklenili kompromis 1! Res, prav zares! Ne tajimo tega, marveč priznavamo izrečno. Toda gospčda v Ljubljani naj verujejo naši pošteni besedi, da ta kompromis se ni dogovoril na nobenem shodu in na nobenem konvetiklju in ni zapisan na nobenem papirju \ da za ta kompromis ni trebalo nikakega „sacrifizio*, nikake žrtve na načelih, nikakega samozatajeoanja od nobene strani: to je kompromis, ki so ga molči sklenila slovenska srca na Primorskem, dovzetna tza obstojne pogoje našemu narodnemu iivlienju v tej pokrajini in umevajoča nevarnost, pretečo našemu obstanku. To je naš kompromis, zapisan v slovenska src* in pisan s tinte slovenske ljubezni do svojega roda.
Take sprave si želimo tndi na Kranjskem. Kako brezzmiselno je vendar tiato vedno sklicevanje, češ, saj tudi na Primorskem niso odstranjene diference med strankami, saj tadi ta daje različnih menenj in celć tudi polemik! Gotovo je diferenc tudi med nami in jih bode, dokler bode človek — človek! Kdo bi tudi mogel zahtevati od izobraženega človeka, da naj kar vrže od sebe, kar je nosi! v srcu, da naj menja svoje prepričanje, kakor se zamenjava umazana srajca z čisto P! Ali mi trdimo po vsej pravici, da je tadi na Kranjskem motao, kar je možno na Primorskem: da naše razlike v menenju ne smejo presezati nikdar okvirja slovenske ukupnosti, da smo na zunaj vsikdar kompaktna — s 1 ov e n s k a masa ! Za tako možnost nam jamči naš, gori označeni kompromis.
Na pot, po kateri morajo priti do takega kompromisa todi ha Kranjskem, je pokazal v zares krasnem člankn, priobčenem v zadnjem „Slovenskem listo" star, mnogoleten pristaš in novinar naredne stranke: gosp. dr. Danilo M a j a r o o. O tej izjavi gospoda dr«. Majarona spregovorimo prihodnjič, a jo pozdravljajo danes že iskrenim veseljem kakor jedino pravi odgovor na ponudbo g. dra. ŠusteršiČa ! !
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 15. jaaaraij« 1899.
Slovani na Dunaja. Kakor znano, imel «e
je včeraj vršiti shod dunajskih Slevaaov proti znanemu predlogu posl. Kolisko radi proglašaaja jedino nemškega jezika kakor nčnega jezika n« Dolenjem Avstrijskem. Ker pa so Nemci uprizorili burno agitacijo in so grozili posestnika lokal« Gsehwanttner v Hernalsu, je ta v zadnji hip odpovedal svoj lokal. Vzlic temu se je zbralo ogromno ljudstva pred dotičnim lokalom, tako, da je morala posredovati policija. No, shod se je vendar vriil pozneje v neki gostilni v Leopeldovem. Na shodu je govoril tudi Slovenec Podgornik. Na shod je došlo več brzojavk iz Moravske in Češke. Govoril je tudi jeden poljski socijalist zagotovivU dunajske Čehe, da smejo računati na pemoč polj* skih socijalistov proti narodni netoleranciji. Posl. Kramaf pa je zagotovil v svoji brzojavki pomoč vseh slovanskih poslancev.
Položaj na Češkem. Danes ima dežela! zbor češki zopet sejo, morda zadnjo ob sodelovanju Nemcev. Danes poda namreč namestnik češki od Nemcev toli zahtevano izjavo vlade o nje stališču ozirom na jezikovno vprašanje. Do tega tre-notka nimamo n«kake vesti, po kateri bi mogli soditi, kakova da bode ta izjava, vendar tejedao se nam zdi gotovo že sedaj, da izjava vladina bode taka, de ne zadovolji Nemcev. NoČeme reči, da bode nezadovoljnost Nemcev res opravičena, ali nezadovoljni bodo, ker hočejo biti nezadovoljni, ker gonilni elementi v nemških skupinah iščejo prilike, da bodo mogli uliti je nekoliko olja v plamen nemških strastij. Danes jutri nam merda prinese brzojav vest, da so Nemci ostavili deželni zbor. Čim se to zgodi, pride na vrsto g. baroa Gantsch, da odgovori na [vprašanje: kaj sedaj 01
Demoustracije na vseh koncih in krajih.
Demonstracije so na dnevnem redu. Včeraj jih j« bilo na Dnnajn in v Pragi. Na Dunaja so demen« stovali socijalisti proti dru. Laegera, ker jim ni hotel dovoliti mestne dvorane. V Pragi pa so de-monstrovali todi socijalisti pred uredništvom .Na* rodnih listov* in je morala posredovati policija. Prebivalstvo stolice praške pa je demonstrovalo proti nemikim dijakom. Jeden teh dijakov je nameril revolverjem proti množici. — Zubelj narodnih nasprotstev šviga vedno više, a odločilni faktorji se obotavljajo ie vedno in se ne morejo odločiti za to, kar vendar mora priti: za proglašenje jednakopravnosti! Ura je ie iednajata: ali z lepa ali z gr<l«, vlada mora poučiti Nemce, da
in spoštujem v g. prof. Stritarjn moža-značajniks, — le navidezno protislovje, sem mu zopet pisal, ga prosil pojašnjenja, hkratu pa sem ga rezko spominjal, naj ne obsoja pravičnih ocen • .Slučajih usode", pa ne zagovarja nečuvenih napadov in impertinentnih podtikanj kritikov, v katerih družbo je zašla tudi g. P. Pajkova, moja osebna sovražnica.
Prof. Stritar mi je na atoje pismo odgovoril ter ovračal protislovje mej svojimi pismi tako le :
Častiti gospod!
S svojo moško besedo mi zagotavljate, da niste bili med tistimi, ki so se, po moji Bodbi, tako nečastno zaganjali v gospo P. — To me veseli, prav vesel i. Jaz namreč, starošo!ec, ne morem prav iz srca vesel biti pisatelja, bodi še tako nadarjen, ake vidim, da se v njem lepa nadarjenost oe droži z blagim zoačajem. Iz prvih Vaših spisov, ki sem jih bral, videl sem že, da smo Slovenci dobili novega, izvirnega pisatelja pripovednika; vesel sem bil te nove prikazni, in to veselje sem po svoji stari navadi rad izražal o priliki nstno in pismeno. Ko ste bili pri meni, naredili ste, da rabim ta izraz, name prav ugoden, simpatičen ntis; sosebno ko ste s tako prepričevalno odločnostjo, s tako blagodejnim mladeniškim ognjem odbijali očitanje nekih mož, češ, da so Vaši s|isi pohuj-šljivi. Jaz sem Vam ustno, in Če se oe motim, pozneje tudi pismeno rekel, da ne nahajam pohuj-šljivosti v tem, kar sem Vašega bral, da se lahko sprijaznimo s takim .realizmom*. Pač pa se mi je zdelo — ali sem Vam to rekel ali ne, ne vem že več — da se včasi bližate meji, čez katere bi se ne smelo iti. Tako sodim še zdaj. — Po tem se ni nič zgodilo posebnega med nama. — Poznejših
spisov Vaših n sem bral'), zato tudi o njih soditi ne morem Imel sem Vas torej v najboljšem spo-spominu. Kar se začne tista nesrečna gonja zoper zaslužno slovensko pisateljico! Jaz sem se kar prestrašil te prikazni. Ne, ta .ton* se ne smo udomačiti pri nas, četudi smo .kmečki narod". Tako ne smejo osiroveti naši slovstveni boji. Jas se nisem nikdar navduševal za to, kar se navadno imeooje galantarija; ali vendar pri vseh narodih, ki so se izkopali iz svoje prvotne sirovosti, uživa ženska nekak poseben ugled, že zato, ker je ženska ; kaj pa še, če je ta žeaska spoštovanja vredna, rodoljubna, čislana pisateljica! Štel se si torej za dolžnost, hudo žaljeni ženi dati nekaj zadostila in tolažbe. To sem tudi storil, in to moje dejanje ia-vira iz zgolj človeškega čuta io ni v nikaki zvezi z literarnimi načeli.
Da se povrnem k Vam: od več strani sea slišal, da so strčh*, med njimi todi ostropljene poščice, ki so letele ua gospo P., iz Vašega tala.
Jaz sem Vas vedno zagovarjal: tega ne verjamem, to ni mogoče! In, kakor zdaj vidim S veseljem, nisem se molil; Vaša moška beseda ml zadostuje. Tako pa, to zahtevam nasprotno od Vas, aaj todi moja moška beseda zadostuje Vam ko pravim, da govoreč«) o tistih .nekih ljudeh" nisem imel Vas v mislih. Besede .imen jim ^ne vem in tudi vedeti nočem* so resno govorjene. Jaz res še zdaj ne vem nobenega imena, in tadi zdaj še me ne mika zvedeti katero.
(Pride ie.)
} Po romana ,V krvi* »em spisal itak samo ie p«j<{ veit .Ljub«en in rodo^ubjo".	Op. dop.
*) V puma, ki j« objavil nekako proti meni „Sioi,
.Op. dej..
v Avstriji ni ne superijomih ni ne inferijornih narodnosti j.
Ekseknti vni odbor narodnostij na Ogerskem je izdal obširen protest preti zatiranja od strani Madjarov. Protest opiinje vse krivice, ki jih trpe narodnosti, in ki knlminirajo v te«, da nimajo 10 milijonov prebivalstva nijednoga zastopnika v parlamenta, da nimajo šol, ker jim jih je še vzela vlada, kjer jih je bilo, in ker je celo cerkev zašla v zavisnost od madjarske vlade. Protest prosi krono za pomoč.
Tena povodom priobčaje ,Reichswehr* lep uvoden flansk, polen simpatije do ogerskib na* rodnosti. Seveda se je lista pripetila mala pomota, ko govori, kako v Avstriji oliva jednakopravnost I vsaka, tadi aajmanjia narodnost. Ta rek treba popraviti tako, da je v Avstriji zagotovljeoa v zakonih jednakoptavnost; da pa jo aživamo res ▼si v praktičnem življenja, tega si menda todi »Reichswehr° ne bode npala trditi. To pa je res, da v Avstriji ne bi bile mogoče, kar se faktično dogaja na Ogerskem: da bi 10 milijonov prebi-valstva, velika večina, ostali brez nijednega za- j stopnikal Tndi to je prav, da apostroinje .Reichs-wehr* tisto vrsto časopisov, ki se toli radi babajo se svojo Ijabezaijo do svobode: kje je sedaj to novinstvo v očigled narodnostnemu vprašanja na Ogerskem ? Zakaj ne strle zastora, da se bodo videle brutalnosti madjarizovaoja P Zakaj ne odneha še sedaj od poveličevanja ogerskih odnošajev P 1 In dunajski list odgovarja: Ker tem nemškim no-vinam ni bilo nikdar do narodnih koristi, do kul-tnreluih in pol. idejalov, ampak vsikdar le do brezobzirnega zadovoljevanja sebičnih in strankarskih interesov na stroške države, na stroške ugleda nknpne monarhije. To je tisti nesrečni zlatem raznarodovanja, ki ustvarja — tako vskiika .Reichs- ■ wehra —• celo v moderni državi moiuost, da se i zastopniki mnogih aarodov m)r»jo zbirati v hotelih, ! ker jih ne paste v zakonodajne zastope! I!
Res je: v moderni drlavi morala bi biti ne- ■ mogoča tako brutalno nasilje in tak — evropejski ! škandal.	!
V	Bosni in Hercegovini in — v Avstriji.
V	9Je iinstva" čitamo:	)
V	Bosni in Hercegov ni je še vojaška poita.
V	ogromnem delu poštnih uradov so še vojaki na- j meščeni. Izvedeli smo tndi, da je bosanska vlada j o novem letu ukrenila potrebno glede mnogih vo- i jakov službujočih na pošti, da se isti čim prej i prluče hrvatskemu, ali srbskemu, ali po — njenem (is po Jagičevem. Op. ured. .Edinosti") — bosanskemu jeziku, ali pa da se zamenijo z drugimi, ki bodo poznali naš jezik. E . . . . tako je to v ' Bosni in Hercegoviui, kjer ae po nradih strogo pazi na to, da se uloge reševajo v tistem jeziku, v katerem so bile uložene, da je torej v tem pogledu Kalayev* Bosna daleč pred Oautschevo Dalmacijo in Kbuenovo Hrvatsko — da niti ne govorimo o Gofissovi Istri I Kdo bi bil mislil kedaj kaj tacega ? Ni dosta torej, da imamo ustavo in temeljne zakoue, ampak vsa je odvisno od tega, kako ljudje više te zakone 1
„Jedinstvo" je v malih besedah izreklo veliko resnico. Črka tudi najlepšega zakona je in ostaj« mrtva, ako jej pravični in vestni ljudje niso ndahnili d u h a 11 Drago nam je, da je spljetsko glasilo omenilo tudf Istro, a mi bi opozorili gospoda namestnika na, žalibog le prenotorično resnic«, da je poleg Istre še druzih krajev v Primorski, kjer so temeljni zakoni se vedno mrtva črka, ker je dostdaj nedostajalo ljudi j dobre volje, ki mrtvi Črki lepih zakonov hoteli udahniti — duha 1 A duh je, ki oživlja ! Koliko se govori in kleveće o brez/mer-nosti naših zahtev l In vendar ne zahtevamo dru-zega, nego, da bi se nam rezal politiški in narodni kruli po duhu zakonov in ne po tem, kakor si kdo tolmači mrtvo črko, po željah dobrih prijateljev ali pa svoji komoditeti v prilog. Ako se že zahteva od podanika, da se brezpogojno pokori zakoun, potem pa je postu'at najjednostavneje pravice, d* se todi zakon izvršuje brezpogojno, do skrajnih posledic iu za vse jednako. In tega pa že celo ne sme biti, da b: se n >vi moderni zakoni morali umikati nemodernim tradicijam in privilegijem, nasprotnim pojmu o pravu! Moderni zakon ne sme poznati privilegijuv nt za osebe ni za n a r o d e I Pripoziuvanje privilegije / ali predpravie osebam ali narodom mura biti posledica, ta da se
ruši pravni čut, ker oai, ki se čnti zapostavljenega, zgublja vero vj pravic o. Taki pomisleki silijo menda, da v Kalayevi Bosni spoštujejo jezikovno ravnopravnost A mi imamo to le željo do gospoda namestnika, visakorodnega grofa Qt o 9 s s a, da bi primernimi naredbami do podrejenih mn uradnikov v teh pokrajinah mrtvi črki zakonov ndahnil duha, da ne bodsmo mogli govoriti tndi odslej, da smo v tej deželi, zastopani v državnem zboru, torej v deželi na starih avatrijskih tleh, da« leč ia — Kalajevo Bosno in Hercegovino I Več ne zahtevamo ni pičice; do te točke pa smejo se-zati n»ie zahteve v interesu prebivalstva iu v interesu vse pokrajine, poverjene skrbi gosp. namestnika grofa Gotasa.
Različne vesti.
Tržaški Slevenci prod namsitnikom. Včeraj
opoludne poklonili so se visokorodaema gospodu namestnika, grofu Go6ssa, vsi mestni oziroma deželni poslanci slovenski ; predaedništvo pol. društva .Edinost* in predsedništvi obeh del. podp. drnštev. Gospod namestnik je jako ljubeznjivo vsprejel te deputacije, lagotovivši poslance in predsedstvo polit, društva »Edinost*, da bode slovanskemu ljudstvu csikdar kazal isto dobrohotnost kakor drugim kr bode vsikdar nastopal proti vsaki krivici. Deputaciji del. društev je pa zagotovil, da mu bode vedno na srcu blagor delavskega stanu. Gosped namestnik je napravil na deputacije prav dober ntis se svojim prijaznim vedenjem.
0 razmerah na Kranjskem piše „Soča": Mi retimo kranjske rodoljube, naj bi opustili osebnosti in se sporazumeli za vse glavue akcije, katere obmejni Slovenci z vso pravico pričakujemo iz središča Slovenije, ako boče res to biti! — ,Naro<lM piiobčuj« glasove pro in contra iz ljudstva. Prvi članek contra jako obžalujemo, da je izšel. Vsekakor pa bi se moral člaukar podpisati, da bi vedeli, koliko važnosti mu je pripisovati, ker ni vsejedno, ali ga je spisal n. pr. dr. Tavčar ali kak ljubljanski kovač. — Dovolili bi si še opomnjo, da je veliko resnic, katerih ne kaže obešati na veliki zvon
In na drugem mestu, govorč o izvolitvi post. ? Ivana Hri b arj a v finančni odsek dež. zbora ? kranjskega, oziroma o dejstvu, da je bila narodna i stranka proti tej izvolitvi in da jo je omogočila kon- ' servativna ali klerikalna stranka:
„Velezaslužoega župana stolnega mesta Ljub-ljane torej narodna stranka ni volila ! V zvezi z nemškimi obstrukcijonisti v državnem zboru ga je podrla I — Umejemo, da župan Hribar s svojim govorom v mestnem zastopu ne ogaja Nemcem, a da narodna stranka tako postopa, to je vendar le prehud tobak t Vidi se, da Ljobljaoa ni vredna mož h la ban Hribar 1
.Jedinstva" •Plccolu4. V spljetskem .Jedinstva" čitamo: Poleg dražih zahteva zopet tudi I .Piccolo", da se v Avstriji zasnaje italijansko vseučilišče, ali pa vsaj to, da se bodo v Avstriji ' pripozoavale diplome, izdane na vseučiliščih v£kra-I ljestvoitalijanskem.Po.Picoolu- bile bi to pravične. ; Toda mi se spominjamo, kako je isti .Piccelo" i navalil svojedobno na naše poslance, ko so za-j htevali, naj bi »e v Avstriji priznavale diplome i vseučilišča zagrebškega I Organu tržaških liberalcev j je torej pravično to, da bi v tej monarhiji imeli i prednost tudi Rim, Fiorenca, Padova itd. pred — Zagrebom. Seveda: Zagreb je mesto „ščavov", i kakor bi rekel „Piocolo*.
Omenivši izjave naših slovenskih deželnih ' poslancev, izdaue v opravičenje svoiega nesodelo-| vaoja v deželnem zboru vskiika isti list: .To ' donašamo našim (dalmatinskim) Italijauasem, da se | ogledajo v ogledalu svojih tržaških bratov. In ti ! ljudje kriče se: Giustizial Taka beseda in tak pojm iz ust takih ljadij, znači pač > najdrzneje — skrunjenje 1
Ženski podružnici družbe sv. Cirila ia Metoda je daroval g. Fran Vidic 2 kroni, ker ni mogel ! priti na koncert.
Vojaika godba svira na velikem trga vsako oedaljo. V programa so vsakovrstne skladbe nemške, italijanske, francoske iu Bog si vedi še kake Zakaj pa ni skoro nikdar tudi kake slovanske? Saj vendar bi bilo najti tudi med temi kaj dobrega. Nič ne de, tu li ko bi izvestni Italijani malce vihali nosove.
Da ne bode nikomur krivice! V zadnje« izdanju -in > priobčili imena oaih mož, ki so imenovani, oziroma zopet potrjeni za vašks načelnike o okolici. Spomiajajoči se rata h junaških čiaov, ki so jih že storili ti ljudje na škodo svoji narodnosti in medsebojnega miru, smo vskliknili še, da te može radi prepuščamo slavnemu magistratu. Malone glede v*eh teh mož moramo ostati pri tem, kar smo rekli. No, da ne bode krivice nikomur, moramo pripoinati, da je med načelniki okolice par mož. ki vendar niso tako strupeni, ki bi najbrže res radi pomagali ljudstvu in ki bi »e morda tudi pokazali dobre narodnjake, ako — bi smeli. Le par j h jo; in tem seveda ne velja nnša ostra sodbs.
Il Rocola nam piiejo: Povsod se skrbi za narodno stvar. Snujejo se društva, bodisi pevska bralna, politična ali druga. Pri nas v Eocolu pa, žalibog, bi zastonj povpraševal po takem društva. Nočem trditi, da nimamo nobenega društva. Ta obstojati dve društvi in sicer .Pogrebno društvo-io .Krčmarsko društvo". Ali tu ni opaziti nič narodnega. Če se pomisli, kako je pri nas g|ed4 narodnosti, človeka prijemlje kar groza. Oglejmo oi le naše sosede brate, druge okoličane. Povsod so ' si osnovali pevska društva; kako lepo vspevata j tamkaj narodna stvar in narodna zavest. Zakaj ne tako pri nas v Rocoln ? Ali mora ^biti pri nas i drugače? Slišati ni slovenske pesmi ne v krčmi, I ne na potu in tudi ne v potoku, kjer perejo pe-j rice — pač pa se slišijo italijanske pesmi povsod, I kakor da bili bi tam kje v Kaiabriji. Ia to se j godi na slovenski zemlji l To, to so posledice one j ostudne .Cikorije", ki se je že tako močuo oko-reninila pri nas. Kjer imajo pevska društva, imajo — trdnjave in iz teh trdnjav branijo svojo zemlfo pred sovražnikom. Tadi pri nas si moramo čim . prej postaviti tako trdnjavo 1 — Skrajni čas je | za to, kajti če bomu še odločali, bilo bi morda le prepozno. Pri nas bi mogli dobiti veliko pevcev ln dobrih glasov Imamo ljudi todi, ki bi »e I»hko poprijeli te ideje ter jo uresničili. Da bode stvar vspevala dobro, s?m prepičan popolnoma. Po mojem menenju bilo bi najboljše in najprimerniše, da bi društvo, če se ustanovi, kar se nadejam prav gotovo, imelo svoj s^dež „pri lovcu14 v tamošnji novi krčmi.
Sedaj pa ponavljam še enkrat: Dragi Ro-eolčani I opritaite se te idej« kar mogoče hitro Ustanovimo si i mi trdnjavo 1 Pridružimo se tudi mi armadi okoličauski t Kajti 1« potem, ko nas je mnogo in smo vsi jedoega mišljenja, smemo se nadejati boljših časov in vspehovijza zatirani narod naš. Mislite si: .Kdor ne napreduje, ta nazaduje". Kako bode lepo. ko bodo prihajali rodoljubje ii mesta in drugod obiskavati nas kadar priredimo kako veselico. Oni bo lo med nami kakor med svojimi io mi istotako. Na noge torej, rodo« ljubjel Skrbimo, da se v bodoče ne bode več govorilo o nepoznan?m, ampak o dobroznauem naiem Rocola 1	Rocolčau.
Stražarju Sili, ki je posekal steklega psa, podelita je ueat.a delegacija, kakor sm> že javili, 60 kron, in policijska oblast ga je todi primerno nagradila. Razven tega je dobil izrednim potom dovoljenje, da se sme oženiti.
Posojilno in konsumno druftlvo v Pobegih
vabi na redni občni zbor, ki bode dne 22. t. m. ob 5. uri pop. vgdružtveni krčmi v Pobegih sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 3. Poročilo o društvenem delovanju v minolem leto, 3. Morebitni nasveti.	Načelništvo.
Kaj oi goopodinje dovolijo voo? V nedeljo je prišla na zdravniško pust* jo nek* Marija Zakuriš i> Rocola bit. 66, kjer jej je zdravnik opomogel radi ran, ki jej je prevzročila njena gospodinja i tem, da jo je pretepla brez posebnsga vzroka. — Zdravnik jej je izdal na njeno prošnjo zdravniško spričevalo, da bode mogla ona laglje dokazati na sodišča to ljubeznivo ravnanje gospodinje.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohiitvo in tapecarije, n»j ne zamudijo ob-iskati »alogo
Viljelma Dalla Torre
v ulici Cordaiuoli
(bliie trga 8. Gioranni), kjer najdejo dobiček na rsem.
Via CorfclMli 2.10JE POHIŠTVO MIESE SREČO Via CordaiaaH L
ProvUaaatl trika ja povtod. solatni Jaaip Baaetto je nadlegoval in prosjačil na Corsa. Ker •i kil aadoati previden, lapasili so ga otraiarji tar so ga odveli na policijo in potem v savetiiče Tigor. Nabranih je imel pri sebi i« čei 100 f roSev.
Bslsiinica triaika. Meseca novembra min. Jata vsprejetib je bilo v bolnišnico 991 bolaikov, iistopilo jib je 817, ntarlo 91. Vseh bolaikov bilo je tamkaj koncem novembra 1050. V norišnici bilo jik je 107.
Kislih obrazov so odšli nekateri nopoanani ponoćni odjemalci, ki so hoteli priti v zalogo ma-BifaktarnegA blaga Hntnberta Mernika v nlici Naova št. 31. Dogodilo se jim je pa, da ae jim je zlomil ključ ravno tedaj, ko so hoteli odpreti vrata saloge. S tem se jim je izjalovila njihova mnago-obetajoča ekspedicija. Je že tako oa sveta, da ne »rata* vsaka!
NajnoveJAe vesti.
Idrije 17. Tukajšnji zaupniki narodne stranke so dane9 soglasno sklenili, <la popolnem soglašajo stališčem objavljenim v soboto od poslanca Ma-jarona, kateremu naročajo, delati aa jednotno postopanje /seh slovenskih poslance r deželnozbrskih v narodno političnih vprašanjih.
Dunaj 16. Njegovo Veličanstvo cesar je vsprejel dnut-s kralja Milana v posebni avdijeneiji.
Mariellle 17. Danes je bil tu antisemitski shod, jnei katerim je bilo pojavov proti pisatelju Zola in proti /i dum. Zborovalci so vsklikali „živela vojska !"
Pariz 16 Na trgu Veudome je bila danes importu* ovacija vojnemu ministra. Med dnevom je bilo pu ulicah več pojavov proti Zoll in Židom. Pobili so tudi mnogo oken.
Havana 16. Mir traja nadalje. Vodja ustašev Cepero se je udal. Delgado se hotel tudi udati, toda jedon del njegovih ljudi j se je uprl temu. Prišlo je do spopadov z vojaki, v katerem je bil Delgado obit.
Trgovinska bnojnvh« in « i««i,
i. .mta*.'i*ta. P*«niPft /.»j«»on 9.48 9'6() Pleniš« ?a ■pomlad 1*«8 11.94 do 11.95 Ovea za spomlad 0.84—6.88 tli a« spomlad 8.70. 8.71 Korata maj-jnni 18»?. 6.30 6.81 DOTi* od 78 kil. f. 18 05—13.15 *>4 TU kilo 18 20 18 25 od 80 kil f. 18.30-18-85., od «|. kil. f. 18.80
I8-8B, 0(i S a kil. for.	—iofttr.r,) 6-80
prof t, 615- 6 45
Plenica: ponudbe in povpraievaqje jako alabe. — Prodaja 10000 m. st. Treme : lepo.
9avr». hti7« 8ftiifco» goori «»nrn«-^ /a dec. 87.75 a« april 88.26
. • dauroe «oml	c» mesec mare 31,26
na maj 81 75 /a »eptember 82.60 aa december 32.75. , JLa*> >,f<. a>: m faorMI lO.JiUlU



Mestna hranilnica ljubljanska
| obrestuj e tudi nadalj e hranilne uloge
po 4°/o
brez odbitka novega rentnega davka.
Fotografični aparati
So tovarniških cenah. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, tadion 22, telefon Rl9.
) V* V O 'n Tse potrebščine za slikarje. Bobivajo ae v U VD drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 619.
Zdravilni predmeti	SS
Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 610.
Mnfcals najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-marsclia fMrt Faizinl, Stadion 22, telefon 619.
Troplnsko žganje, gr^AllK
Stadion 22, telefon 519.
MfltttSPfflfl sadje, Mostarda, gorčično seme (senf) bo-IflUStai UU Banake slive, garantirane, kineftki Čaj I vrate. Dobiva ae v drogeriji Artura Fazztnl, Stadion 22, telefon 619.
Parfimoriia iabirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobi-rai IIIIICIIJ C, faj o se v drogeriji Artura Fazzinl,
Stadion 22, telefon 519.
Rlim PraTi Jamtgka, konjak in maraskin iz Zadra. Do-nUIII biva ae v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519.
Driavni v painrjn „ ,, v arobru Avutrijaka renta r alatu * „ * VronnJi
Kreditno akcij« London 10 Lat. . Napoleon ....
90 !'»ari< 100 l»n , :
»rj.
danei 102.30 102.30 121.76 102.70 966 — 120 05 4.63 11.7S 4640
a Mdl včeraj 102.36 102.30 121.70 102.70 356.-120.— 9,64 11.76 46.40
O
ZALOGA POHIŠTVA III OGLEDAL

<S> Rafaela Italla «£>
<3>	Via Malcanton it. I.	<£>
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <£> <3^ sprejemnice, žininic in peresiiic, ogledal in ^^zeleznik blaganj. po cenah, da se ni
konkurence. n* AAAAAAAAAAAAAA
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Dvšavba iaUanio«. (Postaja pri av. Andrej«) Od dni 1. maja 1897, ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljnbljano, na Dunaj, v Beljas. 8.30 „ v Horpelje, Rorinj, Palj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dnnfj Pulj in Rovinj. 7.80 „ r brzovlak v Pulj Divačo, Beljak na Dunaj
Lokalni vlak ob prasalkih 9.16 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.06 predp. is Ljubljane, Divače. 9.45 „ ii Polja, Rovinja. 11.15 , iz H"rpeljf Ljbljuane, Dunaja. 7.05 popol iz Palja, Rovinja, Ljubljane, Danaja. 9.45 n brzorlak Diva Palja, Rovinja, (^vaAnaa tol^inlo« (Postaja juine ieleanice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45	predp. 8.26 ,
156	i 18.50 popol.
4.40	.
6.25	;
8.06	„
B-05	„
8.46	,
»o- :
n
4.25 „ 7.50 popol
6.1-5	predp
7.80	„
8.35	n
9.25	_
m* !
10.87 ; lh26 ,
5.40 popol
8.3<f l 8.5« .
brzorlak na Dunaj, zveza i Reko. brzovlak v Nabrezino, Benetke, Rim. omuibna v Nabreiino, Videm, Benetke in Veronc poštni vlak na Dunaj, sveza a Peštu in Za^rebont omnibns v Koi.nin, omntbuB v Nabrežino, Videm, Rim.
Eostni vlak na Dun^j, zveza t Reko. rsovlak na Dunaj, sveza a Peite, Reko brzovlak v Kormin. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Riui. mešani rlak do M»ir».7,nsrhlaga.
Lokalna vlak* ob praznikih. t Gorico, Koriuin, Červinjan. t Nabreiino.
Tedenski vlak: (sreda) ekaprus v Ostende.
DOHOD:
. mešani rlak iz Murzzuschlaga, Beljaka, itu. mešani tlaV iz Milana, Vidma, Nabrano. brzorUk iz Konnina, brzovlak : Dunaja, (joštjii vlak i Ddnuja zveza t R.kp bliovlak iz Iftma, Benetk.	r
oiunibus ii Kima, Benetk, Nabrežij. poštni vlak z Dunaja, vjiuiibus is Varoue, Konnina, NabN&tie. 'orzovlfk ftlR^na', Benrtk, Vidrft&, ifab^ife« brzovlik s Dunaja zveza <z Reko.
gld. 1.55
B 6.60 h 7.60
[dor želi asa
DAR
imeti kaj koristnega in vrednostnega, naj ne zamudi prilike nakupa
in sieer:
1 amerik. budilnica v fino polirmiem oko>u iz nikla reguliram, stane suino ....'. 1 dunajska zidna ura z nihalom, bije vsake •/»
ure v lepi orehovi omarici.......
1 dunajska zidna z godbo vHako uro igraje . , 1 žepna um za gospode, reniontoir anker, nikel
z rezlanem okrovom.........
1 žepna ura ziatem Koskopf z znamko Eklipo .
1 „ „ RoHkopf Patent.......
1 n „ Remontoir 2 pokrova, srebrna, 10 ka-menov, delo prve vrste .... 1 „ h za dame, 2 pok., srebrna 10 kamenov lun n 14 kurutov zlata . . . 1 srebrna verižica za dame, tri vrstna z lepinj privezkom ...,.,.. ... 1 srebrna verižica za gospode, lep uzorec, U*žka
Vse ar« bo natanfno regulirane, srebrne in zlato ure in verižice od c. kr. urada puncirane.
lluatrovan cenik se pošilja gratis in franko. Nobeden nuj no opusti to ugodne prilike, dokler so v zalogi gori navedene ure in verižice.
Dobiva so od eksportne hiše za ure na debelo
Jakob Wanderer — Krakovo, Stradom §tev. I.
1.86 3.40 5.75
6.20 4.90 11 75
1.50 1.85

U'-t 'i-
Zdravljenje krvi
Čaj „T I a • ie r n I cvet" (Mllleflorl)
Cisti kri tor je izvreloo uredsitvo proti onim »lučajem, či* peče v ielodi-u, kuko> proti slabomu prnbavljfuiju in homoroidntn. .Tod«»n omot aa ozdravljanje, stoji :>0 nč, tor so dobiva v odlikovani lekarni
PRHX«ARER „h dus Mori" Trst, veliki trg.

ViaS.Catterina št.5
ik & Karola Aite Via S. Catterina šL2
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tole me jamči. Popravljenja v tej stroki izvrSnjejo ae točno in natanjčno. Prodaja pripadkov. — Lastna peč za nikiliranje.
r>«>4>4>4>4>4X>4>4>4>4P*m
X Hotel Volploh X
j,pri črnemorlu'(AquUanera)Z
T R ■ T
Via 8. Spiridioue, Corao, TU 8. Nieolk,
najbolj v arediiču
V A
V
v\ popolnoma tim novo opravljen.
^ KOPEL JI, VOZ K VSEM VLAKOM.;
V	v pritličju .Restavracija Pilaeo**
t\	od F. Volpicka.
>4><><><><><><X>4><><><
Sloveča vina iz Visa
t zalogi vin f ja S. Lazzaro št. 4.
Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ fino „ 36 „
belo sladko „ 40 „
Kakor tudi najfinejša s desertna vina.
Prosto na dom od 5 i i t. naprej. Peter Benuui iz Visa.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIR AS
ulica Ctisermit št. 9 priporoča ho za napravo uniform in civilnih oblek. Poatreibaii poltena.
Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovar-niikih cenah.

Zaloga pohištva
tvrdke A l e s san dr o Le v i 31 i n * i Trat, Via Rlborgo, 21 In Piazza Veochla št. V
Zaloga pohištvu in tapet&rij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledul in vsakovrstnih slik. — Na aahtevanje iluatrovan cenik zastonj in franko. Naročen? blago stavlja se paruik, ali na železniško postujo, ne da bi za to računil stroške.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznašaiec li*ta „Eilinoai* k ie zajedno URAR priporoča ae toplo p. n. občinstvu za popi-h vijanje vsakovrstnih ur. IMani Friderik Golja, vratar IliSe st. S vm iSuhuno
LuaiaiR keiHontij asu „KAinoni f?.davatelj in ooprtvovrii iredoik Krnit Godnik. — 'Ti«*^irim r»o!eiic v Trat u