a nć. p«tek XI. febvumja 1898 18 številka. zvefcer da« 10. fefcravarja 1898.) Tečaj „bdihoit- p« trikrat Mm t ftastU l»-4awjik 06 tavklh, &«e»eSKfifa U icbnftfth. Zjntranjt lsdanj« It- (.a.j* vb h. ni. sjutrai, veAerao p« ob 7. «rt »it»r, — Obojno isdaajt ataaa i Kietu . t. 1.—, Iitn avatrtja f. 1.10 u trt BMM... 3.- , , . 4.M M pel lata • . * »M l«u 13. ,18.- •»ritahu J« plafttvat) aapra| H aaraiba prikteaa iinMai M aprava aa •ilra. Paaaarifa« iterilka at dobivaj* ▼ pro-v 1r$tu p M a»4. EDINOST Inn T rtu p* 4 ■▼) Oflaai M raAaao p« taril« t potit«; m aaalor« t dabaliat Arkaart «a j froator, kolikor obiof* aavad&.K »r» ..v oaUna, oaiartaio« ia java* labrala, J • aaAi o^.Usi itd. aa raAn>>»j" po pnfo4 • Tai lopni aaj a« poiiljajo *radaiattu oliea Caaoraa it. 18. Taako ptaaaa a« t biti frankorano, kar nafraakoraaa aa a aprojamaja, Bokopiai ta a« Traftaje, Warr.(««ino, r«kl«a»rljo in i>e je obotavljal, da bi šel 1 dalje. v nas alehersi narodni pojav in gasiti v blato sadnjo mrvico narodnega prava našega! Gnasiti se nam morajo ljudje, ki ae na jedni atrani bahati j o ae svojim liberslaim mišljenjem, ns drugi atraai pa zagovarjajo brutalni in aredojevetki naaor, da se Noitalijan aora odreči svojemu prsvn, ako aaa besedica italijanski I Ali bi krišal „Piccolo", ako bi ilrem sveta, kamor-koli zakajaje Italijani jemat domačinom kruh is-pred ust, sahtevali od Italijanov, naj se odpovedo svojemu narodnemu prava, svojemu bitstvu t Ali sko bi a. pr. na sodiššu v Ajdovščini sahtevali od Italijana, ki sna par besed slovenski, da mora govoriti v tem poslednjem jezika! Klasičea je i'rek .Piccolov*, da nikakor noče kratiti različnim narodnostim pravice, da saejo govoriti v jesiku, toda le v njih domači kiši, nikar pa aa na tej tržaški zemlji! 1 Ali ste ga čuli, kako milostea je: na Krasu smemo vendsr govoriti slovenski f Proslavljen bodi „Piccolo" na to« liki milosti t Ali na sodišča v Trstu ne — .in esss no-atra!" — V prvo aaj ve trebilo, da deželno sodišče ni astvarjeao le sa .tržaško hišo", ampak sa pokrajiao, ki jo po večiai slovsnska! V drugo pa je vcasa nostra" tudi naša slovenska hiša, v kateri bivamo kakor avUhtonni prebivalci! Nikdar in nikoli se ne odrečemo pravicam, ki nsm pristoje v tej hiši!! Ako meni „Piccolo", da sme vefiiaa v tej „tržaiki hiti* poljubno tlačiti manjšino in jej odrekati vsako pravo, cel6 varatvo prava na sodišča, tedaj se oa, takav liberalec, poteza le za brutalna nazore iz minolik mračnih dob. Ia dani duh časa že davao dovel sd absurdna take nazore, pa jih hočemo dovesti ai avstrijski Slovani, oprti na naraščajočo silo svojo, ia to temeljito!! To naj si sspomnijo italijanska gospods, in nsj si zapomnijo, da stranka, ki se poslušaje takih sredstev, kakorlnih se poslužajejo oni sedsj doli v Polju, oteplje že na — zadnji postaji! I Stranka, ki ua jedni in „Čemu naj bi nas streljal ?* je odvrnil oče. .Saj ljudi streljati je prepovedano, to je hudodelstvo. Vsekako pa... kdo va, česa vsega bi ai ne drznil ta ssgevedaež!.." .Oj, ej!" je omenil Andrejček, .naj le poškili L." .A ksj bi mu storil ti?" .Vzel bi au puško ter jo odnesel vojdu. Potoma pa bi še parkrat ustrelil is nje". Med tem se je lovec, nabijajo svojo lanče-strevke, približal sašim snsscem. Na aotvozu pri njegovi torbi je viselo psr krvavih vrabcev". .Hvaljen bodi Jezus Kristus gs ja pesdra-vil Polž, snevši si hučmo. .Dober dsa, državljani* je odvrnil strelec, privsdignivši žsaetno čspke. .Zala paška!* je vzdihail Andrejček. Gespodič si je popravil naočnike ter ja pozorno pogledal fanta. .Ali ti ie všeč?" je vprašal. „He?... AU mi nisi ti včersj podal čapko ?..." .Seveda jaz, toda včeraj ste jezdsrili gospod aa konju ia bres puške". „Torej sem še tvoj dolžaik !* je ssklieal go-spodič, posegnivši v žep po denarnico. „Ta iaašl" ja rekel ter mn dal sreberno Itirdesetie«. ,A to je tvoj oče 1.. ta, ki te je kotel včeraj premlatiti s biten I. .* Kaat se au je priklonil do il!. (Pride še). isti gredici priliva modernim nazorom, a zajedno rele za drage palico nasilstva iz mračue minulosti — taka stranka ni vredna da živi. In kakor le sivari na svetu vrše p« večnih zakonih in po vočai logiki, tako je gotove, da ta stranka ne aide zasluženi asodi, in da legne prej ali slej v grob svoje moralne dekadenee I Deželni zbor istrski. V. seja dne 3. /ebruvarja 1898. Navzoči v*: hrvatiti in slov neki jioslanci, od Italijanov atd laaujkali dr. Venier aj dr. Bar-toli. Ta poslednji je bil baje bolau, v&led česar se je odloi^a za pozneje razprava o njegove« predloga za proglašenje italijanščine jedinim raspravnim jez'kum. Poal. K o m p a r e in tovarili so stavili interpelacijo do c. kr. vlade radi dopisovanja okr. glavarstva v Kopru do podrejenih slovenskih obilo. Te interpelacijo smo že priobčili v tem lista. Že v IV. seji je govoril zastopnik in člen deželnega odbora in ces. kr. deželnega šolskega iveta proti c. kr. deželnemu šohkemu sveta. V tej seji pa je prečital napisano poročilo o tej stvari. To poročilo se natisne in razdeli med poslance. Bode že prilika, da bedetno govorili ia pisali o tem. V imena dež. odbora je prečital 9 a m k i n i poročilo o vsem, kar se je storile do sedaj za gradnjo železnica Trst-Poreč. Pisalo se je, potovalo na Dunaj, govorilo z raznimi ministri in miniateri-jalnimi svetniki, a vspek vsega delevanja dosedanjega je ta, da se ni ni kakih vspehov. To poročilo se natisne, a izrečeno je bilo finaačnema od- I seka v preufieaje in poročanj«. Čitanje tega poročila je trajalo pet uetrt tre, take, da so se jeli dolgočasiti nekateri poslušalci na doljnji galeriji. Odbornik dr. Cleva je prečital poročilo, v katerem se naglaša potreba preureditve stavbe« ! nega urada. Tudi to poročilo ss natisne in se bodo potem razpravljalo o njem. Odbornik T o m m a s i je prečital poročilo deželnega odboia o tem, kako n»j se proslavi 60-letnica vladanja Njeg. Veličanstva. Po tem poročila naj bi dežela netauevila zaklad od 85.000 gl., is katerega naj bi se — kakimi 800 g/, vsaka ; — podpirale občinske blagajne ali posojilnice, kadar ae imajo ustrojiti! Iz tega za lada naj bi oe tudi podpirali zavotiiča za siromašne dolavee ia otroška vzgsjevališča. Odoornik dr. Cleva je čital poročile sa proglašenje Lovrana zdraviliščem. Dotičai načrt m je Že poprej razdelil med poslaeee. Odbornik dr. Chersicb, oni, ki; je poznanim naiinom postal dež. odberaik, je čital poročilo deželnega odbora, idole sa tem, da bi se mestna občina Pazinska razdelila na 4 občine. Za sedaj naglašamo iz poročila, da se je žetil enkrat ustvaril ta načrt zakona ter predložil Njegovemu Veličaastvu v potrjenje, sli da se je ta načrt vrnil nepotrjen. Vzlic tema je deželni odbor ukrenil vse mogeče priprave, da se razdeljenje izvrši. Dopisoval je o tem z n^mestaištvom in minister-stvom. Po glasovih iz namestaištva je nade sedaj, da se peareei stvar, da ni bi se v ta aamen morala deliti tudi davčna obćiaa Pazin. To poroiile zadošča v oza*čeuje postopanja toliko na deželnem odboru, kolikor na c. kr. namestništ*u Uprava občino je v redn, kakor nikdar še do sedaj. Opromna večina aarods, da ne rečemo, vse — izvzeihii ono p-čSice, ki bi hoteli, da je Istra italijanska — jc zadovoljno z upravo, in nikomur ne prihaja niti na misel, da bi se delila občina. O tem s« ui vpraialo niti prebivalstva ^iti njegovega zastopstva, da-li j« ali ni za deljenje. A deželni odbor in c. kr. aamestništvo delata za razdeljenje. GospOda tratijo čaa za taka vprašanja, dočim nimajo časa, da bi opravili nujnejib, potrebnih in koristnih stvarij. Odbornik dr. C 1 e v a Je prečital poročilo deželnega odbora, katerim predlaga le ta/ da bi občiaa Pomjaaska razdelila a ad v e občini: jedno se sedežem v Pemjanu, drugo a sedežem v Marezigah. Tudi o tem se bode razpravljalo. Povdarjamo le to, da omenja peročilo, da sta ss za razdelitev izrekla upravni odbor in kr- okrajno glavarstvo v Kopru. Torej, ta se je vprašalo tudi občinsko eblaet, in sieor imsaevano ' od c. kr. namestBlitva in deželuega odbora, ter okrajno oblatit. GHede Pazina pa niso vprašali ni občinske ai okrajne oblasti. Živela nepristranost latinske gospode! To seje od 3. lebruvarja se sme imenovati sejo čiUnja. Trajala je skoro tri are, i u veči del tega časa so porabili za to, da se deželai odborniki, jeden za dragim, čitali poročila. Le posleaeo dr. Trinajstić se je dvignil dvakrat, da stavi formalen predlog. Prvikrat po poročilu o želrziiei Trst-Poreč. Dr. Gambim je priporočal, da se je izroči fiaanč-ueuiu odseku. Dr. Trinajstih pa je predlagal, naj se poročilo vrne deželueau odboru, da |e isti popolni, soseon« o žirom na prošnje nekih občin, da se ed Motovuna napravi postranska železniška proga do Pazina. čim je ostal dr. Trinajstić in prosil za besede, savriščala je že gornja galerija, ki je zahtevala, naj govori italijanski. Predsednik je opominjal občinstvo, ali zastonj; grosii je, da dž izprazniti galerijo — tudi zastonj; zaakazal je, naj se iz-prazai gornja galerija — istotako zastonj. Občinstvo ne le da je ostalo na galeriji, ampak je še obsipalo hrvatske in slovenske poslance vsakoja-kimi psovkami. Predsednik je pretrgal sejo, vzel klobak, ter rekel, da hoče braniti svobodo govora poslancev. Ko se je občinstvo napsovalo, jelo je po malo posedati ia polegati, tako, da je bilo vi* deti le oekaj ženskih ia otroških glav. Predsednik se je vrnil v dvorano po kakih 10 miootah. Vračajo se ia obrnjen proti gsleriji, js siknil: P—st 1 Otvorivši sejo je velel dra. Trinajstima, naj govori, toda le formelno. Čim je Trinajstić začel govoriti, navstal ie na gornji galeriji — katera naj bi bila izpraznjena — in tndi na doljnji galeriji — strašen kašelj. Predsednik je rekel na to proti doljnji galeriji : „Abianno na po di pasiema* t — imejte malo petrpljeoja I, vendar je dodal, da bode moral dati izprazniti tadi doljnjo galerijo. Občinstvo na tej galeriji je kašljalo na dalje, a je potem vendar odšlo, tako, da je dr. Trinajstić mogel staviti svoj predlog. Izročil ga je pismeno. Predsednik je izjavil na te, da, ker ai nobenega drnzega predloga poleg onega dra. Qambioija, da daje ta poslednji predlog aa glasovanje. Torej predlog dra. Trinajstida je predsednik popolnoma presrl, kakor da ni bil stavljen (Pride ie.) Polltiike vesti. T TRSTU, dne 10, febravaija 1998. Deželni zbor Istrski je imel včeraj svojo Vin. sejo, v kateri so razpravljali e stavbenem reda mesta Polj. Poslaoci manjšine oise postavili aikacega posebnega predloga in so glasovali za načrt v njega celoti. S tem ao pokazali najjasneje, da si žele mirnih razprav. Kako pa postopa večina, ko gre sa predmete, o katerih so dolžni poslanci manjšine, da rečejo avojo, to je pokazala včerajšnja seja. Škandalozni prizori, katerim je deželni zbor Istrski pozoriiče od II. seje sem, prekoračajo že vse meje dostojnosti, parlamentar-nosti in aljadnosti v obče. Čim je aital poslanec M a n d i i, da bi govoril proti razdelitvi krajne občine Pomjan, sta že začela žvižganje in krik na gornji galeriji. Ko je posvarilo predsednikovo ostalo brezvspešao, naložil je, naj se izprazni gelerija, tako, da je predsednik, ki je bil pretrgal sejo in zbežal iz dvoraae dvakrat prišel na vrata, ter je kričal na ves glas proti občinstvo na gornji galeriji, naj se odstrani. Galerija je zapela poznano pesem, vendar pa ni še žalila, kakor dragskrati, ampak se je poskrila. Ko se je seja odprla zopet in je začel Mandid govoriti, pretrgala je sejo delnja galerija petkrat zaporedoma. V kolikor ai sama zmegla, prišli so ji na pomoč poslanci Bartoli, Tommasi, Veoier, Ghersa, Costantini, Bennati itd. Le-tem nositeljem laške kalture ni bilo desti, da so kričali, ampak razbijali so tudi po klopeh ia vratih. Tndi novinarji na doljnji galeriji so bučaii in posegali governiku v besedo. Predsednik je zagrozil, da d& izprazniti tudi dolnjo galerijo, ali vendar ni storil tega, da-ai se je ista ponašala jako nedostojno. Značilno je, da je Nicola Venier hotel po sili sredi govora, naj se glasaje e njegovem predloga, da se MandiČu vzame beseda, da je predsednik ketel dati glasovati tudi o tem, ali je vendar odnehal, ko so mu členi manjine pakazali pravilnik. Kasneje je Gambini ponovno pretrgal razprave, trde, da je pred vratmi zborniee (n zajedno arada c. k. okr. glavaratvn) polic, komisar, oziroma tajni redar. N. Venier je zahteval, da se seja zakljnči radi tega, ali predsednik ni botel dati na glasovanje njegovega predloga. Ko je začel govoriti posl. K o z u 1 i d o prošnji občine BaAke za podporo za urejeuje tamošnjega potoka, uastal je tolik krik, bučanj* in žvižganje, da je predsednik smatra) za potrebno, pretrgati seje, in to z mjivno motivacijo, di s« goruja galerija, katero ie d 1 izprazniti tudi tiru povoden, le pomrlo odlaljuje. K položaju Nekateri listi hotč ž" vedeti, kako bode sestavljeno prihodnje predseduistvo zbornice poslaucev. Prelsednikom je določen bi vli finančni minister Bilinski, prvim podpredsednikom grof Attems in drugim podpredsednikom Čeh Kaizl. Po takem bi > zginilo popolnoma dosedanje pred-sedništvo, pri-čenfer bi'bilo frovddritl, da nemška katoliška ljudska straaka sploh ne hode zastopana v predseduištru. Deželni zbor GUliiki se aakljači dne 17. L m., in do tega dne do vrle vsi deželni zbori svoja delo. Izjemo napravi jedino deželni zboi Češki, ki bode zboroval jše dalje. Ako se potrdi ta vest* potem je kazalo to, da je baron Gautsch v tem slučaju poiteval žejje „Čehov in veleposestn kov. Deželni zbor Galiftklje vsprejel resolucijo, s katero se poživlja vlada, da naj dobave za voj-sko odslej izroča malim industrijalcem v veči meri nego se je godilo to do sedaj. Deželni zbor Predaliki, da-si klerikalen, je storil včeraj liberalen in hvalevreden sklep? sklenil je znižati volilni cenzas za deželni zbor od 5 gld. na 4 gld. To je značilno, ako pomislimo, koliko bojev so izzivali vsikdar takozvani liberalci, ako je šlo kje za razširjenje voMnega prava! V državnem zbora NemSkem je b 1» včeraj razprava o proračuna ministarstva za vnanje stvari. Osirom na dogodke na Vatoko, oz'rorna o za sedenja pristanišča Kiao-Cian po nemškem brodoVja, je rekel državni tajnik Bttlow, da je to sad zdrelot dobro premišljene politike, kajti Nemčija da j« nujno potrebovala jednih vrat do Kitajskega ozemlja. O Krečanskem vprašanja je rekel, da Nemčiji i ni namen, da bi izzivala spore, jedina nje skrb | da je ts, da Kreta ne postane ognjišče splošnioa j neredom. Ako bi Turčija pritrdila kandidaturi princ« i Jurija Grškega za mesto generalnega guveroeija, ] bi tadi Nemčija ne imela ničesar prigovarjati. Če pa ; nastanejo uHgoglanja, se Nemčija imutku«. Ver . noče priti v naspro tj e z Rusijo, s ka-; tero jo vežejo stare tradicije. Različne veati. Sprava na Kraajskam. Klub poslancev naroda« I stranke je odgovoril kluba, poslancev katol fiko-! narodne stranke glede spravnih poskusov, da j« j zadovoljen s tem, d« se pogajanja nadaljujejo ; ustmeno, ter je predlagal v ta nam*n skapen rat-I govor poslancev obeh slovenskih klubov. .Slovenec* upa, da is ti dogovori skoro dovrše in agodno. Ozirom na zahtevo Mio, da bi nam kompetentni krogi vendar enkrat natočili Čistega vina, , da-li imata še, in v koliko, .Mattino* in .Sera" pravico gerirati se kakor polofieijozna liata, opaž« , zadnji »Pensiero Slavo": »Mi se pridružujemo i vprašanju .Edinosti". Pričakujoči kategoričnega j odgovora na to vprašanje — odgovora, ki se kaže : absolutno potrebnega v tem slučaju ž« radi tega, da ne bode n*> polnoma označila vrednost „Amieovo" in pokazala, kako malo potreben ja na sfata. Iz tega slučaja pa se vidi zopet, kam dovaja politična strast, ki as je odpovedala nadzorstvu treznega razama In ki v svoji slepoti,ne pozna ne pravice ne krščanske dolžnosti. No, lahko bi se reklo, da je dr. Trinajstid kakor Slovan skrajno pestavil na poskušnje tako večino deželnega zbora poljskega kakor tržaške „A micovce" in da jO deloma triu afo v al nad obesut le takoj o stavljenju svojega predloga, to ae je asjbolj videlo iz odgovora Nikole Vennierjs. Trža Iki „katoliki" pa imsjo sedsj najboljšo priliko poboljšati se in obrniti od pota blamaže in zadreg a* prave.poi, kakoršao jim kaže njihov poklic: aa pot narodna sprsve in prave krščanske pra-losti I Kako In ob katari url sa dostavljajo poslan-vabila v sojo?! Mična dogodbica se je pripetila gospodu poslancu Ivsnu Goriupu s Opčin. Znano je, kako prezirajo na tržaškem msgistrato vso, kar je sloveubkega. Naj zadaj i cluga magistratov sme si dovoliti vse in ako je to še tako nesramno ia nevpodobno, samo da izsiva in da je proti Slovencu, ker ve, da ga ne pokara nikdo, marveč ma je gotova še pohvala sa to. Naši poslanci dobivajo navadno vabila k ao-jam le nekaj ur popred posebno v zadnjem času ja tako. Nekega dno se je imela vršiti seja ob 11. uri zjutraj. O tem ni vedel g. poslanec Iv. Goriap preidšega dne še prav nič. Po opravilih bil je aadr an tega dne in ni ga bilo dama. Doma sti bili le njegova gospa in slažkinja, ki sti že spali. Bližnla se je p o 1 u n o Č. Kar uajedenkrat *ti začuli močno ti kanjo ns vrata ja ropotati je. Ni čada, da sti si prestrašili vsled takega ropota in tske pozno v noč — okolo polsnofii! Kaj se je pripetile ? Kaj mora poroenjau to 3 Služkinja je stopila k oknu in je videla dva moša pred durmi. Vprašala jih je takoj, kdo da sta ia kaj hočeta ob tej uri. Odgovor se je glasil: Bmi sme magistratov« straže ter smo doneali tu jedne karto za Goriupa, katero mu moramo dostaviti še nocoj". Gospa Goriup, ki je m«d ti; m časom tudi ustala iz postelje, jima je naznanila, da njenega soproga ni doma. Mola ata odgovorila, da naj ona podpiše dostavnieo. Kako pa to storiti ? Kdo pojde ob tuj uri odpirat vrata in se opravljat ? Kaj je storila: vzela je Spage, spustila isto skozi okno ia moža sta privezala na špago dokument in dostavnieo. Gospa jo potegnila to k sebi, odvezala oboje, potem podpisala dostavnico ter jo po isti poti vrnila podpisano m igistrataima stražarjema. Kaj je bilo to tako siljenega ? Bilo je vabilo v sejo nastopnega dne ob 11. uri sjntraj. Kdo bode še tajil, da ni originalan tak način dostavljanja ? Če ž« ravnajo tako z jednim poalau-ceii:, kako mora biti še-le s priprostimi kmeti! To ei miali lahko vsakdo. To je že »krajno. Tržaško društvo »Mfinnergesangverein* je menda lo pevsko iu zabavno društvo. Tem bolj stao se začudili, ko nam je došel v roko prepis usta- novnega pi»ma društva .Siidraark" v Gradcu — ki je vendar »politiško" v najnevarnejšo) zmialu besede —, iz katerega pisma smo raz vi deli, da je tudi »Kagolklub" .M&nnerg»aangveraina" ustauov-nik ,SQ1ma>ke". Ustanovno pismo završuje vzklikom „Hail!" ia noai ime tudi jednega e. k. uradnika. Nikakor nočemo denuncirati nikogar iu tudi ne želimo nikakih odrodeb, ampak zabeležili smo to le v svarilo nafta ljudem, da bodo videli, kako intfnaivp* je nemška propaganda ia kako širi svoj* veje na vse stran1. Kdor se hoče izogniti nevamn«ti, m-»ra vedeti zanjo! Ženski podružnici v Trstu je darovala gospa Katinka Kenda 10 kron se željo, da bi Bog blagoslovil podružnično delo v Drid slovenskih otrok. Gospod Jogi p Lszaf I* Vtfpga sela je poslal 10 kron, dar prijatelja F. J. Bog daj posnemovalcev I •Sokolova" maskarada. Od mnogik strani nam prihajajo poročila, da je na letošnji maskaradi pričakovati mnogokatarega iznenađenja. Sosebno nam malene od pevsodi javljaj« svojo ssdovoljuoat, da bode maakarada v soboto in ne v nedelje. Odbor „SokoU" si prizadeva na vsa načina, da bode tadi letošnja maskarada značila kulmiaaeijo pred-pustne sezone tržašKih Slovencev. Laže se prodajajo v pisarni staroste dra. G. Gregorina. V olajšanje odboru bi bilo želeti, da bi ae lože jele kupovati takoj. Slovanaka Čitalnica bode imela svoj zadnji plesni venček prib. soboto zvečer ob 9 in pol uri, na katerega uljudno vabi vse ljubitelje elegantnega plesa. Plesni odsek »Delalskega podp. društva" vabi na plesni venček s koti!onom, katerega priredi v soboto dne,12. februvarja 1898. v dvorani M»lly ulica Torrente 16. Ztčetek ob 8 uri in pol zvečer. Ustopnma : za gospode 60 nvč., za gospice 80 nvč. Vabilo'na Vodnikovo vooalico a koncertom in plesom „Narodne Čitalnice" v Postojni v sobote dne 19. svečana 1898 v hotelu „pri kroni". Začetek ob pol 8. zvečer. Čleoi se ustopnine prosti, nečleni plašaio S kroni. Slovenski klub na Dunaju vabi na žabami večer, ki bodo v ^buto lg. f«br., t.J. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hdtela ,zur gold. Entje", I. Riemerpasse 4. (1. nadstropje). Na dnevi^ redu so važni, predlogi. — Razun slovenskega petja je pričakovati posebnega umeteljnega užitka, ker jo g. Kaiol Jeraj, tnkaj dobro znani umetnik na gasli, za ta večer igrati obljubil. Upati je torej, da se naši sodežslaai mnogoštevilno udeleže tega prijetnega večera, tem boij, ker 86 je posrečilo dobiti za to jukc primerno, prostorno in elegantno dvorano. Ob sedmih zvečer bode odborov« seja podpornega društva za slovenske viaokošolce. •- Zahvala in proinja. r odpisana udova po pokojnem Gregorju Lazarju, umrlem dne 6,, t, m., po bolezni, ki je trajala 13 mesecev, izrekam, tem potom slavnemu „DelaHkemu podpornemu društvu*, ki je ves ta čas podpiralo rotno drniin društvenemu zdravniku, g. dr. Mii.-tii.isu,. k je, toli I^po ravnal s pokojnikom, gg. S^ra^co, Fondn, Zl bnu, Vidmarjn, Povhu in Tomažiču, ki »o med svojimi tovariši nabrali svoto ol gM. 90-81, in častitemu gospodu kapelanu M*c«rou, ki je dodal tej svoti še 1 krono, ko je sprevel truplo pok«jnkovo k večnemu počitku, — katera avota teši mene in mojo družino, obstoječo iz treh malih otrok, v ne-popisljivi bedi — najtoplrjo zahvalo, ter si usojara prositi častite tovariše pokojnikove še nadaljne pomoči, u*erje« »r »ršila pridierouu auao. Za ao govorili Bar tul , Tumasi, Bnbba, proti Trinajsti d, La-j? 1 n j a i n 8 p i n č i d. Tudi vladai zastapaik je protestiral prati predlogu Prihodnja seja v soboto Pariz 10 (Raspravs proti Zoli.) Splošno se s < ii. d* je po včerajinjih izpovedbah generalov otvar pristašev Dreyfma prop*U. Krivda Drejfasa s-*.4tr« H« dnkazABo. Carigrad 10. Ru-ki vojaiki atasč IWknv se jH povrnil is Sredca, kj-r je podpisal definitivni d »govor s vojnim ministrom Bolgarske radi bol-garsk h časnikov, ki žive na Ruskem. Mfashington 10. Potrjuje se vest, da so pred sodnika republik« Guntemala umoril'. P.dprede*!-uik Cabresa je p-eviel predsedsištvo. V deželi je mir. Podpisani odbor Sežanske Čitalnice vsoja si izreči najsrčnejšo zahvalo vsem p. t. gospodom in go^podičinam sodelovalcem in sodel<«valkam na veselici, prirejeni dne 1. t. m., sosebno go*podiči> nam : M. in J. Delenovi, E. ia M Ličeno>1, go spodu Fr. Steleta, diletantom in pevcem. V Sežaoi, 5. februvarja 1898. Odbor. Tvtfovlnoke bnojuvke In v ml. HailatfelU. PAenic« ujesen 9 36 9 38 Pianirm -» ■pomlad lSfle 19.09 do 19.03 Oves za spoalad « 41—0 43 Rl ve ipoalad8.68. 8.70 1 79 nr?. Umi«} . <• mesec mar« 29.95 t* maj 29.76 ae oeptembrr 80.50 sa d-cember 31.—. , O^najekn ^ovenlO. fobruvmvjai B vieraj danoe Hriavni ^Oiff T pApirjt 102 66 109.40 „ , t troir. . i02.40 109.40 Av.itrijsku rentu, t - . 191 35 V 109 80 Kreditne »koije Lonjnn 10 1.». , 5ap->l»of». 9.68 9.63 30 mnrk 11.76 11.76 ' . . . 45.26 46.95 0. 8. SV. Razpis učiteljskih služeb. V tem šolskem okraju razpisujejo se sledeče službe : 1. Učitelja-voditelja jednorazrednic na VA.-TOVLJiil in v VELIKEMDOLU. 2. Učiteljice na dvorazrednicah v GORJA.N* SKEM in v ZGONIKU. Navedene službe so III. plačilne vrste, dohodki teh so določeni v deželnih zakonih 10. marca 1870 in 15. oktobra 1806. Prošnje n zakonitimi svetločbami in sicer glede prosilcev iz drugih okrajev potom c. k. okrajnih Šolskih oblaatnij je ulagati v dobi 6 tednov pri podpisanem. C. kr. okrajni Šolski svet. Sežana 8. februvarja 1898. Predsednik : Dr. Lahi 199 46 102.85 363 80 864.26 120 10 190.10 Gaberln 200krat slajši, nego sladkor iz repo 100 tabUc na gld. l.SO, 960 „ „ „ 9.60, 600 „ „ „ 6.60 Cnkerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe 100 tabUe ma gld. 2.60, 960 „ „ „ 6.—, 600 H M M -? Pošilja po poStnom povzetji J.Vojteoh, ff Ako M polije denar naprej, m polije blago poitniae prosto. ZAHVALA. Čut hvaležnosti v naših potrtih srcih izreka tem potom najsrčnejše zahvalo vsem udeležencem pogreba zemskih ostankov nam nepozabnega soproga, očeta, brate in tasta Frana Nemeo. Posebno se zahvalujemo prefia9titim duhovnikom za slednje tolažbo v Času bolehanja predragega pokojnika; darovalcem vencev, slavnemu pevskemu društvu .Nabrezina" za gunljvo pesmi, slav. županstvu, c. kr. uradnikom, c. kr. orožnikom, ter c. kr. finančni straži, kakor tudi sorodnikom, prijateljem in zuamcem z Nabrežine, Prošeka, Komna, Devina, Trsta, Gorice itd. za mnogobrojno udoležbo in za dokaze srčnega sočutja, kar je bilo nam v veliko tolažbo. Najsrčnejšo zahvalo vsem 1 Bog vam povrni obilo! Nabrežina, 10 februvarja 1898. Žalujoči ostali. on! F _ ! 75.000 KRON. Srečke po 50 nč.| V priporočajo: Gluseppe BolefHo, Ales. Levi, Mandel II C., II Mercurlo Trlestlno, Ig. Keumann, M. Nigris, Enr. Schiffmann. Srečke spomenika princa Ev^ena Glavni dobitek : 75.000 KRON. -I Žrebanje jutri zvečer 8. Emmmmm*mmtk*mmmm»i en it* irebanje dee 11. febrareija t. L Roj »kil Spomnite__ družbe sv. Cirila in Metoda A. 7 & <*S> 4* (OOOOOOOOOOCOCOCCOOCOCCCCCCCCCO^COCOOI loooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooog Tiskarna Gutenberg flljalka o««, krnlj. unlvereltetne tlefcnrne „SKypie" 13 Sackstra88e — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBETNE IN CONTO-KNJIGE liitem ttPetnnt W»rkm»nn Chicegn" Bnetrlrni Mvod — KnJI^ovei&tvo. priporočajo »e ia prijaine naroibe ae zatr^ilotn primvrtiib oen in teine postrežbe. I »delovanje vsakovrstnih tiskorin kakor: 6asnlkev, rekotvorov v vsake* obsei]u, broisr, plakate« cenikov, računov, memerandov, okrožnic, papirja zallate In zavltkev z naplioei, naslovnih listkov Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Begata zaloga glavnih-, Conto-Ccrrent-knJIg, Saldl-Contl, Faktur« Debltoren, Credltoren, Cnssa-kn|lg, Strazza, Memorlale, Journalov, Prlna-oote, edpravnlh, menjičnlh iaso-zapadllh In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh po-moioih knjig, potoui raztrirnega (črtanr^ papirja. Conto-C?rrent. svilenega papirja za kopiran]«, »stav !z kavčeka za kopiranje akledlc iz olnka za kopiranje itd. Za naroibe in nadaljnja pojasnila obrniti b« je do glavnegu zastopnika Trst, Via deUe Acque 6 — ARNOLDO COEN — Trst, Vi» delle Acque 5 >OOOOOOOOOOOOOOOOOQCOOCOCOOCOOOO< lAstcik keoMtrcii ukU ,Edlawtr. i» oetirovm-m -r-imv ^r*',! Goduik. — Tiakarni* Dol t m v Irnlt^