SLOVENSKA BČELA. -- Izdana 15. maja 1S51. Spoštuj sveto obhajilo! (Legenda. ) „Ti far! ne znal prav piti,« Tak govori in vlije U sveti kelih vino, Da se črez rob razlije. In ko je leto storil, Je kelh na usta djal; Alj vse, k'so priča bili, Je grozen strah obdal! — On pije, zopet pije, In že je prazna bila Posoda, le ena kapla Je z dna se še cedila. »Tud' ti mi moraš v gerlo"-! Prešerno govori, Nazaj se nagne — pade, Zatilnik si — zlomi. — * * * Prešerni tisti vitez Je rodom Nemec bil, Mu »Weisenek" ime je, — Plačilo je dobil. » slovensko cerkev stopi, Že blo je obhajilo, Ošaben neki vitez; In ko je konec bilo Presvete božje službe, K oltarju se poda, In hoče kelh imeti; —t Duhovnik mu ga da. v Kako sim iz Ceha Nemec, in iz Nemca v Ceh postal. Vesela in žalostna prigodba iz lastnega življenja. (Popisal Jožef Elirenberger,) Leta 1826 sim bil ednajst let star. Oj! tih zlatih časov nikdar ne bom pozabil, ko sim še doma pri svojilt starejših bil. Nisem imel no- bene skerbi. S otroci sim igral, po drevju plezal, po potokih ribe lovil in druge norčije vganjal, kakor je že pri kmetovskih fantalinih navada. Kjerkoli sim le mogel, sim druge dražil, tako da so se pošteni ljudje mnogokrat zavolj tega pri mojih starejših pritoževali. Pa zmiraj so moja dobra mati šibo odverniti znali. »Ne jezi se atej" so djali »saj midva tudi nisva pridncjša bila, in kaj je od fanta pričakovati, ako se šaliti ne zna? —« Tako so mati očetovo jezo odvračevali. Večidel so me oče le malo pokregali, do šibe je le malokdaj prišlo. — Posebno rad sim v šolo hodil, pa ne zavolj uka, ampak zavolj tega, ker je tam zlo kratkočasno bilo. Brati sim znal, ko bi rezal; pa tudi lepo pisati in dobro rajtati se mi ni vstavljalo. Katekizem sim na pamet znal. Na vsako vprašanje sim se dobro odrezal, tako da mi v šoli nobeden ni bil kos. Zato me je pa tudi šolski pomočnik posebno rad imel. Marsiktero norčijo mi je doprinesel, pa večidel le zavolj tega, ker so mu moja mamica včasih kaj sira alj kak kos platna na spodnje hlače, včasi pa še kako dvajsetico na polič piva (ola) v pest slisnuli. Tudi starega učitelja nisim se bal, ako-ravno je ga le malokdaj v šoli viditi bilo in s« na šale ni zastopil. Le če se je doma do dobrega razjezil, je v šolo priderl, da bi svojo jezo nad nami ohladil. Tedaj sim se pa vsakokrat pod klop skril. Zakaj predobro sim vedel, da je vsakega, ki je mu v roke prišelr nekoljko zaušnic doletelo. V cerkvi siin bil starejši ministrant in sim zmiraj kak krajcarček dobil, da sim si brunde, piščali, vudice in britvice kupili mogel. — S eno besedo: bili so to zlati časi! Pa žalibog, nič ne terpi pod soncom večno, in tako so tudi moji zlati časi kmalo minuli! Enkrat so se moji starejši zavolj mene pogovarjali. »Imava dva otroka, in saino jedno kmetijo" so djali skerldjivi oče,, — za nekoljko let bodo ju k vojšakom vzeli. Bog ve, alj bi ne bilo boljši, ko bi starejšega fanta študirat dala." — })Ja, ja to bi bilo dobro" so mati menili; »ako le to za našega fanta preveč ne bode; študirali, kakor pravijo , je težka reč, da bi si pač glave nesmešal." — Meni pa je šludi-ranje zlo dopadlo. Večkrat sim namreč učence vidil, kako so se o praznikih po vesi u gosposki suknji sprehajali in košatili; trak od ur na lajbiču sim jim že davno zavidil. Tudi to mi je dopadlo, da so jih ljudje vselej: gospod Anton! gospod Jožef! itd. nagovarjali; — tega vsega sem se tako živo spomnil, da sem s celo dušo po tej šlu-dentovskej slavi hrepenel, i v duhu sim se že: gospod Jožefa imenovati slišal. Pa joj! tega nikdar nisim pomislil, da mi bo to študiranje toliko nadlog prineslo. — Zdaj je bilo naj pervo, da sim moral u Nemce iti. »Ljubi Joža!" so mi enkrat oče djali, »mi bi radi, da bi se ti kej koristnega naučil, in enkrat do boljšega kruha, ko mi u kmetovskem stanu, priti mogel. Zatorej pojdeš na jedno leto u Nemce, da se boš nekoljko nemščine privadil, prej ko v tretji nemški klas u P - škem stopiš." Mene je to veselilo, zakaj dobro sim vedel, da do gosposke suknje in do ur le na tako vižo priti morem. Moj dobri oče so me hotli vVendoto, neko nemško ves (2 mile pota od nas) zapeljati. Prej so me še mati s posteljino in pranjem oskerbeli in komej je 14 dni minulo, sim že od starišev slovo jemal. Jaz sim se smejal in prav dobre volje bil, ko sim očetovsko hišo zapustil, in se nisitn mogel dosti načuditi, ko sim vse domače posebno po mater toljko se jokati vidil, kakor bi mi bila že poslednja ura vdarila. V mojem novem prebivališču nobeden ni češkega razumil. To je očetu zlo dopadlo; ker so menili, da se bodem tako naj hitrejši nemškega navadil. Meni pa to ni hollo v giavo. Vsled svoje narojene (naravne) zgovornosti sim zmiram govoril in prašal, — pa namesto mi odgovoriti, so se jeli vsi domači iz celega gerla hohotati. Ciin več sim govoril, bolj so se smejali. To viditi sim vmolknil in žalosten postal. Na to so vender nehali se smejati in so me jeli nagovarjali. Kakor so se prej oni meni smejali, sim jim to jaz zdaj deseterokrat poverili). Ko sim pa vidil, da se doma pogovarjati ne moreni, sim šel tam tod si tovaršev iskat, mislivši da se bodem saj s otroci pogovarjati mogel. Bilo je po zimi, po vesi veliko snega. Pa vkljub temu sim koj pred hišo dva fanta najšel in se s njima pogovarjali začel. Una dva sta me pa debelo pogledala in na vse moje vprašanje sla le pravila: „Wos »Kaj pa hočeta" sim jima rekel „s vozom, zdaj po zimi, ko je toljko snega — alj bi ne bile sani boljši Y" Alj una ste me še bolj stermo gledala, sta še en: „wos« zakričala in šla po svojem potu.—Drugi den sim moral v šolo iti. Rad i vesel sim šel v šolo, ker sim mislil, da bode saj učitel nekoljko češkega razumil — Dobro sim se spomnil, da je naš šolmojšter vselej v šoli nemško govoril, kedar je pomočnika v pričo nas grajal, i zatorej sim mislil, da mora tudi nemški učitelj že zavolj tega češko razumiti. V takih mislih stopim v šolo in pravim, (kakor je pri nas doma v navadi bilo): »Hvalen bodi Jezus Kristus." Moji prihodni sošolarji so me pa debelo pogledali in me s: biihmsches copak" pozdravili. Ni dolgo terpelo i gospod učitelj je prišel, s knjigo i s šibo pod pazduho. Ko bi trenil so otroci razgrajati prenehali. Jaz sim šel g. učitelju roko kušnit in on mi je v pervej klopi kraj pokazal. Po molitvi se je učiti jelo. Otroci so brali, šteli in pisali na tabli, ravno tako, kakor sino to v českej šoli delali. Ker nisim od tega vsega ni ene besčdice zaslopil, mi je bilo dolg čas. Iz šole smo šli dva po dva, pa le tako dolgo, dokler je učitelj za nami gledal; potlej so se vsi raz-begli, hrup je posta in sadaj se je začela prava vojska s kepami. Jaz sim to tudi prav dobro znal, pa tacaš nisim si ni ene kepice vzeli upal. In čudno, akoravno nisim čisto nič za kepanje moral, je mi vendar ena kepa za drugo u herbet ali v obličje perletela. Moji sošolarji so se mi smejali in me s »biihmsches copak« pilali. To je me bolelo. Tisti den nisiin ničesar jedel; — za to pa na večer pred, ko sim spat šel, mo-rebili pervikrat v svojem življenju serčno molil. Šele zdaj sim zapazil, zakaj so se moja mati tako jokali, ko sim slovo od njih jemal. Sila sim bil žalosten in se neprenehama jokal. Celo noč skorej nisim zaspal. Neki čas po tem je me g. učitelj v šoli poklical, da bi iz knjige bral. To je bilo pervokrat, da sim iz nemške knjige brali imel. Da bi nekega razločka med češkimi in nemškimi pismenki (čerkami) bilo, mi nikolj ni na misel prišlo, zakaj dosihmal mi nihče tega ni povedal. Jaz sim tedaj bral, kakor sim se v českej šoli naučil: g kakor j, au kakor ou, *) in sim vsako pismenko s polnimi usti izgovarjal. Komaj sim nekoljko verslic prebral, so se vsi hoholati začeli. Jaz pogledam na učitelja, on je od samega smeha ves rudeč kot tulipan postal. Ko zapazim, da se meni smejo, si mislim, da bode najbolj, s volki tuliti in se silim na smeh. Pa kaj! ustnice so se mi drugač prenaredile, in namest se smejati, sim se jokati začel. Med tem se duri odprejo in v jizbo stopijo g. katehet, katerega so g. Franca imenovali. Bili so mlad mož, visok in bistrega obraza. J\a pervi vid poznajo, kaj se godi, pregovorijo nekoljko besed, pri kterih učitelj in učenci kakor osramotjeni oči pobesijo, — in pristopijo k meni. Jaz bi se jim bil kakor nekemu svetniku k nogam vergel. Od svojih starišev sim že večkrat slišal, da vsaki mašnik nekoljko jezikov razumijo. Zatorej sim gotovo pričakoval, saj od njih ene razumljive besede zaslišali— in tačas nisim se goljufal. Zakaj prijazni gospod so me po nekoljko nemških besedah tudo češko nagovorili: »Ti moraš nič jokat—ti se bodeš naučit!« — Jaz sim jih sicer težko razumel, pa sim se vender razveselil, da sim takega dobrega varha dobil. Pa žalibog! ni nobenega veselja brez žalosti! Od tega sim se koj na poti iz šole prepričal. Ker so g. katehet otroke zavolj mene pograjali, so se sdaj fanti nad menoj maševati počeli. Nevsmiljeno so me kepati jeli, in ko sim svoj herbet komej več čulil, ine je jeden odrastlejši fant tako sunil, dam sim se na tla prekucnil. Tiutnik in nos sim si razbil in jokaje, s kervjo in s čer-nilom ves pomazan, v svoje prebivališče prišel. Doma nisiin ničesar povedal, ker sim se bal, da bi se otroci zopet nad menoj ne maševali. Tisti den tudi ničesar nisiin jedel. Celo noč nisiin očesa zatisnil. Drugi den ko v šolo pridem, so bili gospod Franc že pripravljeni. Ako ravno nisim od tega vsega ni ene besede povedal — so pač vse to na tenko *) Pazka. Poleg starega pravopisa se je v Češkim uarječju pisalo uamistj-g iu namest ou - au. vedeli. Skoraj deset otrokov je bilo tepenih. »Ako so ti zavolj majhnega posvarjenja tintnik in nos razbili, ti bodo sadaj najmanj glavo polrupi li, in kosti potolklisim vzdihovaje na prihodnost mislil in se kakor osika tresel! — Pa čudno! od vsega tega nič — vsi so me sadaj pri miru pustili. Vendar lo ni dolgo terpelo. Cez nekoljko dni sim s grozo zapazil, da mi sdaj s hujšim sovražnikom boj nastaja. Odrastlejši fantje (morebiti so bili brali listih, ki so v šoli tepeni bili), ki niso več v šolo hodili in zatorej niso se več g. Franca bali, so sadaj celo vojsko proti meni povzdignuli. Kedar so me srečali, so me pobijali, pretepali in tako s menoj ravnali, da nisiin se pred hišo stopiti upal. Enkrat so me siromaka lako stepli, da sim ko-mej v svoje prebivališče prišel. »Sadaj, sadaj je konec, — tukej mi gre za življenje!« in v misel se mi vrine: »vteci, vleči k svojim sla-rišein.« To je mi sam angelj varh svetval. Rad sim ga poslušal in vbogal. Ko je enkrat po noči mesec lepo prijetno sijal in okrog mene vse vse terdo spalo, sim se tiho oblekel, se iz hiše pokradel in pot proti domu nastopil. Nisim maral ne za sneg ne za mraz. Cez majhne dve uri sim prešel (dokončal) pot, ki je bil dveh velkih mil hoda daleč. Nisim prej počival, da sim pred očetovsko hišo stal. Doma so ravno vstajali. Šele sdaj sim se spomnil, do so mi oče ojslro prepovedali, iz Nemškega pobegnuli. Jaz sim se pa zanašal na svojo ljubo mater, ki so se še vselej za me potegnuli in stopim jokaje v jizbo. Vsi kmalo so me domači obstopili — mati niso me mogli dosti nakušati in naobjemati, — in ko sim jim svoje lerpljenje dopovedal, so se tudi moj oče, ki so se v začetku nad mojim prihodom merzeli, nekoljko posolzeli. Ko smo se dosti najokali, so mati odločno pregovorili: »Doma oslaneš, ne pojdeš več v Nemce! Zatorej nisim te izredila, da bi te nemške p — e vbi-jale! Saj tudi tvoj rajni dedček niso nemško znali, in čez trideset let so vendar župan poslali in so bili šlimani v srenji in pri uradu. Tudi ti boš brez te nemščine človek ostal!« — lil lako je ostalo. Jaz sim zopet v češko šolo hodil, in meslo staršega ministranta prevzel. In kedar sim svojim lovaršom od svoje nesreče na Nemškem pripovedoval, so me vsi s takim spoštovanjem poslušali, kakor novo odpeljani vojšaki, (novinci) starega bradatega vojšaka, ki je v francoskej vojski vojskoval. Zima, vigred in leto je preteklo — približala se je jesen in s njim tudi listi čas, v kterim so se učenci iz praznikov spet v šolo podajali. Kmalo sim se moral spet s učenci na cesto pripraviti in v tretjo nemško šolo v P-o se podati. Študirati je mi dopadlo; le pred Nemci sim respekt imel, alj v P - i niso Nemci bili — saj tam nisem nikdar nemško govoriti slišal. Pa sila sim se zmotil. Učitel je neprenehama nemško govo- ril. Le ako je koga izpsovati hotel, je češko govoril, kakor sem to tudi sam skusil. Ko je me enkrat kaj prašal in jaz njegovo prašanje nisem zastopil, se je na me razjezil: „ty osle! ty sedlsky pohunku! itd. (ti osel! ti capin! itd). Pri takih čeških razgovorih je bil navajen, po vsakem psovanji besedo »tedy« (tedaj) pristaviti; in ker je, ako je nemško govoril, neprenehama »also« rikal, sim se poleg svoje logike domislil, da nemška beseda »also« nič drugega ne pomeni ko češko »tedy.« In to je bila perva nemška beseda, katero sim s svojim lastnim preiriiš-levanjem zastopil. — Cez četertek smo dobili pensum (nalogo). Gospod professor je napovedal: »Deutsche Aufgabe.« — V češki šoli je nam uči!elj večkrat pripovedoval, da se tako pisali ima, kakor se pravilno govori. Jaz po tem pravilu ravnam in pišem:« »Dag-če"; besedo »Aufgabe« pozabim in namest »Aufgabe« napišem »Oktabe.« Kar je nam professor še dalej napovedal, sim s tim pravopisom pisal, in ker nisem vedel, kaj delati imam, sim to »dagče Oktabe« čisto prepisal in v petek v šolo prinesel. Učitelj je mojo nalogo s takim smehom pozdravil, da mi je hudo prihajalo. On je celo nalogo glasno pred bral, in da bi pravopisne pregreške še bolj razkriti mogel, je vsako besedo slabikoval, pri čem se je šola od samega smeha skoraj tresla. Potle je me vun poklical, in je mi to »dagče Oktabe« kakor neki čestni red na gomb pri lajbeči privesil. Jaz sim terpel in sim molčal, ker sim mislil, da to že lako bili mora. (Konec sledi.) Nestor, pervi ruski letopisec. ileslor, oče ruske dogodivščine je živel na koncu jednajslega in na začetku dvanajstega stoletja, in sicer kot innih v Peščerskem *) samostanu v Kievi. Gotovo jo, da so Rusi tisti čas drugim narodom zavolj svoje hrabrosti in zmag nad svojimi neprijatelji že poznani in od njih veliko spoštovani bili. Pa pri vsem tem so ruske dogodbe tujcem skoraj nepoznane ostale. Kar so namreč bizantinski, nemški i francoski zgodopisci od njih pisali, je bilo le kratko in sila nerazumljivo. *) Pečera ali peščera votlina, podzemeljska liodba. Pečerski samostan j tedaj toljko ko samostan s katakombami. Zatorej se moramo veselili, da jednega domačega letopisca poznamo. On počenja svojo dogodivščino od začelka ruskih knežovin. Ravno v tem se razlikuje od poljskih, švedskih in islandskih zgodopiscev, ki so zgodbe tisuč i še več let pred njimi smelo popisovali, akoravno so ko-mej to dobro vedeli mogli, kar se je ne davno pred njimi zgodilo. Zatorej so začetki njihovih dogodivščin menj verjetni i smešni. Takega kej pa pri Nestoru ne najdemo. Njegovej učenosti se imamo zahvalili, da je starejša ruska dogodivščina bolj verjetna i jasna ko vse povestnice ostalih narodov severnih. Njegov letopis so Rusi vselej visoko spoštovali. To s& iz tega vidi, ker nekteri cerkveni spisi od njega s hvalo govorijo i ker je življenje tega letopisca u pateriku slavnih možev pečerskega monastira kakor tudi v življenji svetnikov popisano. Življenje tega, večne slave vrednega, moža nam ni tako poznano, kakor bi želeli. Občno se misli, da se je okolo leta 1056 v Beleozerji rodil. Ko je bil 17 let star, je kakor sam piše, v samostan stopil, kjer je čez 40 let živel. On počenja svoj letopis od leta 858. Vse kar pripoveduje, popisuje po stopu (redu) let. Od 1. 879 popisuje vse obširnejši i piše tako točno in določno, da se lehko vidi, on ni samo po ustnih pripovestih pisal, ampak da se je pri spisovanji svojega letopisa tudi drugih verjetnih knjig i napisov posluževal. Zatorej pa je Nestor zavolj verjetnosti, obširnosti i slarobilosli naj pervi med vsimi drugimi slovanskimi letopisci. Poleg Lumira. *) S 1 a v j a n i. (Konec.) §. 5. Kako se je Slavjanom godilo? Ni moj namen, tukaj kako dogodivščino slavjanskega naroda spisati, na široko i na tajnko poveli, kako se je našim predstarišem od starodavnih časov noter do donašnje ure godilo. K temu je treba, debelih^ dragih knjig, globoke, izverstne učenosti, i potrebnega časa. Le po- *) Te itverrtni beletrističui Češki časopis iv.liaja v Pragu vsak teden na pot drugej poli in velja po pošti aa tri mesce i rajn. 3o kr. črez, le na debelo ho'em Slovencem praviti, kako se je našim prfdsta-rišem godilo; pa še lo ne bodein sam pravil, — naj to Slovencem o-znanujejo drugi gospodi, klerili ime slovi, kterih beseda velja. Ze gorej imenovani J. G. Herder piše sledeče: »Veliko narodov, posebno iz nemške kervi, je nad Slavjani hudo grešilo. Ze ob času Karlna Velikega so se začele tiste vojske, ki so Slavjane pollačovale. Pravi se sicer, da so te vojske le namen imele, keršansko vero razširiti, — pa očitno je, da so one le na to smerovale. kupčijo i dobiček u svojo pest dobiti. Mesto da bi se bili vojaški i junaški Franki sami učili, polje obdelovati, kupčovati i tako se živiti, so rajši sosedne pridne i delavne, poljodelstvo i kupčijo ljubeče ljudi napadali, i š njimi kakor s hlapci ravnali. Kar so Franki začeli, so Saksonci dokončali; po vsih deželah so bili Slavjani ali izlreliljeni, ali u sužnost djani; njih zemlje so pa bile med nemške škofe i nemško žlahtništvo razdelene. Njih kupčiji na Baltiškem morju so severni Nemci konec storili, njih Vineto so Danci žalostno pokončali, i kar je od njih še ostalo, je temu podobno, kar so Španijolci iz Peruanov u Ameriki naredili . . . Slavjanski narod je. skoz to nesrečen poslal, da zavolj svoje ljubezni k miru i pokoju, i zavolj svoje delavnosti nobene slalno i redno stoječe vojske na nogah deržati ni mogel, ako ravno mu serčnosti pri serditem, hudem boju nikoli ni menjkalo. Slavjanski narod je skoz to nesrečen postal, da so njegove dežele na jednej slrani tako blizo Nemcev ležale, na dru-gej strani pa od zadja vsim napadom izhodnih Talarov odperte stale. Pod njimi, ja tudi pod Mongoli so veliko krivic prenesli i preterpeli."— Safarik tole piše: »Ze od tislega časa, kadar so Huni, Goti, Avari, Franki, Madjari i drugi pridne od poljodelstva i kupčije živeče narode slavjanske napadati ter nektere od njih potlačevati začeli, že odtistihmal se Slavjani sovražijo i preganjajo u živlenju i u knjigah; serd i preganjanje prelija se iz živlenja u knjige, iz knjig pa sopet u živlenje . . . , . Kdo ni bral u dogodivščini srednjega veka, kar se je u deželah slavjan-skih Vilcev, Oboritov, Polabov, Pomeranov, Sorbov i drugih Slavjanov dogodilo? Vsakemu, kteri je občinsko dogodivščino le količkaj pretresal, je znano, kakšne nesreče i težave so dobri ali nesrečni Slavjani med Baltiškim morjem i med Tatranskimi planinami preterpelii Slednič je smertonosni meč Frankov i drugih Nemcev s tim, kar je od Slavjanov ostalo, ravno to storil, kar sablja Spanijolcev s Peruani. Ali niso bli Savjani do leta 1608 deržani za nepoštene? Ali niso bili leta 1613 iz vsih družtev izločeni? Ali niso jim s tim bile roke zavezane, da si pomagati niso mogli? Ali ni Ruska svoje vojske s Tatari imela; ali ni Panonija se bojovala najprej s Madjari, i potle s drugimi Tatari i Turki? Ali ni se vojskovala s Kozaci, s nemškim i križanskim redom (Orden) ? Ali niso drugi narodi Slavja ne lako dolgo podpihovali i šun-tali, da so se začeli sami med seboj grizli, podjedali i preganjali? Kdo ne ve, kako žalostno se je Cesko kraljestvo od leta 1610 spremenilo? Ali niso Serblji, Bošnjaki i Bulgari toliko prestali, da bi svoje nesreče glasno oplakovali ne smeli? Koliko slo let se že prelija junaška kervca Jugoslavenov ? Da se o začetku 19. stoletja niso za Slavjane spet ponovili ravno tisti strahovitni časi, klere so oni ob času Karlna Velikega, Henrika Pti-čarja, Henrika Leva, Albrehta Medveda, Alma, Arpada, Žollana i drugih lakih trinogov preživeli, Za to se nemarno zahvalili pri pisateljih sosednih narodov; zakaj tim ni menjkalo dobre i ljubeznive volje, lisle čase spet ponoviti. Se den denašnji ima ljudi, ki sezmirom prizadevajo, ime i slavo slavjanskega naroda černili i izbrisati; še den donešnji so nemarni obrekovavci i neumni pisači, ki Sedaj navade i nošnje, jezik slavjanskega naroda zasmehujejo i si lako kratek čas delajo; so zaslep-leni zmerjovci, od klerih se zdi, da so zaprisegli, te veliki i velikodušni narod večno i kervavo sovražiti; so gerdi nehvaležniki, kteri pozabijo , da so jih nekdaj krotki i mirni Slavjani iz divje sirovosli rešili i u društvih ljubeznivo i veselo živeti učili; — kteri se nespomenejo, da so jim Slavjani pokazali, divje nomadiške nošnje i šege zapustiti, i se oblačiti i obnašati, kakor se za omikane ljudi spodobi; — kleri se nespomenejo, da so jih oni, mesto s mečem vse pokončevali mirno orali, mesto ropati i požigati, hiše i mesta zidali učili; — kteri se ne spome-nejo, da jih še sedaj slavjanski znoj i slavjanski žuli živijo; — veliko je še den denašnji takih, kteri vse to pozabijo, i nedolžni, mirni i nesrečni slavjanski narod zamečujejo i tlačijo, kteri se na sramolo celega človeštva bahajo s tislo poslovico, ki pravi, da so Slavjani sedaj Sklavi sedaj nečloveški. »Matija Maj ar u svojih Pravilih na 10. strani piše." U slovstvu (literaturi) smo daleko zaostali za drugimi narodi. Že od nekada su nas različne okolnosti u slovstvu zaderžovale. Samo na kratko ovde (tukaj) napomenim kervave vojske i velike nesreče jih sledujuče, klere su večkrat narod naš zadele i slovstvo i narodno izobraženje več ali manje zaderžovale. Kolikokrat i kako kervavo su se morali Slaveni vojskovati u raznih časih s Rimljani, s Bicantini, s Huni, s Obri, s Franki, s Nemci, s Madjari, s Tatari, s Turki i tako dalje. Da vojske slovstvo zaderžuju, to se ve, pa še mnogo škod Ij i vej še, kakor vojske same, ako ravno okrutne, su bile često nesreče, ktere su za nesrečnim1 bitkami sledile i narod kadkada dolgo tlačile; pomislimo samo, što je žalostnoga zadelo ilirske Slovence po nesrečnih vojskah s cesarom Karlom imenovanim Velikim, što Slavene na Odri i Labi u 11. i 12. veku, 20 šlo Serblje po nesrečnoj bilki na Kosovom polju u Serbii, šlo Čehosla-vene po bitki na Beloj gori i. t. d." Nočem dalej opisovati, kako se je našim predstarišem godilo; — le malo i kratko sem povedal, čisto malo; pa zadosti je, da se vsaki Slavjan strese i globoko izdihne: O nesrečni, mili moj narod slavjanski! — §. 6. Kako se bode Slavjanom zanaprej godilo? Slovenci! mili brali! ali Bog hoče: Slavjanom pojde dobro i veselo! Že slavni Herder je prerokoval, da Slavjanom nekdaj dobro i srečno pojde; on takole govori:" Kolo vse spremenijočega časa se neprenehoma verti. Slavjani prebivajo večidel u naj lepših krajinah Evro-pejske zemlje; — ni drugači, da se bode ta široka zemlja nekdaj obdelala i da se bode š njo kupčija začela i operla; — tudi lo mora priti, da bodo postavodajavci i politikarji bolj na to gledali, vojskožejni duh u Evropi potolažiti i narode k temu nagibati, da bodo ti mirno živeli, pridno delali i jeden s drugim kupčovaii i se obhodili, — vse to mora priti i bode prišlo. Kadar pa to pride, tedaj boste se tudi vi, tako globoko pogreznjeni, nekdaj pridni i srečni narodi spet iz svojega dolzega spanja i iz svoje lenobe izdramili i izbudili; tedaj boste vi Slavjani spet svoje lepe kraje od Jadranskih bregov do Tatranskih planin, od Dona do Mulde kakor svojo vlastnino rabili i na njih svoje stare praznike mirne deljavnosti i kupčije obhajati smeli." — Slavjani! Herder je te zlati, za nas Slavjane veseli senj senjal pred 50 leti; — sedaj bode resnica. 4. Marca 1849 je zablisnilo, i sužnosli jarem je razbit. Pre-svitli cesar Franc Jožef I. so nam dali ustavo, i Slavjanom je sonce zasijalo. Ni več u našem cesarstvu narodov izvoljenih i potlačenih, — po ustavi so vsi jednakopravni, vsi uživajo jednake pravice i nosijo jed-nake dolžnosti; ni več u našcj Avstriji jezikov izvoljenih i potlačenih, po ustavi so vsi jednakopravni, vsi jednako veljajo. Slavjani! ura je prišla. — Živio naš presvitli cesar Franc Jožef! Živili Slovenci! Hurrah Slavjanom! And. Einšpieler. Slavjanska nagrobnica Trojanskega Eneja (Aeneas) blizo 3000 let stara. I i naj imenitnejši vsih grobnih kamnov se je najšel na Laškem (Italian-skem) pri Krečii (Crecchio) 1. 1846. Pokrival je obločno zidano pod- zemsko rako ali shrambo, ktero so šiloma vtergali. Tako pripoveduje od njega Teodor Mommsens *), čedno in prosloserčno pristavši: »Pre-derzno bi bilo, ako bi le hotel poskusili nadpis raztohnačiti.« — Bral ino raztolinačil pak je ti prevažni nadpis naš slavni Tadej Volanski **) tako uvod začemši: »Prebivavci starin dosihdob niso porajlali, da so v starodavnosti slavjanski narodi po vseh krajih starega sveta razširjeni živeli, in tedaj tudi lahko spomenike zapustili. Za li velki narod z daleč razprostranjenimi panugami najdemo v sta-rej dogodbini različne imena, in to zato, ker so ga včasih po imenih vodjev posamesnih plemen imenovali ali imena pokvarili, prestavivši je v druge jezike. Zvekšine so je imenovali z občnim imenom: S ki t i ali Sarin a t i. Da v umetnostih in vednostih niso bili radi za svojimi sosedi, teinuč pred njimi, priča Herodot v IV. knjigi, 46 gl. rekoč: da ra-zun Anaharsa ni poznal nobenega velikega moža, ki bi ne bil Skit! Po pravici se je tedaj smelo predumiti, da so tudi te ljudstva, — klere se je nevernemu Gerku in sebičnemu Rimljanu iz gole odklonosti, ker ni razumel njih jezika, barbare klicati poljubilo, — kmnenite spomenike zapustile. Vendar so učeni čez to naprej kobacali in se do dnešnega dne trudili vse njim nerazumljive nadpise po gerčko ali latinsko raztolmačili; in če so tu vojznili ali vtečali, se k hebrejskemu obernuli, kar pa je ravno lak malo pomagalo, ker je kluč do tih napisov le v slavja nskem jeziku in sicer le v rokah tistega, ki zna vse naglavne narečja namreč: rusko, polsko, češko, ilirsko, litavsko. Koliko so tedaj angliški, 1'rancoškilaški in nemški učeni pri tem opravili mogli, si naj sami povejo. — Nek tuhtač, če ravno dalekosloveče ime, je tukaj na čelarne vajn-ke zajšel, in zadnjič, ko ni mogel pametne misli pod nadpisom zvrivati, je rekel, da so ponarejeni. Bog me! s lakšo obsojo se naj ložej reši ostudnega pogleda nerazumljenih reči! Po takem bi se dale tudi vse prikazni v naravi, kterih ne razumimo, zavreči, rekoč: da so ponarejene ali pokvarjene! — ■»--- Preden vemdar to čisto slavjansko nadgrobnico zglasimo, bo treba nekterih reči omeniti: Esmun, Sidikov sin je ime starega boga, kterega so Egipčani in Feničani častili; tudi v Tebi (Thetien) so častili Jsmenskega Apo-la. Ti Esmun je bil osmo in naj višje bitje nad sedmimi Kabirami, Bog nebes in. zemlje. Ker Enej tega boga, klerega Laško ni častilo, tu na pomoč kliče, se slobodno misli, da ga je z drugimi vred v Trojanskem požaru odtel in s seboj v Latium prinesel. V ima in Dima, ki sta na nagrobnici Esmunu, podložna , tudi nista Laška boga bila. V ima je primik indiškega Živa, in Dima je med bogove postavljeni sin starega Trojanskega viteza Dar d a na. Rosii so predniki danešnih Rusov. *) V svoji kuigi: Dolnolaske narečja str. 333. **) Glej njega: Pismeni spomeniki Slavjanov pred KristoVim rojstvom I. zvezek. Iz polskega poneračen. (Guesen bei J. B. Lauge l85o.) Hekatezin, je Hekalino kraljestvo, dežela merlvih, čijih bogica je bila. Lado je bil pri starih Slavjanih bog boja; njegovo ime se tudi najde v predkristjanskih slavjanskih narodnih pesmah. Aeneas ali Enoj je gerčki toliko ko: Slavjan, kakor so ga Gerki po svojem imenovali. Carolus Slephanus pravi čez to ime: »Aeneas ab ajneo, quod est laudo, aut ajnns Iaudans." (Enej od ej-neo t. j. hvalim, slavim, ali ejnos hvaleč, slaveč ali slaven) kakor se slav in slava rada našim imenom pridava. P. Bohuslav, Miroslav, Ra-dislav, Stanislav ild. Jednakega pomena je: S ki t ali Scit, od polske-ga ščycic, češkega ctiti, in ruskega čl i t - - t. j. hvalili, slaviti ali častiti. Lepiejen t. j. naj boljši, je zgubljena tretja stopnja še sedajne polskoeeske druge stopnje lepši t. j. boljši. Iliri še imajo: lepji, slarji. Horosi, t. j. imeniten, preblag, prekrasen. Da se pak ta blizo 3000 let stara nagrobniea, še pisana v obenem jeziku, iz kterega so se sedajne slavjanske narečja razvile, lakše razumi, se tu prida k pervopisu več prestav. 1. Pervopis Reški ves Bog, vi/, Vima i Dima, Ezmenju Rasiej, Imže o pece (moj) dom i deces, Iepejen Eztnen! Ekatezim dalečim ; do doluziem poježeju; Toči vero-vero es! kakoem Enej car-rode. Sidez s Ladoim v Elišom, Leili pojmaez, zabivlajez; Oj! dorogi, horoši! — 2. Češki. Rajsky ves Bože, vyš Vima i Dima, Jezmene rosye, Mejže v peče moj dom i deci, nejlepši Jezmene! IIekaly kraje daleke; do dolu ziem'viježaju; Takto, veru veru jest, jakož ja Enej car z rodu. — Sedouči z Ladoem v Elizeju, Lely cerpaš, zabudeš; O! ti drahuj, vyborny! 3. Slovenski. Rajski ves Bog, višji od Vima i Dima, Esinen Rosije! Imej v skerbi *) moj doni i deco, najlepši Esmen, Hekatezin je dalečen; do dolne zemlje pojezdim; Tako pri moji veri je, kakor sim Enej car rodjen. Sediš z Ladom v Raju, Letu zajemaš, pozabiš. Oj! dragi, preblagi! — *) Imej v skerbi ali peči se. 4. Latinski Deus caeleste, prae Vima Diinaque, Esmeu Rhossorum, Liberos meos protege doinuinque, optime Estnen! Regnum Hecales distat; nune in Orcum descendo; Sic est, veriter vere! tamquam suni Aeneas rex natu. Sedens Elysio cum Ladone, Lethen hauris, oblivisceris O! amate, superbe! 5. N e m š k i. Himmlischer Gott, tiber Wima und Dima, rhossenischer Esmen, Nimm in Obhut mein Haus und Kinder, allbesler Esmen! Fern is! Hekate's Reich; zur Untenvelt fahrich hinunter; fc-o ist's! so vvahr als ich bin Aeneas vom Konigsgebliite. Du sitzest beim Lado im Himmel und schopfest aus der Lelhe Vergessung. O! du Theurer, Vortrefflicher! Očitno je, da zadnji verstici niste v nobeni zavezi s prednjimi, temoč ste le mil zdihlej po umerlem Eneju. Ravno kakor znotrina tak priča tudi zvunina temu nadpisu Trojansko starost. Po šegi one dobe, ktera se poznej več ne najde, so postavljene ko ločnik tri pike (...) namesto jedne (.), in napis se vije kakor kača, da je treba kamen od vseh krajev obhoditi, če hoče na-grobnico brati. Ti nadpis tedaj svedpči, da je Enej bil Slavjan in toraj tudi njegovi rojaki Trojanci. Že iz strašnega boja z Gerki se verjetno dozdeva, da ž njimi niso bili istega plemena. Ž» Kratek navod u številoslovje. (Dalje.) \ IVe učimo nikolj otrok za izpit — eksamen — temoč za živlenje, in za prav tako imenovano skušbo. U skušbi pokaže človek, kaj je, koliko velja; v izpitu se izprazni svoje nabrane butare, in jo, ko ga teži, od sebe verže, da le svoj zaželjen klas zadobi. Ko smo med 11 in 20 potrebne vadbe u štetju odpravili, in v njih otroke dobro izurili, gremo u štetju naprej po naznačenem načinu do 30, in bomo tako od desetke naprej stopali — za vsako desetko novo lestvico napravili, in tako po malem do stotine dolezli. Ponavlanje stopinj perve ograde t. j. urenje neutrudno, vsaktero rajtbo u pervej desetki — med 1 in 10—ne le uganiti, temveč razumno rešiti in razložili, in za-znamnovane vadbe u štetju do 100 — naj bo za pervo šolsko leto dosti. Učitelj, ki želi in zamore več storiti, naj proli koncu letine še številke pisati uči, ne da bi jih že skoraj u številoslovju rabil, temveč da jih otroci poznajo, in u knjigah po njih stran lehko najdejo. Nauk u pisanju številk pa bo takole naj bolje od rok šel. U le-popisju so se navadili napravljali: 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. Učitelj bo tedaj, kadar čas k temu uku pride, opomnil, kaj je ničla, in da druge znamenja stavimo mesto znanih čert I, II, III i. t. d. Opomnil bo potle, da tote številke nam morejo pomeniti enote, pa tudi desetke. Sadaj otrokom reče, da naj vsakej številki na desni pristavijo ničlo (o). Otroci bodo spodaj pod perve številke: 1 , 2, 3, 4 i. t. d. naredili: 10, 30, 40, i. t. d. do 90. Sadaj se njim pove, koliko sadaj vsaka številka velja. Ničla-nič učence dostikrat moti, zlasti če jej pravimo nul-la; zakaj oni menijo, da je kaj veljavnega. Zatorej ne hiti s tim ukom, tudi tu, kakor povsod, čas času daj. Potem, kadar desetke pisati znajo, naj pristavijo k vsakej številki 1, in bodo dobili: 11, 21, 31 ... 91. Po tej stezdi se napreduje, in zadnič bodo pisali: 19, 29 , 39 . . . 99. I)a bo učitelj, kadar je do tje prišel, učence tudi po versti, in bezver-slno vse številke med 1 in 100 pisati uril, se samo od sebe razumi. Ako še časa ostane, more po enakem načinu tudi stotine pisati učiti, — vender naj nikoli ne pozabi, da se ne sme na više stopnje spustiti, dokler ni dobro prepričan, da so, kar je učil, več ali manj vsi otroci zapopadli in dobro zastopijo. Pisanje številk se učencem dopade, in jih veseli; — ne smemo pozabiti, da to urenje u številoslovju ni velike važnosti, temoč le malenkost, ktera se lehko na poti pobere in s seboj uzame, ter u pravem času upotrebi. — Toliko, in ne več, želim, da bi se iz številoslovja u pervem letu učilo. Mikalo bo nekterega — zlasti kakor sem rekel bil, koj u drugo desetko preskočiti; jaz pa mu tega ne morem svetovati, ako mu ga ravno ne branim. Druge stopnje številoslovja u viših deselkah naj se drugemu šolskemu letu, višjemu razredu prihranijo. Kako se morajo učenci po tih voditi, hočemo se drugokrat zmeniti. Še enkrat pa prosim vse svoje drage sodelavce v gospodovem no-gradu, da naj slasti o pervem nauku ne zgubjo spred oči pregovorov »Festina lente"! »Chi va piano, va sano« i. t. d. Šesta in sedma stopnja v pervi ogradi se bo vam težavna, ostudna zdela, in napredovanje v doštevi, odštevi, in v poštevi bi zares ložeje bilo —; tudi pri skušbi nevedne več segetalo; — pa pomislimo, da ne učimo za skušbo; in da bomo drugo leto toliko več opravili, in pred očmi svojih poslušavcev s svojimi učenci blesketati mogli, kolikor manj smo jih pervo presilili. — Drevo, ki prehitro raste, tudi pred časom pogine, tako je povsod. Vsaka stvar mora imeti svoje predeleno vreme, svoj čas, da se razvije, uterdi, in zaželjen sad ali prid donesti more. Navadno se štetje že pervo pol leta do sto žene, pa tako brezdušno, in brezglavno, da človeka, ki v otrokih kaj več, kakor popege ali škorce vidi, groza obide. Težko tako podučevanje zares ni - h čemu bi pa drugemu biti moglo, kakor da se čas potrati, in otrok besede bez zapopadka izrekali navadi, bi nemogel povedati. Ko bi vedeli, kako mene in menim vsakega uko-slovca pri takem bezumnem blebetanju ušesa bolijo, bi se mu gotovo odpovedali, in radi se pota prijeli, ki k'razumnemu številoslovju pelja. (Dalje sledi.) Me