ra PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprav« 93-807 ' Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 18 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 80 lir, osmrtnic# 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 240. četrtletna 700, polletna 1300, oeloletna. 2400 lir: Cona B: 144. 414. 792,1440 Jugoiir; FLRJ: 53,165,330, 850 din. * Čekovni račun na ime «Ljud»ka založba*: Trst 11-5156; It6-ka 45-301; Ljubljana ePrimorski dr evnik«— uprava «M045-34. Hi - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST petek, 31. oktobra 1947 Poštniaa plačana y gotovini Sp^zioniMi^ibboi^jastole Stev. 734 2 USTANOVNEGA KONGRESA SIAU STO-Ja Ljudstvo uzakonjuje svojo voljo JUH J BELTRAM: Odloki in uredbe v istrskem okrožju STO~ja, ki jasno označujejo ljudskost oblasti in njeno rast v cilju zaščite interesov delovnega ljudstva in tistih, ki so v osvobodilni borbi nosili najtežje breme in žrtve y*a"xm dealu STO, ki je pod ,™fc0 Upravo Jugoslovanske L^e’ se pridobitve osvobodilne «7® vedno bolj krepijo in JjJs6/o. Na tem. delu si ljudstvo lM« sv°1e notranje življenje u * najbolj odgovarja nji-j. w interesom in željam■ Naj• ® množice se zbirajo na zbo-na skupščinah itd., kjer. Mno odločajo pri graditvi °^!asti in državnega apara-liri. f^0 vainejio odločitev naj-množice temeljito. >Mi/ ra}0 in kamen pri l*u državni zgradbe je polo-ij, * Privoljenjem in z odobrit. ™ tef> množic. UUDSTVO ČUVA »VOJE PRIDOBITVE *e' da čutijo množice lrlktlCQ Pfidobitev in da sma-jto'to oblast za svojo ter da (j. 1° in čuvajo to pridobitev jrtojoečjo v okviru pridobitev todtfne borbe. Ljudstvo se za-ne nuore taka oblast '•osurni1 nlieiar‘ kar bi bilo v šu* nji/iovimi osnovnimi *n re* taka kjer kne!'1 Predstavniki polagati ra-svojim volivcem, kjer je zait tna kontrola od spodaj, kjer I; Praksi kriterij izbire ljudi ,/rs' najboljših, najbolj pošte-na!boIj predanih v ljudske mmm- ■ ' ■ ■ k - Darila, ki so jih razne delegacije prinesle na ustanovni kongres SIAU za STO. odbore in skupščine in ne odločajo socialni položaj, imetje izobrazba in jrazerstvo, taka oblast uživa zfupanje delovnih množic. Da ne omenjamo prejšnjih odlokov in uredb, se omejimo samo na nekatere zadnjih dveh skupščin, ki precej jasno označujejo ljudskost oblasti in njeno rast v cilju zaščite interesov delovnega ljudstva in tistih, ki so v času osvobodilne borbe nosili najtežje breme in žrtve. Kmetie in bivši koloni bivajo sami plodove svojega dela «1. Priliki nekega nad vse važ-dogerfka smo govorili o itZni re)ormi, ki je bila pri nas ti ^Jl“- Letos naši kmetje, biv- Seo Prvič uživajo plodove i <*;!a sami’ na da bi ga \ ~ ot prej, $ tistim, ki ni de-l^j °da razen tega so na na-^ ^zemlju odpravljena ne sa-Id*olonska, ampak tudi vsa po-\ar*ka razmerja, v kolikor še %. a urejena po izvedeni TefPrmi, in se ta spre-^Brn i- 0 zakupna. Ta zakon hdKi ie zadnjo dediščino :fli).' eikih odnosov med zem-te^^e IKspodo in obdelovalci NO ZAVAROVANJE ij. (ito delovnega ljudstva >e odpravi vsak strah pred •if , no>tjo (n za čase onemoglo-'trn te}o važen odlok o obvez-It zn*00*°lnem zavarovanju. Kot \ n°’ Uvaja godalna zavaro-kot edini nositelj za fse kdrjj. ioc pokojnine itd-, vseh ® najemnem delovnem raz-"* kot tak i obvezno zava-v socialnem zavarovanju. "te *e tak odlok lahko tprej-{trn0v [2da v pogojih resnično V at,tne oblasti, kajti ta K* hoče zaščititi delovnega %ož.®- Na ozemlju Istrskega *o še daVno odpravljeni s bolniških blagajn in po-ku.v' 0 vlogi katerih ni treba •'»sJ'tovoriti niti a njihovi l!|tt'i/i ’ P111? Pa ie treba za-!'kute ***« za razširitev te ali #,e o>. ^irlne zakonodaje na “nlje STO-ja. yEC.n ZASLUŽEK 'IŠ-n DAVEK ^C0ao*»no»« Svobodnega tr-San, ferrdjn, da te preprečijo 'nperia/Mov, ki skušajo *>iqs, .volarji svobodo in neod- > '[.ljudstva---- W.*I STO-ja, je nad 'tr'v‘n n ®°kon o neposrednih fflek , dohodek. Davek na do-jL 'Prispevek, ki ga pod-j,S>i ®ru5*. organizacije in ta-jejo ml posameznih do- posameznih do-2r0računn-L e<*«n0 2!.,tL,tem je no pr eden k W«čus • kajti sorazmer- L? tišji v,ijl odstotek tisti, ki „nf“?J,i*ek. O višini do-jjtin _°lo množice na ma-'•i^včn.ovnnht- Z uvedbo te-hlfče. ,.3a sistema na STO-ju k>aton ,,krb> dolarskih t>. tna„. " ImperialisiOB, ki ši, sr!!10 9,ave- k^o bi ltit!,0n*fee in že nakazujejo \'u *pr0 j!;!,ilke P dolarjih ter ^Pr gl0 ,V niU,W0 orf,jls-p',aTstvo in ljudstvo te* « « ta sistem, . *® »o svobodo, za ^ u ITrf *** *e proti impe• »4? ?r ima tastu- ?lQa(* večji odstotek v ijš. je pravično in po- Uragf®’ da se praktično p %r3°jo^..na zborovanjih itd. O olltične od- nose s tujimi državami in da So Jih izročili ameriškim vohunom. Obtoženci so točno opisali, delovanje voditeljev nacionalne caranistične stranke In njihovo sodelovanje. z emigranti z edinim namenom, da bi zrušili sedanji ustavni red v Romuniji. Opreseanu je izjavil, da so upo-stavlli prve stike z ameriško vojaško misijo v Romuniji. S posredovanjem Porterja, člana te misije in ameriških vahundv Kalberna, Mar-tensa In Junkerja so caranlstični voditelji dopisovali z inozemstvom. Obtoženi Rosua Je čital eno teh pisem, ki Je vsebovalo navodila Manjuja za Kreceanuja, naj organizira akcijo na način, ki bo v interesu nacionalno caranistične Stranke. Obtoženci so preskrbeli carani-stlčmim voditeljem potne listine, da so mogli zbežati v inozemstvo. Priznali so nadalje, da so caranlstični voditelji pozivali tuje vlade, naj ne prizanjo romunske demokratične vlade in naj ne ratificirajo mirovne pogodbe. Zaslišan Je bil tudi obtoženi Stergija, bivši šef protokola, ki Je izposloval zveze z ameriškimi vohuni Hallom in Hamiltonom. Ta je bil navzoč na sestanku zarotnikov, prj katerem so ameriški vohuni zahtevali odgovof, zakaj niso zarotniki že dolgo časa izvedli nobene akcije za ustanovitev zarotniških odborov in posebnih vojaških oddelkov. Raapfava se nadaljuje. 14 bilijonov zlotov za obnovo Varšave Varšava, 30. — Finančni minister Dombrowski Je pred parlamentom obrazložil državni proračun. Glede gospodarskega načrta je Izjavil, da »o za obnovo Varšave določili letos 14 bilijonov zlotov. Zaradi velikih uničenj med vojno so potrebne velike investicije za obnovo. Poljska je dobila konkretno pomoč v prvi vrsti od Sovjetske zveze. Uspehi kitajske ljudske vojske Nanking, 29. — Ljudleka kitajska vojska je podvojila svoje napade proti Camgčunu in Kirinu, ki dobivata pomoč »amo še po zraku. Mesto Kirin Je obkoljeno od 20 divizij ljudske vojake. Tudi na drugih bojiščih Mandžurije ta napreduje tako, da je pretrgala vse prometne zveze med Cangčunom, Mukdenom in Pekingom. Na severu Je ljudska vojska napredovala ter gapoda važno središče Yulin. V južnem San-tunu pa so edinice ljudske vojske dne 24. t. m. zavzele mesto in premogovnik Tsaočvang, ki zalaga s premogom Nanking in Sangaj. Vladni krogi poročajo o veliki bitki, ki jo v teku kakih 60 km od Cangčungp. med vfadnlmi četami in sto tisoč vojakov ljudske vojske. Kirin je popolnoma odrezan in ljudska vojska je zasedla griče okoli mesta. Kirin Je velike strateške važnosti. NANKING. — Agencija «Cheng-li» poroča iz Tokija, da amerišk letalci vežhajo okoli 2000 Japoncev na področju 4 km eeverozapadno od Jokohuke. PROTESTNE STAVKE V ITALIJI Veleindustrije! in veleposestniki bočeio zadati udarec republiki in demokraciji Sedanjega težkega gospodarskega poiozaJa Ja kriva pogubna zunanja politika Da Gasperijeve vlade Rim. 30. — Člani odbora italijanske Splošne konfederacije dela Dl Vittorio, Bitoasl, Roveda, Rlbo-lott;, Noce in drug: »o predložili ustavodajni skupščini resolucijo, s katero pozivajo vlado, naj »poroči, kakšne ukrepe namerava podvreti spričo težkega položaja v italijanski industriji, posebno na severu, kjer industrijcl grozijo z množičnimi odpusti delavcev in uradt-ikov, zaradi česar je prišlo do današn^ protestne stavke v Milanu. Nekateri induotrijoi skušajo zmanjšati ali ustaviti proizvodnjo v špekula t.vne rjaendne, medtem ko je v interesu države, da »e proizvodnja dvigne. Vlada naj tudi »poroči, alt namerava izvesti za juridično priznanje ustanovitve upravnih svetov v podjetjih, da se ugotovi prava zmogljivost tfih podjetij in prepreči vsako zlonamerno zmanjšanjo proizvodnje. Dalje, naj vlada izjavi, ali misli izvajati politiko velikih Javnih del, ki so res koristna, da se tako odpomore brezposelnosti in revščini velikega števila brezposelnih, katerih položaj je tragičen. Pred skupščino je poslanec Mo-rendl opozoril vlado na resne delavske sporC. Dojil je, da ne more biti govora, da gr- za pretiravanje, ko Je v samem Milanu prišlo do odpustov delavcev, zaradi katerih Je prlaadetlh od 50 do 80.000 dm-IIn. Poudaril je, da je zaradi vladnega odlok* od 12. avgusta sačelo med podjetniki pravo tekmovanje za prijavo delavoov za odpust. Iz Barija poročajo, da Je skupina brezposelnih priredila protestno demonetracijo. Zdravniki 1n lekarnarji pa eo protestirali proti zvišanju davkov. Tudi v Forliju »o proglasili splošno stavko v znak protesta proti odpustitvi delavcev. Dl Vittorio je izjavil, da hočejo veleindustrije! in veleposestniki tudi i* političnih nam nov poslabšati gospodarski položaj, da bi s tem zadali udarec republiki in demokraciji. Mnogo je induatrijcev, ki so vložili na stotine milijonov v varno lmovino, sedaj pa nočejo najti denarja, da bi plačali delavce. Vlada mora podvzčtl stroge ukrepe proti takim sistemom. Di Vittorio je dalje izjavil, da povzročajo stavke dek dajalci. Re šitev se ne sme iskati z odpusti di-lavoev, pač pe ja treba po»p«švti proizvodnjo in nov« iniciative. Na kovinarskem področju ni dovolj dela. Ce pa bi vodili produktivno politiko in drugačno zunanjo politiko ter sklenili trgovinske pogodbo z državami Vzhodna Evrope, bi laihko zvišali proizvodnjo. V nekaterih tovarnah odpuščajo delavce, vlada pa je r.aročila belgijski industriji železniške vozove po cenah, ki bi Jih lahko dobila v Italiji. Glede nlhRnJa. oen je De Vittorio dejal, da sl vlada pripisuje vlogo božje previdnosti, ni pa oborožena, da bi sledila nihanju cen. Težnja po znižanju oen se opaža sedaj »ko raj samo na poljedelskem področju, razširili pa jo je treba tudi na industrijske proiavode. Zaključil Je, da se bodo italijanski delavci uprli industrijcem in veleposestnikom, ki »e nočejo odreči nobeni prednosti. Vprašanj« kruha, je zaključil Di Vittorio, Je povezano z vprašanjem svobode in delavci imajo moč za obrambo enega in drugega. neznatna večina Bamattieru Z 20 glasovi večine se je Ramadier obdržal na oblasti - Kljub obljubam ni Francija do danes prejela niti vreče porurskega premoga - Komunisti zahtevajo vlado, ki naj se opira na delavstvo Bombe proti sedežu KP v Genovi Genova; 30. — Neznanci w> vrgli proti 6edežu krajevne komunitfč-ne stranke dve l^mb:. K sreči ni bilo nobene človeške žrtve. Enrico Martino odstopil Rim, 30. — Na današnji sej: ustavodajne skupščine je predsednik Terracini sporočil, da Ja Enri-oo Martino podal ostavko na položni poslanika v B ogradu. Skup ščina je ostavko sprejela. Wallace v Rimu Rim, 30. — Bivši podpredsednik ZDA Henry Wnllace Je nocoj iz Palčstine prispel v Rim. Verjetno se bo sestal z De Gasperijem. PONDICHERY. — Uradno poro-čilo javlja, da »o v pokrajini Madras zabeležili cd 1. do 18. oktobra 237 mrtvih zaradi kolere in 488 obolelosti. Pariz, 80. — Danes se Je sestal centralni kom it? t komunistične stranke, na katerem je Tbcrez podal poročilo o izidu občinskih volitev In o uspehih varšavske konference. V svojem poročilu ugotavlja Tho-rez, da so občinske volitve dokazale konsolidacijo ail delavskega razreda in napredne demokracije v okviru komunistične strank , kakor tudi zbiranje ic razvoj reakcionarnih sil okoli RPF, j. okoli De Gaulla. Za tem ja Tho-rez napadel ameriške milijarderje, k; imajo namen naložiti v kratkem približno 30 milijard frankov v po-rurske premogovnike, a čemer hočejo onemogočiti Monnetov načrt; jati kapitalistični krogi trosijo milijone in milijone, da bi s tem zadali smrtni udarec Splošni zvezi drla m da bi na ta način povzročili nejevoljo med delavci in demokrati. Stališče francoske komunistične stranke je vedno za vztrajno borbo za neodvisnost ib suverenost Francije. Thorezovo poročilo Bi zahteva nadalje vlado, ki naj Be opira odločno na delavski razred, kjer bodo komunistične stranke in delavstvo kot tako končno imeli določeno jim vlogo. Na današnjem zasedanju francoske zbornice so razpravljali o zaupnici vladi, ki so jo socialisti dali na današnji dnevni red. V imenu republikanske stranke svobode je poslanec Laniell izjavil, da bo njegova stranka glasovala preti zaupnici je sioer zaradi tega, ker ni vnesla vlada v »voj program ničesar novega. Nato j« povzel besedo za MRP pcslanec Le Cour, ki je dejal, da bo stranka MRP glasovala za vlado. Za radikalne socialiste ’e govoril Badie in dejal, da bo ta skupina iz političnih razlogov in ne da bi si delala utvare o trajnosti sedanje vlade, glasovala za vlado. Tajnik socialistične strank« Guy Mollet je izjavil, da bi bila vladna kriza nevarna za republiko. V svojem govoru je napadel komuniste, zaradi česar je prišlo do hrupnih scen. Značilno za njegov govor, ki j« zvenel v slogu Blumove miselnosti, Je to, da mu je pritrjevala vsa desnica. Miollet je zatrdil, da bodo socialisti »oglasno glasovali za zaupnico. Demokratična in socialistična zveza odporniškega gibanja Je po poslancu Petitu Izjavila, da bo ve-l.ka večina njčne skupine glasovala proti vladi. Za tem je komunist Valrimont napovedal, da bodo komunisti glasovali proti zaupn!ci. Med njegovim govorom je prišlo do incidenta, ker Valrimont ni dopustil, da bi ga zunanji m'n-eter Bidault prekinil v njegovem govoru. Bidaulta J« zadela v živo Val-rimontova izjava, da ni Franclja kljub obljubam prejela do danes niti vreče porurskega premoga. Za tem je Bidault podal zbornici neka tozadevna pojasnila. Prav nazadnje je Guy Pttlt v imenu skupine kmetske akcije dejal, da bo tudi ta glasovala proti vladi, nakar se Je pričelo glasovanje. Pariški tisk je v splošnem mnenja, da bo Ramadier dobil večino, toda neznatno. «Humanitč» piše v enakem smislu in ugotavlja, da prav tisti poslanci, ki bodo glasovali za vlado, smatrajo, da Je Ramadlerova vlada že preveč obrabljena iu da nima v državi mnogo ugleda. Vsi prihajajo do zaključka, da Je treba vlado zamenjatt in da bo morala Vlada, ki bo sle- dila sedanji, pokazati večjo odločnost. Vsega skupaj Je glasovalo 580 poslancev, od teh 300 za vlado, proti njej pa 280, 18 poslancev pa »e je vzdržalo glasovanj«. Značilno je, da sta od stranke MRP glasovala dva poslanca proti vladi, 12 pa ee je vzdržalo glasovanja. Isto tako ni glasoval bivši ministrski predsednik Paul Rey-naud. Pred zavezniško Dogodbo med Poljsko In Francijo Varšava, 30. - Včeraj se je pričelo jesensko zasedanje poljskega parlamenta, ki je posvečeno zlasti proračunu za leto 1948. Vladni predsednik Cyrankiewicz je v svojem otvoritvenem govoru omenil predvsem Mikolajczykovo izdajstvo kmetske stranke, nato pa Je obžaloval eedanjo mednarodno napetost, povzročeno zaradi kapitalističnega ekspanzionizma. Cyrankie-wicz je poudaril, da se bo Poljska protivila obnovi Nemčije na stroške Evrope in da bo branila svoje meje s sodelovanjem zvestih zaveznikov. Poljska uipa, da bo sklenila zavezniško pogodbo s Francijo, ki ne bo nič manj važna kakor ona, sklenjena e Sovjetsko rvezo in Jugoslavijo. V Vprašanju odnošajev med državo in cerkvijo Je Cyran-kiewicz omenil da bo vlada vselej spoštovala krščanske svoboščine, da pa bo protivna, če bo cerkev Okušala ljudstvu škodovati. Potiska socialistična delegacija zapustila dunajski kongres Varšava, 30. — Delegacija poljske socialistične strarlke, ki se Je udeležila kongresa avstrijske socialistične stranke na Dunaju, je v znak protesta, ker Je predsedstvo daio besedo Schumacherju, zapustila kongres. «Glos Ludu», glasilo poljske delavske stranke poudarja, da. predstavlja korak poljskih socialistov Javno grajo na račun politikov in ♦socialistove Schumacherjevega kova. kt je bil «den najbolj kompromitiranih socialistov že pred vojno. Izločitev Schumacherja je potrebna za enotnost delavskega razreda. Iniciativa poljska sootallsttčne stranke predstavlja prispevek za združitev mednarodnih demokratičnih sil. BEOGRAD — Jugoslovanski železniški prevozni promet je že danes prekoračil za 10% promet i* leta 1939 ln to kljub temu, da Je bil jugoslovanski železniški park med vojno uničen za približno 40%. Prosimo pojasnila Nek italijanski tržaški Ust je priobčil izjavo kanonikov stolne cerkve sv. Justa in ksjavo duhovnikov tržaške škofije. *Il Clero detla Diocesi di Trieste ha raso pubblioa le seguenta diohiara-*ione». Po tem listu so kanoniki med drugim izjavili, da so naši napadi na naslov škofa Santina neopravičeni, duhovniki tržaške škofije pa so še dodati «dh v vsem tistem, kar smo pisali, ni niti sledu resnice». Naslavljamo salo na kanonike, ki so megr. Meoohia, Ziani, Valenti hr drugi ter na duhovnike, ki so Orego, Brun/ni, Vaecotto tn drugi, sledeči poziv. Mi smo očitali škofu SdtvMnu, da je vsiljeval slovenskim duhovnikom italijanski Bollettino, da je v jezikovno mešanih du-hovnijah pridigal samo italijanski, v čisto slovenskih duhovni-jn\ pa najprej italijanski in potem bral nekaj v domačem jeziku, da je slovenskim in hrvat-skim gojencem v koprskem semenišču prepovedal slovenski govoriti, da je pošiljal v slovenske duhovnije italijanske odloke, da je v svrho pokončanja pouka hrvaščine 1* slovenščine v semenišču imenoval absolutno nesposobne učne moči, da je is vodstva koprskega semenišča zrinil zadnjega Slovana, da so profesorji v semenišču zmerjali dijake s ščavi itd. itd, To kar smo trdih, je gola resnica. In vendar »O si kanoniki upali nam očitati, da so ti napadi neosnovani, župniki, kaplani in kateheti pa so si upali trditi, da so naše trditve ne samo lažnive, ampak da v njih ni sledu resnice. Gospodje kanoniki, župniki, kaplani 1» kaiehetje, roko na sroe, ali Vas ni sram, da ste se tako daleč spozabili t Ker se »aml zavedate, da smo pisali golo resnioo, je očitno, da Vi odobravate vse, kar je ms gr. Bantin delal, vse krivioe, ki jih je prizadejal Blovmoem in Hrvatom f Ako njegovo početje odo bravate, zakaj se pod izjavo niste podpisali t Ko smo navedli krivioe, ki nam jih je msgr. Bantin prizadeval in nam jih še prizadeva, se Vi postavljate na stran škofa tn ga branits. Gospodje kanoniki, župniki, kaplani In kaiehetje, odgovorite nam na ta vprašanja. Mi vemo, da smo zapisali golo resnico In Vi nam ne bosta odgovorili. Zato pa bomo ml nadaljevali z odkrivanjem krivlo, ki jih je msgr. gantin prizadeval In nam jih še vedno prizadeva, (n jih Vi odobravate. NA ŽALNO SVEČANOST za padlimi v ni. Ghega in Masslmo d’Azegho, ki bo danes ob 16 uri • vabi vso raeiSanstvo MESTNI ODBOR ASI2Z Industrija na Slovaškem Fgaga, 30. — V češkoslovaški zbornici je v debatj o poročilu m.nlstra za industrijo govoril poslanec Pul 0 napredku gospodarstva na Slovaškem. V enem letu se je dvignilo število delovnih ur za 30% in povprečne mezde se stalno dv gajo. Gospodarski dvoletni načrt zvišuje proizvojalno zmogljivost slovaške industrije, za katero Je b;lo določenih 5 milijard in 890 milijonov CK. Po načrtu bodo v slovaški industriji na novo zaposlili 50 tisoč delavcev. Zgradili bodo 34 novih pedjetij, od katerih nekatera že gradijo. Na Slovaško bodo prenesli 213 podjetij, ki so jih zaplenili v obmejnih krajih. ZSSR PONOVNO PREDLAGA umik čet iz Koreje ZDA pa hočejo „vzdrževati red" pri volitvah Lake Success, 30. — Dnase Je pododbor glede ustanovitve «male skupščine« sklenil, da bo mogla ta samo z dvetretjinako večino svojih članov določiti posebne preiskovalne komisije,' ki bodo delovale ali n* licu mesta ali na sedežu OZN, in sicer samo o vprašanjih, ki Ji bodo predložena Delegacija Sovje take zvese je pri OZN ponovno zahtevala, naj se v zečetku 1948 umaknejo iz Koreje sovjetske in ameriške čete. V svojem predlogu, naslovljenem n* tajništvu OZN, zahteva sovjetska vlada nadalje, naj »e te čete umaknejo l* severne in južne Koreje že pred pričetkom volitev. Nasprotno predlagajo ZDA, naj ostanejo zasedbene črte v Koreji za vzdrževanje reda do končanih volitev in dokler ne bo v Koreji sestavljena vlada. Foljeki delegat Lange je v politični komisiji podpiral eovjetsko resolucijo in poudaril, da OZN ne »me postopeM e Korejo fcot » sovražno deželo, marveč kot z žrtvijo Japonskega imperializma ln zaveznico zmagovalcev. Poljski predlog, naj se k razpravi o korejskem vprašanju povabijo tudi korejski predstavniki, je podpiral kltajekl delegat. Francoski delegat je bil mnenja, da spada vprašanje ureditve neodvisne korejske države v mirovno pogodbo in da Je OZN pristojna razpravljati o Koreji samo v toliko, v kolikor bi bil radi nje ogrožen mir. V ostalem je podpiral ameriško stališče, naj sovjetske in ameriške čete ostanejo do izvršitve volitev In ustanovitve neodvisne Koreje na svojem mestu. V dobro obveščenih krogih OZN so mnenja, da bo prihodnje lelo zasedanje glavne skupščine v Evropi, in sioer v glavnem zaradi finančnih težkoč nekaterih držav, ki ne morejo vzdrže\ptt svojih delegacij v New Yorku. V pozitivnem primeru bi prišli v poštev Ženeva ln Pari* 350 Jugoslovanov ae vrača iz Kanade Beograd, 30. — Iz Montreala ▼ Kanadi Jc odplul prekooceanski parnik «Radnik», k. pelje 350 jugo slovanskih izseljencev, kt se it«» čajo v domovino. Preiskovalna komisija o Mikolaiczikovem begu Varšava. 30. — Imenovana je parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj preišče okolnosti, pod katerimi je Mikolac^yk pobegnil v inozemstva Komisijo sestavlja 9 pcrtancev vseh strank. PartamCntarna skupina prijoka kmetske stranke, kf Je izvolite za predsednika poslanca Wycecha, J« izključila iz stranke 5 poslancev, med njimi bivšega strankinega picdlvdnika in tajnika 'Banchika in Woycieka. Wycech je na zadnji seji zbornice izjavil, da kmetska stranka ne more nadaljevati svoje negativne poti in da predstavlja njen program zavezništvo s strankami levice. Wyeech Je opozoril, da je prišel Mikolajkczyk i® Londona, »a-mo da ovira narodno enotnost, da je povzročil razdor v kmetski stranki Indonezijsko vprašanje pred Varnostnim svetom Lake Success, 30. — Pred Varnostnim svetom Je poljski delegat predložil resolucijo, v kateri opo-zarja holandsko vlado, da so po čl«> r,u 40 ustanovne listine OZN predvidene sankcije, če ne bo spoštovala naloga o prenehanju sovražnosti. ki ga je izdal Varnostni svet. Na včerajšnji seji je Avstralija I.odpirala sovjetsko resolucijo, ki zahteva takojšen umik čet na položaje, ki so jih zavzemale pred začetkom sovražnosti. Danea je Indonezija zahtevate imenovanje komisije, ki naj nad-soruje povratek ozemlja, ki so Holandci zasedli pe 21. juliju. PRIMORSKI PNEVNIK » 31. Oktobra 194T. Teden demokratičnega tiska Tekmovanje za nabiranje naročnin Odbor na prireditev «Tedna demokratičnega tiska» na Svobod- nem tržaškem ozemlju, ki bo od J. do 9. novembra, razpisuje tekme za nabiranje naročnin demokratičnih publikacij. Poziva vse demokrate, ki hočejo stvarno dokazati svojo privrženost demokratičnemu tisku, da prispevajo pri nabiranju naročnin in tako pomagajo pri širjenju in izpopolnitvi tiska samega. NAČIN TEKMOVANJA: 1. Tekmovanje je razdeljeno na: a) tekmo v Trstu, b) tekmo na ostalem ozemlju. t. Tekmovanje bo trajalo od 1. do vključno 9. novembra. S. Naročnine se bodo pobirale s posebnimi tiskovinami, ki jih bodo delile demokratične organizacije vsem tistim, ki nameravajo pobirati naročnine za demokratični tisk. Tiskovine bodo po končanem tekmovanju skupno z vplačili dvignile organizacije ter jih dostavile prireditvenemu odboru. Lo-ta bo izročil nabran« naročnine dotičndm publikaoijam. 4. Oceno pri tekmi pod a) bodo določili na osnovi vseh točk, ki jih bo dosegel vsak nabiraleo pri ■nabranih naročninah po naslednji tabeli: 1-letna naročnina na 1 dnevnik daje S točk; 1 polletna naročnina na 1 dnevnik daje S točke; 1 trimesečna naročnina na 1 dnevnik daje lVi točke; 1 letna naročnina na 1 tednik ali mesečnik daje S točke; 1 polletna naročnina na 1 tednik ali mesečnik daje 1% točke; 1 trimesečna naročnina na 1 tednik ali mesečnik daje 1 točko. Ooeno pri tekmi p Od b) bodo določili na osnovi fočk, ki jih bo nabiralec dobil po zgornji tabeli toda v sorazmerju s številom prebivalstva kraja, v katerem bo nabiralec pobiral naročnine. 5. Prvih najboljših deset nabiralcev pri vsaki od 9beh tekem bo prejelo za nagrado knjige. SIAU v Istri se kreni in širi Ljudstvo istrskega okrožja je za prvi kongres SIAU-ja za STO stvarno prispevalo k utrditvi in razširitvi SIAU-ja. v predkongresnih dnevih se Je vpisalo v SIAU 2201 članov. Novi člani 9q <7. vseh treh narodnostnih skupin istrskega okrožja, ne samo iz vasi, temveč tudi iz Kopra, Ižole, Umaga, Buj in Novega grada. Toda predkongresno tekmovanje ni doseglo samo na tem sektorju konkretne in pozitivne uspehe. Po-jačal se Je tudi sklad socialne pomoči, v katerega se Je vpisalo 2250 novih članov; mladinska organizacija pa se je povečala z več kot 2000 Mani. Mladina pa je poleg tega or-ganteirala mladinsko delovno brigada ki ima že več kot 70 prostovoljcev in ki si je zadala nalogo Zgraditi cesto fimarje-Nova vas. Prav tako se je okrepila organizacija E-nptnih sindikatov, v katere Je pristopilo nad 9000 novih članov. Za zaključek k utrditvi antifašistične in antiimpemlhstične fronte pa se ljudstvo istrskega okrožja pripravlja na veliko kulturno akcijo. Na praznik Velike oktobrske revo-luoije bodo po vsem okrožju pričeli % analfabetskimi in nadaljevalnimi tečaji. Ti tečaji bodo najod-ločnejča potrditev, da hoče Istrsko ljudstvo čimprej dohiteti, kar Je izgubilo v dobi fašističnega kulturnega in političnega zatiranja ter pokazati pot napredka, svobode in boljšega življenja. TRŽAŠKI DNEVNIK Kadar je hlapčevstvo v krvi Didaktični ravnatelj v Nabrežini g. Ščuka Prano je bil med vojno tudi v koncentracijskem taborišču. Pa vendar ga ljudje ne marajo in bodo najbolj veseli takrat, ko se ga bodo iznebili. Morda se bo čudno zdelo, vendar je res eno in drugo. Menda se ne bo zdelo več tako čudno, če povemo, da so po partizanskem napadu na Komen in Ri-hemberk okupatorji odgnali prav vSe prebivalce Komna in vas požgali. Med poštenimi Womenci se je tedaj znašla tudi ta ščuka. Da ta riba res ni spadala zraven, potrjujejo tudi naslednje izjave ljudi, ki so z njim živeli, in ga prav dobro poznajo. Tovarišica iz Volčjega grada pravi: «Najprej so me pripeljali v taborišče Neumarkt, kjer je bilo že več vaščanov iz Komna. Med njimi je bil tudi g. Ščuka Prane. V omenjenem taborišču san ostala samo osem dni, pa mi je bilo dovolj, da sem spoznala v njem nemškega kolaboracionista, ki je vodil taborišče in bil nemški zaupnik. Nemcem je dajal karakteristike in popolnoma odločal o usodi drugih internirancev. Priganjal je vse ljudi na delo in se izkazal kot eden najboljših hitler jevcev. V taborišču je kradel hrano in jo nosil, svoji družini, ki je bila z njim. Zaradi teh tatvin se je več internirancev, ki so bili pod njegovo kontrolo, izčrpalo in fizično onemoglo. Od poSledlc lakote in bolezni jih Je več celo umrlo kakor n. pr. Macarol Prane in njegova žena, Štajner Marija, Švara Josip, Godnič Frančiška, vsi iz Obsodba, ki spodbuja fašistične elemente Pred časom je civilna policija izvršila hišno preiskavo pri Pavlu Padovaniju. član akcijske stranke. Tedaj so našli v njegovem stanovanju brzostrelko angleškega izdelka in pištolo z 27 naboji. Zato se je je predvčerajšnjim Padovani moral zagovarjati pred zavezniškim sodiščem, ki mu je predsedoval major Mc Holm. Na razpravi se je obtoženec izmikal s trditvami, da je bil član prostovoljcev CLN y Rimu. Ko pa so ga po osvoboditvi odpustili, je oddati pozabil poveljstvu orožje. Ne vemo, ali Je to čvekanje prepričalo sodišče, ali ne. Dejstvo je, da je sodišče obtoženca obsodilo samo na 8 mesece ječe. Na. sodišču Je napisano: Pravica je, za vse enaka. Toda očitno Je, da se praktično tega ne držijo nekatera sodišča. Pred časom Je zavezniško sodišče obsodilo študenta Cohen-a na 7 dan Ječe, ker je imel bombo pri sebi, takrat ko so fašisti napadali in ranili z bombami manifestante 1. maja. Mladoletnega fašističnega izprijenca Farna, Je isto sodišče obsodilo na 3 leta poboljševalnice, toda po raznih vijugastih poteh so ga nato na prizivni instanci oprostili. In tako se polni vrsta primerov, ki dokazujejo kako vljudno ravnajo sodišča s fašističnimi razbojniki. FIZKULTURA Kolesarska dirka za pokal Marijana Košute V nedeljo priredi tržaška koledarska zveza kolesarsko dirko na progi: Barkovlje, Sesljan, Devin, Barkavije, ki Jo bodo morali tekmovalci dvakrat prevociti, nato pa «e bo proga nadaljevala naProsek-Sv. Križ-Nabrežino in v Barkovlje, kjer bo cilj. Start bo ob 9. uri izpred »Cedasas v BarkovlJah. Tekmovalci naj se zberejo istotam ob 8 url. Tekma bo nedvomno pribavila lepo število naših najboljših kolesarskih tekmovalcev. Do sedaj so se že prijavili Kuret, brata Stefi-kmgo, brata Sosič, Danieli, Kravos in drugi. Balincanje Balincarskt odsek ZDTV sporoča, da bodo vse tekme, ki bi Jih morali odigrati v nedeljo 26. t. m., Odigrane v nedeljo 2. novembra t. 1. Tekmovanje bo na istih igriščih in ob isti uri, kot je bilo že določeno. Drobne vesti Stedski plavalci so pred kratkim dosegli v Stockholmu sledeče rezultate na 200 m prosto: Oest-rand 2:14.4, Johansson 2:18.8, Ols-son 2:17.3, Bdrg 2:18.5 m Lunden 3:19.9. Nogometni pokal Albanije je o-svojila albanska enajsterica ^Partizana. ki Je v finalni tekmi zrna-gala nad »Dračem* z rezultatom 4:1. Boksarska reprezentanca Prage Je na splošno presenečenje premagala boksarsko reprezentanco Pariza a rezultatom 9:7. Igralci odbojke moskovskega društva sDinamo* so na gostovanju po Poljski odigrali prvo tekmo v Varšavi in zmagali z rezultatom 8:0 (15:7, 15:8, 15:11). Objave ZDTV Nogometni odsek. Nogometni od-ssk je verificiral sledeče tekme: PrtStaniščniki-Umag 2:0, Magdalena Izola 3.2; Tovarna strojev-Aurora 2:0 tn Izola-Cojtalunga 1:0. Opominjajo se igralci: Divo Renato. Divo Stellio (Tovarna strojev) ji Lanzoni OUviero (Magda-lena). Sodniški odsek. Nocoj ob 19.30 bo v prostorih ZDTV sestanek vseh sodnikov. Prosimo točnosti! Odsek zimskih športov. Danes ob 20. uri bo v prostorih ZDTV sestanek, ki se ga morajo udeležiti predstavniki sledečih društev: CAT, Planinsko društvo, Sv. Ivan, Ri-naldi in Redlvo. Športno društvo Sv. Ivan »poroča vsem, ki se želijo vpisati v nogometni odsek, da bo noooj ob 20. url sestanek v prostorih društva. Za pionirje pa bo sestanek v ne- Komna tet še več drugih ljudi, katerih imena mi niso znana,* Tovariš iz Komna izjavlja: «Sčuka Je vedno trdil: Edina araga je zmaga fašizma. Starejšega sina (Daro) je imel tri mesece skritega na podstrešju, da mu ni bilo treba iti v borbo. Tisti dan, ko je ljudstvo zapuščalo Komen in moralo v pregnanstvo, je končno prilezel iz podstrešja, da ne bi zgorel V taborišču je Franc Ščuka užival vse svoboščine, kakor tudi njegova družina, ki se je sprehajala kjer je hotela. Tako, vidite, stoje stvari z antifašizmom in partizanstvom g. Ščuke. In takih izjav je še več. Ali se vam zdi še čudno, če ta gospod zopet hlapčuje tujcem in če ga ljudje ne marajo?* V soboto 1. novembra bo ob 11.SO v dvorani krožka »Poligrafici* ul. Trento 2-II. otvoritev razstave demokratičnega tiska na STO-jo Odkritje spomenika padlim borcem na Kontoveln V nedeljo 2. novembra bo na Kontovelu slovesno odkritje spomenika padlim borcem. Ob 11. uri bo maša zaduani-ea; popoldan ob 15. bo krenil sprevod izpred cerkve na pokopališče, kjer bo slovesnost. Uspehi dosedanjega dela Zveze dijakov Trsta in ozemlja Dasi se je dijaški teden zaključil v nedeljo 26. t m., še vedno vlada zanimanje v dijaških vrstah za šolske probleme. Posebno danes ko dobro vemo, kako daleč so slovenske in italijanske šole na STO-Ju 6d tega, da bi zadostile svojim nalogam, da bj vzgojile pravo ’jud-sko inteligenco. Predvsem sta tu dva vzroka, in sicer sedanji odnos med študenti in profesorji, visoke cene šolskim knjigam ter visoke šolnine.- Dasi je zveza dijakov Trsta in ozemlja opozorila na te pomanjkljivosti, ki zavirajo zdrav razvoj šole in preoblikovanje odnosa študentov do šole in profesorjev, je obenem v teku dijaškega tedna Zelo mile odsoie gradbenikov Včeraj gospodje gradbeniki naj-brže niso pričakovali tako mile obsodbe kakor jo je izreklo zavezniško sodišče pod predsedstvom majorja Reakesa. Po kratkem pravnem govoru, v katerem je predsednik sodišča pojasnil, kaj je korupcija po italijanskem zakonu, in kdaj obtoženec prekrši paragraf 329 italijanskega kazenskega zakonika, se je sodišče izjavilo, da so bili uradniki na uradu za javna dela javni uslužbenci. Zato so gradbeniki kršili paragraf 320. Takoj nato pa je predsednik major R«a-kes začel obravnavati položaj posameznega obtoženca. V svojem pravdoreku je sodišče oprostilo obtoženega Colomba, da bi dal 800 tisoč lir Squirtu, kajti ni zadostnih dokazov, da bi jih obtoženec dal zato, da bi si pridobil naklonjenost pri dod/elitvi javnih d?L Za drugo obtožbo pa. da je obtoženec dal Ricciju 1 milijon lir pa je sodišče obtoženca spoznalo za krivega. Comellija 'je sodišče oprostilo obtožbe, da bi z 1 milijonom 200 tisoč lir podkupil Squi-rea, pač pa ga je »poznalo za krivega, da je dal 3 milijon« lir Ricciju. G. Pavana pa je eodišče oprostilo vseh obtožb zaradi pomanjkanja dokazov. Lenaasdjevo je sodišče spoznalo za krivo samo za 200 tisoč lir, ki jih je po naročilu lastnikov dala Squireu. Po nekaj minut premora se je oglasila obramba, ki je prosila za omilitev kazni.-To je najbolj uspelo odvetniku Poilluociju, ki je prosil za Lenassljevo pogojno kazen. Takoj za Mm je vstal tožilec kap, Ro bieson in izjavil, da. nima ničesar proti temu, če bi sodišče obsodilo obtoženko na pogojno kazen. Naj-brže »e je predsedniku obtoženka s svojim Jokajočim obrazom zasmilila, kajti obtoženko j« pozval, naj vstane in jo nagovoril, naj se v prihodnjič pazi, da ne bo imela zopet opravka s sodiščem. (') Zato jo je obsodil na 4 meaece ječe in 2500 lir, vendar pa je obsodba odložena, poleg tega pa se ji ne bo niti vpisala. Ostal; odvetniki pa so za tem prosili za Colomba in Comsllija pogojno kazen. Po kratkem posvetu se je zopet prikazal v dvorani sodni zbor, ki je imel še kratek moralen nagovor na občinstvo in obsojenoe, nakar je sodišče izreklo tole kazen: Colombo obsojen na 1 leto ječe in 10 tisoč lir globe, Ccmelli pa na' 1 leto iti 3 meaece Ječe in 15 tisoč lir globe. Tako »e Je zaključila razprava proti prvi skupini obtožencev z obsodbo, za katero niso ne obtoženci ne odvetniki pričakovali, da bo tako mila. Predsednik sodišča major Reakes je v svoji razlagi paragrafa 320 italijanskega kazenskega zakonika, po katerem »o bili obsojeni gradbeniki, opozoril, da so za kršitev tega paragrafa prav tako odgovorni oni, ki z denarjem podkupujejo in oot, ki denar sprejemajo. V tem primeru ta razlaga no drži, ker so bili obsojeni urad- JBvljenje st je vzela Prejšnji dan so našli v njenem stanovanju v ul. Parini 5 49-letno Marijo Obrezo, ki sl je vzela življenje iz neznanih vzrokov. Zdravniški pregled Je ugotovil, da je Obreževa spila večjo količino ogljikove kisline. niki, ki so sprejemali denar, na precej višje kazni. Medtem pa so bili gradbeniki obsojeni na smešilo nizke kazni, ki jim bodo dovolile, da si bodo v kratkem na svobodi popravili kosti z denarjem, ki so sl ga nagrmadili v času konjunkture na uradu za javna dela. KRONIKA Drobne tatvine Čeprav so se zadnje dni nekateri predmeti po trgovinah nekaj pocenili, Oanoiani Marcel s tem še ni bil zadovoljeni in je hotel blago kar zastonj dobiti. V trgovini z živili je izmaknil v uL Crispi 31 kar cel zaboj mila, v vrednosti okrog 13 tisoč lir. Vendar so ga še pravočasne aretirali in sedaj sedi v zaporu. V ul. 8. Anastasio 8 so odnesli D*Oroi Vincencu iz avtomobila tatovi baterijo, ki je vredna 55 tisoč lir. Andrejini Compare so neznanci pred nekaj dnevi odnesli iz stanovanja v ul. A. Emo 19 rjuhe in uro v vrednosti okrog 15 tisoč lir. V stanovanje so splezali skozi okno v njeni odsotnosti. Tatove gum so prijeli Prejšnji teden so tatovi razbili vrata v garažo v ul. Ananiam in odnesli 5 avtomobilskih gum z zračnicami, k; so jih pobrali s koles avta »Tcpolino*, ki je bil tam spravljen. Lastnik avta g. Vecchiet je takoj prijavil tatvino policiji. Leteča policijska četa je že čez nekaj dni izsledila ukradeno blago v gostilni «A1 Buco* blizu cerkve sv. Jakoba. Aretirali so gostilničarja Ivana Cattaruzzo in nekega A-medea Minon, ki je ukradeno blago pripeljal s svojim motorjem k sv. Jakobu. Verjetno so zaprli že tudi tatove, vendar o njih policija za enkrat še ni izdala svojega poročila. Tatovi in geometrija Prejšnji dan ponoči so neznani tatovi vlomili v papirnico A. Ma-gries v ul Battisti 4. S ponarejenimi ključi so odprli zunanja in notranja vrata, si nabrali 20 škatel šestil, 10 nalivnih peres in drugo drobnarijo. Ukradeno blago je cenjeno preko 100 tisoč lir. Morda rabijo tatovi pri svojih orientacijah po tržaških podcestnih kanalih tudi šestila, da ne bi izgubili smeri, kakor se je to zgodilo na trgu Stare mitnice, ko so prišli na dan na cesti, namesto v trgovini- postavila konkretne predloge za rešitev teh vprašanj. Predvsem je postavila prvo zahtevo, naj oblasti šole, v katerih so sedaj vojaki, vrnejo svojim namenom. Drugič Je predložila osnutek novega učnega načrta, poleg tega pa je zveza dijake opozorila na važnost šolskih odborov in dijaških zadrug. Na teh osnovah, o katerih je razpravljala zveza, so bili že doseženi taki uspehi, da lahko z zaupanjem zremo v bodočnost. Zveza pa bo še vnaprej delovala tudi na tem, da izgine kateri koli oblika šovinizma ki pri nas ovira kulturen -tn znanstven razvoj šole. • Kljub temu da si je zastavila zveza te načrte, pa si .ji niso pridružili pri organiziranju dijaškega tedna organizacije in stranke bivšega CLN-a, mladinska komisija Delavske zbornice, yisokošolska zveza. Čeprav je italijanska dijaška zveza Izjavila, da nima ničesar proti programu zveze dijakov Trsta in ozemlja, se z neumestnimi izgovori ni hotela pridružiti tednu. S svojim zadržanjem pa je italijanska dijaška zveza dokazala, da ji ni do tega, da bi reševala dijaške probleme. Voditelji zveze sami pa so pokazali, da hočejo še naprej izrabljati dijake s svoje dvomljive namene, namesto da bi se brigali za izboljšanje njihovega socialnega položaja. Kljub vsem tem nakanam pa je zvez; dijakov Trsta in ozem lja “uspelo v teku dijaškega tedna ustvariti tak položaj in pogoje, na podlagi katerih lahko mirno čaka to šolsko leto, kajti dijaki se za-vetdajo, da bodo samo preko svoj-h odborov lahko dosegli uresničitev svojih stremljenj po izboljšanju svojega položaja in nove ure' ditve srednje šole. MAREZIGE Ustanovitev gasilske čete. V na- ši vasi smo te dni ustanovili gasilsko četo, v katero se je priglasilo že 10 članov; upamo pa, da bo njih število kmalu naraštlo. Novi člani so takoj začeli z vajami, ki jih vodijo koprsk; gasilci. KOLEDAR Petek 31. oktobra Bolfenk, str®4!tRhJ,ia Sonce vzhaja ob 6.43, » ob 16.50. Dolžina dneva 10- Jutri 1. novembra Vsi »veti, Svetko Spominski dnevi 191,1 so začeli Nemci izseljevati Slovence iz brežiškega (n krškega okraja. 1941 je bil konstituiran Slovenski narodno-osvobodilni odbor. vabi svoje člane, po P°ktcU.. „ ja če, ki so brezposelni, d& ‘ ■'3. zglasijo v ul. Zonta 2-L, cd 16. do 19. ure. Površnost se hudo maščuje. Preskrba Odrezke za sladkor naj dvignejo takoj tovarniške prodajalnioe in menze pri Sepralu za izredno delitev sladkorja delavcem po 410 lir za kg. Odrezke za prekajeno meso delijo tovarniškim prodajaloicam in menzam, kakor tudi konserve s svinjskimi jetri. Izredna d.litev sladkorja, po pol kg za vse potrošnike, bo trajala do 10. novembra. Zaključek delitve. Danes se zaključi razdeljevanje racioniramh živil, razen naslednjih: Bele testenine za delavce z začetkom razdeljevanja 20. .t. m. Oslajeno mleko v prahu za upravičence, v razdeljevanju od 24. t. tn. Konservirano konjsko meso «Horse mtat*. v raz-deljevan ju od 27. t. m. Sladkor iz inozemstva, ki ga razdeljujejo od včeraj. Predpisi za klanje prašičev Mestni zdravstveni urad opozarja vse one. ki nameravajo klati prašiče za družinske potrebe, da je, treba vsakokrat zaprositi za dovoljenje in morajo biti zaklani prašiči zdravniško pregledani. Interesenti naj se obrnejo na vodstvo mestne klavnice (Sv. Sobota), v ul. Cologna 24, ali na podružnico na občinskem uradu na Opčinah. «Kraljica palčkov* v Skednju V nedeljo 2. novembra bo pred' vajal rojansk; otroški oder v Skednju v dvorani Doma kulture spevoigro «Kraljica palčkov*, ki je nadaljevanje Ribičič-Grbčeve spevoigre v «Kraljestvu palčkov*. Rojanski otrooi vam bodo pokazali. kaj so se naučili in vam nudili prijetno urico oddiha. Pridite, ne bo vam žaL Uporaba in razdeljevanje zdravila streptomycin Harmonikarji Sv. Marka na Opčinah Dne 98. t■ m. so priredili harmonikarji iz ladjedelnice Sv. Marka in člani solisti Prosvetnega krožka pevski in instrumentalni koncert na Opčinah. Ze prej sme o njih mnogo lepega slišali oziroma v naših časopisih čitali: gostovali so namreč v Pragi in v Sloveniji in povsod ieli mnogo uspehov. Kritika je bita laskava in pohvalna in zatorej smo tudi na Opčinah ta koncert željno pričakovali. In naša pričakovanja so se uresničila, Ze njihov discipliniran in samozavesten nastop je jasno pričal, da so vsi člani zbora popolnoma doumeli cilj in naloge, ki so si jih postavili, in zato so tudi najtežje točke jirograma z lahkoto obvladali. Občinstvu so. nudili nekaj ur umetniškega uživanja in zabave. Spored je bil pester: arije iz raznih oper, slovenske narodne in tržaške pesmi. Koncert se je začel z jizkul-turno koračnico in končal z delavsko himno. Burjo aplavza sta žela posebno dva mlada harmonikarja, ki sta še v otroških letih, pa sta vkljub temu dokazala, da obvladata svoje glasbilo. Kot solisti so nastopili sopranistki tovarišica Bruna Vecchiet in Armida Kaučič, tenor tovariš Rajmondo Botteghel-li in bariton tovariš Dušan Per-tot. Tudi njihov nastop je vzbudil pri občinstvu mnogo zasluženega odobravanja. Za zavidne uspehe gre zahvala v prvi vrsti tovarišu dirigentu Aleksandru Gianninju, kakor tudi vsem posameznim članom zbora, ki so s svojim nastopom dokazali, da tudi umetnost ni več in nikoli več ne bo monoppl privilegiranih slojev. Dvorana je bila polna poslušalcev in občinstvo je s svojim vedenjem izrazilo zboru zahvalo in dokazalo, da ceni in odobrava njihove napore in njihovo vztrajnost v Multurno-urhetniškem delovanju. Conski svet obuja spomine na bivši italijanski Trst V tako zakurjeni sobi, da »o našega urednika, ko je vstopil v dvorano, svetniki zaprosili, naj pusti vrata na stežaj odprta, so se gospodje svetniki zbrali na svojo običajno tedensko sejo, da med seboj malce pokramljajo. Ker bodo te dni izprijeni mlečdozobi pobalini praznovali neke njihove obletnice in ker sedanji conski svet še vedno misli, da je Trst v Italiji, se je takoj po čitanju zapisnika prejšnje seje dvignil svetnik odvetnik Gassfr in opozoril svoje kolega da se približuje ocii zgodovinski dan, ko so pred leti italijanske čete zasedle Trsf in predlagal delegacijo, ki bi se teh proslav udeležila. Takoj nato je svetnik s skrušenim glasom začel čitati neki poslanico, v kateri je bilo v oguljenih šovinističnih frazah napisano, da se te dni Tržačan; z ganotjem spominjajo onega dne, ko se je mesto združilo z materjo Italijo. Morda je bil svetnik pri tem malce ganjen, kajti med čltanjpm mu je beseda zastala v grlu. Med točkami dnevnega reda je svet celo razpravljal o pritožbi nekega meščana, ki mu mestna občina ni hotela izdati nravstvenega »pričevala z '.zgovo-rem, da je pijanec, policija pa je ugotovila, da je pamiten mož, no, cctiski svet je ta problem takoj rešil in ugodil pritožbi meščana Da smo pa res navezani na Italijo je dokazal tudi nek drug svetnik, ki Je med dolgo debato o tem, ali v novi najemni pogodbi med mestno občino in tržaško jahalno zvezo odobri svet neko točko, mimogrede izjavil, da če se bo tukajšnja jahalna zveza ločila od onih v sosedni državi, bo obstojala resna nevarnost za našo konjerejo, ker brez italijanskih žrebčarn ne deljo ob 9. uri. %W.*AVASVAVSVAVW. WWWVWVWAW.% .V.\WW5 ■AVAV.NV.V.V.nVAV.V. W,VAV.V.V.W.".W.VA A. KORNEICUK: Kako so me sprejeli v „svobodei“ Ameriki IL Ko se je naša delegacija povzpela na tribuno, so twi vstali 1» ognjevito pozdravili goste is sovjetske dežele. V tem razburljiv.m trenutku smo pozabili na pismo ministrstvo pravosodja. Videli smo, občutili smo, da ne more niti najbolj gnusna kleveta na račun Sovjetske zb>ze omajati velikanske avtoritete sovjetskega ljudstva v očeh amerišk-ga ljudstva. Ko je predsednik prečita! pozdravni brzojav tov. Stalina Slovanskemu kongresu, se jo zdelo, ko da se rušijo zidovi od ovacij in vzklikov 90.000 ljudi. Doživeli smo nepozabne trenutke. Po obvestilu ministrstva pravosodja sem jdvil vsem društvom, ki so me prosila za predavanja, da sem na žalost prisiljen, odbiti prijazna povabila, ker po zakonih ameriške demokrdoije gostje it Sovjetske zveze lahko pridejo zaradi sodelovanja na javnih mestih v zapor. Svojo delavnost v Ameriki sem omejil na to, da sem na mitingih v New Yorku in drugih mestih v govorih, ki so trajali po tri minute, predal prisrčne pozdrave sovjetskega ljudstva ameriškemu ljudstvu in izrazil hvaležnost za pomoč v dnevih vojne proti fašizmu. Odločil sem se, da se bom pokoril zakonom dežele, v kateri sem bil. Ta me gotovo ne bo sodila za pozdrav in hvaležnost, kakor pravi n ka narodna prišlo vica. Medtem pa se je zgodilo povsem drugače. Prejel sem še novo, ostro pismo: . e...Ministrstvo pravosodja Vijm je javilo svoječasno, da se morate na vsak način prijaviti kot inozemski agent. Istočasno Vam predlagamo, da to storite tako), zato da Vas ne bi prisilno odvsdH-Jt A po dveh dneh je prišlo še tretje pismo, v katerem so me opozarjali, da s« po zakonih te dežele nahajam pod grožnjo robije dveh let in tisoč dolarjev kazni. Dobrohotno povedano, bilo ml je nekako zadušljivo v »svobodni* Ameriki in odločil sem se, da takoj odletim nazaj demov. Pred svojim odhodom smo odšli v Hyde Park, da bi položil veneo na grob Franklina Roosevelta. Sklonili smo glave pred prahom velikega sinu ameriškega ljudstva, katerega ideale so današnji oblastniki Amerike pokopali na dan njegove smrti. Povabili so nas, naj si ogledamo hišo, v koleri jo stanoval pokojni jrredsednik, pa tudi muzej. V muzeju so darila, ki jih je Roosevelt prejel iz vseh dežel sveta. Na stenah pa mnogo slik: Roosevelt odlikuje z ameriškimi odlikovanji vojake in oficirje zavezniških armad. Toda nikjer ni nobene slike, ki bi prikazovala, kako predsednik odlikuje sovjetske letalce ali mornarje. Glavno mesto zavz-.mh fotografija: Roosevelt in Churchill, toda spet ni nikjer nobene fotografije: Roosevelt in Stalin. Nikjer ni »ičesor, kar bi spominjalo no velikega zaveznika Amerike v borbi proti fašizmu: na Sovjetsko zvezo. Vprašal sem slugo v muzeju: sZakaj ni »Zik Roosevelta s S talino m. Saj so vendar njihord zgodovinski sestanki znani po vsem svetu-.* On pa mi je odgovoril: »V začetku so bile, toda pozneje so jih, ne vem zakaj, sneli.* Sluga je pri tem zardel. Celo na tako svetem mestu za ameriško ljudstvo, kot je Rooseveltov muzej, so umazane roke ameriških fašistov uničile vse ono, kar )e odražalo največje v zgodovini svobodoljubnih narodov v dnevih največjih preizkušen). Niti grožnja ministrstva pravosodja, niti največje klevete reakcionarnih časopisov, ki so jih lirili no moje ime, me ni tako užalila v »svobodni* Ameriki, kot zločinska falsi-fikacija zgodovine v muzeju Franklina Roosevelta. Vendar bi bilo nepravično trditi, da v današnji Ameriki ni »svo- bode*. Videl sem demokracijo v Neto Torku, v sdmem središču mesta. — To so bili poljski fašisti. Na čelu je vozil tovorni avtomobil. Na njem je stala žena v beli obleki s trnjevim vencem na glav i. Okoli nje je sedela maskirana gospoda debelih trebuhov, oblečena v cunje. Predstavljali so poljske kmete, a žena v belem Poljsko. Nasproti ione je stal mladenič v rdečearmt jski umi formi in imel naperjen bajonet na ženina prsa. Nad kamionom pa je bil transparent: »Rešit* Poljsko boljševizmal* Na desetine orkestrov je grmelo po vsem N eno Yorku, Godbeniki, oblečeni v poljske narodne noše, so povzročali neverjeten trušč. Policaji na konjih so varovali demonstracijo, ki je bila naperjena proti Sovjetski zvezi in proti poljski demokratski vladi. Napisom, s katerimi so bili popisani transparenti, bi mog*l za- vidati oelo sam Goebbels. Demonstrirali so z vednostjo ameriške vlade. •Obenem s poljskimi fašisti so šli mimo tudi njihovi ameriški gospodarji. Smehljali so se, ko so trepljali po ramah svoje sluge. Zanimivo bi bilo vedeti, na čigavo zaščito In pokroviteljutro bi računali tisoči poljskih delavcev le Detroita — njihova delegacija me j< zaprosila, naj sporočim plamteč pozdrav novi Poljski, njeni vladi aneu Marija 1000 lir, Daneu Violeta 1000 lir, Morpurgo Angela 2000 lir. Za Dijaško Matico: Škabar 1000 lir, Cok-Križnič 1000, Letig 1000, ing. Sosič Milan 1000. Daneu Violeta 1000, Daneu Marija 1000. ing. Sosič Jože 500, Simonič 500, SoeiČ Olga 500, Sosič Cvetka 500, Guštin 500 Ur. Za pomoč Egiptu: Družina Kodrič 1000 lir, Delavska enotnost J000, N.N. 1000, Desabata 100 lir, tov’ Livio Stoka pa je nabral 20 tisoč lir. Skupna vsota za pomoč Egiptu znaša 161.115 lir. Radijski sporedi v petek 31. oktobra TRST II 11.30. Dopoldanski koncert. 12.00. Novi svet. 12.10. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa n poročila. 13.00. Vokalni duet. 13.16. Ritmična glasba za dva klavirja. 13.30. Koncertni orkester. 14.00. Pestra glasba. 14.10. Zgodovina 18. stoletja. 14.28. Citanje popoldanskega sporeda. 14.30. Zaključek. 17.30. Glasbena fantazija. 18.00. O-p?retna glasba. 18.30. Slovenska epika. 18.45. Plesi raznih narodov. 19.00. Radijska povest. 19.15. Galu-eove skladbe — Komorni zbor. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00, Simfonična glasba. 20.30. Dekliška ura. 21.00. Simfonični orkester, prenos iz Ljubljane. 21.45. Češki zbori, prenos iz Ljubljane. FENICE. 15.00: »Na Karibskem morju*, M. D Ha ra, P. Henreld. SUPERCINEMA. 16.00: »Suez*, Tyron« Power. Loretta Touag, Annabella. ITALIA. 15.30: »Ta r.aša ljubezen*, Merle Oheron in Charles Kervln. IMPERO. 15.30: «Vedno tvoja*, L Young in David Niven. KINO OB MORJU. 16,00: »Noč*, sovjetski film. KINO OB MORJU. 16.00: »David Guranišvlli*. Zgodovinski sovjetski film. FILODRAMMATICO. 15.45: »Or.a, ki so o njej šepetali*, B. Stan-wyck, P. Brente. ALABARDA. 16.00: »Rctnan z Za-pada*, E. Raines, John Wayne. GARIBALDI. 15.30: »Mister Smith potuje v Wa»hington», J. Arthur, James Stewart. KINO V NABREŽINI. Petek, sobote in nedelja: »Stirl peresa*. Barvani film. Obveščevalni urad ZVU sporoča: 'Zaradi pomanjkanja zdravila Strep-tomycin je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo upravljala z razdeljevanjem in uporabo tega zdravila. Vse prošnje za to zdravilo je treba predložiti »kontrolnemu odboru za Streptomycln» pri Splošni bolnici na receptu, ki ga je izstavil zdravnik. Poudarjamo, da se eme predpisovati Streptomycin le v primeru miliarne, možganske in laryngeal-ne tuberkuloze. V nikakem primeru ni dovoljeno izvažati zdravilo Streptomyčin iz STO-ja. Kršitev predpisov pri uporabi elektrike Obveščevalni urad ZVU sporo- ča: Sledeče tržaške trgovce in en kinematograf' so prekršili ukaz it. 21, ki se nanaša na omejitev uporab« električne energije STO-ja: Lekarna Lloyd, ul. DeirOrologio 6; Crasso Alberto, Capo di Piazza 2; Dreossi e Lorcet, Piazza della Bor sa 7; Ranzini Claudio, Piazza della Borsa 6; «Dama». Piazza della Borsa 8b; Parfumerla Adua, Piaz- za della Borsa 8aj Magazzini del Corso, Corso 1; «Junior» Largo Ri-borgo 3; Papirnica ABC, Viale XX Settembre 23; Kino «Supeirci nema*, Viale XX Settembre. Vsa ta podjetja so kršila predpis, da ne smejo uporabljati več kot tri žarnice po 40 W za izložbena okna in za razsvetljavo zunanjih napisov in znakov. Električni tok jim Je bil ustavljen za dobo od 27. oktobra do 3. novembra 1947. Razdeljevanje pneumatik Obveščevalni urad ZVU sporoča: Dodeljevanje in razdeljevanje avtomobilskih pnevmatik urejujejo na tem področju trije odbori. A. Odbor št. 1 z uradom v trgovinski zbornici je pristojen za razdeljevanje pnevmatik za vse avtomobile in motorna kolesa vštevši taksije. B. Odbor št. 2 z uradom pri »Centro autetrasporti* je pristojen za razdeljevanje pnevmatik za tovorna vozila vsake nosilnosti in za motorna vozila posebnih vrst. (Cestni traktorji, ambulance :td.). C. Odbor št 3 z uradom ptl »Ispettorato della motorizzazione ctvile e trasporti di concessions* je pristojen za razdeljevanje ppev-matik za avtobusno službo. Ti odbori bodo dodeljeval1 ali razdeljevali pnevmatike ln notra-rijž gume v skladu s predpisi tega ukaza ali v skladu v nadaljnjimi predpisi krajevnega odbora za gume, »Comitato territoriale gomme*. Zveza invalidov in sorodnikov Plesna sola za pionirje Vpisovanje v to šolo novembra pri tajn:stvu ku , krožka «Kralj:č». ■;to IJ Jezikovni tečaj* otvorj®1 t! V kratkem bodo _ otvorr-' ^ ji za stenografijo, češčino ., hrvaščino. Obenem ,*iDe i® tečaji italijanščine, fran^f0vrs$ tečaji iuiiijauoui.u^, —prvoVTO: angleščine za Slovence. j učitelji. Pojasnila in .^I cro«1 Smid-.cben, ul. Ireueo della u Protituberkulozni kongrri v Milanu je bil preložen tnsčboza ^ vembra in trajal do 2. <* „otutr Posvečen je spominu n. ^t nija. Na kongresu bodo Lj* vali važne probleme iz to*® tuberkuloze. tuberkuloze. jii Odkritje spomenika v TreH ^ V nedeljo 2. novembra to f iz Trebč odkrila nagrobn nik desetim borcem, ki 1?. yež ' sVc skupnem grobu. K očk" J (j, mo vse okoliške organi»c^ ^>CA Koncert v Rocoin V nedeljo 2. novembra stilni pri Lovcu v Lji <• ki bi moral biti 26. ok*- J Nastopili bodo pevski njer*. «Zmaga», *uji f. Marušič*. Sodelovali bodo ‘ nirji iz Lonjerja, Katmari,> Rocola ter ASIZZ iz Bori-voljni prispevki bodo ^ spomčnika padlih borce', ' kopani na katirjarskem lišču. >iAen I Na seje *iat Pod Mstev ‘»»bodo Da b tesni Nrc Cv išlh jj Rojstva, smrti, P010*18 4 . -AilO Dne 30. oktobra se je otrok, umrli so 3 ljudje, P° je bilo 10. ,ni|i P? Cerkvene poroke: ura“riWj ae 4Peria Ne ** Jtisuo *kte\ Nn Nt: Nei laži I? * N Nj '»istv: (J cr KV one poroKr: v*“-.,a vi--Taccani in zasebnica b kmet Vinko Pegan in f# Ana Bole, zdravnik Weiss in zasebnica L::*J zoli šofer Anton PogaI" _ nica Nerina Martuz, n«U Grira io zasebnica Umrli so: 43-letni Oskar, gna, 50-letna Amalija Co ni Robert. Cogoni. Odg. urednik DUŠAN, Tisk Stabilimento Tip- r » Oklic ital N N *.o Kil s katerim se vabijo ca znani dediči: mKm i* KANOBLEJ ® [Nn »i tehnik in njegova to»tr* N < NOBLEJ PAVLA, gospodifP p v Ljubljani, Topniška uM« ^ f I umrla 8. S. 1647. brez 9P°r0i’ . slednje volje. Sodišču so znani sam° dediči. uji* ’ Kdor hoče zahtevati to ^ $ zase, mora to v treh danes naprej javiti P°dp ..(iC sodiiču in izkazati svojo pravico. ae*5' ae v Po preteku tega roka it puščlna, v kolikor bodo to11 N % *s«t N kazane, izročila. Okrajno sodišče v Dj/* Premestitev glavnega stana ženske policije Obveščevalni urad ZVU a pobota : Zaradi naraslega dela in zaradi pomanjkanja prostora se je preselil glavni stan ženske noiici-je v »klopu tukajšnjih policijskih sil v ponedeljek iz ul. Muda Veo chia 2 v ul. Madonna del Mare 12 v Trstu. Starostna meja za nastavljanje sanitetnega osebja Obveščevalni urad ZVU sporoča: Zgornja starostna meja za nastavitev sanitetnega osebja pri pokrajinski upravi, pri občinah, pri zavodih javnega skrbstva in »konzorcijih* je sedaj 55 let za položaje sanitetnega au.perintenda.nt', ravnatelja, podravnatclja sanitetnega inšpektorja bolniških pr.iua rijev in 50 let za položaje ravnateljev bolniških lekarn. V drugih iprimierih zgornja starostna meja ne »me prt segati 45 let. Nekaj dni bo še trftjalft P ŽENSKIH KOSTIlf (KRILO IN J0FI L/ N Popoln ' k. in h I v N >i Trpežno blago — * cija — Razni vzorci m vredno»t \9-°° ijj1 po 4.800 *, V TRSTU je poverjena F raslednjim: .m** TOLENTINO, ul. XXX TRmvTK* „vrrnA». ul. ” .-ir TRGOVINA »MICA*, ni MONTANELLI. uL (vogal Largo FON GUIDO, FURLANI R., ČEPAR PAOLO, Udi«« LA BLOOCHISTA TESS**',^ ul. della Dit>n BERAZOTTT, Drevored » H »AL BUON MERCATO*^9 K DAMBROGIO, s®'1*1 •»1 N, 1*8 h, Ustanove in prodajaln*ttl’ jih naj se obrnejo na^ 1™ k’9 SCHWARZA, Drevored tembra 33, TRST Zlato-drag«1^ V * s Zlatarna PEP % fr N Tr»- s»- kupuje po najvišjih cend*' . y K SREBRO in B RI Velifea izbira ur najboljš PRECIZNA POPraVI DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI CENA^ V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH MACIUIIIIII DEL CORSl CORSO 1 - PIAZZA DELLA BORSA (Galleria A. \ rm/ Tf ^^1 Popolna Ubira za vsak ok**^jii- B/V mL. vadne- srednje in dragocen hovin«. — Plačilo tudi na Q KRZNARSTVO ZI LlOj^ Trst - ul. Trento 11