PRIMORSKI DNEVNIK
StSfer* Cena 400 lir
Letu XXXVIII. Št. 158 (11.286)
TRST, petek, 30. julija 1982
»	>8 začel izhajati v Trstu 13. piaia 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*
—Pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DANES BO SPADOLINIJEVA VLADA SPREJELA NOV PAKET PROTIKRIZNIH UKREPOV
Demokristjani in socialisti potrdili podporo Spadoliniju
Craxi in De Mita sta bila mnenja, da je sestanek prispeli k premostitvi nekaterih nesoglasij med strankama
pričakovati, zažele-
le ni-J^ ~. ' pričakovanju današnjega zasedanja ministrskega sveta Umil-	v,at,e Spadolini zaključil svoja srečanja: sestal se je s
ujj '! ®“ank, s Coivtindustrio, s predsedniki deželnih odborov. Osredka jpC^ia^nj' Politični dogodek, tudi po mnenju predsednika vlade, ki tI.sestanek med Krščansko demokracijo in socialistično stranko, drinok ■ ce,e lrl ure' ^'lenja o tem sestanku, ki je bil na sede/u sel-1-*115*46 Par,amcntanie skupine so deljena: nekdo misli, da #1) krščanska demokracija in socialistična stranka pobotali, da sta »0j:I “ "zaupanje, ki ga že dolgo »ktemi-	da druge in da sta
kištv ^ dolgoročno politično zavezala	|,a so mnenja, da bo-
r# . 06 stranke izkopali bojno seki-
rietn* oktol,ra> ko bo žrtev zelo ve- najvisji rav
nnirt ^danil Predsednik vlade Gio-1 poleg obeh tajnikov De Mite in kritni St>ado*Bl. če njegovi proti- Crasija, vsi štirje načelniki parla-Sospodarski ukrepi ne bodo I mentarnih skupin, Labriola in Ci-
UI>II|">,"|„,|||||,|||||||||M|)|||||.MrNiU1i, lm],IMII	.Iiiuuiililiiuiiuiiltlliuii
NA SEJI PRORAČUNSKE KOMISIJE
obrodili, kot je nih sadov.
Delegaciji, ki sta se udeležili »zgodovinskega« srečanja sta bili na najvišji ravni, saj so bili prisotni
Poslanska tabornica K odobrila taakon ° obnovi Furlanijo
Zakonsko besedilo, ki predvideva 2.910 milijard lir izdatkov v štirih letih, bo moral odobriti še senat
in ™ rculijard pa za ureditev cest vr,nizacii° nekaterili državnih s° na ® ‘lt0 vsoto 300 milijard lir BontVfdffdd za gradnjo drugega tira z« jgj^hske železnice. 10 milijard
•lanska , ^računska komisija po-druCT,- 6 , ornice je včeraj odobrila lurlan- on za obnovo in razvoj dobrir -e' ^ak°n bo moral sedaj o to jra' 50 ^aat. Gre za besedilo, ki ki st sestavili na osnovi osnutkov. ?.8k.a 'u Predložila vlada in KPI. izdati Dret,v,deva 2.910 milijard lir vSou 0v v štiriletju 1982-1985. Od te in Dre™ ve<Xa de' namenjen obnovi s'l4noiPf)r°du' h>re-i predvsem obnovi tli], .^-Jskih gradenj in proizvod
‘kupno^fe' Za t0 1x5(10 0011,0X1,1
■išrd	mibjard lir. 200 mili-
° namenili nadaljniim po-črtov' /h hnansiranje dodatnih na-Pogjj.,23 razvoj in za večanje za gričPvene ravni na gorskem in na je (jg11516™ Predelu. 300 milijard ^Črtumenjenih drugim razvojnim težavah* V d^roč.iih v gospodarskih kr*« ’ ,n sicer v vseh štirih po krt'iin 11 deze,e Furlanije - Julijske Reoinsu'	milijard pa za hidro-
ie Dri 0 ureditev področja, ki ga dodela'a<lel Potres. 80 milijard so li.iard * za verska poslopja. 60 mi-gastva ?a0,obnovitev kulturnega bo-!	. :	milijard pa za ureditev
°dernizE
Veliko ^ Jmenih
Seuliske 1-..........I -l_________I
boijln zn,šk° vozlišče v Červinjanu. ti^/0 m,lijardo za ureditev pro-in 35 ^Ka nadzorstva v Furlaniji de,dslc • rd llr za okrepitev vi-®taaovji• Unlverze, na kateri dobo u-sko i ," iodi medicinsko in ekonom-Četein j ,teto. Končno so pooblastili ferd |jda dodeli nadaljnjih 25 mili-<lukt;„r krožnemu skladu za pro-investicije.
laaijp Se^lllk deželnega odbora Fur-hieiii j. diijske krajine Antonio Co-žfl se je včeraj v Rimu udele-6q b, err‘bnega srečanja med vla Za 2j0redstavniki dežel, o izdatkih iztaZjj avijtvene storitve, je včeraj ča j. zadovoljstvo nad dejstvom. Zak0n •c°s,anska zbornica (Pobrila sedstv**1 * se posredoval pri pred-6o k , senata, da pride čimprej \jciai-ii 0 odobritve tega /.akona. ko s * da bo tako dežela lah-v Zve2: tova,a Že sprejete obveze 6ro^j z odobritvijo potresnega po-k&nčtin ^omelii je dejal, da ie tako ki je , .brišlo do odobritve besedila, kot 3j , že pred časom vključeno Zak0n. c‘en v osnutek finančnega črt^jj .Za >eto 1982. a so ga Kasneje s°vne z .zakona samega zaradi ča Vri y ,e- Scda.i ie zakon odo-kesedjj enl veii parlamenta in to - ntellii 00 mnenju predsednika žhje,, ,a' celo popolnejše od prei-kgr Zak°na štev. 546 iz leta 1977,
°b i,rideva “one,
zaščititi«. Posvet organizira krajevni kulturni center «G. Unfer», ki je na srečanje povabil nekaj priznanih evropskih strokovnjav za manjšinska vprašanja. Uvodno predavanje bo imel profesor iz Barcelone Baum, ki bo govoril o nastanku jezikovnih manjšin v severni Italiji in Sloveniji.
celovit razvoj dežele j fcu ie Comelli še izrazil upa Zvey se bodo uresničili načrti v Z*!* j, Oonosi z EGS, za kar si de-.nila - Julijska krajina hrizadeva.
8tatistiA' Po podatkili osrednjega
■ ]uw^ga zavoda ISTAT je bilo izgubljenih zaradi kih uj. , milijonov 800 tisoč dela\'-P* tu<i;10 dosti več kot v maju, p, .Vf,č kot v juniju lanskega ! 'ctošl• at°k je tak, ker je bila 5fotj „ juniju splošna stavka j 0r^ilvi zveze industrijcev, ^adi lte l^Sozlbo o draginjski
^ r*mauu posvet ^jezikovnih manjšinah
"• ^ Timauu ob avstrijski i 0 »Timi0 jbtri začel posvet na te-u' Sauris m Sappada, otoki
manjšin, ki jih je treba
SKLEP ODBORA ZA CENE
Podražitev dnevnikov električnega toka in železniških vozovnic
RIM — Medministrski odbor za cene je včeraj odločal o podražitvah, ki bodo začele veljali v nedeljo, 1. avgusta. Skleni’i so. da se bodo dnevniki podražili od sedanjih 400 na 500 lir, električni tok se bo podražil za 8,30 lire pri kilovatni uri, železniške vozovnice pa za 10 odstotkov. Sklenili so tudi, da se bodo 1. oktobra železnišk vozovnice nodražile za nadaljnj.' i 19 odstotkov.
pellini za PSI ter Bianco in Di Giuseppe za KD, poleg njih pa še voditelja socialistične in demokristjan-ske skupine v vladi Formlca in Marcora ter socialistična namestnika tajnika Spini in Martelli.
Ob koncu sta Craxi in De Mita izrazila svoje zadovoljstvo. Bolj navdušen je bil videti sekretar socialistične stranke, po mnenju katerega je šlo za koristno in potrebno srečanje, ki je ne samo postavilo temelje poglobitvi in poživitvi duha sodelovanja med obema strankama, temveč je tudi prispevalo k odpravi vseh nepotrebnih nasprotij, saj sta obe stranki opustili polemike, ki nikakor niso bile konstruktivne.
De Mita je bil mnogo bolj zadržan, poudaril pa je koristnost dialoga med obema strankama ter željo obeh, da bi opustili «vtise« in poglobili skupne smernice sodelovanja na ravni vlade. Še bolj zadržan pa je bil tajnik Krščanske demokracije do Spadolinija. Njegove težave, je rekel De Mita, ne izhajajo samo iz odnosov med demokristjani in socialisti, temveč iz težavnega gospodarskega položaja, katerega resnosti marsikdo še ni popolnoma dojel. Ne samo, De Mita je bil do predsednika vlade še kar strupen, ko je dejal, da bo Krščanska demokracija do konca podprla predloge, ki jih mora izdelati Spadolini v upanju, da bodo naleteli na podporo ob zavesti, da so edini konstruktivni odgovor na gospodarsko krizo. Z drugimi besedami vlada mora sedaj prevzeti svoje odgovornosti. Krščanska demokracija pa jo za sedaj lahko samo podpre, nikakor pa se ne istoveti s Spadolinijevimi stališči.
Spaciolinijevo vlado označuje, po znanih sporih med Krščansko demokracijo in laičnimi strankami, bolj organska podpora socialistične stranke: to je cena, ki so jo-socia-Usti morali plačati zaradi demokri-gtjanske napadalnosti, ki bi pred nekaj tedni skoraj pripeljala do padca pejstrankarske koalicije. Vlada bo danes in jutri zaprla poglavje gospodarskih protikriznih u-krepov, nakEir bo o njih meral razpravljati parlament. Ker bo med ukrepi tudi nekaj zakonskih odlokov, bi jih parlament moral odobriti v roku 60 dni, kar pa je zelo tesno obdobje, še zlasti v poletnih mesecih. Jeseni se bo razprava o gospodarski politiki nadaljevala, nadaljevati pa se bo moral tudi dialog s sindikati.	R. G.
Tajnik KD in PSI De Mita in Craxi po včerajšnjem srečanju
(Telefoto AP)
ZARADI NAVZOČNOSTI SAHARSKE REPUBLIKE
Libijska konferenca OAE še vedno v popolnem kaosu
Nigerija predlagala kompromisno rešitev, ki pa je sporna
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Kompromisno rešitev o saharskem zastopstvu v Tripoliju, ki naj bi omogočila vsaj potek vrhunske, če že ne ministrske konference Organizacije afriške enotnosti (OAE), so včeraj na svojem štiriur-nem neformalnem sestanku sicer potrdili navzoči afriški zunanji ministri, vendar so hkrati priznali, da je tudi njim manjkala ena država za potrebni dvotretjinski kvorum. Ministri so o kompromisni rešitvi obvestili kenijskega voditelja Moija, sedanjega predsednika OAE. da bi jo posredoval odsotnim članicam.
Kompromisna rešitev, ki jo je predlagala Nigerija, naj bi zadovoljila obe strani, to je tako Saharsko arabsko demokratično republiko, ki terja, da se kot polnopravna članica
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiimiiiiiiiHiiiiiinniiiiHiiiiiiimiiiHiiiiiB
PREKINITEV OGNJA SO VČERAJ KRŠILI LE OSAMLJENI TOPNIŠKI DVOBOJI
Sedmo premirje med Izraelom in Palestinci krhko jamstvo za dosego trajnega sporazuma
V Bejrutu oblegani gverilci naposled pripravljeni na umik?
BEJRUT, NEW YORK - Sedmo prekinitev ognja med izraelsko voj sko in Palestinci, ki je stopila v veljavo predvčerajšnjim zvečer ob 22. uti, so kršili le občasni topniški dvoboji, a perspektive za miroljubno rešitev bejrutska drame sc kljub temu še naprej minimalne.
Prebivalstvo zahodnega dela libanonske prestolnice, ki je v ponedeljek bilo prikrajšano dobave vode in elektrike, si .je tako naposled nekoliko oddahnilo. Premirje je izkoristilo za pobiranje in naštevanje trupel in ranjencev. V enem tednu so bombardiranja zahtevala najmanj 300 življenj, ranjenih pa je toliko. da - jih je dejansko nemogoče našteti. Posebni Reaganov odposlanec je pripadnike PLO prep-ičal. naj sprejmejo prekinitev ognja že ob 21. uri. Izraelci pa so zahtevali, naj se premirje odgodi za poldrugo uro Bil je to trenutek ko j<- bombardiranje obleganega mesta bržkone doseglo svoj vrhunec. Silovit ligenj je zasipal residenčno območje
Spadolini sprejel Merlonija
Ministrski predsednik Spudolini je včeraj sprejel predsednika zveze industrijcev Merlonija, ki mu je izrazil zaskrbljenost zaradi nameravanih protiinflacijskih ukrepov vlade, ki naj bi, po njegovem mnenju, prizadeli predvsem delodajalce. Spadolini je Merloniju zagotovil, da ukrepi, ki jih bo vlada sprejela danes, ne bodo presegali že določene inflacijske stopnje	(Telefoto AP)
zahodnega Bejruta, Paiestinc; pa su v odgovor obstreljevali faiangistime položaje v vzhodnem delu mesta.
Ob prekinitvi sovražnosti ie dobršen del mesta norel Ne le južni del predmestja, kjer sc utrjeni Pale stinci, temveč tudi središče Bejru ta so zajeli ognjeni zublji. Na desetine stanovanjskih poslopij je bilo uničenih. V vzhodnem delu mesta .je fedajinsko topništvo zadelo ar t iis us'.in mamutsko naselje, delno pa je bila porušena tudi preosedni ška palača. Libanonski državni ra dio je sporočil, da .je bilo v zahod nem Bejrutu 19 mrtvili in 140 ranjenih. v vzhodnem pa 70 ranjenih. O-benem pa .je palestinski glasnik izjavil. da so Arafatove enote odbile nov poskus izkrcanja izraelskih marincev, do katerega naj bi prišlo na območju najbolj elegantnega, a se daj popolnoma uničenega bejrutske ga kopališča «Summerland»
Nadvse protislovne pa so vesti, ki zadevajo pogajanja. Popoldne je uradni glasnik PLO v Bejrutu La badi zavrnil »ultimat« Hab:ba, ki je Palestincem predlagal, ,naj se do danes pismeno obvežejo, da bodo zapustili Libanon. V končni resolu ci.ji, ki so jo izglasovali ob koncu včerajšnjega zasedanja arabske lige v Džidi, pa je rečeno, da je delegacija PLO privolila v evakuacijo svojih oboroženih si) iz zahodnega Bejruta. Palestinski voditelji m liba nonska vlada pa naj bi se obenem dogovorili o jamstvih za varnost gverilcev in beguncev, ki bodo še ostali v taboriščih. Kot znano še do pred nedavnim voditelji PLO zahtevali poseg mednarodne mirovne sile. ki naj bi obvarovala pa leslinska begunska taborišča.
V Stekleni palač, OZN pa se je medtem začel drugi egiptovsko • fiancoski poskus, da prepriča varnostni svet, naj odobri resolucijo, ki predvideva meejsebojno in istočasno priznanje med PLO in Izrae lom, umik vseh vojsk iz Libanona in prizhanje nacionalnih pravic palestinskega ljudstva. Telavivske o-blasti trdijo, da tudi ZDA nasprotujejo tej resoluciji in ni izključeno, da bodo v primeru glasovanja postavile veto. Za sedaj ameriški diplomati v East Riveru pravijo le, da pazljivo proučujejo francosko -egiptovski dokument, ki naj bi vseboval tudi za Reaganovo upravo sprejemljivo formulacijo.
Uradno glasilo sovjetske vlade »Izvestja« pa je včeraj Izraelce označilo «za vandale dvajsetega stoletja« in zahtevalo njihov takojšen umik iz Libanona.
Priprave na zasedanje UNCTAD v Beogradu
ŽENEVA - Generalni sekretar UNCTAD Gamani Corea je v intervjuju za Tanjug izjavil, da bo šesto zasedanje konference Združenih narodov za trgovine in razvoj, ki bo junija prihodnje leto v Beogradu, izredna priložnost, da bi države članice s skupnimi prizadevanji dosegle določene dogovore o ključnih vprašanjih kriznega gospodarskega položaja v svetu. Položaj je skrajno kritičen, ves svet je zašel v velike težave, ki pa naj bolj bremenijo prav države v razvoju, je dejal Corea.
Ko je govoril o beograjskem zasedanju UNCTAD, je poudaril, da bi moralo imeti to srečanje drugačen značaj, kot prejšnje zasedanje. Na njem ne bi smeli samo ponavljati probleme držav v razvoju, temveč ga usmeriti tako, da bi prispevalo k izboljšanju splošnega razvoja, da bi sam razvoj že prispeval to krepitvi celotnega svetovnega
gospodarstva. Seveda pa se morajo države v razvoju zavzemati za pravičnejše sodelovanje v svetovni trgovini ter za nujno po trebna sredst’”' in pomoč. Zahtevati morajo tudi tako kot doslej stabilne in rentabilne cene za svoje surovine, je dejal Corea.
Države v razvoju morajo imeti boljši po loža j na finančnem področju, kot tudi v svetovni trgovini. Prav tako se mora stabilizirati tržišče za njihove surovine. Potrebno je še nekaj, kar pravzaprav ni pomembna tema 6. zasedanja UNCTAD, to je krepitev sodelovanja med državami v razvoju. Če te dr žave ne bodo okrepile medsebojnih stikov, ne morejo pričakovati prave rešitve vseh teh problemov, je poudaril Corea.
Svet UNCTAD je na svojih zadnjih sejah sprejel načrt generalnega sekretarja Coree, da dnevni red na beograjskem zasedanju
osredotočijo na štiri poslovna področja. V prvi vrsti bodo proučili splošni gospodarski položaj v svetu s poudarkom na razvoj in sedanjo gospodarsko krizo. Zatem bodo proučili vprašanja surovin, svetovn-' trgovine, finančno-monetame probleme in uresničevanje programa pomoči najmanj razvitim državam.
Da bi o vsem tem dosegli usklajena stališča, bo treba dobro pripraviti beograjsko zasedanje, ki bo trajalo štiri tedne, in na katerem bo sodelovalo 3.000 do 4.000 udeležencev. Corea meni, da mora biti beograjsko zasedanje UNCTAD pripravljeno bolje, kot katerokoli doslej. Sekretariat bo storil vse, da bi bili glavni dokumenti pripravljeni do konca decembra, s čimer bi omogočili vladam držav članic, da bi se vključile v posvetovanja in dialog o osnovnih temah še veliko prej pred začetkom konference, (dd)
MiiuiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiimauiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiini
Nova iranska ofenziva
TEHERAN, BAGDAD — Iranska vojska je predsinočnjim sprožila novo ofenzivo proti iraškim obrambnim linijam severno cd Basre. Po poročanju teheranskega radia je iranskim vojakom na dveh krajih uspelo prebiti obrambno črto in so za nekaj kilometrov napredovali v smeri preti Bagdadu. Iranska vojska naj bi ponoči porušila več iraških utrdb in uničila tankovsko brigado »Hasan«, hude izgube pa naj bi zadala tudi drugim iraškim enotam na območju približno 60 kilometrov severno od Basre. Na podlagi teh podatkov je iransko vrhovno poveljstvo včeraj popoldne izjavilo, da se je s to ofenzivo začela peta faza operacije «Ramadan«.
Trionfalistične izjave je včeraj bistveno omilil sam vrhovni poveljnik iranske vojske, general Zahiraejad. Po srečanju z voditeljem Homeinijem je izrazil upanje, da bodo žrtve islamskih sil na bojnem polju prispevale koncu bagdadskega režima. Napovedal je, da bo Iran kmalu sprožil veliko širšo ofenzivo, s katero se bo maščeval za pokole, ki jih je zagrešil predsednik Husein. Po mnenju nekaterih opazovalcev v Teheranu so Iranci ugotovili, da jim kljub angažiranju velikega števila vojakov ne bo uspelo zasesti Basre in se zato pripravljajo, da bodo preusmerili svoje enote proti severu, kjer pa vsaj na bližnjem območju ni tako pomembnih gospodarskih in političnih ciljev, kot je Basra.
Glasnik vrhovnega povepstva iraške vojske je včeraj dopoldne zanikal vse vesti, ki so prihajale iz Teherana glede uspehov iranske vojske. Dejal je. da so iraški vojaki odbili večjo iransko ofenzivo in zadali sovražnikom hude izgube.
Iraška tiskovna agencija INA, ki je posredovala omenjeno izjavo
OAE udeležuje njenih zasedanj, kot tudi tiste, ki ji to pravico spodbijajo, češ da njen sprejem ni bil zakonit. Tako naj bi bila saharska delegacija sicer navzoča na pripravljalnem sestanku afriških zunanjih ministrov, ne pa tudi na 19. vrhunski konferenci čez teden dni, 5. avgusta, ko naj bi o njenem nadaljnjem statusu v OAE šele odločali afriški voditelji.
Ta kompromis naj bi prepričal tudi tistih 15 držav, ki so napovedale. da v Tripoli ne pridejo zavoljo nerešenega spora o saharskem zastopstvu, in vrhunsko srečanje bi s tem doseglo potreben kvorum, da bi lahko normalno potekalo in da bi lahko polkovniku Gadafiju za leto dni zaupalo predsedstvo v OAE. To pa je bilo tudi tisto, za kar se je Libija najbolj potegovala.
Ministrsko srečanje, ki bi sc bilo moralo začeti v ponedeljek, se po trikratni preložitvi tudi še včeraj ni formalno začelo, ampak so se zgolj formalno, v enem izmed tripolijskih hotelov, sestali le voditelji navzočih delegacij ter štiri ure za zaprtimi vrati razpravljali o nastalem sporu. Predsednik ministrskega sveta OAE, bocvanski zunanji minister Archie Mongwe, je po tem sestanku priznal, da tudi na njem ni bilo potrebnega kvoruma, češ da je manjkala ena država.
Po njegovem bo kvorum dosežen, čim bo dopotovala iz Londona, kjer je ta čas na obisku, delegacija Sier-ra Leoneja, ki sicer priznava sprejem Saharske arabske demokratične republike v OAE. Vrhu tega naj bi bili v teku tudi poskusi, da bi pregovorili Ugando, ki sicer podpira saharsko republiko, vendar pa je obtožila gostiteljico Libijo, da je o-skrbovala z orožjem in vojaško urila protivladne gverilce, ki delujejo v deželi. Tako naj bi se, po trditvah bocvanskega ministra, naposled ra-čunica o kvorumu iztekla.
Toda ta računica ima vendarle še svoje neznanke, med katerimi je delegacija Zgornje Volte, ki jo j’ bil minister Mongive upošteval, a ki je izjavila, da se ne bo udeležila ne ministrske ne vrhunske konference, če bo navzoča saharska delegacija, pa tudi Nigerja. ki se še zmerom obotavlja. Naposled je tu tudi cd prto vprašanje Čada, sicer upoštevanega pri računici o kvorumu, ki pa ga slej ko prej zastopata dve delegaciji, prva. ki jo je poslal strmoglavljeni predsednik Gukuni Wedde-ye iz svojega izgnanstva v Alžiriji, in d'-uga. ki je prišla iz prestolnice N’Djamene. že dva meseca v rokah Hisena Habreja.
TIT DOBERŠEK
ni k temu dedala nobenega otipl.jivejšega podatka.
■lltltl II UMIH UM II lil IIIIIIIIIIIHIIIMIMIIIIII MUHI,!IIII*'rtIIIIIUIIIIIMIIII»MHI HIIUII IIIIIIMlHliltmnilHlllt|lWlUI*'tlMIIMIIII»Mmi*IUnMI,!llllMll»U»llllUlllllllMlllH
NA PREDVČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V WASHINGT0NU
Reagan skuša zmanjšati pomen spora o sibirskem plinovoda
Neprepričljive teze o upravičenosti prodaje ameriškega žita SZ in o zapori za izvoz ameriške tehnologije
VVASHINGTON - Predsednik Rea gan je predvčerajšnjim pribil v tiskovni konferenci, da ne bo spremenil svojega stališča glede nasprotovanja sibirsko-evropskemu plinovodu. Vendar pa je skušal zmanjšati pomen spora z evropskimi zavezniki. Pravzaprav gre — je dejal Reagan — za družinski spor. «Kljub vsem tem prepirom pa družina o-staja vedno družina in vedno smo vezani drug na drugega na najrazličnejše načine. Odnosi med Evropo in Ameriko so dobri«.
Reagan je seveda skušal odgo varjati tudi na očitne, da ZDA gre povedujejo sodelovanje s Sovjetsko zvezo, same pa prodajajo žito tej državi. Predsednik je dejal, da bi SZ žito laliko dobila tudi drugod. Bistveno pa je da ga mora plačevati v trdi valuti, medtem ko bi evropska pomoč SZ z ameriško tehnologijo nudila njej dobre zaslužke, kar bi krepilo njeno vojaško silo
Glede srečanja s sovjetskim voditeljem Brežnjevom je Reagan izjavil, da ne more povedati, kdaj bo to zgodilo, ali letos, ali prihodnje leto. ali pa sploh nikdar. Krivdo za to pa je pripisal SZ od katere je rekel ni prišel noben na mig za pripravo dnevnega reda, ki je nujen za vrhunsko srečanje.
O dogodkih v Libanonu je bi) Reagan zelo redkobeseden. Izrazil je sicer upanje, da bo mogoče dobiti neko rešitev. Omejil se je na potrditev pozivov na prenehanje ognja ter na obrazložitev ciljev a-meriške politike: umik Palestincev iz Bejruta, ustanovitev trdne libanonske vlade, umik iz Libanona vseh izraelskih in sploh tujih sil. O Arafatovi izjavi, podani pred nekaj dnevi, pa se je skliceval na izjavo ameriškega poslanca McClos-keya, češ da Arafatova izjava ne pomeni nič. Menil pa je, da bi sprejem resolucij 242 in 338 OZN ter priznanje pravice Izraela do svoje-
ga obstoja pomenil korak naprej ter uvod v dialog med ZDA in PLO.
Potem ko se je optimistično izrazil glede stanja v Salvadorju (napredek pri agrarni reformi) je predsednik ZDA obravnaval še vprašanja odnosov s LR Kitajsko in Tajvanom. ZDA ne bodo opustile Nixonove politike do Kitajske, toda ne bodo zapustile «svojega starega tajvanskega zaveznika«. Tu gre predvsem za dobave orožja, za katere Američani trdijo, da so o-brabnega značaja, v LR Kitajski pa jih ocenjujejo kot napadalnega. Ameriška protajvanska «lobby« je še vedno zelo močna.
Dcberšen del tiskovne konference je Reagan posvetil notranjim gospodarskim vprašanjem. Zahteval je izglasovanje zakona, ki bi obvezno zahteval uravnovešenje državnega proračuna. Reagan je bil optimist glede poteka sedanje gospodarske krize.
Iz Sovjetske zveze sporočajo, da uradne agencije in časopisje ostro napadajo Reagana zaradi njegovega brezobzirnega in zaničevalnega odnosa do Evropejcev.
Vzhodom ter industrializiranimi državami in državami v razvoju u-godno razvija. To pa kljub temu, da je udeležba nekaterih držav včasih »zamrznjena« zaradi pogostih državnih udarov in preklicov svoboščin (Bolivija, Liberija, Turčija, Bangladeš, Gana. Gvatemala). Konferenco bo uradno odprl predsednik PertinL
V Rimu konferenca medparlamentarne unije
RIM — Predstavniki državnih parlamentov 98 držav se bodo od 14. do 22. septembra udeležili 69. konference medparlamentarne unije v Rimu. Delegati bodo izmenjali mn jen ja o številnih vprašanjih, kakršna so libanonska kriza, razorožitev, lakota v svetu in druga. U-stanovljena leta 1889, kot omejen klub držav z najstarejšo parlamentarno tradicijo, se je medparlamentarna unija v teku stoletja znatno razširila in uveljavila kot organizacija svetovne razsežnosti, kjer se izmenjava mnenj med Zahodom in
Interpelacija KPI o «afcri CirilIo»
RIM — V zveži «š hudimi odgovornostmi generalnega ravnateljstva za zapore pri pravosodnem ministrstvu glede afere o pogajanjih s ka-morističnim voditeljem Cutolom z.a osvoboditev neapeljskega deželnega odbornika Čira CiriUa« je skupina komunističnih poslancev naslovila ministrskemu predsedniku Spadoliniju interpelacijo. Poslance predvsem zanima, zakaj vlada ni sprejela nobenega kazenskega ukrepa proti generalnemu ravnatelju za zapore, kljub temu. da je ta zagrešil vrsto nepravilnosti pri izvrševanju svojih dolžnosti.
Ugandski begunci o Obolejevi vladi
PARIZ — Predstavniki ugandskih beguncev v Franciji, ki v glavnem nasprotujejo socialistični vladi Miltona Oboteja, so izdali sporočilo, v katerem pravijo, da so ugandske o-blasti v nekem naselju zahodno od Kampale obglavile dvajset opozitor-jev. Begunci trdijo tudi, da se je najmanj sto tisoč Ugandčanov zateklo v gozdove, da bi se izognili brutalnemu ravnanju vojakov in policistov. Preganjenje naj bi bilo večje kot v času zloglasne Aminove diktature.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z glasovi LpT in laiko-socialistov izvoljena župan Cecovini in odbor
Cecovini prebral protokol sporazuma in napovedal predložitev programa za september ■ Predstavniki strank potrdili svoja stališča • Danes odstop predsednika Comellija in deželnega odbora
Odvetnik Cecovi; i je bil sinoči ponovno izvoljen za tržaškega župana; izvoljen je bil z glasovi Liste za Trst, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki so, kot znano, pred dnevi sklenile sporazum o sodelovanju na občini in pokrajini. Z glasovi istih strank je lil na sinočnji seji, ki se je zavlekla pozno v noč, izvoljen tudi novi občinski odbor, v katerem bo poleg osmih predstavnikov liste tudi osem zastopnikov laiko - socialistov.
Sicer pa se je sinočnja seja začela z obširno razpravo, v kateri so
predstavniki strank v glavnem ponovili ista stališča, kot dan prej na pokrajini. Govorili so svetovalci D’Amore (PSI), Fragiacomo (PRI), Trauner (PLI), Calabria (KPI), Lokar (SSk), Moielli (MSI), Pangher (KD), de Gioia (PSDI), Parovel (MT), Gambassini (LpT), Agnelli (PSI), Giacomelli (MSI), Orlando (KD), Frausin (LpT) in Richetti (KD), pred njimi pa je na kratko spregovoril tudi predsedujoči Cecovini, ki je v glavnih obrisih orisal protokol sporazuma med LpT ter laiko - socialisti in napovedal, da
Pokrajinski svet izvolil 6 efektivnih odbornikov
Protokol sporazuma med LpT in laiko - socialisti
Pokrajinski svet je sinoči z glasovi Liste za Trst in laično-socialističnih sil izvolil v odbor šest efektivnih odbornikov, potem ko je bi! dan prej že izvolil (z istimi glasovi) za predsednika pokrajine socialista Darna Claricija. Kljub včerajšnjim glasovanjem pokrajinski odbor še ni popoln, saj morajo svetovalci (za dopolnitev uprave) izvoliti še dva odbornika suplenta. Včeraj so sicer o-pravili dve glasovanji za izvolitev suplentov, ker pa ni nihče od kandidatov prejel na njih absolutne večine (koalicija LpT in laiko-socia-listov razpolaga na pokrajini s 13 glasovi, z- absolutno večino pa je potrebnih 16 glasov), bodo morali glasovanje ponoviti na prihodnji seji, ko bo za izvolitev suplentov zadostovala relativna večina glasov.
Včeraj je bila na dnevnem redu najprej izvolitev efektivnih odbornikov. Izvoljeni so bili, kot je bilo predvideti, svetovalci LpT Ventura (13 glasov), Bonat, Paludetto (oba 12 glasov) in Cesanelli (11 glasov), nadalje republikanec Toresella in socialdemokrat Martini (oba sta prejela po 12 glasov). Glasovanja se je udeležilo 28 svetovalcev, 15 pa jih je oddalo bele glasovnice.
Zatem sta bili na sporedu glasovanji za izvolitev dveh odbornikov suplentov. Ker oba kandidata, soda list Čok in melonar Dini, nista prejeta absolutne večine, bo potrebno za njuno izvolitev še eno glasovanje, kt bo na prihodnji seji pokrajinskega sveta v četrtek, 5. avgusta.
Predsednik pokrajine socialist Cia rici pa je bil že izvoljen na pred-sinočnji seji, ki se je začela z dolgo razpravo. Kot prvi je posegel republikanec Toresella, ki je pre bral protokol sporazuma med Listo za Trst ter laičnimi in socialistk nimi silami, ki je postal osnova za oblikovanje manjšinskih odborov ta ko na občini kot na pokrajini.
V protokolu je uvodoma rečeno, da je spričo resne krajevne gospodarske krize treba vložiti ves napor za oblikovanje čim trdnejših uprav, «ki naj bodo odprte čim širšemu dialogu s silami, ki se sklicujejo na vrednote demokracije in antuaši-zma». Potrjuje se nadalje rneodpo-vedljiva vloga mesta kot velikega mednarodnega pristanišča EGS ter rivitalizacija industrije, v duhu najširšega sodelovanja in izmenjav z ostalim predelom dežele, z drugimi italijanskimi deželami, z vsemi o-stalimi državami, posebno pa z Av strijo, Bavarsko, Grčijo in Jug'«sia vi jo.* V protokolu je nadalje re čeno, da je ta sporazum veljaven do prihodnjih deželnih volitev. Na njegovi osnovi si bodo podpisniki prizadevali za uresničitev 17 programskih točk, ki so zapisane v protokolu. V prvi je govor o pode ljevanju tržaški pokrajini posebnih kontingentov blaga po znižanih ee nah; v tem sklopu je govo ■ tudi o avtonomnem računu, ki ga je treba »primerno revidirati, okrepit, in raz viti*.
Govori se tudi o razvoju odnosov s tradicionalnim srednjeevropskim zaledjem na osnovi resolucije »Severni Jadran*, ki jo je sprejel ev ropski parlament.
Tretja točka je posvečena vprašanju Slovencev; v njej je rečeno, da se bodo podpisniki sporazuma zavzemali »za zaščito slovenske manjšine, ki jo je treba urgirati od parlamenta in do katere naj pride s sprejeman ukrepa o globalni zaščiti, ki naj spoštuje in zaščiti na ravni enakosti pravice vseh komponent tržaškega prebivalstva. Krajevne uprave bodo še okrepile vzdušje mirnega sožitja, da bi preprečile vsako razburjenje. V tem okviru bosta občinski in pokra jinski upravi nadaljevali izvajati primerne ukrepe in pobude v okvi ru lastnih pristojnosti*.
Glede industrijske cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi je rečeno: »Potem ko se jemljejo na znanje težave za izvajanje osimskega sporazuma glede realizacije proste industrijske cone na Krasu in za določitev alternativne lokacije*, se podpisniki sporazuma »obvezujejo, da bodo iskali drugačne oblike italijansko - jugoslovanskega gospodarskega in industrijskega sodelovanja*. Navaja se nadalje, da bo morala pokrajina »valorizirati pobude, ki so že bile uresničene na osnovi zaključkov konference o kmetijstvu iz leta 1980 ter da bo morala pri deželni upravi najprej urgirati odobritev, finansiranje in izvaja nje podrobnostnega načrta za razvoj kmetijstva v pokrajini*. V preostalih točkah, ki se dotikajo raznovrstnih vprašanj, ki gredo od problema premogovne luke, preko raziskovalnih, kulturnih, športnih in tu-
rističnih dejavnostih pa do zdravstvenih problemov,
K vsebini protokola sporazuma se bomo vsekakor še povrnili s podrobnejšo oceno, že danes pa lahko rečemo, da nas kot narodnostno skupnost ne zadovoljuje bodisi zaradi s"ojih precej ohlapnih formulacij v bistvenih točkah kakor tudi zato, ker se specifična vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v njem sploh ne omenjajo.
Za svetovalcem Toresello je spregovoril predstavnik SSk Harej, ki .je ponovil negativno stališče stranke, da bi vstopila v manjšinske odbore. Svetovalec Omero (MT), ki .je na začetku seje spregovoril v korist zakonskega osnutka, s katerim bi država nakazala tri tisoč milijard lir za pobudo proti lakoti v svetu, je dejal, da program sestavljajo le lepe besede, ki pa obsta.ja.jo samo na papirju. Marchio (LpT) se je zavzel za čim širko enotnost krajevnih političnih sil okrog teh novih odbovor, medtem ko sta misovska predstavnika obtožila listo, da .je izdala svoje volivce. Svetovalka Paludetto (LpT) je dejala, aa mora odbor za pokrajino pripraviti posebni program, medtem ko je Locci (KD) med drugim podčrtal, da KD jemlje r;a znanje da se v mestu uresničuje načrt, v okviru katerega se skuša emarginirati ne samo KD, ampak tudi vse katolike. Svetovalec Martone (KPI) ie pred vsem obsodil zadržanje KD ^ ki jp zaradi tega sporazuma sprožila kri zo na deželi in pristavil, da je program, ki ga je prebral Toresella prežet z miselnostjo, ki je značilna za LpT, tako je glede osimskih sporazumov, ker se nikjer ne poudarja velikega političnega pomena tega dogovora, kot glede slovenske manjšine, ki se jo obravnava s pre
bo občinski odbor, po avgustovskih počitnicah predložil podrobni program za svojo dejavnost.
Razpravi so sledile volitve; za izvolitev župana sta bili potrebni dve glasovanji in balotaža. Nova koalicija namreč ne razpolaga z absolutno večino 31 glasov (ima jih le 29), zaradi česar je bil Cecovini izvoljen šele v balotaži. Izidi glasovanj so bili vsekakor naslednji: pri prvem so glasove prejeli Cecovini 28, Calabria 13 (KPI, MT), Modiano 11, Morelli 5, ena glasovnica je bila neveljavna, ena pa bela (predstavnik SSk Lokar); izid drugega glasovanja je bil podoben prvemu z razliko, da je Cecovini prejel 29 glasov, neveljavnih glasovnic pa ni bilo. Balotaža je zato bila med Cecovinijem in Calabrio; prvi je prejel 29 glasov, Calabria 13, 10 glasovnic je bilo neveljavnih, 7 pa belih. Za župana je bil tako izvoljen listar Cecovini njegovo izvolitev pa so publika in svetovalci nove koalicije pozdravili z aplavzom.
Tudi za izvolitev odbora, oziroma efektivnih odbornikov in suplentov sta bili potrebni dve glasovanji in balotaži. O poteku glasovanja bomo še poročali, v odbor pa so vsekakor bili izvoljeni: Agnelli (PSI), Bassani 'LpT), Colombis (LpT), de Gioia (PSDI), Fragiacomo (PRI), Jagodic (PSI), ki bo prevzel odbor-ništvo za javna dela, Pacor (PRI). Rossi (LpT), Salvagno (LpT), Se-ghene (PSI), Seri (LpT) in Trauner (PLI). Za odbornike suplente pa so bili izvoljeni Anghelone (PSI), Bari (LpT) ter Forti (LpT).
Glede izida glasovanja gre vsekakor omeniti, da sc se že pojavili v novi večini : -'kateri odkloni. Najbolj zgovoren je prav primer Slovenca Jagodica, ki je prejel 22 glasov, medtem ko so bili njegovi kolegi v odboru (razen socialista Seghe-neja, ki je dobil 23 glasov) izvoljeni povečini z 29 glasovi, kolikor je namreč svetovalcev mrve večine. Očitno je torej, da kar sedem svetovalcev — in ni težko uganiti, da gre za «melonarje» — ni hotelo glasovati za vstop Slovenc? v občinski odbor.
Kot znano, je KD v odgovoru na dosego sporazuma med LpT ter laiko-socialisti dejansko sprožila krizo na deželi. Danes bo predsed nik Comelli izročil predsedniku deželnega sveta pismo, v katerem najavlja svoj odstop, s čimer avtomatično odstopi_tudi celotni deželni odbor. 'Predsednik skupščine Colli pa je za danes že sklical sejo načelnikov svetovalskih skupin, ki se bodo morali izreči, kdaj se bo sestal deželni svet, ki mora vzeti na znanje odstop predsednika odbora, šele ko izpolni to obveznost je kriza na deželi tudi formalno odprta. Ni izključeno, da se bo deželni svet sestal že v torek.
KD, PSI in KPI o novih večinah
»
Pokrajinski tajnik KD Coslovich je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem ocenjuje sporazum na pokrajini in občini kot »veliko politično napako in zgrešen ter neustrezen odgovor na probleme, ki jih Trst ima*. Po njegovem je sporazum med Listo in manjšimi strankami popolnoma razočaral povolilna pričakovanja, ko so se vse politične sile zavzemale za solidno in trdno večino. Na osnovi 20 odstotkov volilnih glasov, je dejal Coslovich, je KD zahtevala ustrezno in nediskri-minirano vlogo v političnem in volilnem življenju mesta. Po dveh mesecih jalovih prizadevanj je KD sedaj mnenja, da je prišel čas, ko je treba na vse načine ostro nastopiti proti tej manjšinski rešitvi.
Pokrajinsko tajništvo PSI pa v svoji noti trdi, da je sedanja rešitev za občino in pokrajino najširša možna, glede na težavnost odnosov med LpT in KD in glede na »nezdružljivost* KD v odnosu do KPI. PSI še posebno zavrača očitke KD, da so jo socialisti diskriminirali, češ da je bila Lista tista, ki ni hotela organskih večin s KD.
Deželni komite KPI pa je polemiziral z odločitvijo KD, da sproži krizo na deželi, češ da mora vsaka izvoljena skupščina imeti pravico, da sama odloča o večini v lastni sredi. Prav tako negativno pa KPI ocenjuje sporazum med «melonarji» in laiko-socialisti, za katerega je morala PSI plačati visoko ceno,
POD VODSTVOM NAMESTNIKA DRŽAVNEGA TOŽILCA V NAŠEM MESTU DR. ROBERTA STAFFE
Agenti aretirati 34 razpečevalcev mamil
Med njimi je 7 Tržačanov • Akcija je sad tesnega sodelovanja med tržaško m goriško kvesturo ter komisariatom iz Tržiča
Agenti tržaške in goriške kvesture ter komisariata iz Tržiča so izvedli širokopotezno akcijo proti razpečevalcem mamil v Furlaniji - Julijski krajini ter aretirali 34 oseb. Zapornih nalogov je bilo izdanih 36, a dveh razpečevalcev agenti niso mogli zaslediti. Operacijo je uskladil namestnik državnega tožilca v našem mestu dr. Roberto Staffa, ki je akcijo obrazložil zastopnikom sredstev množičnega obveščanja na včerajšnji tiskovni konferenci.
Dr. Staffa, ki mu je bilo iz oči razbrati dokajšnje zadovoljstvo, je po-
jasnil, da se je zadnja leta razpečevanje vsakovrstnih mamil v naši deželi močno raztegnilo, njegovo središče pa je predvsem v Trstu pri Elizejskih poljanah (Čampi Elisi), v Gorici sredi ljudskega vrta, v nekaterih tržiških barih pa še v San Gior-giu di Nogaro. Boj zoper razpečevalce je bil doslej premalo uspešen, to pa zato, ker niso bile njegove metode smotrno zastavljene. Če hočemo zares zatreti to nadlogo, je dejal Staffa, je nujno potrebno izoblikovati delovno skupino — seveda temeljito specializirano na tem področ-
■iiiiliiiliiiiniiiHiiiiuiiiiiiimHuiMMiiiiiiiiiniiiiiiiiinniiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMimiiiiiimiiiimiiiiiiiniiiiimmiiiiiimiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiimiiiiiu«
S SESTANKA V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
Poudarjena nujnost organiziranega in enotnega nastopa razlaščencev
Kmečka zveza bo nudila prizadetim z Opčin in Kontovela svojo strokovno pomoč
Na področju med Opčinami in Kontovelom je razlastitveni postopek v zvezi z gradnjo hitre ceste v polnem teku in se bliža svojemu zaključku. Vsedržavna ustanova ANAS je namreč poslala in pošilja te dneve prizadetim obvestilo, v katerem ponuja določeno odškodnino za razlaščeno zemljo. Če posamezniki ne dajo pozitivnega odgovora v roku tridesetih dni od prejema ponudbe, to pomeni, da nočejo sprejeti ponujene odškodnine in celotna zadeva preide v pristojnost posebne pokrajinske komisije, ki bo izrazila svoje mnenje glede pravične odškodnine. Ker vsa zadeva vsebuje nešteto vprašanj in izjem pravnega značaja, ki lahko veliko vplivajo bodisi časovno kot kohčinsko na dokončno izplačilo odškodnine, sta Koordinacijski odbor
razlaŠifencčV ž"Dpffičf W KofWWtla* tacije in birokratskih zadev, ki jih
morajo zainteresirani opraviti, je bilo na koncu sestanka sklenjeno, da bo Kmečka zveza v okviru svoje strukture nudila prizadetim z Opčin
ter Kmečka zveza organizirala stanek s prizadetimi ob prisotnosti odvetnika dr. Petra^arizinaj tla bi vsem razlaščencem dali možnost, da si razjasnijo svoje specifične probleme in da bi jih podrobneje seznanili z vsemi aspekti razlastitvenega postopka.
Po uvodnih besedah člana Koordinacijskega odbora razlaščencev z Opčin Angela Vremca je stekla razprava o omenjeni problematiki, v
cei omeienega vidika
NmillHIIIItUimilMUlllllIMMIIIIHIIIIIIUIIIMnfMItlllllMMMillllMIIIIItfllMtllllinMIIHIHHIIIMIIIIIHIIIIItlllinuilUIHMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIiniMIllllllllllimilllllllll
V KONJENIŠKEM KLUBU NA OPČINAH JE LANI STEKLA ZANIMIVA POBUDA
Kako pomaga konj pri zdravljenju umsko in fizično prizadetih otrok
Jahanje na konju odlična fizioterapevtska metoda - Vsem pomaga tudi pri sprostitvi in koncentraciji * Ljubezen do konj in otrok odlikujeta Annamario Barbo in njeno mlado hčerko
kot so spastičnost ali paraplegija. Med njimi je tudi slepa deklica, fant na vozičku (veliko svojih dni je preživel v sivini kronikarija v o-troški bolnišnici), nase pa opozarjajo tudi mladi, ki so umsko prizadeti In bi radi takoj na konja. Poleg o-peraterjev in spremljevalcev je med njimi tudi fizioterapevt, ki nam je obrazložil ugodne učinke «hipote-rapije*. Umirjena hoja na konju odlično pomaga sprostitvi skrčenih mišic in jih istočasno tudi okrepi. Še posebno ugodni vplivi se poznajo na hrbtenici. Mladi jahači pridobijo postopoma občutek ravnotežja in koordinacije gibov, usklajujejo svoje telo z ritmom konja itd. Torej aktivna in specifična telovadba, k: ima veliko prednosti pred drugimi fizioterapevtskimi metodami (jih pa ne izključuje): handikapirani otrok se je udeležuje aktivno in spontano (o-bičajno se namreč dogaja, da mu terapevt nateguje ude), v tesnem stiku z naravo in živahni. Pozornost, ki jo čustveni odnos s konjem vzbudi, pa nudi priložnost za nove izkušnje in tople stike z okoljem tudi pri težko prizadetih. Občutek sreče je pomirjujoč in odpira vrata za nova spoznanja, za tista, ki jih strah, nezanimanje in apatičnost običajno preprečijo.
Tudi v tej dejavnosti pa so nekateri problemi. Klub »Pinto’S" namreč ne razpolaga s pokritim prostorom, kar pomeni, da je pozimi dejavnost močno okrnjena. Zaradi pre-: nizkega števila operaterjev ni mogoče razširiti te pobude tudi na druge handikapirane otroke, operaterji sami pa bi radi poglobili svoje specifično znanje v zvezi s to metodo in jo čimbolj prilagodili po sameznikovim potrebam. Zato mi slijo predlagat’ pokrajinski upravi, naj sklene s klubom «Pinto’s» konvencijo. Le tako bo lahko ta nadvse uspešna izkušnja zadobila trajnejšo in trdnejšo organizacijo in ne bo odvisna le od dobre volje operaterjev in dveh ljubiteljic konj in o-trok. Upajmo, da ne bodo naleteli na gluha ušesa, (nf)
»Kakšen je?» — »Rjav, una dolgo grivo, na čelu pa belo uso. Tu di rep je dolg in počesan.* Deklica z votlim pogledom se nasmehne. Res .je, da ne vidi konja, kmalu pa ga bo čutila pod seboj in svet bo lepši, zanimivejši. Ob njej je mlad paraplegik. Neusmiljeni zakoni narave so tudi nad njim storili nasilje: toku življenja sledi z vozička, s katerega pa ga bodo posadili na krotko Ganfagnano. ha flingersko kobilo, ki v klubu »Pin to’s* na Opčinah z veliko potrpežljivostjo pomaga skupini mladih handikapirancev pri fizični in psi hični prevzgoji.
Da počasno jahanje in dober odnos s konjem lahko zelo veliko po masata prizadetim, ie že staro spo znanje. V Veliki Britaniii, ZDA in severnoevropskih državah ca v praksi izvaia.jo že dclgo. V Italiji pa je ta resnica prišla na dan šele v zadniih letih, ko ie konjeniški rekreativni šport, doživel močan raz mah in je prešel meie ekskluzivnih klubov, kier je konj marsikdaj le simbol družbenega statusa. Ve-
lika ljubezen do Konja in potreba, da bi pomagali prizadetim otrokom, sta gonilna sila italijanskega združenja za prevzgojo s pomočjo konja (ANIRE), ki prireja tudi tečaje za ljubitelje konj, ki bi radi spoznali tehnične prvine te terapevtske metode. Iz Trsta sta se jih udeležili pred leti tudi farmacevti-nja Annamaria Barbo in njena hčerka Elisabetta, članici kluba «Pinto’s» na Opčinah. Maja lani sta prišli v stik z operaterji, ki delujejo v okviru pokrajinskih centrov za vzgojo in zaposlitev handi-kapiranih (Ceo). Sprva se je na konju poskusilo le pet mladih, nji hovo vesel.je nad pobudo in dobri uspehi na področju fizioterapije, pa je prepričalo operaterje, da so s časom vključili kar petdeset han dikapiranih, ki dvakrat na teden obiščejo Garfagnano. za katero že menijo, da je »njihova*.
Mi smo jih obiskali v sredo proti večeru, ko je bilo na »terenu* kakih 12 handikapiranih. Vsi imajo težave z motoriko, ravnotežjem, koordinacijo gibov, kar so posledice obolenj
kateri je prišla do izraza zapletenost celotne zadeve iz raznih vidikov, kot na primer zapuščinsko stanje, priznavanje statusa kmeta itd. Velik del diskusije je bil posvečen analizi o-pravljenega dela in doseženim jamstvom za zahteve, ki so jih razlaščenci in njihove predstavniške organizacije postavile že od vsega začetka v zamemo za ogromno škodo, ki jo bo naša skupnost ponovno prisiljena utrpeti v korist celotne družbe. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so danes zahteve prizadetih in naše skupnosti naletele le na načelne podpore brez konkretnih jamstev.
Zaradi tega je bila še zlasti poudarjena nujnost organiziranega in enotnega nastopa ob dejanski pod-
celotno področje imela izgradnja hitre ceste Rabu.jez - Lakotišče. Cesto bi lahko zgradili v kratkem, izboljšala pa bi mednarodne povezave z Jugoslavi.jo in omogočila razvoj industrijske cone v Osapski dolini.
• Urad državljanovega branilca v Furlaniji - Julijski krajini, ki ima sedež v Trstu (Ul. Filzi 21/1) bo v avgustu zaprt zaradi poletnih počitnic. Svoje delovanje bo obnovil s 1. septembrom.
Trgu Unita bo do nedelje odprta raztrgu Unita bo do nedelje odprta razstava o kamnolomih v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Razstavo, ki jo je u-
pori vseh demokratičnih sil in kra- redila tržaška sekcija svetovnega jevnih uprav. Glede vse dokumen- sklada za zaščito narave si jc mogoče ogledati vsak dan od 10. d" 13. ure in od 17. do 20. ure razen ob nedeljah, ko je razstava odprta od 10. do 13. ure.
Predor M. Croce Carnico bo stal 176 milijard lir
Italijanski minister za zunanje zadeve E. Colombo je na sestanku v Benetkah med dru gim izročil avstrijskemu kolegu Pahru nov finančni načrt za spel.javo nove ceste v predoru pod prelazom Monte Croce Carnico. Načrt predvideva za u-resničitev nove prometne povezave med Italijo in Avstrijo skupen izdatek v višini 176 milijard lir. Od tega bo italijanska vlada prispevala v letih 1982-84 80 milijard; družba, ki bo upravljala predor, bo prispevala 56 milijard (od tega 28 italijanski in prav toliko njen avstrijski del); za preostalih 40 milijard na je predvideno najetje mednarodnega posojila, ki bi ga vračali 35 let z dohodki od cestnine.
in Kontovela vso strokovno in organizacijsko pomoč pri doseganju in sestavljanju raznih dokumentov, ki jih podjetje ANAS zahteva.
S tem v zvezi bo Kmečka zveza na razpolago openskim razlaščencem v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah v sredo, 4. avgusta t.l. od 17. ure do 19.30, v četrtek, 5. avgusta od 17. do 19.30 pa za kon-tovelske razlaščence v prostorih dvorane Gospodarske zadruge na Konto velu.
Bordon in Antonini (EZIT) o načrtu za Osapsko dolino
V prejšnjih dneh sta se sestala miljski župan Bordon in predsednik ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) Antonini, ki sta preverila še zadnje detajle podrob-nostnega urbanističnega načrta za Osapsko dolino. Oba predstavnika sta nodčrtala pomen, ki ga bo za
gfe< •• • Ste ; c	v
• Predsednik deželnega sveta Mario Colli se bo v ponedeljek udeležil spominskih proslav ob obletnici pokolov na vlaku »Italicus* in na bolonjski železniški postaji. Predsednik Colli se bo med drugim udeležil tudi svečane seje bolonjskega občinskega sveta.
ju; skupino naj vodi sodnik, v njej pa morajo biti funkcionarji vseh sil javnega reda, ki so v boju zoper mamila podkovani. Staffa je dal razumeti, da gre pri tem za globoko humano akcijo: mladim je mogoče preprečiti, da bi se še naprej uničevali, samo tako, da stopimo na prste tistim, ki jih pitajo s heroinom, kokainom, hašišem, LSD in drugimi takšnimi ter podobnimi, zdravju velikokrat smrtno nevarnimi sredstvi.
Namestnik državnega tožilca je posredoval zanimiv podatek, po katerem tako imenovani veliki razpečevalci sami pravzaprav ne uživajo mamil, ampak se s tem nečednim poslom ukvarjajo zgolj v dobičkonosne namene. Kakšen pa je dobiček, je na dlani, če upoštevamo vrtoglavost cen mamil.
Štiriintrideseterica aretiranih z dvema pobeglima vred je zaenkrat obtožena posesti in oddajanja mamil z obtežilno okoliščino skupinskega posla. Med aretiranimi so Ugo Aloe iz Verone, ki se je pečal v prvi vrsti s heroinom, Giuseppe Calabro, stalno bivajoč v San Pier dTsonzu, ki je v Tržiču podtikoval predvsem kokain, zobni tehnik iz ViUe Vicen-tine Franco De Fabris, ki sodi med največje razpečevalce kokaina v Fur-laniji-Julijski krajini kljub svojemu neoporečnemu zunanjemu videzu, in Flavio Lenardon iz Ronk, ki se je z Romeom Rossijem, organizatorjem pravih happeningov droge, kratkočasil s prodajanjem hašiša, LSD in podobnih sredstev, ki ustvarjajo, če jih zaužiješ, halucinantne privide. Sicer so pa imena aretiranih naslednja:
Lucio Apollonio (21 let, Trst), Massimo Crivellari (21, Tržič), Roberto Sulas (20, Trst), Claudio Dal Mas (20, Vittorio Veneto), Francesco Ravalico (20. Trst), Paolo Balletto (21, Trst), Francesco Bistaffa (20, Bovolone, Verona), Renzo Marango-ni (25, Bovolone), Edoardo De Von-dervveid (20, Trst), Luca Satti (19, Trst), Roberto • Pariš (22, Tržič); Silvano Lakovič (22, Doberdob), Massimo Sergio (22, Tržič), Alberto Pinelli (19. Tržič), Mauro. Paronitti (20, Štarancan), Claudio Devetta (20, Doberdob), Giuliano Bobig (25, Tržič), Flavio Chert (21, Fossalon), Paolo Zanetti (22, Tržič), Fabio Cor-rain (20, Tržič), Chiara Callin (22, Trst), Maurizio Barusso (19, S. Gior-gio di Nogaro), Giampietro Millitari (Gorica), Giuseppe Calabro (46. Špe-ter ob Soči), Orazio Di Marco (33, Tržič), Mauro Regolin (20, S. Can-
zian dTsonzo), Franco De Fabris (34, Villa Vicentina), Romeo Ros? (25, Tržič), Giorgio Marchesan (** Tržič), Sergio Buiat (24, Tržič), Paolo Grubissa (22, Tržič), Ugo Aloe (25. Verona), Flavio Lenardon (32, R°n' ke) in Luigi Marcone (27, Tržič).
Na sliki (z leve proti desnih Franco De Fabris, Flavio Le®®? don, Giuseppe Calabro in Ugo Al®*
Septembra zanimiv seminar gledališke vzgoje med mladino
Zveza slovenskih kulturnih društev bo organizirala prve dni seP tembra seminar za gledališko vžgejo mladih. Seminar .je namen.ietl predvsem učiteljem in profesor.!®®’ pa tudi animatorjem gledališki® krožkov ali skupin po raznih društvih. Seminar predvideva dvajset šolskih ur predavanj in praktični® vaj. Teoretični del seminarja bo nudil splošne informacije o gledališču in sicer zgodovino gledališča in raz-voj slovenskega in posebno tržaškega gledališča.
Posebno pozornost so organizator' ji seminarja posvetili teoretične® pregledu in praktičnemu delu o® mladinskem tekstu ter gledališke mu laboratoriju. Seveda na bo Pozornost predavateljev vseskozi osredotočena na jezikovno izražanje Predavali bodo tržaški gledalisk igralci Rado Nakrst, Zlata J*0”!’’ škova in Mira Sardočeva, režiser.' Mario Uršič in Sergij Verč. Sen® narja se bosta kot predavatelja ® deležila tudi gosta iz Slovenije: dr® maturginja Alja Predanova in dališki kritik Vasja Predan.
Dekliški zbor «De vi n* pel na pomolu devinskega portica
V okviru poletnih kulturnihy Pit reditev v Devinu je predsinocn]‘v> na pomolu devinskega portiča P® dekliški zbor Devin ki ga vodi H® man Antonič. Zelo številnemu °“' činstvu se je zbor predstavil z u° gatim programom slovenskih in P" lifonskih pesmi, pa tudi pesmi df® pih jugoslovanskih narodov, z kima melodijama makedonske len mi leži» in dalmatinske plovi*, ki sta prijetno odmevali °° povsem mirne morske gladine. K01*' cert je žel tako navdušenje, da P moral zbor ugoditi poslušalcem ** s tremi dodatnimi pesmimi, kat s samo priča o uspehu tega nastop Morda bi kazalo ob tem PoU~~' riti, da je bil v okviru »derinskf ga poletja» to edini slovenski stop v portiču. V prihodnjih bi vsekakor kazalo program Pf,r. diti tako, da bi imeli slovenska P* sem in slovenski izvajalci več štora. Končno pa moramo že pt pomniti, da bi bilo treba ob tok9 priložnosti, vsaj za tisto poldruO uro, kolikoir traja koncert, prepon dati promet do pristanišča.
SINDIKATI O SKORAJŠNJI PODRAŽITVI VOZOVNIC ACT
Rešitev ni v povišanju tarif marveč v izboljšanju storitev
Občanom mora avtobus nuditi hiter, zanesljiv in udoben prevoz - Načrt SOMEA je treba izpopolniti in izvesti do konca - Nujna nova celovito obravnava vprašanja javnega prometa na Tržaškem
podjetja v stalnem porastu: gorivo, viškom poiskati vse možne notr*niJ
Predstavniki pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Gialuz, Degrassi, Di Turo in drugi so včeraj na napovedanem srečanju na sedežu sindikata UIL podrobneje orisali odklonilno stališče delavskih organizacij do skorajšnje podražitve vozovnic na avtobusih ACT. Rekli smo »srečanje*, pravilnejši izraz pa bi bil »monolog*, kajti od vseh povabljenih političnih strank — razen MSI — sta bili na posvetu prisotni le KD in KPI, med tem ko so se vse druge odlikovale po svoji odsotnosti, kar je seveda izzvalo vrsto upravičenih pripomb na račun njihove občutljivosti do tega vprašanja.
Sindikalne organizacije so kakor rečeno odločno proti povišku vozovnic s sedanjih 200 na 300 lir (+50%), kakor tudi proti nediskriminiranemu povišku mesečnih abonmajev (pri slednjih je povišek znatno manjši). Razlogov za nasprotovanje je več, glavnega pa je iskati v prepričanju, da se teh dodatnih 100 lir sploh ne bo poznalo v letnem obračunu prevoznega podjetja ACT. Sindikati se dobro zavedajo, da so stroški
Z včerajšnjega sindikalnega srečanja na sedežu UIL
nadomestni deli, vzdrževalna dela na vozilih, deficitarna režija openskega tramvaja itd. Toda rešitev tega problema ni v enostranskem povišanju prevoznih tarif, temveč predvsem v izboljšanju notranjih in operativnih struktur podjetja.
Tržaški avtobusi so ob konicah natrpani, v ostalem času pa vozijo skoraj prazni, Njihova komercialna hitrost je zelo majhna, ker jih pri vožnji močno ovira zasebni promet (pomislimo samo na zastoje, ki nastajajo ob določenih urah v Ul. Raf-fineria ali v Ul. XXX. Ottobre). Nekatere proge so speljane neracionalno, na drugih je premalo avtobusov, itd. Vse te pomanjkljivosti odvračajo potencialne koristnike, ki se zato raje poslužujejo lastnih sredstev. S tem se gneča na ulicah zopet veča in začarani krog se zavrti še hitreje.
Kako torej iz zagate? Pred leti je milanska družba SOMEA pripravila poseben načrt za ureditev javnega prometa v Trstu. Na njegovi podlagi so bile zagotovljene avtobusnemu prometu nekatere prednosti (posebni vozni pasovi po nekaterih ulicah v središču mesta, n.pr. v Ul. Carducci), izvajanje načrta pa se ni nadaljevalo do konca in nujna posledica tega je bil nastanek kaosa v javnem (pa tudi v zasebnem) prometu. Načrt SOMEA bi bilo torej treba zopet priklicati v življenje in, po ustrezni prilagoditvi spremembam, ki so v tržaškem prometu nastale v zadnjem desetletju, izvesti do konca. To bi nujno okrnilo »svobodo* zasebnega prometa v korist javnemu, vendar bi se občani radi posluževali avtobusov, če bi bili ti res hitro, zanesljivo in udobno prevozno sredstvo. Javni promet je treba torej racionalizirati in ovrednotiti, pri tem pa morajo biti neposredno soudeležene vse zainteresirane javne uprave.
Tudi kar zadeva ceno vozovnic je treba pred vsakim enostranskim po-
viškom poiskati vse možne_______
rezerve in upoštevati tržaško stv® nost. Dobro tretjino tržaškega bivalstva sestavljajo upokojenci; t®* sto je že itak" med najdražjih® .h Italiji; čeprav se več avtobus®® linij vzpenja iz mesta na kras® planoto, ne prejema ACT dodat®®, za »gorske linije*, ki jih pristop organi nasprotno priznavajo tudi n katerim ravninskim linijam v F® lani ji; in še bi lahko naštevali- ^ danja podražitev pušča kajpada te probleme odprte, nikakor pa "Z rešuje finančnega vprašanja podjeH, ACT, in sicer toliko manj v tre®® ku, ko je še vedno odprt Pr°ble 5 nove delovne pogodbe za njeg°v osebje.
Celotno problematiko javnih Pjj vozov na Tržaškem bo treba t®r( po mnenju sindikatov vzeti v kem ponovno v roke in preteht®’ ob sodelovanju vseh prizadetih javnikov, iz vseh zornih kotov, ta namen namerava sindikalna zv. za nastopiti pri deželni in pri P^ stojnih krajevnih upravah, predvs® pa na pristojnih mestih tržaške ® čine takoj po zaključku sedanje* političnega »medvladja*, da se n*£ kasneje do konca leta predela Pr ( metni načrt Trsta in reorgani®,h podjetje ACT. Z občinami, v katej®^ pristojnost spada področje socia'11^
ga skrbstva, pa bo treba preg£”,sj

možnosti njihovega posega v ( manj premožnih občanov z nab® abonmajev za priletne občane, dente itd.
[V®
št®-
KD »Ivan Grbec* iz Skednja ka iskreno sožalje Aldu Štrajnu 9 družini ob izgubi dragega očeta*
Deželni odbor Furlani je-Jullj®jf krajine Izreka globoko sožalje Pr®.j. sedniku odvetniku Antoniu Comel ju ob smrti sestre Carollne CoH*el por. Savonltti.
Sekcija KPI J. Pegan - občina Zgonik
Priredi
v SAMATORCI
danes 30., jutri, 31. julija, in v nedeljo, 1. avgusta
FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA
PROGRAM:
DANES, 30. JULIJA °b 19. uri otvoritev
~ °d 21. do 1.00 ples z ansamblom LOJZETA FURLANA;
JUTRI, 31. JULIJA
~~ °b 15.30 tekmovanje v briškoli;
~ od 21.00 do 1.00 ples z ansamblom REALI iz Postojne.
V NEDELJO, 1. AVGUSTA
~ ob 10. uri mladinski slikarski ex tempore; tekmovanje v skrlah;
~ ob 19. uri koncert kantavtorja JANIJA KOVAČIČA;
~~ °b 20. uri pozdravni govori;
~ od 21. do 24. ure ples z ansamblom REALI.
KD J. Rapotec - Prebeneg
Priredi jutri, 31. julija ter 1. in 2. avgusta
TRADICIONALNO ŠAGRO
PROGRAM:
JUTRI, 31. JULIJA
—	°b 17. uri odprtje kioskov in otroški ex tempore;
~ 0(1 20.30 do 1.00 ples z ansamblom SUPERGROUP;
v nedeljo, i. avgusta
~~ °b 10.00 odprtje kioskov;
~~ °b 18.30 polaganje vencev k spomeniku NOB;
~~ °b 19.00 nastop godbe na pihala iz Nabrežine in nagrajevanje ex tempora;
~~ °d 21.00 do 1.00 ples z ansamblom SUPERGROUP;
V PONEDELJEK. 2. AVGUSTA ~~ ob 18.00 odprtje kioskov;
-	od 20.30 do 24.00 ples z VESELIMI GODCI.
Vsak dan bo od 18. do 21. ure odprta ETNOGRAFSKA IN SLIKARSKA RAZSTAVA
Vabljeni!
SLOVENSKA SKUPNOST Sekcija Devin • Nabrežina
priredi na igrišču ŠD SOKOL v Nabrežini
«NAŠ PRAZNIK »
Spored :
JUTRI, 31. JULIJA 1982:
^ ob 18. uri otvoritev z odprtjem kioskov
ob 19. uri koncert nabrežinske godbe na pihala ^ ob 20. uri poje benečanski kantavtor «KEKO»
~~ °b 20.30 nagovora predstavnika Koroške dijaške zveze •n predstavnika mladinske sekcije SSk ~~ °b 21. uri ples ob zvokih ansambla «ARIES»
NEDELJA, L. avgusta 1982: ob 17. uri odprtje kioskov
~~ ob 19. uri nastop starejše folklorne skupine prosvetnega društva «SAVLJE-KLEČE», vokalnega kvarteta »ZORA* ter Tria Križmanič s pevko iz občine Ljubljana - Bežigrad °b 20.30 nagovor občinskega odbornika Bojana Brezigarja ' ~~ °b 21. uri ples ob zvokih ansambla »GALEBI* ob 1. uri zaključek «Našega praznika*.
VABLJENI VSI SLOVENCI"............
Športno društvo VESNA
P^eja danes, 30., jutri, 31.7., r v nedeljo, 1.8., v Križu
„ VAŠKO ŠAGRO
DANES:
JUTRI8'00 odprtie kioskov
__ °b 18.00 odprtje kioskov ob 19.oo ekshibicija Judo klu-~~ oh ^a'Ubi Devin-Nabrežina b 20.30 ples z ansamblom
-	ak l0 00 odprtje kioskov °°19-00 koncert godbe na
-	ob9 9 "Vesna>>
n 20.30 ples z ansamblom
L- Furlana
Gledališča
Jutri ob 20.30 bo predzadnja, v nedeljo ob 18. uri pa zadnja predstava Leharjeve operete v dveh dejanjih «Ples kačjih pastirjev*. V glavnih vlogah Marzia Ferraro. Da niela Mazzuoato, Aurora Banfi. Max Rene Cosotti, Umberto Raho. Dirigent Guerrino Gruber, režiserka Lui-sa Crismani.

?°nce
^es, PETEK, 30. julija KRILAN
20.376_v^!de ob 5.46 in zatone ob
»a vju Dolžina dneva 14.51 — Lu-ae °b 16.26 in zatone ob 1.22.
Jutri, SOBOTA, 31. julija
Vf	IGNAC
27,7*^ ^eral: naj višja temperatura 27 stoniPm^’ najnižja 20. ob 18 uri S, vet' Zračni Uak 1016 mb usta-šik,' V|ler km na uro jugozahod-*ri°rje 65-odstotna, nebo jasno, 5*°Pinje rn°’ temPeratura morja 23,6
HOJSTVA in smrti
JtQ pjbf SO SE: Marina Mioni, Pie-|4ccotri' Pg0k Faola Godini, Alvise Etika f* Francesca Martingano, 'bkar, Francesca Prochilo.
Jelenip^J .SO: 76-letni Beniamino 27-letni i'. "letna Gemma Tlmeus, j*Ppina o? Fuggiotto, 70-letna Giu-i enghi Dolonna di Stigliano vd Ot-etni	Santo Noacco, 85-
riorbg. omo buiat, 84-letni Natale 7l-letnj ^lo^ letni Bruno Bemetti,
Dnevna služba lekarn
v. Ul. Pi od Š.30 do 20.30)
Nga «atT} UL s- Giust0 U Ul-
pier0 2 Mazz>ni 43 in Ulica Tor S.
n°čna služba lekarn
b Ulica iw(od 20-30 da|jc>
P‘er0 2 Mazzi™ 43 in UUca Tor S.
. 8o|j EEKARnf V OKOLICI
a1	tel 228 124, Bazovica:
^»sek	Dpčine: tel 211 001;
?8onji,.' , fl 225 141; Božje polje 200-12].' o 225-596; Nabrežina: tel • Sesijan. tel 209 197; Žavlje:
UočnoSTVKNA nEŽURNA SLUŽBA 732 «4užba od 21 do 8. ure 21 u,..	Predpraznična od 14 do
“te, tg,	Praznična od 8. do 20.
Kino
Ariston 21.15 «Momenti di gloria*. Režija Hugh Hudson. Ben Cross, lan Charleson, lan Holm.
Eden 17.00 «2001: Odissea nello spa zio*.
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00 - 21.00 «Via col ven-to». C. Gable. V. Leight, L. Ho-ward. O. De Havilland.
Fenice Zaprto za počitnice.
Nazionale 16.00 «Alfa blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 »Un mercoledi da leo ni*. Barvni film.
Filodrammatico 15.00 «1 porno amo-ri». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Amore e guerra*. W. Allen.
Cristallo Zaprto za počitnice.
Moderno 17.00 «Agente 007: al servi-zio segreto di sua maesta*. G. La-somby.
Capitol 16.30 «1 predatori delTarca perduta*.
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15.30 «Super porno action*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Danes pri Lovcu začetek festivala 1’Unita in Dela
V ljudskem vrtu pri Lovcu se začne danes festiva' komunističnega tiska, ki ga priredij - sekcije KPI «Pratolomgo», Rocol in Sv. A-lojzij. Program festivala, ki se bo zaključil 2. avgusta, predvideva za danes popoldne srečanje z gosti bližnjega doma za onemogle «Casa Se-rena*. zvečer pa ples na prostem. Jutri zvečer pa je na programu nastop folklorne skupine iz Južne Amerike. V nedeljo zjutraj bo nagrajevanje turnirja v briškoli ter tekmovanje v prosti hoji. Zvečer bo spregovoril pokrajinski svetovalec Gastone Millo.
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase. čestitke, raznovrstna obvestila. darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 - 22.00)
Prosimo za razumevanje.
Kolegice in kolegi Hranilnice na Opčinah iskreno čestitajo «frišnemu» knjigovodji
STOJANU SOSIČU
ob nadvse uspešno opravljeni maturi.
Praznik komunističnega tiska v Samatorci
Danes ob 19. uri se bo na prireditvenem prostoru v Samatorci pričel festival komunističnega tiska, ki se bo zaključil v nedeljo. Organizira ga krajevna sekcija KPI «Just Pegan* in po nekajletni rotaciji po ostalih vaseh zgoniške občine, je letos ponovno prišla n: vrsto Sama tarča. Glede programa naj omenimo, da bo jutri ot> 15.30 na sporedu turnir v briškoh', v nedeljo pa se bosta že ob 10. uri pričela mladinski slikarski ex tempore in tekmovanje v igri s skrlami. Ob 19. uri tj uprizoril koncert kantavtor Jani Kovačič iz Ljubljane, sledila pa besta politična nagovora. Vse tri večere bo tudi plesna zabava: drevi bo igral ansambel Lojzeta Furlana, v soboto in nedeljo pa Reali iz Postojne.
B. S.
Brazilski karneval na tržaškem gradu
«Oba - Oba» — šestnajst mulatskih lepotic in plesalk, nekaj žonglerskih artistov, hrupen orkester trobil in tolkal, vse v stilu karnevala iz Rio de Janeira, to je na kratko vsebina spektakla, ki smo mu lahko predvčerajšnjim in sinoči prisostvovali na tržaškem gradu v okviru poletnih prireditev, za katere skrbi Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova.
Ni kaj reči, bilo je paše za oči, pa ne samo zaradi res lepih, izbranih deklet iz raznih brazilskih šol, na katerih poučujejo nacionalni ples «samba» v vseh negovih izpeljankah (samba de roda, ma-cumba, maculele itd.), pač pa tudi zaradi izjemne ritmične razgibanosti teh plesov in plesne izurjenosti plesalk in plesalcev, zaradi cele ni zanke, gibov in kretenj, pri katerih je zaposleno prav vse telo od nog in rok do prsi itd. in ne nazadnje zaradi vrhunske žonglerske spretnosti orkestrašev, ki se poigravajo s svojimi surdo, recoreco, pan-diero in tarjiborim kot največji mojstri cirkuških' -atrakcij in rit-miranimi udarci nanje, ki prehajajo v pravcato frenetičnost, dajejo tempo plesalkam za njihove ekshibicije.
Dobri dve uri trajajoči spektakel, osvetljen v mavrični svetlobi re Hektorjev, se konča seveda kar med publiko, med katero se pome šajo plesalke in plesalci, prav kakor na ulicah Ria.
Pozabiti ne smemo še na povezo valca celotne predstave Valpa in Rosinho, ki sta obenem tildi verna tolmača brazilske pevske folklore, pa seveda na ustanovitelja ansambla «Oba Oba* Osvalda Sargentel-lija. ki je tokrat prvič povedel svojo ekipo na evropsko turnejo.
NOCOJ RAZPRAVA V OBČINSKEM SVETU
Na 15-dnevnem četrtkovem sejmu ne bo dovoljena prodaja jestvin
Občinski odbor ne sprejema zahtev nekaterih za prodajo jestvin Kramarji bodo morali odslej očistiti prostor, ki so ga uporabili
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 15. avgusta v Škocjanske jame in na piknik v Lipico. Informacije v Ul. Valdirivo 30. II. nadstropje. Vpisovanje vsak torek in četrtek, od 17.00 do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858.
Razna obvestila
VZPI - ANPI, ANED in ANPPIA
obveščajo, da bosi a urada v Ul. Crispi 3 zaprta od 1. do 31. avgusta zaradi letnega počitka.
Organizatorji šagre v Mačkoljah so v nedeljo, 25. julija, našli uro. Lastnik lahko telefonira na številko 040/232114.
Partizani iz Boljunca vabijo vse vaščane na sestanek, ki bo danes ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Govorili bomo o pripravi na drugi partizanski poletni praznik.
Glasbena matica Trst obvešča, a kdor ni še potrdil vpisa za šolsko leto 1982-83 naj to stori še danes, 30. julija, od 9. do 11. ure. Poznejših prijav ne bomo sprejeli.
Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo do 31. avgusta pisarna odprta samo v jutranjih urah od 9. do 12. vsak dan razen ob sobotah
ŠZ Sloga priredi jutri, 31. julija. s pričetkom ob 14. uri in v nedeljo, 1. avgusta, s pričetkom ob 10. uri »Poletni praznik v Bazovici*. Delovali bodo dobro založeni kioski. Oba večera vas bo zabaval ansambel Taims.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča, da je na ogled na skrbništvu in na vseh didaktičnih ravnateljstvih ministrska okrožnica št. 215, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenega učnega osebja državnih otroških vrtcev.
KZS!S9j3HHI
V počastitev spomina ob sedmi obletnici smrti Marije Ostrouška darujeta Lidija in Nada Kapun 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob Olge Oblak daruje Zora Polojaz in družina 30.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetia na grob sošolke Mimi Škapin daruje Dorka Per-hauc 10.000 lir za Dijaško matico.
Nocoj bo občinski svet v Gorici sprejel nov pravilnik o kramarski trgovini v naši občini. Vprašanje je bilo na dnevnem redu že na prejšnji seji, razpravo pa so takrat odložili ker so svetovalci protestirali, da jim ni bil pravilnik dostavljen predhodno, kot je bil to v preteklosti običaj. Ne bi bili torej vedeti o čem naj razpravljajo. Pravilnik so svetovalci sedaj dobili, sestoji iz 24 točk. V glavnem gre za vsebino, ki je podobna pravilnikom v drugih krajih in tudi že ustaljenim običajem.
Politično pomembno je to, da je v pravilniku napisano, da ne smejo kramarji prodajati jestvin na vsem ozemlju občine. Izjema je le čas Andrejevega sejma. Izjema so tudi suho sadje in povrtnine, vendar le v odročnih krajih, kjer ni trgovin. Tam pa smejo kramarji to suho sadje in povrtnine prodajati le v oddaljenosti 200 metrov od trgovin.
Vprašanje prodaje jestvin na kramarskih stojnicah je v Gorici že več časa problem. Nekoč, od pam-tiveka, je bil sejem v Gorici enkrat tedensko, ob četrtkih. Ko je zanimanje za sejem padlo in tudi na pritisk trgovcev, so že pred časom tedenski četrtkov sejem spremenili t v petnajstdnevnega. Tak sejem je bil n. pr. včeraj v Ulici Cadorna, za ljudskim vrtom, in segal je tudi v sosedne ulice. Promet ob takih prilikah zaprejo in težko je tudi s parkiranjem avtomobilov, saj prav tu parkirajo svoja vozila tisti, ki gredo vsako jutro na zelenjadni trg in tudi po svojih opravkih v bližnje urade.
V zadnjih letih prihaja v Gorico vedno več kramarjev. Blago na stojnicah kramarjev zanima tako goriške gospodinje, ki tja pogledajo po nakupih na zelenjadnem trgu in tudi marsikaj kupijo, kot tudi kupce iz sosednega jugoslovanskega območja, še zlasti iz kmečkih krajev. Na tem trgu prodajajo dobesedno vse, od strojčkov za gospodinjstvo do krožnikov pa tja do oblačil in čevljev. Še zlasti prodajalci čevljev so se razbohotili v zadnjem času. Cene na četrtkovem sejmu so seveda nižje od onih v trgovinah. To je tudi razumljivo, saj kramarji plačajo le majhno odškodnino za zasedbo prostora. Doslej niso skrbeli niti za odpadke in marsikdo med njimi jih je kar zavrgel čez živo ograjo na spodnjo Ulico Brass. Trgovci pa morajo plačati najemnino, luč, razne davke. Le malokdaj je na sejmu blago enake vrednosti kot v trgovinah, če te na sejmu kupljeno blago ne zadovolji, ga ne moreš zamenjati, medtem ko ti v številnih trgovinah, kjer si stalni gost, s tem ustrežejo.
O koristi četrtkovega se.;ma so imeli pozitivno mnenje sindikati, češ da cene na trgu zaustavljajo dvig cen v trgovinah. Morda bo v nekaterih primerih to tudi les. Zaradi tega so nekateri iz sindikalnih vrst, ki so našli odziv tud; v občinskem svetu (mišljeni so tu nekateri svetovalci krščanske de mokracije), izrazili željo, da bi na četrtkovem sejmu prodaiali tudi živila. To sc dogaja marsikje drugje.
V Pordenonu smo večkrat videli s
hladilniki opremljene tovornjake, kjer so prodajali sir in mlečne izdelke, klobase, salame in podob no. Goriški trgovci pa so se temu uprli in našli odziv v občinski u-pravi. V sedanjem osnutku pravilnika, o katerem bo govor danes zvečer, je vpisana prepoved predaje jestvin na območju goriške občine.
V pravilniku so točke, ki predvidevajo da morajo kramarji imeti dovoljenje za prodajo na ozemlju občine. Na četrtkovem sejmu bodo pri oddaji mest prosilcem upoštevali stalno bivališče kramarjev v goriški občini, zatem v pokrajini in še v deželi, zatem še dosedanje vestno prihajanje v Gorico itd. Samo če prosilci ne bodo imeli teh predpravic bodo prodaina mesta dodelili drugim. Dovoljenje za kramarsko prodajo v občini bo treba obnoviti vsako leto. Kramarji bodo
lahko prodajali svoje blago od 8. do 14. ure. Ne bodo smeli prodajati blaga zaprtega v zabojih, ne da bi se kupec prepričal o tem kar je v tem zaboju. Kramarji bodo seveda plačali uporabnino prosto ra. Po novem bodo morali tudi poskrbeti za čiščenje prostora, ki so ga uporabili. Sedaj se namreč dogaja, da spravijo svoje blago na tovornjak in odneljejo, za seboj pa pustijo kup smeti.
V pravilniku so seveda drugače označene norme za uporabo prostorov v času Andrejevega sejma, kot tudi vaških ali rajonskih pra znikov.
Tisti kramarji, ki ne bodo spoštovali predpisov, bodo podvrženi precej visokim kaznim.
Nocojšnja razprava v občinskem svetu bo seveda pokazala, če vsi svetovalci soglašajo s predlogi občinskega odbora.
PRIUIR CERKVI NA M0NTC 01 BUIA
Pomoč strokovnjakov iz Slovenije pri obnovi furlanskih spomenikov
■v
Arheološka izkopavanja vodi dr. Vinko Sribar iz Ljubljane Kraj obiskali muzejski delavci iz Nove Gorice in Ljubljane
Popotresna obnova na spomenikih ter spomeniških območij v Furlaniji se v nekaterih primerih ni omejila zgolj na obnovo ali konser-vacijo porušenega spomenika. Obnova je pravzaprav ponudila konservatorjem in njih sodelavcem priliko da ob obnavljajočem se objektu raziščejo njegovo zgodovino oziroma okoliščine njegovega nastanka in sprememb, ki jih je preživel v svojem stoletja dolgem obstanku.
Zgleden primer take obnove so gotovo konservatorska dela na cerkvi sv. Lovrenca na Monte di Buia (325 m) nad mestecem Buio (tu je do nedavnega župnikoval znani Angelo Cracina). Že sam pogled na geografsko lego tega območja kaže, da je bilo pričakovati njegovo naselitveno kontinuiteto od najstarejših dob dalje. Prav zato so se izvajalci del (center za katalogizacijo kulturnih dobrin iz Passariana pod vodstvom prof. Giancarla Me-nisa) odločili, da preiščejo stavbno zgodovino cerkve in njenih morebitnih predhodnic, tak poseg sta seveda omogočala način in oblika obnove, ki se je začela že takoj po potresu. Ker je bila raziskava usmerjena predvsem v določanje zgod-njesrednjeveških ostankov, so raziskovalci poiskali pomoč pri slovenskih arheologih, ki so si z raziskavami tega obdobja pridobili mnoge izkušnje (Bled, Batuje, Gut-temverth). Že tretje leto raziskuje ali točneje vodi tečaj arheoloških izkopavanj sodelavec Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Vinko Šri-bar
Dosedanja dela so prinesla nekaj rezultatov, ki bi bili zanimivi tudi za starejšo slovensko zgodovino. Ugotovljena je bila rimsko-dobna naselitev kraja, kjer cerkev sv. Lovrenca stoji, ohranjeni so ostanki nekega ranokrščanskega svetišča in vsai dveh kasnejših prezidav in dozidav tega objekta. Ob te dozidave je bilo prislonjeno grobišče in tako so arheologi odkrili vrsto skeletov in nekatere s predmeti. ki sodijo k tako imenovani kel-tašlci kulturi, t.j. k Slovanom. Raziskovalna natančnost nam seveda zgolj zaradi teh najdb ne omogoča nekih trditev. Celotno izkopano gra-
UGODNA ŽETEV PŠENICE IN JEČMENA
Furlanski kmetje zadovoljni z žetvijo sedaj pa jih skrbi pridelek koruze
Kmetje želijo še nekaj dežja, da bo pridelek koruze boljši Tarnanja o docela spremenjeni podobi furlanske pokrajine
divo zahteva nadaljnjih raziskav in prav o tem je tekla beseda v torek, 27. julija, ko so izkopavanja na Monte di Buia obiskali predstavniki Narodnega muzeja iz Ljubljane in Goriškega muzeja iz Nove Gorice. Furlanski in slovenski arheologi naj bi se načrtno zavzeli za skupno organizirane raziskave za oba partnerja zanimivih problemov (topografiranje področja, antropološke raziskave izkopanih skeletov, izmenjava raziskovalnih ekip itd.).
Sodelovanje obmejnih arheologov naj bi predstavljalo tudi bolj načrtno delo pri raziskavi vseh stičnih točk sosedstva v preteklosti pa tudi danes (etnologija, zgodovina, zgodovina umetnosti itd.), (g.m.)
Praznik ribičev na štarancanski obali
Lastniki ribiških bark in zasilnih barak ob kanalih Quarantia in Lo-covaz na obali štarancanske občine bodo imeli svojo šagro od danes zvečer do nedelje. Pekli bodo razne jedi na žaru. še zlasti ribe. V soboto zvečer bodo nagradili tudi najboljše sestavljalce dialektalnih pesmi in spisov. Kot je znano so lastniki bark in barak v združenju, ki je branilo njih interese pred zahtevami občin, da odstranijo te barake. kajti tam bodo uredili pristanišče jaht. Sedaj so jim z novim načrtom delno ugodili.
Danes kolesarji po cestah Goriške
Kmetovalci nižinskih predelov goriške pokrajine in sosedne Furlanije so še v soboto tarnali, da jim bo suša pokvarila pridelek koruze, katere storži so prav v sedanjem času potrebovali precej vlage. V soboto zvečer so se kmetje nekoliko oddahnili, čeprav je padlo z-'o malo dežja. Še bolj so bili zadovoljni v nedeljo zvečer, ko je bilo vendarle nekaj več padavin. Po nadaljnjih dveh dneh de ja pa so se seveda oddahnili, čeprav bi si želeli, da bi še nekoliko deževalo v prihodnjih dneh.
Strokovnjaki pravijo, da bi morala biti, seveda, če bodo vremenske prilike za kmete ugodne, to pomeni, da bi sončni pripeki moralo slediti še nekai dežja, letošnja bera žitaric na splošno ugodna. Pozitivno so ocenili letošnjo žetev pšenice in ječmena. Ni pa moč dobiti tečnih in popolnih podatkov. Upoštevamo ' samo podatke, ki pridejo iz dveh zbirališč — sušilnic v Medeii in v Fossalonu. Tamkajšnji strokovnjaki pravijo, da je bila letos žetev nad vsa pričakovanja, in d -. so kmetje zadovoljni. To v nasprotju z lanskim letom, ko so n vremenske nepriliko uničile precej p: idelka. Za ječmen so kmetje iztržili 25.000 lir za stot. Predali so ga takoj neki tovarni '-rrril v Veroni. Zadovoljni so bili s pridelsom žita tudi ' metje v Fossalonu. Podobno zadovoljstvo so izrazili kmetje v krminsko - gradiščanskem o-kolišu. ki so žito uskladiščili ali pa prodali mlinom in tovarnam testenin.
Sicer pa so v vseh furlanskih krajih, tako v tistih na Goriškem kot na Videmskem, v zadnjih letih posejali veliko površin s koruzo. Kmetje pravijo, da imajo pri t.n najmanj dela in da iztržijo največ zaslužka. To se jim izplača tudi zato, ker je kar precej nekdanjih kmetov zaposlenih v industriji ali obrti. Zaradi tega se s poljedelstvom ukvarjajo le v prostem času, potem ko so opravil1 v tovarni ali delavnici. Tudi zaradi tega hočejo ti napol kmetje imeti čim manj opravka z delom na polju.
To prinaša prebivalcem Furlani je lepe dohodke. Nekateri ljubitelji narave pa r) na to jezni. Pravijo namreč, da so tako obširna koruzna polja docela spremenila furlansko pokrajino. Če opazimo furlansko nižino bomo zares ugotovili, da so polja čedalje bolj posejane s koruzo in da je tudi v nižini vedno več vinogradov in sadovnjatov. ki sicer terjajo več truda kot koruzno pelje. Polagoma izginjajo druge kulture. Tudi kmetje hočejo čimveč iztržiti iz zemlje, ki jim je nekoč dajala le možnost skromnega življenja. Ljubitelji narave a tarnajo, da ni več murv.
Skupščina
v podgorski predilnici
V podgorski predilnici bo danes dopoldne skupščina delavcev, na kateri bo govor o predlogih za delno obnovo proizvodnje, o čemer
iiiiHiiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiHHMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiMimiitiiiiMimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
ZGRADILI NAJ BI GA V PRISTANIŠČU V TRŽIČU
Plinski terminal v pristanišču je boljši kot nova termocentrala
Nemci silijo z začetkom gradnje plinovoda, ki bi povezoval Tržič z osrednjo Nemčijo Po predstavitvi okvirnega načrta se bodo z njim soočile krajevne uprave
Ko smo poročali o akcijah tržiške in drugili občinskih uprav proti nameravani gradnji termocentrale na premog v Tržiču smo tudi povedali, da pričakujejo na županstvu v Tržiču izdelavo okvirnega načrta za terminal plinovoda. Ta naj bi bil v pristanišču, izhodiščna točka pa bi bila nekje v Nemčiji. Župan Biasig je svojčas v tržiškem občinskem svetu povedal, da se z izdelavo tega načrta ukvarja neko nemško načrtovalno podjetje.
Pred nekaj dnevi je bil načrt končno izročen morebitnim uporab-
nikom, t.j. konzorciju za industrijsko cono v Tržiču. Na sejo so prišli tudi zastopniki dežele, nekaj občin, pokrajine in drugih ustanov, ki jih stvar zanima.
Načrt so po nalogu nemške družbe SES iz Stuttgarta izdelali strokovnjaki italijanske družbe SNAM progetti. To je specializirano podjetje državne petrolejske družbe ENI. Načrt je orisal inž. Paolo Cesarin od družbe SNAM progetti. V prihodnjih tednih bodo z njim seznanjeni tudi prizadeti občinski sveti in razne u-stanove. Skušali bodo dobiti prista-
nek vseh pristojnih ustanov, kajti Nemci bi želeli čimprej pričeti z gradnjo.
Plinski terminal bi prinesel precej dela tržiškemu pristanišču. V Tržiču menijo, da bi ta naprava, skupno z dvema že delujočima termocentra-lama, bila zadostni davek Tržiča energetskim potrebam. Zaradi tega menijo v Tržiču, da morajo termo-centralo na premog zgraditi kje drugje. Sicer pa morajo načrt za plinski terminal še preučiti, kar se gotovo ne bo zgodilo v poletnem času.
smo poročali pred nekaj tedni. Povejmo še, da bo še tistih par uradnikov in delavcev, ki je sedaj za poslenih v tej tovarni, od ponedeljka na dopustu za štiri tedne.
Več odškodnine kmetom za Iržaški vodovod
Kmetje in vsi drugi prebivalci občin Škocijan in Šempeter ob Soči šo sila zaskrbljeni zaradi gradnje novega vodovoda za potrebe Tršta. To svojo zaskrbljenost so zastopniki kmečkih društev izrazili na sestanku, ki je bil včeraj v palači goriške pokrajinske uprave, kjer sta bila prisotna, poleg pokrajinskega odbornika dr. Tomata, tudi župana dveh prizadetih občin.
Ker bodo vodo odvzemali v velikih količinah se kmetje boje, da bodo njih polja oškodovana. Kmetje se boje, da bodo ob prepotrebno vodo in zahtevajo v zvezi s tem točr ne garancije. Prav tako zahtevajo hitro odškodnino za razlaščena zemljišča. Občinski upravi pa zahtevata odškodnino, s katero bi finansirali nekatera javna dela na njih območju. Danes se bodo dr. Tomat, priza-
Po poteh goriške pokrajine bo danes dopoldne in popoldne veliko kolesarjev, ki bodo sodelovali na 9. turistično-kolesarski prireditvi Fur-lanije-Julijske krajine. Prireditelj je videmsko kolesarsko društvo Doni, pokrovitelja pa sta letovičarska ustanova v Gradišču ob Soči in tovarna SOTECO v Sovodnjah. Na to prireditev pride približno 350 kolesarjev iz vse severne Italije. Odhod teh bo zjutraj, ob 9.30, v Gradišču, šli bodo potem na pot najprej v Mariano, potem v Krmin, Moš, Ločnik, Gorico, Rupo, Doberdob, Ronke, Foljan, Zagraj. Prihod bo ob 11.30 v Gradišču. Dopoldansko kolesarjenje bo turističnega značaja.
Popoldne pa bo tekmovalni del z različnimi starti od 14.30 do 16.30. Tekmovalce bo pot vodila v Faro, Sovodnje, Zdravščino, Zagraj in Gradišče. Zaradi tega naj uporab--, niki vseh teh cest upoštevajo, da bo promet nekoliko otežen tako dopoldne kot popoldne.
Razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdoba bo zaradi čiščenja in počitnic zaprta od 1. avgusta do 8. septembra
Pisarna Rdečega križa v Codelli-jevi ulici v Gorici bo zaprta, zaradi počitnic, od 7. do 28. avgusta. V drugih avgustovskih dneh pa bo odprta samo dopoldne, od 8.30 do 12.30.
Na dvorišču goriškega gradu bodo drevi, ob 21. uri, predvajali film iz serije filmskih kriminalk, ki jih prireja goriški krožek ARCI, v sodelovanju z občino in pokrajino. Na sporedu je danes zvečer film «La Signo-ra omicidi*.
V	slučaju slabega vremena bo
filmska predstava v Kulturnem domu.	i
Občni zbor sekcije VZPI-ANPI na Peči je preklican in preložen nr. kasnejši čas. Datum bo pravočasno objavljen.
V	prostorih občinske klavnice v Kraški ulici 15, bodo jutri, od 9. do 10. ure, pričeli s cepljenjem psov, nadaljevali pa bodo v naslednjih sobotah in nedeljah od 9. do 10. ure. Cepljenje je obvezno za vse občine goriške pokrajine.
Razstave^
V galeriji »Alle antiche m ura* v Tržiču bodo danes, ob 18. uri, odprli
deta župana ter drugi zastopniki j razstavo malih violin. Lastnik vio-
srečali z deželnim odbornikom za proračun in mu predložili to vprašanje.
i lin in urednik razstave je Almerino Moretto. Razstava bo odprta dopoldne in popoldne do 5. avgusta.
Danes se bo v štandrežu pričelo praznovanje ob priliki 35-letnice delovanja ŠD Juventina. šagra bo trajala do vključno ponedeljka. Vsak dan bo na sporedu ples z ansamblom cPassato prossimo* in «Delta», pela pa bo pevka Elvy.
Kino
Aretacije v Doberdobu in Tržiču
V	torek je policija v raznih krajih Goriške aretirala dvajset oseb, ki so soudeležene v razpečevanju mamil. Aretacije so v zvezi s širšo akcijo tržaške policije, o čemer podrobneje poročamo na današnji tržaški strani. Med aretiranimi sta tudi dva mlajša človeka iz Doberdoba, eden iz Gorice, vsi ostali so iz Tržiča in bližnjih krajev.
Nesreča s pridržano prognozo na Majnici
V	noči med sredo in četrtkom se je na Majnici pripetila hujša prometna nesreča. Domneve se, da je 49-letni Salvatore Isaia iz Gradišča zaradi previsoke hitrosti izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil s ceste. V goriški bolnišnici so Isaii ugotovili možganski pretres in večkratni zlom udov, zato so ga sprejeli s pridržano prognoBO.
(. ort ca
CORSO 18.00 - 22.00 »Amore senza fine*.
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.00 - 22.00 «Sexy bistro*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00 - 22.00 «11 comune senso del pudore*.
PRINCIPE 18.00 «1 sette desideri di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/Vodu (.urica in okolico
SOČA 18.00 - 20.00 «Pamango sadje ljubezni*. Italijanski film.
SVOBODA 20.00 «Duh v postelji*. Italijanski film. 22.00 «Momarji v »stelji*. Danski sexy film.
DESKLE 19.30 »Mestni kavboj*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gt rici dežurna lekarna Tavasani, Koi zo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna DelTOspedale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Dekliški zbor Devin slavi jubilej
RAZGOVOR Z BRATRANCEM NACISTIČNEGA VOHUNA
Že za jesen se napoveduje pravi življenjepis Cicera
Bil je to Albanec s Kosova, ki ga je pot pripeljala v Ankaro, kjer je postal vohun - Njegov bratranec meni, da je Cicero igral dvojno vlogo
Kot smo ob času že pisali, slavi devinski dekliški pevski zbor letos svoj prvi jubilej, namreč deseto leto plodnega dela. Pod vadstvom pevovodje Hermana Antoniča je zbor razvil lepo dejavnost in visoko raven
Med desettisoči turistov, ki so se te dni zgrnili vzdolž istrske o-bale in Kvarnera, je bil tudi izreden gost: to je bil Safet Jašarevič -Zumber. trgovec s preprogami, človek, ki se je vse svoje življenje ukvarjal s trgovino, pa tudi s slovstvom in filmom.
Safet Jašarevič - Zumber. ki je star 74 let je prepričan, da bo šele sedaj pravzaprav zaslovel in obogatel. Safet pa ni nihče drugi kot bratranec enega najbolj znanih vohunov iz druge svetovne vojne Cicera, ki je pred 6 leti umrl v Muenchnu na Bavarskem v — bedi.
Safet je pravzaprav zadnji izmed najtesnejših sorodnikov slovitega Cicera in se je lotil izredne naloge — povsem razjasniti življenje svojega nesrečnega bratranca. Ko je bil Cicero še živ, je iz njega izvlekel, kar se je sploh
•AIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIltlllllllllllllllllllltllHIIMimrfIlllMlIlllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllliilllilllllliililUllllllllllllllllllllllllllUlllllllllinHIIIIvailllltlllllltllllllllinillllllllllllllHIIIIIUIIIIIIIlIllIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«
MANJ ZNANA POT IZ IDRIJSKE V POLJANSKO DOLINO
Kje je Straža in kje pot v Otalež
Bolj znane cestne zveze Primorske z nekdanjo Kranjsko - Skoraj neznana cesta, ki te po čudovitih krajih pripelje po 8 km iz Idrijske doline naravnost na Sovodenj
i.
Cestne zveze Primorske ? nekdanjo Kranjsko ali osrednjo Slovenijo niso kdovekako številne, saj jih še danes naštejemo na prstih obeh rok in pri štetju nam še ostane nekaj prstov. Če pustimo ob stran prav nič lagodne, četudi romantične ceste skozi snežniške gozdove, je prva pomembna cesta od juga navzgor tista, ki vodi skozi Postojnska (ah tudi Ljubljanska) vrata; proti severu oziroma vzhodu ji kmalu sledita cesti, ki se že omenjeni na Kalcah pridružita z leve: to je starodavna, a zadnja desetletja le malo uporabljena cesta čez Hrušico (še iz rimskih časov) in pa Idrijska cesta, ki .prihaja z Usnika pri Mostu na Soči, se pravi iz Soške doline, tej pa se v Godoviču pridruži še cesta iz Vipavske doline oziroma Gorice. Na Idrijskem je se več stranskih cesta, ki čez gorske
: prehode- vodi jo proti Vrhniki (stark'rudniška tovorna pot), ter nekoliko pomembnejša cesta, ki se na pol poti med Idrijo in Spodnjo Idrijo vzpne čez Pečnik (Ledinsko razpotje) na Žiri m se spušča naprej po Poljansk’ dolini. Odtod naprej proti severu je prva boli znana in dokaj pomembna pot proti Škofji Loki. se pravi na Gorenjsko ali pa v Ljubljano tista, ki se iz Cerkna (tudi Cerknega) vije do Kladi j. nato na prevesi proti Sovodnju in petje naprej po dolini Naslednja
■iliMiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHtiitiniiiifiHtiiiiiiiii
Za kilometrino ali bolje za rublje gre
Kdo mu kaj more’.'! On ima ključ avtomobila, on irpa volan v rokah. Tako nekako menijo šoferji tovornjakov v nekaterih sovjetskih prevoznih podjetjih. Ker kaže, da tega ni malo, sc z zadevo ukvarja tudi «Literaturnja Gazeta*. ki se je problema lotila ponovno, čeprav je o tem pisala pred meseci, a njeno pisanje ni zaleglo. Kaj je na stvari?
V	Sovjetski zvezi se je med »tovornjakarji* razpasla navada, da si »pripisujejo* vožnje in kilometre. Nekdo, ki opravi na primer dve ali tri vožnje, zahteva od podjetja. kateremu je napravil «u-slugo*. da mu zapiše, da je napravil štiri ali celo pet voženj. Seveda si s tem »dopolni* kilometrino in dobi večjo plačo. To p. se ni vse. Ker bi pri petih vožnjah porabil malone dvakrat več goriva kot pri trteh, ima »preostanek* bencina za svojo rabo in prevaža za svoj račun, raje bi rekli za svoj žep.
S temi podatki je prišla na dan, kot smo že rekli, «Literaturnja Gazeta*, ki pa je za svojo Iskrenost ali če hočemo objektivnost «do-bila po nosu*. Vendar ne od šoferjev, oziroma od njihovega sindikata. pač pa od ministrstva za promet, ki je uredništvu očital, da dela »iz muhe slona*. Na nek način ima ministrstvo tudi prav. kajti takih in podobnih zadev je v Sovjetski zvezi veliko, le da gre po navadi za še veliko večje prekrške, da ne rečemo goljufije, toda iz konkretnih podatkov se je zvedelo, da so samo v letu 1980 »tovornjakarji* dodali svojim resničnim vožnjam le malo manj kot 18 milijonov in pol kilometrov neopravljene vožnje in 3.143.000 ton tovora. To pa že ni več taUp malo. da bi se o stvari ne splačalo govoriti, oziroma pisati, meni časopis.
V	zvezi s tem »Literaturnja Gazeta* navaja zelo konkretne podatke ter imena takih «tovornja kar jev*, ki imaio zares v rokah vse. kot smo rekli, tudi ključ avtomobila in volan avtomobila. In jim zato nihče ne more do živega, posebno še. če jih zagovarja ministrstvo, kateremu pripadajo.
cesta s Primorskega na Gorenjsko gre iz Podbrda čez Petrovo brdo mimo Sorice v Selške dolino in Škofjo Loko. Tolminska občina je dajala prednost p-av tej povezavi, vendar pa mislim, da je zares ugodna le ,a del Baške grape. Nato pridr dolga in zlasti visoka veriga Julijcev, vse do Vršiča. kjer je naslednja pa tudi zadnja povezava Primorske z Gorenjsko. cesta, ki so jo v težkih razmerah delali ruski vojni ujet niki v času prve svetovne vojske.
Za iskateljsko razpoloženega izletnika, ki rad spoznava nove kraje in nove poti pa bo morda dobrodošla še ena povezava med Primorsko (Goriško) in Gorenjsko. četudi (zaradi krajšega dela slabše ceste) dopušča le \ožnjo s kombijem. In nrav Goril anom. zlasti So\ odenjcem, ki so pobrateni s Škofjo Loko in vzdržujejo stike s Sovodnjem (tistim v Jugoslaviji). bi rad priporočil še skoraj neznano cesto ki te v kakih 8 kilometrov pripelje iz idrijske doline naravnost na Sovocienj.
Cesta z Mosta na Soči do Želi na je vsem znana. Želin. četudi, kot naselje z dvema ali tremi hišami nastopa že v tolminskem urbarju iz leta 1377 uradno pa to ni kraj z lastnim oštevilčenjem. To cestno središče namreč spada v kraj Straža, ki |e pred dvajsetimi leti štel okrog 50 pre ce.i raztresenih hiš in le ok. li 100 prebivalcev. Hiše. nekdanje kmetije in bajte. se. obdane s starim sadnim drevjem, skrivajo po do linicah, grapah in pobočjih okrog Želina. Ime Straža je sicer staro, a vendar mlajše kot Želin. saj ni moglo nastati pred koncem 14. stoletja, vsekakor ne pred turški mi vdori v te kraje. Straža se namreč imenuje razgledni grič (s podružno cerkvijo sv. Pavl?) nad sotočjem Idrijce in Cerknice, ki je v turških časih služil za spo ročevalno prižiganje velikih kresov Odtod tudi naslov Bevkove knjige Stražni ognii.
Na Želinu je še vedno gostilna, kjer se lahko kupi enodnevna ri bolovna dovolilnica. Tod okiog je vse polno kavern in buniterjev. ker je do sem segal obrambni pas utrdb, ki so jih Italijani nekaj let pred zadnjo vojno pozidali iz želozobetona ob bivši meji. Pa tudi med zadnjo vojno .je Želin imel podoben stražni položaj: do razpada Itali.ie so ob španskih jezdecih in visokih kupih vreč s peskom vojaki m vpoklicani orožniki natančno pregledovali mimoidoče, med katerimi so iskali «ribelle». Po osmem septembru pa se je «straž.a menjala* domačini so se svobodno gibali. le partizanska straža je noč in dan varovala vstop na ožje osvobojeno ozemlje Cerkljanske.
Ob vdorih Nemcev so bili tod okrog večkrat manjši boii, o čemer priča tudi spominska nlošča na skali ob levem robu ceste proti Idriji. Med dvema vojnama so bili tu tudi prvi zanesljivi «ounk-ti* (danes bi rekli javke) za vse tiste, ki so nameravali ilegalno in na skriva i čez staro mejo v Jugoslavijo. Čenrav je bila meia od tu še dve uri hoda. te ie spreten vodnik (ponavadi tihotapec) znal neopaženo nripeljati po samih gozdnih stezah varno na ono stran. Tod ie dobil zvezo /a prehod na nrimer Ciril Kosmač (21. jan. 1931). na tudi dr. Lino Le-eiša oziroma njegov oče, ko je tu. notem ko se ie pripelial z avtohusom. novnra*al. kje se dobi »semenski krompir*. Tod ie šel čez meio tudi pokojni Drago Pahor.
Če bodo v Dolenji Trebuh kdaj zares zgradili na Idrijci jez za hidroeentralo. notem bo vsa ta dolina potopljena! To pa bi bila velikanska in nepopravljiva kra-iinsta škoda, ki se ie nekateri naibrž premalo zavedaio. sai bi bila med drugim popolnoma omrtvičena idrijska občina, ki ne bi
imela več nobene povezave s Cerknim. Vodna gladina bi bila visoko nad Želinom in cesta proti Idriji bi pogledala iz voae šele pri veiiki kmetiji (kmečkem dvor cu iz 19. st.) na vrhu Piroovega klanca, potem bi se pa spet za nekaj časa potopila. Blizu želina, na levem bregu Idrijce bi celo nastal otoček s senožetjo m nekaj drevesi, kar bi bil najbrž edini okras napolnjenega jezera Sicer pa je umetno jezero zamišljeno kot nihajoče in bi ob praznjenjih kazalo najbrž strahotno žalostno podobo. Hvalabogu, je Idrijska dolina zaenkrat še vsa zelena in romantično vabljiva, tudi zaradi čiste in tople vode. Za neokrnjenost njene lepote se je zavzemal tudi pokorni dr. Aleš Bebler, idrijski rojak in velik ljubitelj njenega sveta.
Ko pri Pirhu nad Želinom zavijemo okrog ovinaa, smo kmalu pri cestarski hiši. na kateri je , nekoč pisalo Časa cantuniera AASS, Strada statale n. 57 <tei Vi-pacco e deli'Idr ia. še pred to hišo .je križišče, odkode” vodi stranska cesta v Otalež, do kamor je 4- km. Smp že onkiaj- cestnega napisa, ki se boči nad'Pirhov« grapo ali Luknjo. Stara cesta je nekoč peljala boli naokoli cio same grape, kjer ie bil in le še vedno ziaan most. Tu ie bila tudi žaga. iz nje pa je nastala prenovljena stanovanjska hiša. Pod Italijo .-.o tu zgradili mogočen most podoben viaduktu. Dela je bil prevzel gori.šk* gradbeni oziroma cestni podjetnik Mattiroli, katerega delavci so most zgradili po letu 1930. Baje je stal natančno mili ion lir.
Po devetem septembru '243 so ga idrijski rudarji oziroma njihova partizanska skupina razstrelili da sc je porušil in ie od njega ostal le še en steber. Žal ta razstrelitev ni imela nobene vojaške koristi, saj ie bila nemškim tankom v novembru 1943 dobra tudi obvozna cesta tistih
nekaj sto metrov, ki so jo partizani sicer res spodkopali, a je bila hitro popravljena. Že prvi večer po miniranju se ie na nezavarovanem porušenem mostu ubil domačin iz hiše v bregu nad mostom, ko se ie vračal zvečer iz gostilne na Želinu. Ta poi ušeni most .je dolga povojna leta kazal svoje žalostne ostanke in ves tovorni in avtobusni promet se ie počasi vii po starem obvozu, dokler ni bil pred slabimi desetimi leti zgrajen nov nasip čez Pirho-vo grapo. Material so nekaj mesecev vozili iz idrijske topilnice, namesto, da bi ga v Idriji vsipali v reko. Bila je to dobra in uspešna zamisel.
«Bluženjska rihtarija*
Prav ko pridemo do konca na sipa, se je že treba obrniti na levo po ozki asfaltni cesti proti Otaležu. šele nekaj let pred. vojno' so nekdanji kolovoz razširili1 v »mulat tiero*. seveda iz vojaških namenov cesta ie bila primerna, tudi za skromen avtomobilski promet. Pred kakimi devetimi leti pa so ataleške vasi. tudi z ne majhnim lastnim doprinosom, dobile asfaltno cesto, čez nekaj let nato pa še avtobusno progo, ki je zdaj podaljšana do Jazcn. Te kraje — posebej Lazeč. Plu/n e in Otalež — ter nekdanie živPe-nje v niih zelo ler-o in verodostojno opisuje Hubert Močnih, znani goriški šolnik, rojen na Krekov-šah v idrijskih gozdovih, ki je bil v letih 1912 1916 kot m’ad u-čitelj naiprei v službi v Lazeu, nato pa v Otale/u. Učil it tudi mojega očeta, ki ie bil 11 let mlajši od me.ga. Marsikai koristnega je napravil za mladino in sploh za ljudi v otaleških vaseh. Z oče tom sta si bila DriiateUa in tega njunega razmerja ni zabrisal niti čas: hvalabogu, sedaj sta še oba živa.
TOMAŽ PAVŠIČ
(Nadolieranie sledi)
izvleči dalo in zbral po svetu vse možne dokumente. Ko je njegov bratranec Cicero umrl, se je lotil naloge, da napise novo, resnično biografijo velikega vohuna.
Preden se bomo lotili dela, ki naj postane «bestseller» letošnje jeseni, se bomo najprej spoznali s Safetom, torej z avtorjem samim:
Safet Jašarevič - Zumber se je rodil, kot smo rekli, pred 74 leti v vasi Košira pri Prizrenu. Otroška in mlada leta je preživel doma, podobno kot njegov bratranec Elia Jašarevič Benza, poznejši Cicero. Safet in Elia sta bila sinova bratov Ahmeda in Saliha Jašareviča. Ahmed, Safetov oče je bil mali trgovec, Šalili, oče Elie, oziroma Cicera pa se je ukvarjal s filigramstvom in je postal kar pomemben obrtnik v Prizrenu, kamor se je bil preselil.
Bratranca Safet in Elia (Cicero) sta ubrala različne poti. vendar sta se oba s težavo prebijala skozi življenje. Oba sta zapustila o-koli leta 1935 Kosovo in se odpravila v svet. Pred kakimi 30 leti je Safet Jašarevič - Zumber, k: je do tedaj opravljal že vrsto pokli-cov in se ukvarjal tudi s slovstvom in filmom, zvedel za izredno zgodbo bratranca Elia Jašareviča - Bazna, slovitega Cicera in se iz ZDA preselil v Zvezno republiko Nemčijo, da bi prišel z bratrancem v stik. In od tedaj se je Safet začel zanimati za dejavnost svojega bratranca Cicera, ki se je prav tedaj tožaril z vlado v Bonnu in od zahodnonemške vlade zahteval nekaj milijonov mark odškodnine, ker so ga nacisti ogoljufali, saj so mu usluge, ki jih je delal Nemčiji kot vohun, plačali s ponarejenimi šter-linami. Kot je znano, je Cicero služil v Ankari na angleški ambasadi in tu kot zaupanja vreden majordom fotografiral strogo tajne dokumente ter jih posredoval nacistični Nemčiji. Kakor je znano. so preko njega v Berlinu zvedeli za zavezniške premike v Evropi. baje tudi za dan izkrcanja v Normandiji.
Safet Jašarevič - Zumber pravi nadalje, da je svojemu bratrancu, nesrečnemu Ciceru tudi materialno pomagal, saj je Cicero zadnja leta živel v siromaštvu. Cicero je sicer dobro služil s svojo trgovino perzijskih preprog v Muenchnu, z intervjuji in drugimi honorarji pa še z nekaterimi krajšimi vlogami v filmih, toda prerad je imel zabavo. posebno v ženski družbi in tudi sicer je nekontrolirano razmetaval denar.
O Ciceru je izšlo doslej že več del. Nedavno sta v ZDA objavila nov Cicero v življenjepis Hans Matkovič. ki je po rodu iz Jugoslavije, ter Christine Leroisse. ki je po rodu. iz Švice. Je to pač eden izmed tolikerih po večini roman-siranih življenjepisov, ki neredko gredo tudi mimo resničnosti. V publikaciji. ki bo verjetno izšla že konec letošnjega leta in sicer najprej v nemščini v Zahodni Nemčiji in nato v ZDA v angleščini, pa bo Safet Jašarevič - Zumber svoje izvajanje podkrepil tudi s številnimi dokumenti, tako da bo to resničen življenjepis njegovega bratranca. Safet meni. da bo njegov življenjepis žel velik uspeh, da bo v najkrajšem času obšel ves svet.
Glede priprav na pisanje tega dela Safet pravi:
«V zadnjih letih sem preživel 24 mesecev na Kosovu in sem tu zbral vse podrobnosti iz življenja
bratranca Elia. To zbiranje ni bilo težko, kajti dobro poznam; jezik, pa tudi miselnost kosovskih ljudi. Svoje delo, ki bo nosilo naslov «Prava biografija Cicera*, sem napisal v srbohrvaščini, pač v jeziku, ki mi je najbolj domač, pa čeprav obvladam tudi angleščino in nemščino.%
Na vprašanje, kdo je bil resnični Elia Jašarevič - Bazna, bolj znan pod imenom Cicero, je Safet rekel:
«Bil je zel« preprost, skromen človek, ki se je težko prebijal skozi življenje in bil tudi zelo nesrečen. Ni bil to junak, kakršnega so prikazali mnogi romanopisci in filmski scenaristi. Do tega spoznanja sem prišel jaz. ki sem mu sledil skozi življenje. Elia je dobro
Safet Jašarevič - Zumber
obvladal albanščino in srbohrvaščino, česa se je naučil na Kosovu, doma. Pozneje pa se je tudi angleščine, da si je z njo pomagal. Leta 1935. je zapustil Kosovo in nekaj časa živel v Avstriji, nato se je preselil v Albanijo in cd tod v Turčijo, kjer si je služil kruh kot natakar v restavracijah. Na angleško ambasado v Ankari so ga sprejeli, ker je kar dobro obvladal angleščino. Res je, da je fotografiral tajne dokumente in ni res. da Nemci njegovih tajnqsti niso izkoristili. Res niso vse njegove tajnosti prišle v poštev, ker so Nemci že bili preveč na široko zavzeti, saj je njihovo bojišče teklo od severa Sovjetske zveze pa vse dol do Afrike.*
Kaj pa menite glede plačila v pona ;ejenih funtih- števlingih?
«Res je, Cicera "so ogoljufali, ker so ga plačali v glavnem s ponarejenimi funti šterlingi. Namreč s funti iz takoimenovane «0-peracije Bernard*. Sicer pa bom navedel še naslednje dejstvo: proti koncu 1944. leta se je Cicero srečal v Opari ji in nato v Trstu z dvema nemškima visokima častnikoma. Kako mu je uspelo zapustiti angleško veleposlaništvo, v Ankari? Cicero mi je pred leti po vedal. da mu je uspelo zapustiti Ankaro, češ da se vrača v Kosovo, kier mu je umrl oče. Cicero pa ie isral »dvojno igro*. V svoji knjigi bom dokumentiral, kako je Cicero nekaj nemških zelo pomembnih tajnosti posredoval zavezniškim vojaškim silam v Ev-roni. Doslej se ni še nihče vprašal. kako to. da po končani drugi svetovni vohu naiprei v ZDA, nato na At'-deškem in tudi ne v Zvezni republiki Nemčiji nihče ni niti skušal snrožiti proti mojemu bratrancu Ciceru sodni proces z,a>-adi kolaboracionizma	E. O.
OB NEKATERIH UKREPIH MORALNO ŽE BOLESTNO OBČUTLJIVIH ŽUPANOV
Kdo bo sodil, kaj je «še lepo» in kaj dovoljeno?
Če so se na Siciliji «esteti» in «moralisti» unesli, ne velja še to za Pantellerio
Kako je z žensko lepoto, snu že večkrat pisali. Ženska pač »mora* biti lepa: če za to ni poskrbela mati narava, si mora pomagati sama. In dandanes pripomočkov ne manjka, samo denar je potreben.
Če moški ni lep, je lahko zanimiv. Prelep moški, recimo kla sično lep moški, t.j. tisto, kar naj bi za vsako žensko bila norma, danes sploh ni «ins>. Sicer je zatonila zvezda tudi »grdih, a zanimivih moških*, kakršen naj bi bil na primer igralec komik - režiser Woody Allen; nekoliko «out» so tudi lepotci «vrste» Roberta Red-forda, tako da jo zadnje čase še najbolj »in* srednje lepi moški z rahlim videzom intelektualca, čeprav so zadnje čase spet močno v ofenzivi supermišičasti lepotci kot so na primer protagonisti zadnjih mitološko - pravljičnih filmov.
Pri moških moremo torej zadnje čase zabeležil nekakšno fluktua-cijo pri podelovanju naslova za najprivlačnejšega. za ženske pa, so kljub modnim muham in nekakšni sprostitvi pri ocenjevanju e-stetskega videza, kriteriji še vedno strožji.
Najstrožja, skoraj neizprosna pa je starostna meja. Nauk. oziroma jasno navodilo, ki ga Slovenci, navadno kriče prepevamo že desetletja. še vedno velja: »mladi punci prstan zlat. stari babi štirk za vrat*. Stara ženska je torej enako kot neprivlačna oseba, ki naj bo raje doma ali pa naj se vsaj vede dostojno in svojemu videzu primerno.
Tako zadnje čase odločajo pre-torji in župani na italijanskem Jugu. Komaj se je polegla polemika o okrožnici, ki so jo konec maja izdali v sicilskem mestu Tro-pea in jo naknadno tudi preklicali, se je z otoka Pantelleria razširil nov zapovedovalni oglas. V Tropei so začasno zapovedali, da se smejo gole sončiti le mlade in privlačne ženske, na Pantellerii pa so re raje spustili v večje podrobnosti.
Petdesetletni župan Giovanni Pe-trillo, po poklicu odvetnik, po prepričanju pa krščanski demokrat, je namreč ugotovil, da marsikatera ženska, id se sonči gola »moti počitniško spokojnost*. Ni sicer posebej podčrtal, da so se organi javne varnosti večkrat morali pošteno potruditi, da so zasačili vse te »motilke lastne in tuje spokojnosti*. Niso namreč vse bile tako uvidevne, da bi »se brez vsake trohice sramu* razkazovale na kakšnih lahko dostopnih plažah, temveč so splezale tudi na odmaknjeno skalo ali se celo skušale skriti v kak težko dostopen zaliv.
Toda budnim očem postave je malokatera ušla in zato župan, ki mu je seveda pri srcu »mirno in spokojno počutje* vseh turistov, ki so prišli na lepi otok na zasluženi oddih, pač ni imel druge izbire.
In je izdal odločbo. V njej piše, da je na otoku zabranjen nudizem, ker (dobeseden prevod) »določene osebe, ki so brez vsakršnega čuta sramu, toda nedvomno z
načetimi možgani, vztrajajo v teptanju občutkov sramežljivosti, ki so še vedno lastni večini čisto čutečih ljudi.*
Vendar pa ni dvoma, kdo so »določene osebe*, saj je župan Pantellerie jasno zapisal, da »objektivno vzeto je obnašanje nekaterih žensk obsojanja in zgražanja vredno, ker razgalijo na soncu prša, ki pa so v resnici priskutni, mlahavi podolgovati mesnati izrastki*.
Ne vem, če bo kdaj kdo pantel-lerijskega župana nagradil za njegov odločen boj za obrambo estetskega čuta, nedvomno bi pa za izvirnost in sočnost v izražanju vsaj majhno pohvalo zaslužil, če ne drugega, ga je sestava besedila stala nekaj truda. Vendar mu turisti za vloženi trud niso bili posebej hvaležni. Precej nejeverno, če naj seveda verjamemo očividcem, so zrli v razobešen razglas in ugibali, če gre za duhovito potegavščino ali za reklamni trik.
Ker pa brezdelje sili v neproduktivne aktivnosti, so tudi začeli u-gibati, kje neki je meja in kdo jo bo določil, med «normalnimi prsmi*. tistimi ki imajo pravico do sončenja brez kopalk, in »priskutnimi mlahavimi, podolgovatimi mesnatimi izrastki*, ki jih je treba sramežljivo skrivati pred tujimi očmi.
Pred podobnim vprašanjem so se namreč znašli že pred poldrugim mesecem v sicilski Tropei: kriteriji so bili še bolj nedoločeni, kajti če je res, da je lepo tisto, kar ugaja, kdo neki bi lahko z estetskega vidika
precenil vse ženske, ki so se odločile za integralno sončenje? V Tropei so se ustrašili takšne odgovornosti, na Pantellerii pa. z italijanskim zakonikom v roki, še vztrajajo.
Ob tem je treba z zadovoljstvom ugotoviti, da se stvari počasi vendarle premikajo. Pred leti so prav tako na Siciliji, z besedami in denarnimi globami obsojali tiste mlade ženske, ki so si drznile v javnih lokalih razkazovati noge. Sveta vojna se je takrat bila, vedno pod okriljem kazenskega zakonika, proti minikrilom, kasneje pa proti »vročim hlačkam*. »Sovražnik* je bil takrat sicer bolje de finiran, kajti za takšno modno oblačenje so se v glavnem odločala dekleta.
Ko pa gre za nudizem ali natu-rižem, je stvar popolnoma drugač na. Ne glede na dejstvo, da se goli sončijo tudi moški, o katerih pa razne okrožnice in ustrahovalni razglasi ne govorijo, je to izbira določenega stila življenja ali pa vsaj preživljanja dopusta. Pri tem seveda trčijo navade in življenjski pogledi domačinov in tistih, ki pridejo na oddih. Pri turistični ponudbi, in Pantelleria živi skoraj izključno od turizma, pa je treba jasno povedati, kakšne so možnosti na otoku. Zalezovanje golih žensk, pa naj imajo sočne prsi ali mlahave izrastke, gotovo ni najboljša vizitka pred tujimi gosti. ki bodo o Italijanih znali povedati še eno posrečeno anekdoto več.
(blp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poietni maraton Balet
13.30	DNEVNIK! in Danes v par lamentu
17.00	Sveže, sveže: glasba, prireditve in aktualnosti. V stu diu Barbara D’Urso
17.05	Tom story — risanka
17.50	Eischied — 2. del TV filma
18.40	Dober tek, toda...
19.10	Tarzan — TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam - tam — aktualnosti Dnevnika 1
21.30	Nella stretta morsa del ra gno — film. Nastopata An
. thony Franciosa in Miehele Marcier
23.20	DNEVNIK. Danes v parlamentu, Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.00	Dvojno življenje Hvnrvja Phjfeja — TV film
15.15	Pordenon —■ kolesarstvo
16.30	šolska vzgoja
17.00	Popoldan
17.15	I ragazzi del sabato sera — mladinska nadalj.
17.40	Program za mladino Čarovnica Bia — risani film Najlepše pravljice vsega sveta
18.30	DNEVNIK 2 - športne vesti . in Iz parlamenta
18.50	La duchessa di Duke Street — TV nadalj.
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	79, Park avenue — 4. del Gre za delo rx> romanu Ha-rolda Robbinsona. Danes bomo videli, kako kratkotrajna je bila ljubezen med Marjo, ki je nato postala Marijana Morgan, in Mikejem. Dekle je namreč bila na voljo moškim, vendar le tistim. ki so imeli debele listnice. In ko je Mike zvedel. s čim se ukvarja njegovo »bogato* dekle, je pobegnil. In Marji ne preostane drugega kot nadaljevati v sicer na videz bogatem, hkrati pa zelo bednem živPenju v »domu* Park Avenue št 79. In vendar ženska nameni svoje življenje povsem spremeniti...
21.35 Gran gala Azzurro 82 — glasbena oddaja
23.05	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Neposredno iz... Montepul-ciana
«VI1 Cantiere mternazionale d’arte» — kronike, dogodki, mnenja
19.50	Sto-italijanskih mest: -Gubbio
20.10	Šolska vzgoja
20.40	Semiramis — opera v dveh dejanjih
Nocoj pride na vrsto operno delo, ki ga je Rossini skomponiral kot zadnje. O-pera je nastala v Benetkah 1823. Noco’šnja prelistava temelji predvsem na izred ni sopranistki Katji Ricciar-delli.
24.00	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.55 Poročila
19.00	Telestart ’81, zabavno glasbena oddaja
19.30	Obzornik
19.45	Pot v prihodnost
Od leto 1945. ko so sestavili prvi računski stroj ENIAC, pa do danes' prav zaprav ni minilo mnogo let-Toda, s tehnološkimi izb0" šavami je prvotni stroj P>'e rasel v gigantski mikroračunalnik. Računalniki so si cer le orodje, kot .je to na primer kladivo, toda klad' vo lahko človek uporabo* za gradnjo hiše ali Pa 1 njim koga udari po (d***-Neverjetna zmogljivost ra čunalnikov odpira torej ne šteto vprašanj, kako jih u' porabljati v prid znanosti, gospodarjenja in v pridboJj humaniziranc družbe.
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Strah vlada svetu — nada ljevanje in konec
22.05	Ne prezrite
22.20	Španske operne zvezde: Jaime Aragall Oddaja predstavlja tenon sta Jaime Aragalla, ki nas skozi pripoved popeue 113 razne operne odre sveta ter se nam predstavi v vloga" iz oper Boheme, Trubadur. Rigoletto. Adriana Lecou-vreur.
23.15	Spremljamo, sodelujmo
23.25 Nočni kino: Odsevi v z*a
tem očesu — amer. fibn John Huston se je tokra lotit adaptacije McCullersa vega romana o vojaške® življenju v mirnem času-Zgodba filma se odvija le® 1948 v vojaški bazi na j1®0 ZDA. V dolgočasnem kraju se med ljudmi pojavijo strasti in frustracije, ki povzf°' čajo napetost in se stopnj® jejo v pravo krizo. V osprf' d ju sta maior in poročni* s svojima ženama, njihov odnosi pa so nadvse zap^ teni. Majorjeva žena M" bimka s poročnikom, rad oa jo opazuje tudi mlad ofic® ki pa v filmu nastopa 1 kot voveur. Film je skoraj da brez zunanjega dogaja nia, le posamezni pr>z®r dodajajo k napetosti, ki baja iz karakterjev.
24.50	Poročila
Koper
13.30	Odprta meia — oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo d?' nes na sporedu med drugim se naslednje vesti:
TRST — Tržaški občinski svet GORICA — še vedno neinu‘i,nva naslednik pokojnega nadškof Cocolina	-
TRST — Hipoterapija: tudi-h01" lahko pomaga prizadetim TRST — Intervju z' Darkom Br* tino, novim ravnateljem SLOB
18.00	TVD - Novice 18 05 Obzorja 18.30, TV šola
19.00	Rezervirano za najmlajše
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	TVD - Stičišče
20.30	Požar v New Yorku
22.00	TA'D - Danes
22.10	Čas v sliki - dnevnik ' nemškem jeziku: ob kob® Odprta meja — oddaja ' slovenskem jeziku
Zagreb
19.15	Narodna glasba 21 00 Fantje s Hill Streeta
rijski film
22.00	Pesem v pesmi — zabav® glasbena oddaja
fil®
se
TRST A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobjo jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Na o-oisku pri...; 8.30 Potpuri napevov in melodij, 9.30 Dramatizirani roman: Janez Jalen: «Bobii* - 11. del; 10.10 S koncertnega in opernega repejtoarja: simfonični koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Pesniške podobe in usode: 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Romantične melodije; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 8.30. 13.30. 16.30 in 18.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 14.30. 15.30, 17.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 8.55 Izletnik; 9.00 štirje koraki; 9.15 Knjižne novosti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Edig Galletti; 10.32 Glasbeni premor in horoskop: 10.45 Mozaik;
11.00	Vsi jih poslušajo; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Su-perklasifika: 14.33 Dnevnik v nemščini; 15.35 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Istra v pesmi in plesu; 17.00 Kultura in družba; 17.15 Poje skupina «La vera Romagna*; 18.00 Rock glasba; 18.30 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.00, 7.30. 8.25, 14.00. 15.00, 17.55 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski. televizijski in filmski spored; 8.30 Val 202; 14.15 Kincspo-red; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev:	15.30	Jeklotehna;
15.55 Ekonomska propaganda:
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski
dnevnik: 17.15 Aktualna te*’’*/ 17.30 Glasbena medigra; 17.40 E® nik ob koncu tedna.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 19-®°' 23.00 Poročila; 6.00 - 8.40 Glas*®;
j uimničt, u.uu - 0.4U
no prebujanje*, 9.00 Radio anch ® riadijs^
_____ ____a;
Master; 14.28 Šolska vzgoja;
______H icu <"
11.do Časa sonora; 11.34 Radijs" oder; 12.03 Ul. Asiago Tenda; l**:
ivutsiei , r-t.zo soisaa vzgoja, Glasbeni dokumentarec; 16.00 let je; 17.30 Master under; 1®*, Glasbena oddaja; 18.30 Globetr® ter; 19.30 Radio 1 - Jazz; 2®-J Radijska drama; 20.30 Vrtilj®1 Koncert ansambla Nova Accačc mia iz Trsta; 22.15 Italijanske pevke; 23.03 Telefonski klic.
LJUBLJANA
7.00. 7.30, 8.00. 9.00, 10.00, U-00 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročil*
7.10	in 7.45 Prometne infb#W cije; 7.35 Vremenska napoved l' pomorščake; 7.50 Dobro jutro, troci; 8.25 Iz naših sporedov;
Z radiom na poti; 9.05 Za šolari®
9.35	Glasljena pravljica; 9.50 N? ši umetniki mladim poslušalce®,
10.05	Z glasbo v dober dan; 1®" Turistični napotki; 11.05 Rri®* virano za...; 12.05 Ali poznate-;-
12.35	S pesmijo po Jugoslav,l*
13.10	Iz glasbene tradicije jdS. slovanskih narodov; 13.30 Km®'! ski nasveti: 13.40 Pihalne god1®. 14.00 Iz naših krajev *• Iz na® sporedov; 14.20 Obvestila in bavna glasba- 14.30 Priporočal vam...; 14.50 človek in zdravi®
15.05	Škatlica z godbo; 15.25 N? ši poslušalci čestitajo; 16.00 Dog°° ki in odmevi; 16.30 Napotki f. turiste; 16.50 Radio danes, rad' jutri: 17.00 Vrtiljak; 18.00 Stud® ob 18. uri; 19.00 Pojemo in demo: 19.30 S knjižnega trg® 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lab ko noč. otroci; 20.45 Vsa zernlJ* bo z nami zapela.. ■ 21.00 Uganit® pa vam zaigramo; 22.05 Oddaja ‘ morju in pomorščakih: 23.15 l® formativna oddaia: 23 25 Iz naši' sporedov: 23.30 Radi ste jih po®®, šali: 24.05 Lirični utrinki; 24-u Petkov glasbeni mozaik.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
JUVANJE
SVETOVNO PRVENSTVO V EKVADORJU
VESLANJE
SP V KAJAKU IN KANUJU
Rekordno število držav v Guayaquilu Jugoslovani in Italijani
Nekaj zmede v evropskem taboru zaradi časovne razlike	V pi*VCIH tl 110 VU
Plavi v polfinalu s tremi, «azzurri» pa z dvema čolnoma
(Dopisnik Dela *a Primorski dnevnik) GUAYAQUIL _ Kar 56 držav rit j	za slovesno otvo-
v . svetovnega prvenstva v pla-vaterpolu, skokih v vodo in etnostnem plavanju. Pričakovali 7» tii ce*° 61, a vseeno je vredno (tat ^ rekorcL Ne zaradi rekor-, temveč zaradi tega, ker so se javile mnoge južnoameriške, srednjeameriške in tudi azijske države, *>i bilo ^ prvenstva v Evropi ne
..Organizatorji se seveda že vese-s"° ~6i visokih športnih obiskov, ven sam* oiso vedeli, da so pr-j j® v plavanju vendarle izreden “godek, ker gre za disciplino, ki apaj z atletiko tvori «svetovni ..Pomembnosti* v športnem živ-.v,nja- Tako je že pripotoval pred-r»n u ^ok Juan Antonio Sama-, P® Predsednik FIFA Joao z JI* an6e' Ja bi primerjal najbrž nogometnim SP v Španiji pa dru-"ataožje, medtem ko mnoge še
pneakujej0.
na ilt,iVenc*£r j® meJ njimi skorajda sej V P°Pularen Jugoslovan, pred-ran'1- raeJnarodne plavalne fede-. ’ie Ante Lambaša. «Don Lamba-zaLj* namreč bsti, ki je Ekvadorju gotovil organizacijo svetovnega ni SStva’ P°tem ko so ga Američa-«P?vedali. Tako vsaj nenehno uarjajo prijazni gostitelji, ki kar vedo, kako bi se mu zahvalili, skem 6 zmede je za zdaj v evrop-ra»n taboru samo zaradi časovne dno ■' Nekatere stvari, ki se tudi rajajo danes, so v Evropi že -j '• o redkih bomo lahko govorili, Janes, tu in doma, nekatere Vpp P°J® ob sekundi razlike že raji danes in jutri. Otvoritev je vatnevropskem času ob 0.00, naši . ‘erpolisti pa igrajo 24 ur kasne-1 ’ 0. 24-00 po evropskem času (ob sim, p°noči v soboto po italijan-ot Kako napisati? Da je bila . orttev danes, ali včeraj, da igralu tri? r*30'*5*'* s Francijo danes ali
Vsi trije Petriči Ve<lro razpoloženi
g3jA^AQUIL — Plavalni del ju-nad°Vanske reprezentance za zdaj i« Vse marljivo trenira, vžive. se doh! ok°ye in vsi trije Petriči so so K°i razpoloženi- Predvčerajšnjim km ji' skuPaj z vaterpolisti na 90 oddaljeni tihomorski plaži, kjer jjaj. vsi skupaj po mili volji nako-in ,’h naPi3vali na znanih dolgih le nVls°kih valovih Tihega oceana, niso smeli, da ne bi kdo z morskimi psi.
baz« ^koj prvi dan smo odšli na (j, j," Odličen je, fanta pa sta tu-trenf ° razP°ložena. Za' 'nami je 13 Pritiwv>v ne morem se prav me petrz ’* Pravi trener ir. Drago Posarvi' ‘Darjan ima odlične serije prog, kar primerljive P>alo mi lani v Splitu. Boruta je Urati6 l ■ie Prav v vsem kontro-tnan ’ ker si pač trening bolj ali je (j °dreja sam, kajti naučil se a sam razporeja moči. Druga kran	ze*° zadovoljni. Tudi s
ko .Predvsem si privoščimo veli-Veda t ’ tistega. ki ima olupek se-sarj;' bfhko si predstavljate izobilje bana’ za en dolar dobite 11 Kg
T h;*
kenis ®.°rut in Darjan nimata no-irnela Pr*P°mb, niti ne kaže, da bi cijg kaj problemov z aklimatiza-
pTakoj ggjjj ^ vyve] jf, dobro se 'klličn'-5’ pravi Borut. «Bazen je in dobro mi gre.*
«M=^pa tekmecem?* ftierjtJbrž tudi. Ne gledam, če že da 113 Salnikova. Lahko povem, dneLa .se srečala že prvi dan. Pol tako a ^ bilo razlike ob prihodu, ditacj^a smo skupaj prišli na akre koi Fotoreporterji so naju ta Pa so oavi'i skupaj in slikali, ko gne Salnikova zaprosili, naj dvi <V» f°ko in prste v znani obliki til,’J®?8 seveda ni hotel in govo-bastJ^ Počakajo s tem do koura So 3°v- Pri meni s tistim «V» ni-«TwarilU
diaipp meni kar dobro gre, le tepj ,KIPe zdaj skrbi to, da nekaljen, , vai°.» je dejal po včeraj-Pae j treningu Darjan. «Treniram n upam, da bom lahko poka-
v sedanjem trenut-
ku seveda nima smisla, kajti konkurenca bo izredna. Našima plavalcema še naprej ostaja cilj le uvrstitev v finale, kar bi seveda že bil velik uspeh.
STANE TRBOVC DANAŠNJI SPORED Umetnostno plavanje 16.00: izločilni del «solo»
23.00: finale «solo»
Skoki v vodo
16.00 in 21.30: izločilni del 3-metrske deske (ženske)
NOGOMET
Nogometna zveza sporočila sestavo skupin C lige
FIRENCE — Nogometna zveza C lige je končno sporočila sestavo skupin C-l in C-2 lige. Za sestavo dveh
skupin C-l lige so polotok razdelili horizontalno, za sestavo štirih skupin C-2 lige pa vertikalno. Sestava skupine A v C-l ligi, kjer bo nastopala Triestina, in-skupine B v C-2 ligi, kjer bo igrala Pro Gorizia, je sledeča:
C-l (A SKUPINA)
Brescia, Carrarese, Fano, Forli, Lanerossi Vicenza, Mestre, Modena, Padova, Parma, Piacenza, Pro Pa-tria, Rimini, Rondinella Marzocco, Sanremese, Spal, Trento, Treviso in Triestina.
C-2 (B SKUPINA)
Conegliano, Fanfulla, Pro Gorizia, Lečo, Legnano, Mantova, Mira, Monselice, Montebelluna, Novara, Omegna, Ospitaletto, Pavia, Pergo-crema, Pordenone, Rhodense, S. Angelo Lodigiano, Vogherese.
DANES START TURNIRJA V VATERPOLU
Jugoslavija proti Franciji Italija z evropskim prvakom
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
GUAYAQUIL - «Bojte se Jugoslovanov*, takšen je eden glavnin naslovov v tukajšnjem tisku, potem ko so Jugoslovani odigrali tekmo za trening s Španijo in Grčijo «Kar počasi. Poglavitno je, da smo pripravljeni na start, da je forma zelo dobra, žal pa brez težav le ne gre in ni še .jasno, ali bosta Lozica in Djuho lahko nastopila na prvi tekmi s Francozi,* umirja prehitre napovedi jugoslovanski zvezni trener Ivo Trumbič.
Lozica in Djuho sta namreč dobila vročino, nekaj pa je tudi težav s prebavo. Takoj so ju seveda poslali na krvno preiskavo, ki pa ni pokazala ničesar. Sinoči sta spet nekaj povečerjala, kajti dr. Drago Petrič .je sodil, da ne kaže na kakš no okužbo Italijani imajo kar pet takšnih bolnikov in torej še večje skrbi. Skupaj pa so ugotovili, da najbrž res ne gre za okužbo, temveč da so se fantje najbrž prehladili zaradi močnega delovanja klimatskih naprav v sobah. Če ie samo to, potem ne bo hudega. Pa kljub temu je Trumbič ?krbno pregledal
košaro sadja, ki .jo .je nekdo poslal kot darilo in zmetal iz nje grozdje in podobno sadje.
Naši so igrali s Španijo in Grčijo po tri četrtine, hkrati pa trenirali po dogovoru nato še igro z igral cem več in igralcem manj.
«Špani.jo smo premagali z 9:3. Grčijo z 8:4, kar dobro je šlo*, je komentiral trener Trumbič. «Kar pa zadeva napovedi za Španijo, ne bi hotel govoriti o zmagi, rezultatu. Za nas so vse tekme pomembne m tudi s Francozi moramo že takoj na začetku zaigrati zelo resno. Morda je res dobro, da imamo za začetek takšnega nasprotnika, toda nikogar tu ne gre podcenjevati. Vzdušje v reprezentanci je dobro, nobene nervoze ni čutiti, morda le tisto malo treme, ki spremlia velika tekmovanja.*	STANE TRBOVC
DANAŠNJI SPORED
Španija - Nova Zelandija; ZDA -Egipt: Kuba - Grčija: Kanada Nizozemska; Italiia - ZRN (ob 22. ur po it. času); Madžarska - Ktiaj-ska, SZ - Avstralija: Francija -Jugoslavija (ob 1. uri v soboto po it. času).
BEOGRAD — V prvem dnevu 17. svetovnega prvenstva v kajaku in kanuju, ki se je včeraj pričelo na Savskem jezeru na Adi Ciganliji v Beogradu in ki bo trajalo do 1. avgusta, so se tako Italijani kot Jugoslovani dobro odrezali.
Na sporedu so bile kvalifikacije in repesaži na 1.000 m. V kanuju enosedu Janič ni imel težav, saj je v svoji skupini zmagal s časom 3’46 "20. Prva v svoji skupini sta bila tudi Ljubek in Nišovič v kanuju dvosedu (3’30”43). Uvrstitev v polfinale so si nadalje v kajaku četvercu zagotovili Djolič, Pavlovič, Šopek in Karanovič, ki so v 1. skupini zasedli tretje mesto za Bolgarijo in Norveško s časom 3’14”07.
V razredu K-4 se je v polfinale uvrstila tudi italijanska posadka Scarpa, Cirillo, Mandragona in U-berti, ki je v 3. skupini zasedla 2. mesto za Veliko Britanijo in dosegla čas 3’05”59.
V repesažih sta si mesto v polfinalu zagotovila tudi Damiata - Carraro v razredu K-2.
ODBOJKA
Poraz Jugoslavije
SALSOMAGGIORE — Po presenetljivi zmagi nad Češkoslovaško bi jugoslovanski odbojkarski reprezentanti včeraj kmalu pripravili še eno presenečenje. V tekmi proti Italiji so namreč tesno izgubili s 3:2 in so v odločilnem setu vodili, vendar jim je na koncu zmanjkalo moči. Italija je zmagala z 11:15, 15:9, 15:10, 11:15 in 15:12.
Bordeaux je tako glavni favorit za končno zmago. V prvem srečanju je namreč igral neodločeno 1:1 proti Hajduku, tako da morajo v današnji zadnji tekmi Spličani premagati An-derlecht kar s 5 goli razlike, če se hočejo uvrstiti na prvo mesto.
KOŠARKA
D'Amico v Trstu
V nedeljo, 1. avgusta, bo v Trst prispel novi trener Bic Rudv Damico. Ameriškega košarkarskega strokovnjaka pričakujejo za 11. uro, s tem pa se bodo tudi uradno pričele priprave tržaške peterke na bližnje prvenstvo A-l lige.
J' 1 ^ .-"'j'-* % J
Ekipi «Naš prapor* in .Doberdob*, ki sta se pomerili v finalu odbojkarskega turnirja za 3 memorial «B. Frandolič*, ki ga je prejšnji teden v Doberdobu priredilo KD Kras (Dol-Poljane) (Foto Karel i erletič)
...................................................>•»•••.........mm........................-mm...................
HA TRADICIONAlNtM KOŠARKARSKIM TABORU
ATLETIKA
DVOBOJ SVEDSKA-1TALIJA
ITALIJANI PREMOČNI V Tolminu tudi zamejski igralci
NOGOMET
.Tt.OFEJA MARJAN* V SPLITU
Bordeaux gladko premagal Anderlccht
Na mednarodnem nogometnem turnirju v Splitu, veljavnem za «9. trofejo Marjan*, je včeraj froncoski Bordeaux prepričljivo odpravil bel gijski Ander’rcht kar s 4:0. Gole za Bordeaux sta dosegla Dieter Miiller. ki je bil uspešen v 10. min, v 27. min. (11-metrovka) in v 35. min., ter Tresor (v 72. min.).
Belgijci, ki uvrščajo kar štiri državne reprezentante, so zelo razoča rali, v 30. min. pa so si z Larsenom celo zapravili enajstmetrovko
.........................n.............„...........m.m..,.................".......................
Jutri v Bazovici Triestina proti Zarji
*al, b. ts’a7*l *nam.* aPovedovati
Srečanje ni prineslo vidnih rezultatov - Dober nastop Scartezzinija - Simeoni jeva razočarala
STOCKHOLM — V švedskem glavnem mestu se je sinoči zaključil atletski dvoboj med Italijo in Švedsko. Po predvidevanjih so z lahkoto zmagali Italijani, ki so v moški konkurenci zbrali 170 točk (Švedi 128), v ženski pa 124 (Švedinje 87). Italijani so ob tem seveda osvojili veliko prvih mest.
Najboljši rezultat včerajšnjega dne je dosegel Mariano Scartezzini v te ku na 3 tisoč metrov z zaprekami. Scartezzini, ki v zadnjih časih ni bil v najboljši formi, je dosegel čas 8’23”97 kar je šesti čas letos v Evropi in seveda zmagal, poleg tega pa si je še zagotovil nastop na evropskem prvenstvu v Atenah. Tudi mlada tekača Carchesio in Gerbi
V Campobassu brez vsake mere
CAMPOBASSO — Ekipa Cam-pobassa je letos, prvič v zgodovini dežele Molise prestopila v B ligo. Uspehi italijanske reprezentance na «mundialu» pa so verjetno pripomogli k temu, da so si odborniki društva Campobasso ustvarili dokaj čudne pojme o nogometu in še posebej o lastni ekipi. Ker jim nabirka med publiko ni uspela, so za finansiranje ekipe določili letni abonma (na tribuni) v višini enega milijona lir. To pa res niso mačje solze, če pomislimo, da je Molise med najrevnejšimi italijanskimi deželami. Kljub vsemu je sto mest (od 350 razpoložljivih) na tribuni že oddanih. Verjetno bo marsikdo v Campobassu v prihodnjih tednih stiskal pas: a kaj, ko bo v prihodnji sezoni priča velikemu spektaklu, ko se bo Campobasso boril v B ligi!
tovni rekord v metu kopja. Kopje je namreč zalučala 72 m in 40 cm daleč ter tako popravila prejšnji rekord Bolgarke Todorove, ki je znašal 71,88 m in ki je bil dosežen 15. avgusta lani v Zagrebu.
KOŠARKA
Trenirali bodo pod vodstvom priznanih strokovnjakov ■ Vodja tabora bo Jadranov trener Splichal
Košarkarska zveza Slovenije prireja tudi letos tradicionalni «Slo venski košarkarski tabor*, ki bo v Tolminu od L do 7. avgusta. Tabora se udeležijo najboljši in najbolj perspektivni igralci v Sloveniji. Letos je tolminski košarkar ski tabor namenjen kadetom in pionirjem, torej igralcem letnikov 1966 do 1969.
Kot vsako leto, so tudi tokrat člani slovenske košarkarske zveze namenili nekaj mest zamejskim košarkarjem. Tabora se bo letos udeležilo sedem zamejcev in sicer šest igralcev ter trener. Skupno z najboljšimi košarkarji iz vse Slovenile bodo trenirali tudi Martin Ušaj (letnik 1966) in Aleksii Gruden (1967) - Sokol, poletovca Devan Košuta (1967) in Štefan Persi (1968) ter borovca David Pregare (1967) in Fabrizio Korošec (1968) Šesterico naših igralcev pa bo sprem Ijal Andrej Vremec (Jadran).
Košarkarski tabor v Tolminu je na zelo visoki kakovostni ravni. Udeležence razdelijo v skupine po letnikih in tu trenirajo pod vodstvom priznanih slovenskih strokovnjakov (Brumen. Žagar, Sagadin.
Turnir v Palermu
PALERMO - V tem mestu se odvija mednarodni košarkarski turnir, na katerem nastopajo vojaška reprezentahca Italije, ljubljanska Olimpija, Braciere Ali Starš iz San Marina in mešana ilalijansko-ameri-ška peterka zavarovalnice Assicura-zioni Generali. V prvem dnevu je Italija premagala zavarovalnico z 88:68, moštvo iz San Marina (sestavljajo ga Američani) pa Olimpijo s 111:95. Najboljša v vrstah Ljubljančanov sta bila Polanec (29 košev) in Vujačič (23). V sinočnjem prvem srečanju je San Marino premagal zavarovalnico AG s 125:110.
V drugem srečanju turnirja je O-limpija doživela nov poraz, tokrat proti italijanski vojaški državni reprezentanci (78:69).
..................................
Splichal itd.), ki polagajo velik poudarek predvsem košarkarskim os novam, Lani .je bil strokovni vodja tabora Ranko Žeravica, toda letos se je moral temu odpovedati, ker .je prevzel vodstvo jugoslovanske reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji. Zaenkrat torej še ni znano, kdo bo skrbel za strokovno delo na taboru, vodja tabora pa bo Jadranov trener Jože Splichai.
Poleg treningov in medsebojnih tekem bodo na sporedu še košarkarski filmi in razna tekmovanja (kvizi ind.), katerih glavna tema bo seveda košarka Vsi udeleženci tečaja bodo nameščeni v prostorih novega dijaškega doma «Svetozar Markovič* v Tolminu.
Igor Canciani
-n-	••	'
OBVESTILO

ŠD Primorec
priredi danes, 30., jutri, 31. in v nedeljo, 1. avgusta v Ljudskem domu v Trebčah športni praznik. Igral bo ansambel Pomlad.
KOLESARSTVO
MOŠTVENO DRŽAVNO PRVENSTVO
sta se v tej disciplini dobro odrezala, prvi je celo izboljšal svoj o-sebni rekord.
Veliko pričakovanje je vladalo tudi za nastop Simeonijeve v skoku v višino, vendar je atletinja nekoliko razočarala, saj ni preskočila višine 1 m 89. V ženski konkurenci gre zabeležiti tudi nastop Agnese Passamai v teku na 3 tisoč metrov z dobrim časom 8’52"06, medtem ko je Gabriella Dorio premočno zmagala v teku na 800 m. Skratka, gladka zmaga italijanske reprezentance, čeprav dvoboj ni postregel z vidnimi rezultati.
Danes dirka «Po Furlaniji»
Na začasni lestvici trenutno vodi Battaglinov lnoxpran - Prvenstvo se bo zaključilo jutri - Med današnjimi favoriti Saronni
Tnesuna nadaljuje na DazovisKein igrišču s pripravami na tretjeligaš-ko prvenstvo in na tekmovanje v državnem pokalu. Včeraj so začeli z drugo fazo priprav, ki jo bodo posvetili tehnični plati, medtem ko so prve dni predvsem pridobivali kondicijo.
Tisti igralci (kot na primer vratar Genovese), ki so bili lažje poškodovani, so kot zgleda popolnoma okrevali. Zato se bodo vsi standardni igralci in skupina mladih perspektivnih nogometašev, ki trenira z njimi, udeležili prijateljskega srečanja z gostiteljem, bazoviško Zar-
jo. Za to srečanje, ki bo jutri popoldne ob 17.30, bodo Bazovci nekoliko ojačili svoje vrste z nekaterimi igralci, ki nastopajo pri drugih slovenskih ekipah.
Na sliki: tržaški tretjeligaš med včerajšnjim treningom v Bazovici.
NOV REKORD V METU KOPJA
HELSINKI - Finka Tiina Lillak-ha je v Helsinkih postavila nov sve-
PORDENON — Kolesarska ekipa Inoxpran dokaj nepričakovano, a zasluženo vodi na italijanskem e-kipnem kolesarskem državnem pr venstvu. Po prvem dnevu preizkušenj na dirkališču v Pordenonu ima Inoxpran 79 točk in ie tako glavni favorit za osvojitev državnega naslova.
Sicer pa sredine dirke na dirkališču niso bile posebej napete in vse je teklo bolj ali manj po pred videvanjih, čeprav so si privrženci kolesarstva pričakovali kak pedvig Moserja, Saronnija, Baronchellija in drugih. Tako pa je v sprintu oziroma hitrosti zmagal Capponcelli (ekipa «Amici della pista*), v zasledovanju po pričakovanju Moser (Famcucine), v individualni vožnji na stotih krogih Leali (Inoxpran), poleg tega pa je omenjena ekipa dosegla še nekaj drugih mest. Inox-pranu sledi na lestvici Moserjeva vrsta Famcucine, ki pa ima več kot 20 točk zaostanka za vodečo.
Včeraj je bil na italijanskem moštvenem državnem prvenstvu v kolesarstvu prost dan, kolesarji pa so se pripravljali na današnjo preizkušnjo ki je gotovo zelo zanimiva.
Na sporedu je namreč krožna dirka po Furlaniji, ki bi tudi znala odločati o letošnjem prvaku. Kolesarji bodo prevozili 238 km ravninske ceste, start bo ob 9. uri v Tolmeču, prihod na cilj pa je predviden za 16. uro v Pordenonu. Letošnja trasa krožne dirke po Furlaniji ni posebno težavna, tako da bo odločitev najbrž padla v sprintu. Naj spomnimo, da je lani zmagal Miro Panizza.
Današnjih favoritov je več, začenši z ekipo Dal Tongo - Colnago, ki bi bila v sprintu seveda favorizirana saj razpolaga s Saronnijem. Vendar tudi Famcucine, ki ji na čeljuje Moser in Battaglinov Inox-pran nista brez možnosti. Letošnje preizkušnje za italijansko ekipno prvenstvo se bodo zaključile jutri
Delovanja ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 30. julija, ob 20. uri v gostilni Soban v Jamljah seja smučarske komisije.
s štafeto na kronometer. Kolesarji bedo dvakrat prevozili progo 34 km okrog Brugnere, proga sama pa je izzvala veliko polemik. Najbolj o-ster je bil Moser ki je dejal, da bo naloga kolesarjev zelo težavna, saj je izredno veliko ovinkov, poleg tega pa bodo vozili skozi 11 vasi.
Munoz nov! trener Španije
MADRID — Bivši igralec in trener Real MadriT Miguel Munoz je novi tehnični vodja španske nogometne reprezentance. Pogodbo je podpisal za dve leti, nasledil pa bo Santamarii, ki je dal ostavko po neuspehu na svetovnem prvenstvu.
Šved Dykes
zmagal prvo preizkušnjo razreda «evropa»
TRŽIČ — Nordijci so bili protagonisti prve preizkušnje svetovnega jadralnega prvenstva razreda «evropa», ki je te dni na sporedu v Tržiču. Zmagal je Šved Dykes, med prvo deseterico pa so se uvrstili še dva Šveda, dva Danca, Norvežan in Finec. Prvi od Italijanov je bil Bruzzone, ki je bil 13.
kratek pregled ^zgodovine
tržaškega krasa
STANKO FLEGO
3.
Ta.ko lahko danes po prvih objavljenih podatkih avljamo, da so se pod skalni previs pri Vižovljah zate-* skupine lovcev iz starejšega paleolitika v času pred-n,e8a aii riškega glaciala, to pomeni v časovnem presled-'j).red 300.000 do 400.000 leti in pustile svoja kremenasta . v dveh zemeljskih plasteh, ki predstavljata dve raz-č®prav časovno relativno bližnji dobi poselitve tega *sa. Skupaj z artefakti so arheologi odkopali še kostne -lovskega plena takratnih obiskovalcev previsa in ' telena, nosoroga in konja.
moremo pa dandanes izključiti še dejstva, da so mor-globljih plasteh pod previsom (de sedaj so arheologi do-‘l globino 8 m) sledovi še starejše človeške poselitve, saj leti v neki breči pri Slivnem odkrili ostanke sesal-,“e iz starejših časov. Kostnim najdbam slona, podvodne-, °nia. nosoroga so namreč strokovnjaki pripisali starost milijon let. Ta favna naj bi pripadala namreč ne-j °e točneje ugotovljenemu interglacialu in dokazuje, Je korala biti takrat kraška planota bogata z vodami in
močvirji, saj bi se drugače podvodni konj ne mogel zadrževati na tem prostoru.
SREDNJI PALEOLITIK TRŽAŠKEGA KRASA Neprimerno bolje poznamo srednji paleolitik tržaškega Krasa, saj so bila iz te dobe doslej odkrita tri najdišča. Obdobje srednjega paleolitika časovno sega od riško-wurmske-ga interglaciala pa približno do polovice wurmske olede-nitve. Prvo najdišče iz tega obdobja je bilo pri nas odkrito že na začetku tega stoletja, ko je dr. C. Marchesetti, znani tržaški naravoslovec in arheolog, takratni ravnatelj naravoslovnega muzeja v Trstu, pri izkopavanju okostij ledeno-
Kameno orodje iz Pečine pod Kalom pri Nabrežini, staro približno 50 tisoč let (naravna velikost).
dobnih živali v Pečini pod Kplom pri Nabrežini (Caverna Pocala di Aurisina), katastarska številka 91 V.G., naletel tudi na nekaj orodij iz kremena, ki pa jih ni znal časovno točneje opredeliti.
Šele R. Battaglia, univerzitetni profesor iz Padove, eden izmed najuglednejših arheologov kar jih je kdajkoli raziskovalo na Krasu, je v ciklusu izkopavanj v letih 1926 - 1929 odkril v tej jami poleg ogromne količine kosti ledenodobnih živali, tudi okoli 50 kamenih orodij in ugotovil, da pripadajo srednjemu paleolitiku, tako imenovani «mousterienski» kulturi. Ta kultura je namreč kot večina prazgodovinskih kultur, dobila ime po kraju, kjer so jo prvič odkrili (v našem primeru v «Le Moustier» s Franciji). Tipološko se razlikuje od ostalih paleolitskih kultur po specifičnem načinu izdelave kamenih orodij, ki jih človek izdeluje iz večjih in širših kremenastih odbitkov in jih dokončno preoblikuje v različna strgala, ročne konice ter rezila raznih velikosti in oblik. Do sedaj odkrita mousterienska najdišča na tržaškem Krasu pripadajo pretežno zadnji ali wurmski oledenitvi, torej obdobju pred približno od 90.000 do 35.000 let. Nosilec te kulture je neandertalec, zelo primitivno grajen tip človega, ki je značilen za ves čas srednjega paleolitika v Evropi in ki iz še nepojasnjenih razlogov tako .rekoč izgine nekako v sredini wurmske oledenitve. Njegov naslednik, sapientni človek (homo sapiens fossilis), je praktično človek današnjih dni.
Jama pod Kalom, prvo najdišče srednjega paleolitika odkrito na tržaškem Krasu, je obenem zelo zanimiv jamski objekt tudi s speleološkega vidika. Nahaja se nedaleč od kolovoza, ki je nekoč peljal od Nabrežine proti Šem-polaju. Lažje pa jo bomo našli, če se bomo ustavili približno
250 metro r po železniškem viaduktu na cesti 202 v smeri proti Sesljanu. Na desni strani ceste bomo opazili ozek kolovoz, po katerem bomo takoj prišli na travnik, kjer se na vzhodnem robu odpira vhod v to votlino. Vhod je bil več let zaprt z železnimi vrati, ki jih je svoj čas dalo vzidati «Tržaško nadzomištvo za spomeniško varstvo«. Vendar so zlikovci, ki divjajo po Krasu in ki so uničili že marsikatero jamsko znamenitost, ta vrata večkrat nasilno odprli. Po večkratnih popravilih pa so sedaj vrata že nekaj let nepopravljena, tako da lahko vsakdo, ki hoče brskati in kopati v tej izredno pomembni arheološki postojanki, to lahko na žalost tudi nemoteno počne. Iz te jame so v teku desetletij arheologi in drugi iskalci starin izkopali tudi izredno količino kosti ledenodobnih živali, predvsem ogromnih jamskih medvedov. Pravijo, da se še danes v jamo spuščajo skupine •divjih kopačev«, ki prihajajo celo iz raznih krajev severne Italije v upanju, da odnesejo domov zaželeno trofejo, lepo ohranjeno lobanjo jamskega medveda ali kaj podobnega.
V paleolitiku je bila kraška planota zelo oddaljena od morja, saj je takratna morska obala segala le do črte Zadar -Ancona in si moramo verjetno poselitev kraškega ozemlja v ledeni dobi razlagati z dejstvom, da so v poletnih mesecih paleolitski lovci zahajali iz nižinskih predelov v hriboviti, z divjačino bogati kraški teritorij.
Ce bi se takrat sprehajali po kraški planoti, bi se nam pokrajina predstavila čisto drugače kot jo lahko opazujemo danes. Namesto grmičevja ter samotnih dreves med skalami in kupi kamenja, kot jih srečujemo danes, so se po Krasu v času zadnje ledene dobe razprostirali bujni gozdovi smrek, borov in brez.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TL* 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnlna
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podietjo mesečno 120,00, letno 1200,00.
Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	30. julija 1982
to SFRJ
Oglasi
Z,rc račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Llubljan« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mffll 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlaniie-Jung«j krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugin oe,= v Italiji pri SPI.

član italijanske!

Včeraj je bil v Londonu pogreb pripadnikov kraljičine straže, prejšnji teden ubila eksplozija peklenskega stroja IRA (Tel«
V ameriškem kraju Assateague je vsako leto družba divjih konj, ki jih
KONFERENCA UNESCO VMEHIKI 0 MEDNARODNI KULTURNI POVEZANOSTI
Kulturno sodelovanje med narodi naj prispeva k utrjevanju sožitja
Spadolini se je zavzel za nadaljnjo krepitev tega sodelovanja na podlagi enakopravnosti - Minister za kulturne dobrine Scotti pa je poudaril pomen demokratizacije na tem področju
C1UDAD DE MEXICO - Kakšni naj bedo temelji sodelovanja na kulturnem področju med razvitimi in nerazvitimi državami? Kako odpravljati kulturni kolonializem svetovne metropole in omogočiti revnejšim državam, da se aktivneje vključijo v ustvarjanje novih kul turnih dobrin? Kako obenem zagoto viti tem državam potrebna sredstva da učinkoviteje zaščitijo svoje kul turne znacilhosti in da začnejo se lektivhe je izbirati to kar uvažajo rja tem področju? To je le del šte vilnih vprašanj, s katerimi se u-Kvarjajo znanstveniki z vsega sveta, ki so se pod okriljem Organizacije Združenih narodov za izobraževanje.
umetnost in kuliuro (UNESCO) zbrali v Ciudadu de Mexico. Na tej konferenci, ki se je začela v ponedeljek in bo trajala dva tedna govorijo o možnostih za pospešitev sodelovanja na kulturnem področju in prispevajo svoj delež k Iskanju enotne definicije želo širokega pojma kulture.
Izmenjava kulturnih dobrin rti po vezana le z uvozom in izvozom fil mov, najrazličnejše literature ter z gostovanji umetniških skupm, am pak se vse tesneje, prepleta z gospodarsko odvisnostjo manj razvitih	uveljavljanju
držav. Kulturno področje odločilno ............. „„ ..."	•'
smernic gospodarskega razvoja ter tudi zaradi jezikovnih vezi med neokolonializiranimi državami in nekdanjimi kolonizatorji ohranja od visnost afriških, azijskih in latin skoameriških držav od najbolj in dustrializiranih držav sveta
Italijanski ministrski predsednik Spadolini se je v posebni poslanici, ki jo je naslovil udeležencem kon fargnce UNESCO zavzel, da bi se kulturne vezi med narodi še okrepile, kar naj bi prispevalo k utr je vanju sožitja in miru. To socielova-
prispeva r ustvarjanju novih potreb, v nerazvitih državah, k določanju
Hilli Itlfllinitt III lil ItllilMI lili lili lllllll lili tlllltlttlt HM Uit IIIHilllllllilll IIIHII Illlllilillltlllllltlilttlll«llltllll8ll
V kot «victory»
kulturnih značilnosti vsakega naroda. Pri tem je treba predvsem izpostavljati to. kar nas povezuje. Premier Spadolini je nato poudaril pripravljenost zahodnih razvitih držav, da razširijo svoje soledovan.je tudi na tem področju z državami v razvoju. To naj bi potrdili tudi na zadnjem srečanju najbolj industriali ziranih držav v Versaillesu. Vseka kor pa je Italija že doslej veliko prispevala na tem področju in se obvezuje, da bo še naprej aktivno vključevala v širjenje kulturnega sodelovanja in si bo pr izadevala za kulturni in gospodarski razvoj narodov ter za utrjevanje medsebojnega spoštovanja.
Pomen kulturnega sodelovanja med narodi za razreševanje problemov, ki so povezani z razvojem, mirom in svobodo je poudaril tudi mi nister za kulturne dobrine Vincenzo Scotti med svojim posegom na konferenci v Mehiki. Dejal je, da se Italija zavzema za demokratizacijo kulture in zagovarja stališče da ni mogoče govoriti o pravem kulturnem razvoju brez spoštovanja nra-vic vsakesa posameznika, manjšin in emarginiranih.
Novi urnik za menjalnice
ob Jadranu
PRED SENATOM OBRAVNAVA 0 OSNUTKU ZAKONA
«Sodišča za svobodo» bodo delala pri obstoječih prizivnih sodiščih
Poslabšalo se je zdravstveno stanje terorista Ferrarija - Preiskava o umoru Ennia Oi Rocca v tranijskem zaporu se nadaljuje - Ravnateljica zapora začasno odstavljena
RIM — Včeraj popoldne je senat obravnaval zakonski osnutek, ki zadeva ustanovitev tako imenovanih «sodišč svobode* ter nekatere alternativne ukrepe glede preventivnega zapora. Poročevalec sen. Bausi je pojasnil, da nameravajo s tem ukrepom zagotoviti jamstva in zaščito obtoženca. To naj bi dosegli z namestitvijo funkcionalno pristojnega sodnika, ki je tuj preiskovalnemu postopku in ki naj bi jamčil nepri-stranost in objektivnost ukrepa, ki omejuje osebno svobodo. Zakonski osnutek sestavljata dva glavna dela: del, ki zadeva predmet «preve-rjanja» ter drugi, ki se nanaša na izbor sodnika, ki bo opravljal to nalogo. Predmet ponovnega preverjanja (pri tem ne gre za nekakšen
priziv, ali pravno izpodbijanje) bodo morale biti tiste napake, ki se pojavljajo združene z videzi zakonitosti in vsebinske tehtnosti. Ukrep vsebuje norme, ki začrtujejo meje preverjanja, v smislu, da obseg preverjanja zadeva obstoj osnov primernih za opravičitev izdaje zapornega naloga ali aretacije.
Drugi pomemben vidik je vprašanje, kdo naj bo sodnik, ki mu bo preverjanje poverjeno. V ta namen so izbrali prizivno sodišče, in sicer zato, ker se na manjših sodnijskih sedežih lažje dogaja, da prihaja do delovnih navad in do odnosov domačnosti med člani sodne uprave, kar ne prispeva k potrebnemu zaupanju in objektivnosti ter ne služi nepristranskemu razsojanju.
fiiiiiMiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii»iiiiniu«fmii7iniiii;Miiiuiiiiiii:iiiiiiiiHiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
ZARADI SPODLETELEGA UDARA NA SEJŠELIH
Slovo od žrtev IRA
DESET LET ZAPORA ZA «NOREGA MIKA»
43 plačancem so sodili v Južni Afriki
i	m	' '
Brzostrelki dveh Palestincev, ki se vozita po razdejanih bejrutskih ulicah z motornim kolesom, tvorita velik V, kot «victory», zmaga, pa čeprav bojna sreča trenutno Palestincem ni naklonjena	(Telefoto AP)
■i»«iiiioiiiiiHiiiiiiiiii»iiiinioii*ii»i,iimiiiitiHiiiiiiiiMnoii»iiooiiiioiiiniiiiiioiiioooimiiii(iniiiiiiiiiiii«MiiiiniiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiHiiii»MiiiiinHiiiiiii»iiiiiiiuMHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiMiiiiiiiiiiii*<r
poletni akvarel - poletni akvarel - poletni akvarel
BEOGRAD — Menjalnice na Jadranu so bolj prilagodile delovni čas potrebam tujim turistom. Ob delavnikih lahko tujci svoj denar zamenjajo za dinarje v menjalnicah med 6.00 in 22.00 uro. podoben delovni čas pa je tudi ob sobotah, medtem, ko so ob nedeljah na voljo dežurne službe. Tako pravijo v turistični zvezi Jugoslavije. Menjalnice pa so ” bankah ob delovnikih pra-viloma cdprte od 7.00 do 19 00 ure, v turističnih agencijah od 7.00 do
21.00	ure, v hotelih pa od 6.00 do
22.00	ure. (del)
NAIROBI — Na procesu v južnoafriškem mestu Pietermaritzburgu, na katerem so sodili 43 belim plačancem, ki so novembra lani skušali izvesti državni udar v Sejšelski republiki, so danes kolovodjo te neslavno končane avanture, 63-let-nega veterana iz čašo' kongoške krize, polkovnika Michaela Hoare-ja, imenovanega «Nori Mike*, obsodili na deset let ječe. Njegov pomočnik, 40-letni Britanec Peter Duffy. je dobil pet let, ostalim pa so izrekli kazni od šestih mesecev do pet let ječe. Enega izmed obtožencev, 25-letnega Američana Charlesa Dukesa, pa so v celoti oprostili.
Plačancem pa niso sodili za spod leteli poskus udara na Sejšelih, ampak za ugrabitev indijskega potniškega «boeinga;>, s katerim so zbežali v južnoafriški Durban, kjer so jih oblasti sprva celo izpustile pa nato na pritisk mednarodne javnosti vendarle posbls pred sodišče. «Nori Mike*, je rekel, da svojega početja ne obžaluje, češ da je «sto-ril svojo dolžnost* in da je pravzaprav »ponosen, ker je svoje može varno pripeljal domov*. Sodišče je pri izrekanju kazni očitno upoštevalo mišljenje odvetnika, ki je rekel, da so «psi vojne* dejansko delovali «iz neumne neodgovornosti*, ne pa iz kakšnega «razvitega zločinskega čuta . .
Sedmim drugim plačancem, ki so jih po spodletelem udaru ujeli, pa
so že sodili na Sejšelih. Štirje med njimi so bili zavoljo veleizdaje obsojeni na smrt z obešen jem, eden, v Kranju rojeni južnoafriški obveščevalni častnik Martin Dolinšek, pa je dobil 20 let ječe. Ti plačanci nameravajo zaprositi za pomildsti-tev. do katere ima pravico sejšelski predsednik Albert Rene.
TAIPEI — šest mrtvih, dva ranjenca in dve pogrešani osebi je obračun uničujočega «po’noda» tajfuna «Andyja» v južnovzhodnem območju Tajvana.
L- •>■> mii	n r.zk VAf (A L IVI 1.1	Ul ll* ni« tlMUflll ( [ IK	1 I
Turk Igurlu pomagal Agci?
ANKARA — Preiskovalni sodnik Hario Martella in namestnik generalnega pravdnika Franco Scorza sta končala svojo misijo v Turčiji, s katero sta nameravala ugotoviti, ali je skrajnodesničarski terorist Ali Agca poskusil sam umeriti papeža Janeza Pavla II., ali pa mu je pri tem pomagal kakšen pajdaš. Italijanska sodnika sta v istambulskem in ankarskem zaporu zaslišala vrsto obsojencev, ki so bili povezani z Agco. Še najbolj zanimivo je bilo zaslišanje Abuzerja Ugurluja. Juli’a meseca je namreč dnevnik «Milli-yet* napisal, da je Agca priznal, da je bil Ugurlu vpleten v atentat na papeža, češ, da ga je finančno podprl in mu pomagal zbežati iz zapora, v katerem so ga zaprli za radi umora odgovornega urednika omenjenega dnevnika. O zaslišanju Ugurluja, ki je znan mednarodni prekupčevalec z orožjem, pa za sedaj ni pronicnila še nobena vest.
Analitično lahko razdelimo ukrep na 4 dele:	1. sestava, funkcije
in pristojnosti tako imenovanega «sodišča svobode*; 2. razširitev možnosti hišnega pripora in zadevni načini; 3. spremembe norm o kazenski zaplembi in štiri spremembe nekaterih norm postopka ter ukrepi o koordinaciji. Načini za vlaganje zahtevka o preverjanju so tisti, ki jih predpisujeta čl. i.97 in 198 zakona o kazenskem postopku, rok za vlaganje pa poteka pet dni Po sprejetem ukrepu. Preverjanje je predvideno tudi glede vsebinske tehtnosti ter velja tako v primeru zapornega naloga, ali aretacije, tako v teku preiskave, kot tudi v primeru sklepa preiskovalnega sodnika o prijavi sedišču.
Za vse druge primere pa je predviden priziv na kasacijsko sodišče zaradi kršitve zakona. Osnutek predvideva, da ima tudi javni tožilec pravico do zahteve po preverjanju. Predviden je rok 48 ur za vložitev zahtevka pri prizivnem sodišču ter petih dni za izdajo ukrepa o potr- j ditvi ukrepa o omejitvi osebne svo i bode. Sledijo potem še predpisi, ki zadevajo kazensko zaplembo ter številni drugi ukrepi, ki so v bistvu povezani s temeljnimi utemeljitvami ukrepa.
Iz Milana sporočajo medtem, da se je zdravstveno stanje Stefana Ferrarija, rdečega brigadista, ki je pripadal milanski koloni RB «Wal-ter Alasia*, poslabšalo ter so ga zato premestili iz nevrokirurškega oddelka v oddelek za oživljanje bolnišnice Fatebenefratelli. Sicer pa ne smatrajo njegovo stanje za kritično. Nastopile so le nekatere motnje in težave pri dihanju. Ferrari je sedaj v polzrverii.	|
V Traniju pa so časnikarji iskali Ambro Barbieri, ki jo je ministrstvo za pravosodje začasno odstavilo z ravnateljskega mesta v zapore, kjer je bil pred tremi dnevi umorjen bri-gadist Ennio Di Roeco. Skupaj z njo je bil odstavljen tudi poveljnik zbo ra zaporniških paznikov. Obema pripisujejo malomarnost pri izvrševanju svojih dolžnosti. Ukrep odstavitve pa vsaj kar zadeva ravnatelji co ni v nobeni zvezi z neko njeno beležnico, ki so jo preiskovalci na šli v nekem skrivališču teroristov. I Ambra Barbieri je namreč svoj čas prijavila zadevo policijskim obla-1 steni ter bila v tej zvezi tudi za slišana od agentov Digos.
Državni pravnik dr. De Martini« ‘ se je včeraj zjutraj ponovno vrnil v tranijski zapor ter nadaljeval zašli-, sevanje zapornikov in paznikov, ki so bili priče krvavega obračuna - , enim od vidnejših predstavnikov RB, ki je bil med drugim — vsa5 tako pravijo — zaunen človek Sen zani;a in ki je baje lastnoročno ubil Roberta Peci.ja.
i Načelnik generalštaba italijanskega letalstva gen. Bartolucci si je včeraj ogledal podmornico švicarskega znanstvenika Picarda. ki trenutno raziskuje jezero Bracciano	(Telefoto AP)
Bill Boršt iz mesta Graham v Severni Carolini je izumil digitalno uro, ki deluje s pomočjo električnega toka, ki ga Bill dobiva z reakcijo kislin, ki nastajajo v krompirja	(Telefoto AP)
PRIMORSKE VESTI
Več podpore obrtnikom
IZOLA — Tudi v izolski občini pozorno spremljajo razvoj drobnega gospodarstva. O tem so nedavno razpravljali tudi delegati skupščine. Število obratovalnic v zasebni obrti je od junija lani do ju lija letos naraslo za 11, tako da je v občini zdaj 153 obratovalnic, avtoprevoznikov je 88, z obrtjo kot popoldansko dejavnostjo pa se ukvarja 61 občanov. V občini še vedno čutijo pomanjkanje avtomehanikov, ličarjev, kleparjev, ključavničarjev, • mizarjev, vodoinštalater-jev in podobnih, ki bi opravljali tudi drobne storitve za občane. Seveda se na področjih, kjer je po manjkanje največje uspešno razvija šu.šmarstvo.
Neglede na to. pa je treba do dati, da je število popoldanskih obrtnikov v letu dni naraslo za trinajst. Da bi v občini kar se da raz vili drobno obrt so sprejeli tudi na tančen operativni program, po ka terein naj bi do 1985. leta na po dročju storitvenih dejavnosti odprli 21 novih obratov, v gostinstvu 3, čimbolj pa bo treba razviti tudi
MOSKVA — Sovjetska vesoljska postaja Saljut 6 je Včeraj odslužila svojemu namenu. Po petili letih brezhibnega delovanja so jo namreč sovjetski strokovnjaki spet odpoklicali v zemeljsko atmosfero, pri če mer se je razpršila. V svoji kratki, a bogati »življenjski* dobi je Saljut 8 gostovala kar 16 vesoljskih po sadk. Zadnji gostje so jo zapustili maja meseca.
Žuželkam prija mestna vročina
RIM — Ena izmed najbolj nev-šečnih posledic letošnjega, se posebej vročega poletja, j? bržkone porast števila žuželk v mestih. O lem seveda ne obstaja statističnih po datkov, ker bi bil »popis* tega svojevrstnega prebivalstva kajpak ne-gomoč. Da pa je tako. potrjuje tudi nenehno stopnjevanje posegov strokovnjakov oddelka za razkuženje pri higienskem uradu rimske občine. Samo junija letos so posegi proti muham narasli od 91 na 177, proti komarjem od 37 na 53, proti hroščem od 187 na 274, proti ušem od 37 na 49 in proti mravljam od 22 na 30.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
KOZMETIČNI salon Ružiča v Bo-ljuncu tel. 040/228313 obvešča, da
T , -V ,,	■ - bo zaprt zaradi dopusta od 7. av
proizvodno obrt. Za dosego ciljev | gusUPdo x septet£bra.
ŠTUDENTKA išče kakršnokoli zapo-
bo treba razrešiti v prvi vrsti prostorske probleme, nerešeno pa je tudi vprašanje obrtne cone, za katero sedaj izdelu.jejo zazidalni načrt. Težave bodo bržkone tudi zaradi tega, ker bo zmanjkovalo sred štev. s katerimi naj bi kreditirali razvoj obrti. V letu 1981 je, na pri mer, izolska enota Splošne banke Koper obrtnikom za obratna sredstva dala 3 milijone din nosojil, za osnovna pa okrog 5.7 milijona, le tos pa je v okviru celotne Splošne banke Koper predvidenih za kreditiranje drobnega gospodarstva le 4,2 milijona din. Kot ugotavljajo v poročilu komiteja za družbeno pla nrian;e in gospodarstvo pa ie v ob čini zaskrbljujoče tudi. da se zclc malo učencev odloča za uk pri za sebnikih. Lani se ie za to od'oči' eden, letos pa kaže. da se bosta dva.
DUŠAN GRČA
slitev septembra in oktobra — po možnosti poldnevno. Telefon 040/ 231946
PRODAM motor laverda 750 SF v odličnem stanju. Telefonirati na številko: 200-760 v večernih urah.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Stanko Milič -Zgonik 34. Toči črno in belo vino.
PRODAM ali zamenjam kosilnico (7 in pol konjskih sil) za motokultiva-tor. Telefonirati v večernih urah na št. (MO 225 320.
IŠČEM knjige za 1. razred nižje srednje šole. Tel. (040)51-419.
PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 040/229224.
PRODAM zazidljivo 80(1 kv. m veliko parcelo ob cesti na Krasu. Telefonirati na št. 040 - 226294.
RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LElCA HITACHI SONY
TRST — Pasažo Fenice 8 - Tel. 732-897
PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji:
NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana	— kioski DELO in VJESNIK
Bled	— Autocamp «ZAKA»
— Autocamp «ŠOBEC»
—	kiosk DELO Casino
—	kiosk DELO pri Unionu
—	kiosk Tobak avtobusna postaja
—	kiosk DELO avtobusna postaja
Bohinj - jezero — kiosk Turist, društva Bohinj Bohinj. Bistrica	—	kiosk	DELO Rozman
Opatija	—	kiosk	VJESNIK
Reka	—	kiosk	VJESNIK
Ptuj	—	kiosk	VEČER (samo ob nedeljah)
Rog. Slatina	—	kiosk	DELO, TTL
Trafika Hotel Donat
—	kiosk VJESNIK - Trg Republike
NA PRIMORSKEM
—	kiosk DELO — Market Kras — Market Kras
—	kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9
—	kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 28 — Market Preskrba
— Market Živila
— Trafika Babič — Trg. Sonc — Preskrba
—	kiosk DELO, Primorski tisk
—	kiosk OREL, Gorup M., Čuk M-Krajinger, Supermarket Kras
—	kiosk DELO, kiosk Vidmar
—	knjigarna Mladin. knjiga, Toba* TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
— Market
—	kiosk DELO
—	kiosk DELO
—	kiosk DELO, Velikonja, Lah, Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market
—	bife Soča (samo ob nedeljah)
— Brumat - Tobqk	>’
— Grosist Market
trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedeljah)
— T.P Primorje
—	kiosk Tobak — T.P. Primorie — Knjigarna Mlad knjiga
kiosk Tobak Leban kiosk DELO, avtobusna postaja Bife - avtobusna postaja (samo ob nedeljah)
— T.P. Primorje
Bife Jadran (samo ob nedeljah — Gostilna Kotlar (samo ob nedeljah)
V ISTRI
—	kiosk DELO
—	kiosk Babič, DELO, Prim. tisk Samopostrežna restavracija .
(ob nedeljah)
—	kiosk DELO, Prim. tisk P.T. Zusterna
—	kiosk Cvetič, Filipčič (avtobusna postaja)
Prim. tisk. Trafika Tobak
— Primorski tisk — Knjigarna Prim. tisk
—	kiosk Barolin
Zagreb
Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica
Komen Kostanjevica na Krasu Kozina
Križ pri Tomaju Lokev Postojna Sežana
Ajdovščina
Bovec
Branik
Dobrovo
Miren
Nova Gorica
Solkan
Šempeter
Ozeljan
Renče
Šempas
Tolmin
Vrtojba
Kobarid
Ankaran
Izola
Koper
Piran
Lucija
Portorož
Škofije