^ vsttJt dan rafeft soboti nedelj jo praznikov. ,-ued dally except Saturday«, ^¡ndays and Holiday». PROSVETA .YEAR XXXIV. Cena lista le $6.00 __• QMcr th* Aet oí CoBcraw of March S, im Uredniški in upravniSkl prostori: 2067 South Lawndale Ave. * ——. - Office of Publication: S00T South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004 CHICAGO. ILL. PETEK, 24. APRILA (APRIL 14). IMS Subscription $0.00 Yearly STEV.—NUMBER «1 losija internirala meriške letalce Posadka se spustil* na tU v Sibiriji po bombnem napadu na japonska me*ta. Ameriške in filipinske čete zapustile filipinski otok Pa-nay. Japonci zasedli strategično burmsko mesto. Sovjetske armade začele ofenzivo na dva tisoč milj dolgi fronti Acceptance for mailing at special rate postage provided for In asction 1103. Aet of Oct a, 101?. authorised on June 4. ISIS, jbišev, Rusija. 24. aprila. izmed ameriških bombniki so zadnji teden metali obe na Tokio in druga japon-mesta. se je moral spustiti tla v Sibiriji potem, ko je lil pot na povratku v svojo ■ Uradni komunike ruske arske agenture Tass pra-so bili člani posadke in-Hrani v soglasju z načeli narodnega prava. prvo poročilo iz neosišč-virov, da so ameriški letalci nbardirali japonska mesta, stavnik sovjetske vlade je polkovnik Louis Johnson, Roo-seveltov posebni odposlanec. On je apeliral na Indijce, naj pomagajo Američanom v borbi proti skupnemu sovražniku, za-eno pa jih je opozoril, da se bo vojna nadaljevala do zmage, če pomagajo ali ne. "Nekateri med nami, ki smo se borili proti Nemcem v prvi svetovni vojni in jih porazili, smo dobili visoke pozicije," je dejal Johnson v apelu. "Mi bomo skrbeli in storili vse za totalni poraz sovražnikov,- To je svetovna vojna, v kateri so vsi zanikal vest, da so letala j narodi prizadeti. Indija lahko ela z ruskih baz in metala«pomaga k skrajšanju vojne, če k na Japonsko. fhoče. Če bo to storila, bo ime- la besedo, ko se bo sklepal mir. Prav tako bodo imeli besedo vsi, ki nam pomagajo v tej borbi proti osiščnim §ilam, ki skušajo podjarmiti in zasužnjiti ves svet." Naznanilo o pristanku ameri-ea bombnika na sibirskem ulju je objavila moskovska »postaja, ko ie prejela za-poročilo iz Kabarovska. onci še sedaj ne vedo, s ka-baz si) pridrveli bombniki Tokio, in druga mesta in v ro smer so odleteli po na- Velika čistka odrejena v Chicagu Prijatelji osisča pri-dejo pred veleporoto Chicago, 23. apr.Pozivi posameznikom, Članom nacijskega bunda in drugih grup, ki so zna. ni kot prijatelji in agenti osišča da morajo nastopiti pred federalno veleporoto, so bili izdani. Čistko esiščnih elementov je odredil federalni distriktni pravd-nik J. Albert Woll v smislu in-strukcij, katere je dobil od federalnega justičnega tajnika Francisa Biddla iz Washingtons Vsa evidenca o prevratnih aktivnostih Hitlerjevih agentov je v Wollovih rokah in bo predložena veleporoti, ko se prične zaslišanje. Pri zbiranju evidence sta Wollu pomagala asistenta William J, Connor in Paul Plun-kett. Kujblšev. Rusija, 23. apr. — Sovjetske armade v ofenzivi na dva tisoč milj dolgi fronti, ki se razteza od Črnega do Arktičnega morja, so razbile 126 nemških tankov v bitki pri strategičnem železniškem križišču na južni fronti, pravi danes objsvljeno Wuhington, D. C„ 23. apr. Kriške in filipinske čete, ki pso mogle ustavljati milita-Mni premoči sovražnika, so nnaknileiz Lambunaoja, me- uradno poro&l°-na filipinskem otoku Panay, Marie Willumeit, žena dr. O-tona Willumeita, bivšega načel nika čikaške podružnice Nem ško-ameriškega bunda, je bila ie zaslišana pred posebnim odbo rom. Ons je bila aretirana pred nekai tedni na obtožbo proti ameriških aktivnosti. Ženska ni ameriška državljanka. Woll je namignil, da bodo državljanske pravice odvzete vsem, ki bodo spoznsni za krive prevratnih in protiameriških aktivnosti. Koliko oseb bo nastopilo pred veleporoto, Woll ni povedal. Istočasno so bili izvršeni «i napadi na pozicije japón-Ha vojaštva pri Antiqueju, npadnem obrežju tega oto- Dfugi uradni komunike pravi, «o japonski napadi iz zraka Corregidor, otoško trdnjavo, »or so se umaknile ameriške filipinske čete po japonski o-Mjl Bataanskega polotoka, Miali. Sovražnik je vrgel ntkaj bomb na trdnjavi Fort m Fort Drum. Jokio. 2.1 apr. — Japonske vo-kolone so okupirale otok porota list Asahi danes **) Okrog 600 ameriških in Paskih vojakov še drži svoje v džungli okrog gore časnikarska agentura ^J pravi, da so Japonci uje- 7¡*W »meriških «n filipinskih ^ od 3. do 20. aprila. Ste-*' "»ljudje one, ki so bili u-■ Bataanskem polotoku. w ujetnik, je 9533 ameriških m častnikov. £un<>king. Kitajska. 23. apr. -napadi na pozicije ki- vojaštva v vzhodnem ¡Trju burmske fronte se na-/ nezmanjšano srdi-^ Kitajci še. vedno drže r "Hysur.g, oljno središče, ki r^^dli ,adnji pondeljek. r ike priznava iz- F» Mi.mane, strategičnega Sittang, ki leži ¡¡r1 «>d Mandalaja. htJllV",v¡l kr't'6en položaj ¡¡Tih " < pri LoikaWl. Ja-w nu «'»ki na te 6ete so se v (..r^k^^MHHM W «fütxB Iv . delu Burme, kjer , 7n< *«»*. četa. se prt» Up-meniL Japonci so v'"jsške oddelke na ' ^" 'drobe odpor brit-^nt^riški letalci ao iz- | ' f il>ade na japonske C, . !'"-,c,»je v pvnmanskem iT ',Hik "**ultat ni znan Indije. 23 apr -stalno prihaja-* /družijo z oni-t»mkaj, je izjavil "» se nadalju-"a obeh straneh so RP r,« kf. a Waahlngion. D. C.. 23. apr. — Federalni justični tajnik Francis Biddle je naznanil ustanovitev posebnegs odbora, ki bo pre-iskal slučaje 4112 federalnih u-službencev, ki so osumljeni so-V vseh krajih dolge fronte »C i delovanja v * prevratnih aktiv- nostih in oviranja ameriških vojnih naporov. Imena 1122 osumljencev je Izročil justičnemu tajniku kongresnik Martin Dies, načelnik odseka, ki preiskuje nesmerlškt aktivnosti. Nelson govori o uspehih oborožene sile. Nemci so utr peli ogromne izgube in Hitler je moral zagnati rezervne divizije, ki so se borile v prvi svetovni vojni, na fronto, da ustsvi prodiranje Rusov. Sovjetski letalci so v akcijah v zadnjih štirih tednih sestrelili 891 nemških bombnikov, sami pa so izgubili 239 bojnih letsl. Uradna vest prsvi, da so enote ruske bojne mornsrice potopile 85 nemških bojnih ladij in par-nikov v operacijah v zadnjih mesecih. Tonsža teh je znašala 378,000 ton. Sedem parnikov s tonažo 48,000 ton je bilo potopljenih na Arktiku v zadnjih šestih dneh. „ DrugI komunike omenja sovjetske uspehe v Ksreliji, kjer 80 m.TT S^SfirifvSlfc'oaiščne države, "Mislim, prebili finsko bojno črto v -nike listu, ki ga je slednji začel ^ rizum<.ti, zakaj odbor ne ob-izdajati. V prvi številki, ki jo jivJia 0 produkciji. Ta izšla U mesec, so članki v prilog ne b| ^^ ^orjetiti sovražniku izolaciji Amerike in vsebujejo y M^nem oziru. Ljudstvo me-tudi argumente, ki jih razširjata nJ da m po^ju zadržana, ker nemška propaganda v Berlinu in re^u|Ut( nieo uko veliki kot ae japonska v Tokiju. Naslov ms- prikazati Nelson je gazina je "The Cross snd The prizna|t ds je senatorjev ergu-Flag" in ima čUnke z oapadi na m/„; -- vlada dobila zagotovila od osi-\Htolanfcl ^MeUajo Ui-šča, da bo pšenica in moka pri-1**!0 francoeklh otokov šls v prave roke Sedem tisoč pMrtmgribo, holandska Gvl-ton pšenice je prlpeljel pernik v Lja, 23 tpr _ Holandskl list Grčijo iz Hajfe. Palestina, zadnji Nl#uw.bUd Surlname je pozval mesec Dva nadaljnja pernlka, „.ve^,^. drtilve, naj takoj za-naložena z živili, sta odplula frMnetMtke otoktf ln p^. proti Grčiji, eden iz švedske lu-|^ln#( ki „„ IMxi kontlo|o vlade v ke, drugi pe is Lizbone, Portu ga laka. Richard Law, podminlster za zunanje zadeve je rekel v parlamentu. da sts Anglija ln Amerika zelo previdni glede pošt Vlchyju in se nahajajo v bližini zapadne hemisfere, Te naj bi prišle pod dominacijo svobodnih francoskih čof, katerih poveljnik je general Charles de Gaulle, Holandska Gvineji meji na fran- Apropriacija za Dieeove aktivnosti zniiana Washington. D. C., 23 apr,— Korak, de se zmanjša oblast lum-greenika Martina Dtasa, načelnike odseka, ki pretakuje neemeriške aktivnosti, )e bil storjen včeraj. ko Je računski odsek znižal aproprieclje sa financiranje preiskave na $110,000 To Je UOO,-000 manj kot Je Dies zahteval. Ijenja ž veža stradajočim grškim Vimko Gvjn dg „ prebivalcem Kakor hitro bosta ¿, n0V-rno-ti dš bodo francMiskl ugotovili, da živež ne pride v ,Hok| B,ui||i (miUu k(lt ^ „ roke onim, katerim Je name- op#riclje proti zaveznikom po-njen, bodo po*UJ«tve ustavlja- (idklir J(. p,erre Laval . fr ^f '' di prevzel vodstvo francoske vlade vladi Anglije in Amerike v stal- r _____ nih stikih s ftpanijo v zadevah pošiljanja različnega materiala. Poljška armada na Njuno steUšče le, da mora me- Bliinjem Vzhodu tertal porabiti Španija sa svoje namene. Kairo, Kgiot, 23 api — Polj. i n i ska armada tez 25,0000 vojakov j« dospela is Rusije na Bližnji vzhod ln ae pridružita savesni-tki oboroženi sili tamkaj Vojski ao opremljeni s modernim orožjem, ki so ga prejeli is Anglije. poveljnik poljake atmade Rusi iznašli cepivo proti tifusu Kujblšev. Ruelja, 23. apr s vjetaki zdravniški svet Je nazn.. ntl odkritje cepiva zoper tlfu» Po poročilu, ki ga Je objavtl list je generel Vledislav Aoders. ki Moacow News, zadostujejo trije je imel nadzorstvo nad vao polj-vbrizfi za doeego imunitete pred sko tiborošeno silo v Rusiji. To to boleznijo. Cepivo se bo tsde- tvorijo po večini bivši vojski, lovalo v velikih količinah sa v o- katere ao Rusi ujeli po tnvezijl Jake na frontah. Poljske I. 1939, Laval proglaien za izda-jalca in Hitlerjevo lutko NADAUNJI TALCI USTRELJENI Washington. D. Cm 23. apr. — Révolta v tukajšnjih francoakih diplomatičnih krogih proti poli-tiki kooperacije s nscijsko Nemčijo Pierra Lavala, načelnika nove francoske vlade, je nastala, ko je Etienne Burin des Ro-ziers, drugi tsjnlk francoskega poslanlštvs, predložil resigned-jo poslsnlku Gsstonu Henry-Hayju. Poleg njega so resign!-rail štirje drugI francoski diplo-matje, med temi Leon Marchai, pravni svetovelec poslaništva, v znak protesta. Marchai je po odstopu odšel v glavni stan podružnice odbora "svobodnih Francosov" v Washington^ kjer je nssnsnil, ds bo podpiral rebelno gibanje, ki ga vodi general Charles de Gaul-le. On je nasval Lavais ss Is-dsjslcs Francije ln Hitlsrjevo lutko. "Zdi se mi skoro never-Jeno, ds mora Level ns dsn, ko so nadaljnji francoa)t! talci padli pod kroglsmi nscijskih strelskih oddelkov, opravlčevsti brutalnosti sgresorjs in eelo hvaliti najbolj barbarski rešim, ki stalno krši dsne obljube ln ne po-sns drugega zakona rasen onega brutalne sile,'Je rekel Marchai. Drugi člani poslanlštvs, ki so resignirali, so Jsmes Bseyens, Andre Flot in Chsrlot Benoît V Wsshlngtonu je postalo oélt-no, da le puč svobodoljubečlh Francozov Ishko prepreči prelom dlplomstlčnlh odnošsjev med Ameriko ln Frsnoljo ln posledice tskegs preloms — oborožen konflikt. Držsvni tsjnlk Cordel Hull je direktno apeliral na francoski nsrod in s tein popolnoms Ignoriral Lavalov režim, ki se je izrekel za popolno ktMiparacijo s Hitlerjem. Hull je v apelu izrazil upsnje, ds bodo pstriotič nI Francozi, ki ljubijo svobodo, preprečili prelom z Ameriko Doznsvs se, ds bodo sledile nadaljnje resignacije francoskih diplomatov, Vichy. Francija. 21. spr. — Nacljske okupacijske oblasti so dale ustreliti petnajst nsdsljnjlh francoskih tslcev v Psrisu In ae tem maščevale za umor nekega nnnškega vojaka. Nadaljnjih IIS talcev bo ustreljenih U teden Osemdeset Francozov ho ustreljenih jutri v Rouen u, če ne bodo sabotažnlki, ki so razdejali nemški vojaški vlak zadnji teden, prijeti fttlrilnštirtde-aet nemških vojakov, ki so se ns-hajall na vlaku, je bilo ubitih., Naciji so zapreti!!, de bodo deportirall tisoč Francozov is Rouena ln petsto K .Piul/a v končen t reci j sko taborišče v vzhodni Kvropl Grožnjo so izrekli nekaj ur po prihodu Le-vala v Pariz, kjer se je seetal ih konferiral z nemškimi voditelj!. Po konferenri se je La vsi vrnil v Vichy. Angleški uradnik razkril obseg letalskih napadov London, 23 apr.—Visok uradnik v letalskem ministrstvu je dejal, da so angleški letalci vrgli v sadnjih napadih na nacijaka oporišča v okupiranih dešeleh in nemška industrijska sred!šč# trinajstkrat večje Število bomb kot so Jih Nemci v masnih navalih na Anglijo, ko so bili U največji. On Je napovedal, da se bo obeeg letalskih napadov na Nemčijo povečal v prihodnjih meeedh. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and puhlfcbad by Slovene National Benefit Society | dxiava (lsven Chicago) in Kanado 0040 na lelo, »3.00 aa pol lata. 01 50 u ¿etrt leta; sa Chicago In Cicero 0740 aa celo leto. 03.71 sa pol laUi sa Inosematvo 004«. Suhacrlptlon rslee: far the United States (except Chicago) and Canada 00.00 per year, Chicago aad Cicero 07.50 par year, foreign countries 0040 par year. Cone oglaaov pa dogorora^-Rokapiai dopisov in nenarotenih ¿lankov sa na vra£a|a. Rahopisl litararne vsebiae (¿rtice. povastL drama, peaml ltd.) aa vraejo poiiljatelju la v alutaju. ¿a Je priloiU poitnino, Advertising rates on agreement.—Hanuserlpta of commuaications aad uaseiiaitad articles will not ha returned. Other mamsOTtpie, such aa stories, pieym. poema. etc^ wUl he returned to sender only whan accompanied by aelf-addressed aad stamped Naslov aa asa. kar ima silk s listom: PROSVETA 2017-10 So. Lawndala Ave., Chicago. Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS 130 — Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (April 30. 1042). poleg vstega imena na naslovu pomeni, da vam Jp s tem datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravo¿asno, da se vam list na ustavi._ Laval in Franko pomagata Hitlerju Pred nekaj dnevi smo čitali v listih odlomke iz radijskega govora, ki ga Je imel francoski nacifašist Plerre Uval ob priliki, ko je prevzel v svoje roke vazalni režim v Vichyju. V istem času smo v listih čitali izjavo zunanjega ministra Krekove fašistične Spa nije in U izjava se do pičice strinja z Lavalovlmi izjavami. ' Oba, Laval in Frankov minister, sta rotila Francijo in Španijo, da se nahajata v "nevarnosti boljševlzirane Evrope." Laval je v svojem govoru strašil Francoze, da bodo ruske armade "prav gotovo poplavile Francijo, ¿e pade veliki obrambni zid, ki ga drži Nemčija na vzhodu Evrope," medtem pa je Frapkov minister rekel tole: "Španija je pripravljena podpreti veliko nemško obrambo Evrope ne samo s 15,000 možmi, marveč z enim milijonom vojakov." • Kaj more biti bolj jasnega? Dočim Amerika z Anglijo vred pošilja tanke, bombnike, strelivo in druge potrebščine Rusiji, da to čim prej zdrobi Hitlerjeve horde na svojih tleh—Laval in Franko, morilca francoake in španske demokracije, odprto izjavljata, da se boj i ta za Hitlerja na ruski fronti in zato je nujno trebe, da Francija in Španija priskočita Hitlerju na pomoč! Lepa situacija! Amerika do danea oficielno še smatra višiško Francijo in Frankovo Španijo za nevtralni državi; daai je vsemu svetu znano, kaj se Um—na Francoskem in Španskem—godi, Amerika oficielno do danes tega ne ve. .. Propalica Laval očitno roti Francoze, naj pomagajo Hitlerju k porazu Rusije, krvolok Franko pa očitno obljubuje Hitlerju milijon Špancev za poraz Rusije— one Rusije, kateri je Amerika do danes dala dve milijardi dolarjev kredita in kateri z Anglijo vred pomaga z vsemi silami, ki jih zmore, do zmage nad Hitlerjem! Ako sta se Laval in Franko kdaj prej pokazala za odprta sovražnika Amerike in Anglije in demokracije sploh, sta se pokazala te dni—kljub temu Amerika in Anglija še vedno odlašata z nastopom, kskršen bi moral biti napram vsakemu odprtemu sovražniku. Ali ae Hitlerjeva zaveznika Laval in Franko rea bojlta Stalinovega boljševizma? Pamet! Cesar se v resnici bojlta, je—zmaga demokracije, Yes, zmage demokracije se bojita, ker lahko vesta, kaj ju čaka, kadar v tej vojni zmaga demokracija v Evropi. , . Upajmo, da odgovorni možje na čelu Amerike in Anglije dobro vedo, kako je treba preprečiti Lavalovo in Frankovo pomoč Hitlerju. Sicer je francoaka in španska pomoč Hitlerju dvomljiva— da bo Franko poslal milijon Špancev na nemško fronto v Rusiji, je koloaalen bluf, višiška Francija pa sploh nima armade in edino, kar ima, je bojna mornarica v afriških lukah—kljub temu je Že vsaka obljuba pomoči sovražno dejanje napram Ameriki, Angliji in njunim zaveznikom. v Poročilo se glasi, da je Laval že dal neke tovorne ladje Japoncem; te ladje se nahajajo v pristaniščih Indokine, katera je že v japonskih rokah z ladjami vred, torej je izročitev teh ladij Japoncem zdaj samo še tehnična zadeva. Vziic temu je tudi ta izročitev ladij sovražno dejsnje napram Ameriki, Angliji, Rueiji in Kitajaki. Vsaka pomoč Japonski na Pacifiku danes pomeni, da je višiška Francija v vojni s Ameriko in njenimi zavezniki. ' Propalica Laval je v svojem radijskem govoru nesramno napadel Anglijo, medtem ko je Ameriko omenil samo enkrat—in še to omembo je nacijaka cenzura samolčala z namenom, da Amerika ne bo užaljena. Ampak U bluf ne bo pomagal. Ameriško ljudatvo dobro ve, kaj je Laval in komu služi s svojimi lutkami v Vichyju; ameriško ljudstvo dobro ve, da je Laval Hitlerjev hlapec, katere-• mu je naloženo is Berlina, da s francoskim bojnim brodovjem pomaga pri blokadi Sredozemskega. Arabskega in Indijskega morja. .Ameriško ljudatvo dobro ve, da je Laval sovražnik demokratične Francije same. da demokratični Francozi sovražijo Lavala in pričakujejo svoje osvoboditve od Amerike in Anglije. Mi upamo, da Amerika in Anglija ne bosta dolgo odlašali 2 nujno akcijo proti Lavalu in Frankovi Španiji. Mi upamo, da ameriška in angleška oborožena aila kmalu napade obrežje Francijo. Ta napad bo pomagal Ruaiji. ker bo razcepil Hitlerjevo bojno ma-šino, obenem pa bo pomagal—francoskemu ljudstvu, pomagal bo zasužnjenemu, poteptanemu in ponižanemu francoskemu ljudstvu. da se čim prej izncbl strašne more, katera mu že dve leti pije srčno kri -a . .— Da Fiancoti delajo baš narobe, kar hoče Laval—da ne pomagajo Hitlerju, pač pa mu naaprotujejo in ga sabotirajo na vseh koncih in krajih, je dokaz dnevno atreljanje talcev, nedolžnih Francotov, v okupiram Franciji. Te dnevne eksekucije frane<«kih talcev—danes 20 oseb, jutri 40, drugič 50- po Hitlerjevih krvnikih eo najzgovornejša priča, da potlačena Francija ne sledi t/dajalcu Lavalu, temveč sledi Ameriki. Angliji in demokraciji. In kadar prid« -dan—da bi le akoro prišel'—ko ameriške in an gleške armade planejo ne francosko ozemlje. bodo milijpni Francozov zaorili it dna svojih src: Dobrodošli, pozdravljeni naši osvoboditelji*— Milijoni Frančozov ne bodo samo pozdravili Amenčanov in Angležev s prisrčnim vzklikom, marveč bodo planili na njihovo stran| z orožjem v rokah, ki ga danea skrivajo sa ta dan y orožjem v rokah bodo pomagati ameriškim in angleškim trn .«dam oavoboditl Francijo in vzpostaviti demokracijo v svoji don« vini. I Tega dneva se Uval najbolj boji, tega dne at najbolj boji tudi r.jegov bratec Franko na španskem—seto pa dal* vpijeta ta pomoč Hitlerju proti Rusiji, obenem pa hinavsko zavijata oči napram Ameriki Upajmo trdno, da čim prej pride ta veliki dan* Poročilo saalopnlka Herminie, Pt.—Med 8. in 10. aprilom je bila moja pot v Cleveland in spotoma sem obiskal tudi naselbine Sharon, Girard, Youngstown, Bessemer in El-wood City. Par dni prej sem bil v sosednjih naselbinah okrog Herminieja, prve dni v mesecu pa pomagam žep i pri društvenem delu. Zadnjič sem bil v Claridgu, kjer sem jih obiskal precej. Prodal sem nekaj knjig, čevljar J. Urankar je ponovil Proletarca, Matija Mažgon in Lovrenc Sturm pa Prosveto. Slednji je v postelji ¿e tri mesece. ' Lovrenc je pionir društva 7 SNPJ in jt star že precej nad 70 let. Dočaktl je torej viaoko starost, čeprav je trdo delal. Želim mu, da bi se zopet skobacal iz postelje in da bi mu bilo dano videti preobrat, o katerem upamo, da bo v prid delavstva. Tako bi torej videl, da njegovo delo ni bilo zaman. Mrs. Likar in Hrenček sta kupili Družinske koledsrje. Prenočil sem v Jeanettu pri mojem sosedu iz starega kraja, ki me je zabaval ves večer s pripovedovanjem Iz svojih vojaških let, ko je služil pri kanonirjih v Slavoniji. Piše se Stempfer. Bil sem še v par drugih naselbinah, ampak mi je že vse iz spomina. V Sharonu sem se najprvo ustavil pri trgovcu Bogolinu, ki me je z br. Cvelbarjem spremljal še tisti večer okrog rojakov. Oba sta prijazna in postrežljiva. Pri Bogolinu sem tudi prenočil. Tudi on je okusil sladkosti prve svetovne vojne in bil je tudi v ujetništvu v Rusiji, o kateri je imel dosti povedati. Pri njem se nahaja tudi njegov brat, ki je nedavno prejel pismo iz starega kraja, v katerem je bilo pojasnjeno, da je nacijska drhal tudi njegove svojce oropala irpetja in jih poelala nekam v Nemčijo. Če se pravilno spominjam, je bilo to pismo objavljeno v Prosveti. Čudno se mi zdi, kako je šlo skozi cenzuro. Drugi dan me je Bogolin zapeljal na drugo stran mesta in me izročil rojaku Garmu. Omeniti moram uspeh prvega večera naše agitacije. Na Proletarca sta se naročila L. C. od i na in Tony Ša-bec. Zadnji je bečljar in je rekel, da sta hodila s Frankom Zaitzem, urednikom Proletarca, skupaj v šolo v Ljubljani. Že-letu smo prodali knjigo, mrs. Slabe pa Družinski koledar. Drugi dan pa sva z br. Germom imela sledeči uspeh: Na Proletarca ae je naročil Fr. Cimperman, Prosveto pa so naročili mrs. Gorenc in zakonaka dvojica Ciril Furlan, s katerimi se pognani«» še iz Herminije in ao me bili veseli. Pogovarjali smo o« dolgo in naročila sta tudi Adamičevo knjigo Two-Way Paaaag», ki bo prišla prav hčeri v šoli v diskusiji. V Sharonu so kupili to knjigo tudi Fr. Stam-bal, tajnik društva SNPJ, Louis Žlčkar, M. Trobentar, tudi trgo-vec z groccrijo, potem Sloven-aki dom, Carolina Kupnik, Albert Grmadnik, John Maček, Frank Mlakar, Louis Cvelbar ml. (on je salesman), Fr. S pek in še neki rojak—ime sem pozabil —sts kupils pa koledarje. Uspeh Jt bil torej dober, poeebno še s Adamičevo knjigo. Morda je to kaj pomagalo, ker je Adamič pred nekaj leti predaval v Sharonu. Oblaka 11 smo tudi znanega dO* piaovtlcs Prosvete Antona Va-lentlnfič«. kamor naa je zapeljal Joe Godina. upravitelj Sfoven- skega doma v Sharonu. Valen-tinčiča smo našli zunaj pri delu, čeprav je deževalo. Nato je seveda prišel v hišo, ker je bil tydi čas, da je šel na delo v tovarno. Začel je delati pred par meseci, zdaj ga pa skrbi, da bodo morali iti sinovi v armado Strica Sama —edfn je menda že šel, drugi pa čaka poziva. Tone je rekel, da ne ve, kaj bo: samo na farmi ne bo življenja, delo v fabriki in na kmetiji je pa preveč. Well, on bo že tako uredil, da njemu in ženi ne bo nič manjkalo, saj je mojster v gospodarstvu. Tukaj se iskreno zahvalim za kooperacijo in prenočišče Joevu Garmu in ženi, kakor tudi Bogo-linovim in Cvelbarjevim, skupno pa vsem, ki ste mi pomagali do uspeha, ukljucivši hišniku Slovenskega doma. Dom v Sharonu je zelo prijazen, kot sJ tudi tamkajšnji,rojaki. Iz Sharona sem se odpeljal v Cleveland. Tam sem par večerov prenočil pri družini Špik, ki so se leta 1928 preselili iz Herminieja v Cleveland. Paulina Špik ima lepo zbirko knjig in kupila je tudi Two-Way Passage. Tam sem se udeležil dvcAi priredb: slavnostnega banketa, ki je bil prirejen v počast Etbi-nu Kristanu ob njegovi 75-let-nici, drugi dan, v nedeljo, pa koncerta Glasbene matice. Prvi večer je bil res nekaj impozantnega. Sodrug Kristan je bil radi velike udeležbe in finega programa tako ginjen, da ni nekaj minut* mogel pričeti z govorom, ko je prišla vrsta nanj, ker so mu solze zalile oči, kakor tudi mnogim drugim. Yes, tudi podpisani je imel rosne oči, ker pred mene je stopila tudi slika mojega trpljenja in zaničevanja, ki še danes ni prenehalo. Kristanovega govora ne bom opisoval, dasi sem si ga dobro zapomnil. Omenil bom le nekaj opazk. On je na primer rekel, da se večkrat bori s svojo utrujeno glavo, da ni že vse skupaj opustil, ker človek ne more doseči vsega, kar bi rad. Vendar se je opogumil, da hoče še delati do konca svojih dni, čeprav težko; ker je videl, da se je odzval Rooseveltu v general Pershing, ki je starejši od njega, zakaj bi torej tudi on ne ostal zvest nalogi v tem kritičnem času, ko je ves svet v taki kopfu-ziji." Zanimiv govor je napravil tudi jugoslovanski minister Franc Snoj, ki ni pozabil povedati, koliko je sodrug Kristan pomagal delavstvu v Jugoslaviji in koliko se je trudil, da bi se Jugoslovani bolje zedinili kot so se. Poudarjal je seveda vzroke, zakaj se niso. Tudi Ivan Molek je govoril v prid slavljencu. Najboljše pa je orlaal Kristanovo trpljenje Frank Zaitz, urednik Proletarca, ki mu je najbolje znano, koliko se je Kristan žrtvoval na polju literature in kako je delal skoraj za darmo pri Proletarcu kot njegov urednik. Izprvega ao mu plačali $16 na teden, radi slabih financ pri listu pa so mu znižali na $12 na teden. In to v t asu, ko so mnogi delavci alužili toliko na dan, to je med svetovno vojno. Drugih govornikov ne bom omenjal, oziroma so jih že drugi omenili. Govorili so pač uredniki alovenskih listov v Clevc-landu, par zdravnikov—dr. Kern in dr. Mully m vnuk Ntkole Tesle. Program Jt odprl Frank Česen, predsednik Cankarjeve ustanove, a primernim govorom, vodil ga je pa Milan Medveftck. Nastopil je pevski zbor Zarja in letnic priČnem s prvim dnevom nato posamezniki, dueti in kvar-tet v raznih spevih in finih de-klamacijah, ki so segale v dno srca. Pozabiti pa ne smem, da je Tončka Simčič še zmeraj zvezda med njimi. Njen glas je čist, obširen in njen nastop prikup-ljiv, da je v zadoščenje vsem poslušalcem, ki so že obupali nad civilizacijo in so mnenja, da se ne vrnejo več boljši časi. Za mene je bil ta večer poln užitka in gotovo tudi za druge. Slišal sem sicer nekaj opazk, češ, zakaj so navzoči oni, ki so zaničevali ali celo blatili slav-ljneca vsa ta leta. Ampak mene je to veselilo in tudi to je slav-ijenca najbolj ganilo, ker so mu končno dali priznanje še predno zatisne svoje trudfie oči, da je bil dober učitelj in da njegovo delo ni bilo zaman. Hvala onim, ki so mu to priznali še predno ga zakrije hladna zemlja. (Konec prihodnjič.) Anton Zornik, zastopnik. Is dašala grenkega pelina Hudson. wyo«—Kar se dela tiče, tukaj ni nobenega razen na farmah. Tukajšnji premogorov je zaspal v božjem imenu 7. marca 1942, Blag mu spomin! Radi tega bo prizadetö tudi tukajšnje društvo SNPJ, ker bodo člani— ne vsi—pobrali šila in kopita in šli s trebuhom za kruhom. Dva sta že odrajžala v deželo mormonsko—v Provo, Utah, namreč večletna tajnica društva Mary Paulitz in njen mož Jack. Tudi podpisani jo bo ubral v bližnji bodočnosti od tukaj, toda ne vem, če bom zapustil deželo grenkega pelina, ker moj Henry Ford ima bolj slabe podplate— ga večkrat zbode, da ne more naprej. Toda boljših se pa ne bo več dobilo, dokler bo Japonec skakal po gumijevih obročih. Ampak mislim, da bodo ameri ški fantje in tudi slovenski spremenili baseball v kaj drugega in bodo "Japa" pognali z gumijevih obročev z nacifašizmom vred v Evropi. I hope. Naše društvo ima že dva člana pri vojakih, namreč Johna Maj-diča, ki je v Avstraliji, in Linki-ja Dolenca, ki je nekje v Califor-niji. Šla sta prostovoljno. Iz tukajšnje naselbine jih je že 37 v službi Strica Sama, med njimi nekaj Mehikancev. Večinoma so prostovoljci. Srečno vrnitev vsem! Naj še omenim, da je naša članica Johana Majdič in sin v kliniki v Rochesterju, Minn. Operacijo je srečno prestala in člani jima.želimo hitrega okrevanja in povrnitve na dom. Naj še omenim, da je naše društvo kupilo že tri obrambne bonde po $74, skupaj $222, darovalo pet dolarjev za Rdeči križ in deset dolarjev za pomoč stari domovini. Pa naj to zadostuje, ker je roka bolj okorna in bolj pristoja krampu in lopati. Pa tudi rajši berem dopise kot pišem, namreč take kot so F. Barbiča, J. Pintar-ja, T. Dušakove, A. Valentinčiča in več drugih. Tudi dopise sestre Pasarich rad berem, ker sem bil tudi jaz v East Heleni in v Leadvillu takrat kot ona. Joaaph Pershin. predsednik društva 183. . S pota 1 Veselo pomlad oživlja žalostne spomine na lansko leto, ko je bila podjarmljena rodna Slovenija in Jugoalavija. Toda gremo naprti s pomladjo in to leto nam mA goče prinese upanje do zmage nad nacifašisti. Te dni sem obiskal precej obširen Iron Range v severni Min-neuoti. Slišel in videl sem marsikaj letošnjega aprila je namreč minilo 40 oairomo 50 let mojega prvega dela v Ameriki v mlnneHotakem železnem rudni ku. Moje praznovanje teh ob- po omenjenem dogodku. Kam vse so mi silili spomini te dneve —v temne pragozdove, ki so bili polni zverine: jelenov z visokimi poščatimi rogovi, medvedov, veveric, divjih kokoši in zajcev. Zadnjič sem v več krajih govoril z materami, ki so mi kazale darove, katere so prejele za materinski dan, ki bo v maju, od svojih nikdar pozabljenih sinov, ki so pri vojakih. Dela se na železnem okrožju s polno paro in zaglužek je dober, ampak tudi vsaka reč je dobro zaračunana. Na Elyju sem obiskal mnoge rojake in rojakinje, zlasti one, ki so bili pred časom v bolnišnici St. Mary's v Duluthu, kjer je že več let moj dom pa naročilu zdravnikov, ki so me dobro pozdravili. Prej sem moral iti večkrat u mesecu z železnega okrožja v Ouluth k zdravnikom, sedaj sem pa tam skoraj stalno, le včasih grem na potovanje na Iron Range. Zelo sem bil vesel, ko sem na Elyju na seji nekega društva slišal, da bo tam govoril o bodoč nosti in sploh o Jugoslaviji mi nister Snoj, Tudi v Chisholmu mi je povedal father Schifrer, da je uredil tudi tam za govor ali shod ministra Snoja in da je pisal tudi drugam v vzpodbudo To so vesele novice. X Na Elyju sem bil v kratkem pogovoru tudi z delavskim agi tatorjem mr. Teranom. Potožil mi je o nekih težkočah in tudi povedal, da pri tistem so tudi mene obdolžili kot krivca. Hvaležen sem mu, ker se je zavzel in povedal resnico. Vesela novica z Elyja je tudi ta, da so tam prenovili in moderno uredili Jugoslovanski narodni dom. Z Elyja sem se odpeljal nekaj milj v Tower, ki je zame najbolj dolgočasno mesto v. tamkajšnji okolici, poleg tega pa je še oni dan deževalo, da sem se počutil kot v—mrtvašnici. Tower mi Je ^spominsko mesto, zato sem se tudi ustavil tam (nekoč sva se tam dolgočasila tudi z urednikom Prosvete Ivanom Molkom). Po letu 1893 je to mesto precej propadlo, mnogo poslopij se je spremenilo v podrtije, sedaj se je pričelo pa zopet oživljati. V poletju je to mesto bolj živahno, ker se nahaja poleg svetovno znanega Vermilionskega jezera. • Iz Towerja sem odjadral v Vir-ginio, kjer sem se le kratko zamudil. Bil sem tudi v Hibbingu, ki je na glasu kot glavna zaloga fine železne rude. V okolici je več malih in večjih rudnikov, ampak največ rude dobe iz velikanskega odprtega rudnika, kjer jo parne lopate vsak dan nakop-ljejo tisoče ton. Tako sem k 50-letnici mojega prvega dela v Ameriki zaključil moje večdnevno potovanje po železnem okrožju Minneeote, kjer so sedaj lepa mesta. Kot sem že omenil, so bili pred pol stoletjem tam temni pragozdovi in mnogo zverine in divjačine. Tu in tam ob jezerih so bile indijanske naselbine. Takrat je bilo samo v indijanaki šoli, kamor sem večrat spremil prvega ameriškega slovenskega časnikarja in misijonarja Biiha, nad 300 indijanskih otrok. Danes je tista 4ola prazna in le par indijanskih družin sameva na polotoku jeze-rq Vermiliona, ker mladi Indi-jdnei so se pomešali med belo-peltce, stari pa umirajo. Žal mi je, ker se nisem pričel še bolj zanimati za indijanske \rečijcer takrat so se lahko dobi-K^-Änes jih ni. Sicer jih imam precej v zalogi, ki je shranjena poleg drugih predmetov v Chisholmu v vsrnostni shrambi on-dotne banke, ki mi iz prijaznosti do zgodovinskih reči nič ne računa za to. Matija Pogorele. PETEK, 24. APRILA kala v drugo smer in moji ta naklepi za lepo jjpiiii/anjemS menoj in mojimi sinovi $o ¿lipo vodi. Naj povem, da sem bil ¿e v Ameriki, ko je bil moj sftreifo sin star leto dni, mlajši pa se ni bil rojen. Mislil sem kot mnogi pred menoj mislih, dj bom zaslužil nekaj stotakov da se dolg poplača, še kaj zraven prikupi in kaj prizida ali prenovi, nekaj stotakov za pot m-"zdrava ostani Amerika, Jaz grem . . ." Pa nisem šel—ne v stari kraj, marveč iz enega kraja v drugega za boljšim zaslužkom Glede zaslužka aem bil pri zadnjih, kajti na vzhodu za navadne delavce je bila slaba plača. V South Milwaukeeju so na pri-mer v livarni pjačali 17 centov in pol na uro—$1.75 za deset ur dela. V Michiganu v bakrenih rudnikih smo ;'tremarji" imeli po $2.40 za deset ur dela. V Idahu je bilo boljše. Tam so plačali "mukarjem" po $3.50 za osem ur dela. In tukaj je bil moj "trošt." Pa je prišla vojna v Evropi in prve posledice so bile, da je bil baker ustavljen, kakor tudi svinec in cink, ki se prideluje v državi Idaho. Leta 1914 prvega septembra nam boss naznani, naj pospravimo vsak svoje orodje in ga spravimo na določen kraj, ker bodo majno zaprli. In tako sem bil z drugimi vred na cesti. Potem sem se podal'v Ročk Springs, Wyo., v premogovnike z drugimi Slovenci., Kako je v premogovnikih v slabih časih in posebno še za takega neizkušenega in nevednega premogarja kot sem bil jaz, se lahko ugane. Zaslužek je bil komaj za bečla-rijo'. Kljub temu sem včasih kaj malega poslal ženi. Ona je dobro gospodarila in prikupila nekaj zemlje. Dolarji so šli gor na vrednosti in tako je za mal denar v starem kraju lahko kaj kupila in dolg odplačala. Potem, z vsto-pom Amerike v vojno, je posta z Avstrijo prenehala in skoro tri leta nisem nič izvedel, kako jim gre doma. Ko je bila pošta zopet upostav-ljena—zdaj z Jugoslavijo—sem ženi poslal denar in ona je še marsikaj prikupila in pridelala in mi pisala, češ, ne boj se, ne bo te sram, ko prideš domov— ne boš prišel na prazno. Toda v tem lepem upanju in nadah se je nekaj zgodilo^ kar je podrlo vse moje lepe sanje.' Nekega lepega dne dobim pismo od žene. Strela iz jasnega neba ne bi učinkovala hujše kot je tisto pismo na moje živce. Zmerjanja in groženj nič koliko. Priloženo je bilo še drugo pismo dd osebe, o kateri bi bil najmanj sumil, da bi bila zmožna take podlosti, ker bila je v sorodu z mojo ženo. Med ploho zmerjanj mi je žena pisala, da bi ne verjela, če bi bil kdo drugi pisal o meni, svoji sorodnici pa verja-me. . . Od presenečenja nisem vedel, kaj bi počel, posebno še, ker pri celi stvari sem popolnoma nedolžen, razen da sem enkrat v pijanosti blebetal neumnosti o nekem dekletu, s katerim pa nisem bil nikdar na samem in nikoli imel priložnosti za kake nesposobnosti ali "onečaščenjr zakona." Tista aorodnica moje žene je izvedela za tisto pijano blebetanje, oziroma še veliko vec. in ker je bila jezna name, me je "sfiksala" s tem, da je ženi pisala, kakšno sramoto ji delam v Ameriki, da se ljudje kar zgražajo; drugi možje da so pametni, le jaz se vedem, da se mi drugi posmehujejo. . . Ženi sem primerno odgovoril in pisma in pošiljanje denarja jf <>d takrat prenehalo. Vedel sem. (Delte aa 3. strani I Življenje dela svoj Belllngham. Waah. — V zadnjem dopisu sem poročal, kako se je molitev rožnega venca pokvarila v očetovi hiši. Tako sem prišel do prepričanja, da tista prisiljena molitev je velika ne- Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 24 aprila \9S) Domača veatL V Ceneno*** gu. Pa., je umrl tt-let™ Kiro iz Koritnic na Notrsaf umnost in sploh še kot nevednim 1 skem, član SNPJ. otrokom se nam je zdela brezpo- DeUvake reetl Vlad j "P trebna nadloga. In tako sem s,na ^ kako bi P"™"* časom prišel do zakJJ«čka. akn riMtor in barone prenu*- bom kdaj oženjen in imel otroke, I . «hi., m mak jih ne bom silil k molitvi. Tako j ^„iV. -m delal načrte, ko gem i. imel - Kitajski oklepat vlak na preft v bltfttnt fronta. dva sinova, kako bom dober z j njima in kako lep« gloga bo v I družini—drugačna kot je bila med menoj, mojimi brati in oče-jtom. Ampak—krčmar Je napravil svoj račun. Stvar se )e zasu- genovski konferenci Sovjetska RuaUa- " rekel v Genovi, da Rusi)* bena kolonija, zato lahko >*»n-pogodbe s komur hoče. 24. APRILA PR08VBTA teti iz podjarmljene domovine 0COSLAVUA DANES W Odpor ▼••P®**» • Lgvt kjer bi se zasedna L^sča počutila bolj nesi-^vJugoslaviJi. NIdeie-L, bi med Nemci in Italija- C,lo večje nezaupanje. E\semi državami, ki so jih S nemški in italijanski o-L ima samo Jugoslavijo na bojišču organizi-Lsko. ki se upira in bojuje Lu sovražnikovimi divizi-Lijugoslaviji. Te divizije aposlene z varovanjem mi rLmagani in razoroženi i Za tako delo bi bile dobre irugo—in tretjerazredne Kajti proti njim se bori or vojska, sestavljena iz redne jugoslovanske in njenih častnikov, k cetnikov. ,vfilo teh čet je okrog 100,-noi pod povelj ništvom sila srbskega častnika, ge-t Draže Mihajloviča, ki je Knovan za vojnega mini-T jugoslovanski vladi v iz-rema je slaba in pomanj-ker mu ne zaupajo pre-leneral Nedič je sporočal ih uspehih, a njegovo bo-I* je v resnici končalo IPehom. Znano je, da bi radi sklenili z generalom čem premirje in mir. bi radi uporabili proti hudi hrvatske čete. A v ¡Jih proti osiščnim osvojeni nobene razlike med Hrvati. Vstaše "kvizlin-Kliča so izučili v Italiji lajali v Hrvatsko koraka-1 vojsko osišča. Danes v Hrvatski M nemški Mnski bajoneti. Zdi se, Hrvat*ki ni več kot 3000 ki s pomočjo o-^ednih čet vladajo se-"»jonov hrvatskega pre- mH, hrva,sko javno' mne-F ni zatajilo svoje na ■J1 dr Vladimirju Mač-^aski seljački stranki. F*v ujetništvu. Bil je 1 ačetka v zaporu. Po-^»ktat osvobodili in končno meseca oktobra 1941 odpeljali v Nemčijo, po vsej verjetnosti v ujetniško. taborišče. Hrvati sodelujejo s silami generala Mihajloviča. Vrstili so se tudi napadati na nemške in italijanske vojake — a odpor Hrvatov proti osišču je v glavnem pasiven. Vsekakor ni njihovo ozemlje tako pripravno za^t-nisko bojevanje, kakor srbsko. Čeprav se Hrvati ne morejo bojevati na isti način, kakor Sr-biv store mnogo z gospodarsko vojno proti osišču. Kmetje stavkajo in ne prinašajo svojih pridelkov na trg v prodajo. Med tem časom so 15. oktobra aretirali dr. Mačka, voditelja hrvatske seljacke stranke. To je bil odgovor hrvatskega naroda na to aretacijo. Postavili so stroge kazni za vse, ki ne bodo prinašali pridelkov na prodaj. Za oviranje pridelave žita so določili celo smrtno kazen. Vendar kmetje stavkajo še naprej. (Manchester Guardian.) Nemci so v resnici gospodarji Italijanov v Jugoslaviji. Italijani so hoteli takoj v začetku priključiti vso Dalmatinsko obalo k Italiji, pa jim tega Nemci niso pustili. Nemci pa so v Sloveniji priključili rajhu dvakrat večje ozemlje, kakor Italijani in Štirikrat več prebivalstva. Italijani, ki zelo potrebujejo premoga» so upali, da bodo dobili velike jugoslovanske premogovnike v Trbovljah, fl zemlje se razteza do hribov, s katerih se vidi rudnik, a rudnik je v nemških rokah. Pod nemškim nadzorstvom je tudi rudnik Trepča, kjer kopljejo, svinec. Italijani, ki so zasedli dalmatinsko obalo vse do tretjega planinskega grebena, ki teče vzporedno z rudnikom, imajo v svojih rokah samo majhno število gospodarsko pomembnih krajev. Oai nadzirajo jugoslovansko industrijo cementa v Splitu, rudnike boksita v Dalmaciji in Hercegovini in tovarno aluminija, najlepše predele lesne industrije, jugoslovanske ladjedelnice in pomorska oporišča. Njihova je tudi Idrija z rudniki živega srebra, a nemško ozemlje se razteza proti Reki, ki jo Nemci skušajo dobiti zase kot izhod na Jadransko morje. (Baltimore Sun, 2. mar. 1942. For Victory Buy V V. t DEFENSE NDS STAMPS h mojih beležk prej naročeno od naj določi in pripravi primeren Italijansko o-1 prostor za justifikacijo. Res je-odbral prostor v gosdu za ves j o v smeri proti Prepročam, ki je bil na samem in bi se streljanje I obrnila Slovenci na Gorenjskem pod Hitlerjem (Nadaljevanje.) Dne 22. avgusta zvečer je bil na Ljubnem, v občini Brezje, ustreljen na svojem domu čevljar Praprotnik Ciril. To se je zgodilo v sledečih okolščinah: Isti dan popoldne je bilo več moških skupaj v gostilni na Čr-niveu pri Brezjah. Tudi Praprotnik je bil tam. Imeli so ga na sumu, da je zaupnik gestapov-cev. Zato so ga tam javno svarili, naj se čuva, ker maščevanje ni daleč. Praprotnik je kljubo-. - . ^valno odgovarjal, da je dosti Vožnja z avtomobili j4fstar in da ve, kaj dela. Zvečer ob devetih so se zgla-sili pri njem na domu trije neznani moški, Vprašali so ga, če ima na prodaj par narejenih čevljev. Praprotnik je prinesel kazat tak par in so ga ogledovali. Tudi Praprotnikova žena je bila pričujoča. Eden prišle-cev jo je poprosil, naj mu prinese vode. Žena je odšla, tedaj je pa počil strel in Praprotnik se je zgrudil smrtno zadet. Žena je planila v sobo, pa tujci so bili že med vrati. Eden je še rekel ženi, da se bo od sedaj naprej tako zgodilo z vsakim izdajalcem .. . Praprotnica pravi, da ni mogla nobenega spoznati. To pa za gotovo ve, da nihče izmed pozneje ustreljenih ni bil med njimi. Nekateri so bili celo Praprotni-kovi osebni prijatelji. Pogreb ubitega Praprotnika se je vršil v nedeljo dopoldne. Domačinov je bilo zelo malo pri pogrebu, pač pa so se ga v velikem številu udeležili gestapov-ci in darovali tudi venec. Zanimivo je, da so med pogrebom orožniki blokirali s strojnicami prostor okoli pokopališča, ki je ob cerkvi. Ko se je vršil ta sprevod na pokopališče, je šel tik mimo trupel petih Ljubenjčsnov, ki so bili prejšnji dan ustreljeni radi smrti Praprotnikove. , Kdo so bili ti možje? Takoj naslednje jutro po Praprotniko- vi nasilni smrti so bili aretirani štirje v Ljubnem. Vsi so bili oženjeni in imeli otroke. Pripadali so bolj siromašnemu kmečkemu sloju. Najprej so jih odvedli v Begunje in jih tam zaprli. Naslednji dan so morali pod močnim policijskim spremstvom v Radovljico, kjer so gesta-povci iz zaporov vzeli še enega, Antona Snedica, ki jd bil že tri tedne ondi zaprt in torej nikakor ni mogel biti udeležen pri umoru Praprotnika. Tudi ni bil prav nič komunistično navdahnjen, saj je bil celo predsednik sokolske čete na Brezjah. Ko se je avtobus ustavil v Radovljici in čakal na Snedica, so že lepili po celem mestu lepake, ki so oznanjali smrt petorice. Obsojenci so lahko sami čitali, kaj je bilo na lepakih. Takole so čitali: "KUNDMACHUNG Dne 22. avgusta je bil umorjen v svoji hiši v Ljubnem, občina Brezje, čevljarski mojster Ciril Praprotnik. Ustrelili so ga komunistični teroristični prekucuhi. Za kazen je bilo na kraju zločina umorjenih pet ljudi, ki jim je bilo dokazano, da so se udeleževali komunističnih nasilnosti. Njihova imena so: 36-letni čevljarski pomočnik Feliks Kučič iz Ljubnega, 38-let-ni čevljarski pomočnik Mihael Štular iz Ljubnega, 33-letni čevljarski pomočnik Jožef Krivic iz Ljubnegs, 40-letni čevljarski pomočnik Anton Krivic iz Ljubnega, 31-letni pomožni delavec Anton Snedic iz Posavca. . Bled, 24. avgusta 1941. Kutchera. nač. civilne uprave." Avtobus s temi petimi žrtvami je iz Radovljice zavil proti Ljub-, nemu. Sele, ko »e je ustavil sredi vasi, so se sorodniki in doma-čini zavedli, kaj se ima zgoditi. Nastala je pa nepričakovana ovira. Župan Marčun je imel že po- New York City. anes se človek ie težko kam azr% ne da bi videl povsod ne tltpljenih in naslikanih apelov za __________ nabavo vojnih bondov. Po radiu nas vedno opominjajo o naši pa-gestapovcev, triotični dolžnosti tn ob vsaki priložnosti se govori ljudstvu, naj se odzove klicu svoje domovine—Amerike. Vladi pa gčivid-no vse to še ne zadostuje, kar se ju na narodnostne cerkvijo, blizu gostilne Ambro-žič. Tako je bila seveda vsa vas priča strašnega dogodka. Vseh pet obsojencev se je dobro držalo. Eden od njih je segel po uro, jo dal ¿eni in dejal: Daj jo sinu, kadar odraste. N^j maščuje mojo smrt . . . Kakor navadno pri teh justifikacijah, so tudi tu hoteli vseh pet privezati h kolom. Toda dva sta se jim iztrgala iz rok in zahtevala, da ju ustrele nezvezana. Legla sta na tla in tako sprejela kroglo. Streljali so po dva in dva, končno zadnjega, da so morali gledati smrtne muke tovarišev. Zlasti je bilo mučno, ko niso hoteli obeh bratov Krivec obenem ustreliti, da je moral brat glodati bratovo smrt... Po končani justifikaciji je naročila Gestapo, da morajo truple ostati na kolih do nadaljnje od* redbe. Župan Marčun se pa ni zmenil za to naročilo in je na svojo roko odredil pogreb za nedeljo popoldne, ne dolgo %a Pra-protnikovim pogrebom. To pot se je pogreba udeležila skoraj vsa vas in okolic«. (Dalje prihodnjič.) bolne Indio nekie ne Pacifiku. napade I o Japooofci letalci ne vršilo pred očmi cele vasi, ni- skupine v tej deželi, da jih upo-komur pa ni povedal, kaj se pri- zori in pridobi za tesno sodolo-pravlja. Toda gestapovei so ta vanje s Ameriko v tem kiitič-prostor zavrgli in namesto nje- nem ¿agu. ga izbrali drugo mesto prav pred | y New Yorku se je po ž.clji zakladniškege depart mentu organiziral jugoslovanski odbor, ki bo skrbel, da se akcija za nabavo bondov in znamk med nnmi spravi v tir, ki bo vodil naravnost k zakladniškemu department, kateri nam bo dal kredit za naše sodelovanje in pa navodila in nasvete za čim uspoinejše delovanje med nami v tem pogledu. Jugoslovanski odbor je razdeljen na tri dele ali sekcije, in sicer na slovensko, hrvatsko in srbsko. Naša slovenska sekcija bo priredila s sodelovanjem naših tukajšnjih društev in skupin shod, ki «e bo vršil dne 3. msja 1.1. v Slovenskem narodnem domu v Brooklynu. Na shodu bo nastopil predstavnik zakludnl-škega urada in pa odborniki naše sekcije. Ob tej priliki bodo podane vse potrebne informacije in odgovori na vsa vprušanja glede obrumbnih bondov, njih vrednote, varnosti itd. Slovenci v New Yorku naj si torej zapomnijo in podčrtajo omenjeni datum, zakaj ni vseeno, kako se predstavimo Ameriki, ko stopi pred nas in na** vpraša za sodelovanje. Več bomo o stvuri še poročali, za enkrat nuj to kratko opozorilo zadostuje. ooa V nedeljo, 20. aprila t. 1., se vrši velika prirodba novo-orga-niziranega kulturnega društvu Cetnik. Na tej koncertni priredbi i>o podana tudi nova igra "Cetnik", katera nam bo predočila borbo resničnih cetnikov, ki se danes upirajo nacizmu in fašizmu, ki hoče južne Slovane zasužnjiti in uničiti kot take. Slovenci imamo radi igro, udeležimo se torej v lepem številu Čet-nikove korfcertne priredbe, posebno še, ker bo šel čisti prlbitek v pomoč Mihajlovičevim četni» kom, ki vsake pomoči, katera sc jim more nuditi, nujno potrebujejo. Priredba se bo vršila v Audubon Halll, Wust Iflflth St., corner Broadwsy & St. Nicholas Ave., New York City. Pričetek popoldne ob štirih. • • • Naš jugoslovanski New York je tako aktiven v prirejanju raznih zabav in kulturnih predetav, da je že težavno vsemu slediti, kaj šele vsemu prisostvovati, vendar je naša dolžnoet, de podpremo po moči naše kulturne organizacije s tem, da se udeležimo njihovih priredb. Kot je bilo že naznanjeno, je imel pevski zbor Slovsn svoj koncert v nedeljo, 10. aprila, v Slovenskem domu v Brooklynu Noli tambureAi pod vodstvom g. Gerjoviča bodo tudi v bližnji bodočnosti podali koncert v korist lid «čemu križu. Datuma si nisem prav zapomnila, ali videli ga bomo v listih te dni, glavno je, ds mislimo na to njih priredbo in si rezerviramo den njih kon ccrta za poset te važne godbetu /ahave. Kot pevci in pevke na ših zborov, tako tudi naši tambu raši vedno rodi sodelujejo pri priredbeh drugih skupin, zdaj so se spomnili tudi Rdečega križa In naše dolžnoet Je, da jim nudi* mo sodelovanje. e e o V nedeljo, 12. Opr.. J* i mein društvo Hv Jožefa KJ4KJ veseli co v K lov domu In poleg pet enodejunk Je bilo na progrurno petje, neetop temburatov (mlaj. ših) In pa predvajanje slik Iz Ju< goelevlj«* odooeno i/ Slovenije Vse stvor Je izpedla v zadovoljstvo občinstva, ki Je napolnilo dvorano Mnogi emo prill I brer dvoma radi slik, posebno teki, ki smo od Brooklyns precej oddaljeni. no, in slike, M Jih je predvajal Leo ZekrejAek, en bile tate-reset ne in lepe, Med pnaetnlki Je bilo tudi nekaj bratov Srbov in llrvetov in ti ao bill nad temi Glasovi iz naselbin (Nadaljavanje s 8. atrtnl.) čeprav bi šel v stari kraj, da miru v zakonu in lepega življenja ne bo več. Zato sem začel mislili, da ostanem v Ameriki in postanem ameriški državljan. Ženi pošljem denar in pooblastilo, naj tam vse proda in pride za menoj v Ameriko. Ona "pa Še ni pozabila" in mi piše, da denarja nima in naj ji še pošljem in posebej za karto, ker lepega posestva ne mara prodati; ako se ji ne bo do-padlo v Ameriki, bo šla nazaj in zato hoče tudi grunt obdržati. Pri tem j» ostalo. Med tem časom sem se učil za državljanski izpit in 5. julija 1927 sem dobil državljanstvo. Imel sem že tudi kupljeni dvo loti zemlje in začel graditi hišo. Potem sem poslal mlajšemu sinu karto, da bom vsaj onega svojega imel tukaj, da ne bom zmiraj "tako sam". Ali če bi bil vedel, kako se bo izteklo, bi ta "ljubi" sinko nikdar ne videl Amerike za moj denar. Storil sem zanj vse, kar je bilo v moji moči, le celo "karo" sem kupil, MS 1 So. UwmUI« MUT So. L«wn ok rog j a ............................ ñ D l, OaMal» Pa .™AVaN,K' ^"»U»........-....... 7WS Mlddlcpoinw. Marborn. Mick. fSSK. ï 'iiELÂ' «W «t Lo»»« Mo, ........................St. erateth. Minn. KDWARÜ TOM MC, ftaato ok rol)»----------------------tag W. ?U» SI. Wala»« burg. Colo. Ooipo48fikl odf Ii MATH PETROVIČU. pimUadiWk VINCENT CAINKAH .................. r A VIOER ................ MIRKO O. KtoQfc...... JACOB ZUPAN .......... DONALD J. LOTRICH RUDOLPH USCH ______ au K. IHM St, Cleveland, Ohio an a». l.a*i»dal«. Av»,. Chicago, III. agit 0». Lawndala Av»., Chk>»e». IU. MIT So Uwndal» Av« , Chicago, Iii. 1100 S». Lombard Av»., Rarwyn. III, INI So Trumbull Av», Chlcas». Hl ..............too s. aaoth st , Clavaiaaa. o. ANTON KHULAM, prvdardnlk, FRANK VRATAR1CH PRANK UAHIUC .............. ...... ANDREW VIDRICH .. ............ JOSEPHINE MOČNIK.............. FRANK ZAITS. prcdardntk MILAN MEDVEkKK .......... ANDREW ORUM .......... JOHN OU»........................... FRED MALOAI ___________________ F. J. ARCH Hieal .„».t......v Ron FI, Anna, Kanaan, ..........all T»n»r 81, Lua»rn», P« ----------------mail Muakoka Av»„ CIovMm^, Ohl» ..................i 70g Foroal Av»„ Johnatown, Pa. -----------------» 7tl E. lUth Str»»l, Clav»land, Ohl» .............- aaoi So. Lawndal» Av«., Chlaago, III ......................l«aot Arvad» Av» . CWv«lo-niiojam, kako Je vrela vaa kri v meni, ko m streljali fašfett naAe funte v hrbet, ki» ao jih vlačili po fcidnem dvoru zaprte v kletkah ktii divje /verr, in ko ao preganjali vaa te dolga lete oaše pri nt'»t»ko ljudetvo medtem, ko Je JuKoalevije pektlrele s Italijo in so se predrtavniki vlede dejali alikaii s preflstavniki črnih srajc ki no morile naš živel) neusmiljeno skozi dolgo dobi» 23 let. f)e naša primorska Intidlgenee Ji umirala po zapuščenih malarij akih «»lokih in v amrdljivlh laš kih ječah Je t rohnel cvet nelegj primorskega naroda, v Jugoala-viji pa so v slovenskih narodnih nošah pozdravljali "dučeja" in v prestolnici sami so prirejali itali-jutnskim poslanstvom svečane sprejemu .,. Pa čemu nadaljevati? Danes nam Je treba sloge, so* žitja, sporazuma, ki naj vodi v boljše razumevanje problemov vseh treh narodnosti in ne zgolj forme vlade. Atlantski čarter daje narodom svobodo v izbiranju in formira* nju take vlade, ki jo ljudstvo hoče imeti. Ta fakt bi nas moral držati v mejah tolerantnosti, zakaj vsak ima pravico, da zagovarja svoje stališče glede toga. Primorci niso imeli prilike sa-govarjatl svojega stališča in ko-rotanski plebiscit je bil navadna farsa, a je voaj bil izveden, do-čim primorski žlvelj, ena tretjina slovenskega naroda, ki je bil zaveden, inteligenten in progresiven, nI Imel nobene beeede pri odločitvi svoje usode» Ce ae ne motim, je podpisal predajo našega slovenskega In hrvatskega ozemlja Italiji g. Momčilo Nln-člč, ki je v «edanjl jugoslovanski vladi zunsnjl minister. Nihče ni' vprašal Primorcev, če so zadovoljni, ds se jih meče v sužnost Italiji. Interesi so diktirali tako in tako se je zgodilo. ,, de nerešene manjšine pa naj že sedsj prisegajo zvestobo kralju, o katerem se ne ve, če se sploh hrigs zanje. Omenil Jih ob obletnici nt nikjer. In tudi, Ae jih bi. Mar delujemo za združenje naroda v celoto, ali Je na* glavni smoter forma vlade? Ml delamo za ljudstvo^ za ono naše ljudstvo, ki dsnes ne more In nu sme govoriti v svoj prilog. Naše beseda je lieseda ameriških državljanov, ki žele svojim bratom in sestram onstran po tej vojni vsaj toliko HVob«»de In demokracije, da b<»do lahko volili vladi» po svoji volji in želji, Ml tukaj pa se bomo obnašali in ravnali v vsem ksk«»r se državljanom Amerike spodobi. Kjer Mi oflclelne priredbe, tam naj se pojo uradne himne, tam naj ae Izložijo slike po uradnih predpisih, n« priredbah naših društev in skupin po docela zadostuje, ako še dalje pojemo "Lepo našo domovino" in "Hej, Slo-vatil'" Mi smo državljani in državljanke Amerike In ne podaniki kakšnemu kralja, sa katerega bi morali lioga proelti, naj nem ga ohrani. Naše velika skupna molitev v teh dneh naj bo se ohranitev nan»de, ki umira na domačih in tujih tleh, In vaebine le molu • M IxnIo naša reana dejanja za zmago nad oaillem. Ki* »mi to d<«oeženo, potem bo le nerod sam povedal, kaj hoče. Ml si ne bomo jemali pravice ust* Ijevetl jim tega ali onega, ml Jim želimo pomatfati kot bret*m in MMilram v nesreči. O Primori ih pa bomo še govorili, kakor tudi o prilikah njih novobojenje, Čim več bo jeeno-ati. temveč bo prilike sa slogo. Primoraka VWesrte'? P odpiral lo eeof Meti PROSVETA 0 . • IZ NAŠIH KRAJEV ZOFKA KVEDER V OBLASTI TEME (Nadaljevanje.) — Mož ae ubija, — Je dejal eden izmed voznikov, drugi so molčali. 2an je »tal, kakor izgubljen sredi hiše. — V kuhinjo pojdiva, kava je že pripravljena, — ga je poklicala dekla. Zavedel se je, a brez odgovora je žel pri dhi-gih vratih v vežo in po stopnicah gor v podstrešno sobo. Tam se je vrgel na postelj in pekoče solze so mu privrele iz oči. Tako ni bilo ie nikoli. Saj je oče tudi prej pil, res, ali žganja ni okusil. A zdaj ga je videl, kako ae je nalival z najslabšim žganjem, s ka-koršnim se napajajo berači. Njegov oče! In kako je bil zapuščen, umazan, podivjani Zajokal je na glas od bridkosti. Njegov oče! Videl ga je, kako Je hodil lepf inteligenten mož z njim in z bratom na sprehod. Majhna sta bila takrat še oba, ali oče jima je bil prvo in zadnje na svetu. Kako krasno jima Je znal pripovedovati! O »vojem življenju, o svoji mladosti. Kakor najlepše pravljice so bila ta pripovedovanja. Bogato je bilo to življenje! 2an je poznal vso očetovo nemirno mladost, kakor da jo je preživel sam. Kako je znal oče pripovedovati o svojih prvih spominih na vasi, o težkih, hudih časih, ko so ljudje kuhali koprivtMn blagrovali tiste, ki so bili ovsenega kruha siti. Potem kako je hbdil v mestu v šolo, o tistih smešno-tragičnih dogodkih in doživljajih razposajenega dečka, o gospodičnah v krinolinah, o starih "purgarjih", o svojih učnih letih v trgovini. In pozneje o svojih skušnjah, kakor trgovski pomočnik, o koleri, ki je takrat na Kranjskem razsajala, o davnih tovariših in znancih, katerih stare, obledele fotografije so še visele doma na stenah. Ali najrajši je pripovedoval o svojih vojaških letih. , Mornar je bil celo dolgo vrsto let. In kadar je pripovedoval o svojih daljnih vožnjah, o morju, o ogromnih ladjah, o viharjih, o tujih mestih in deželah, sta ga poslušala z bratom najrajši. Kako so peli mornarji zvečer na krovu, kadar je bilo morje mirno, kako so menjavali težke tolarje Marije Terezije v tujih lukah za razne dragocene orientalske drobnarije. Ležali so poleti popoldne na porobku gozda pod smrekami in oče je razgrinjal svoje doživljaje pred njima v živih, jasnih barvah. Kakor, da nista otroka, ampak tovariša, b katerima se pogovarja o davnih časih, s katerima osvežuje bogate svoje spomine. In ptice je imel rad, vse živali. Njihova okna so bila polna ptičjih kletk. Kose je imel oče najrajši, vsako jutro jim je žvižgal, da so se učili pesmi In kadar je imel čaaa, je vzel oba svoja dečka seboj in šli so V gozd in na pašnike mravljičja jajca nabirat. In vriskali in peli so po poti vsi trije. Lepo je bilo! Kako mlad je bil oče še takrat, vesel Je bil In šaljiv, njegov glas Je bil poln in prijeten, njegove modre oči dobre in polne življenja. In vse ga je imelo rado, vsak ga je veselo |»ozdravil in za vsakega je imel šaljiv, do-hrovoljen odgovor. * Zt takrat je pil, o da. Ali le redkokedaj in ponoči, Zan ga takrat nikdar ni videl pijanega, — spal je že prej. Samo drugo jutro ga je videl bolnega, zlovoljnega ln bledega. Mati je godrnjala, kuhala črno kavo, oče pa se je držal za glavo in strašno vzdihoval. "Nikoli več, nikoli več!* — je (»navijal — a vendar je spet prišlo. "Družba, družba!" se Je potem izgovarjal — Zanu je bilo vselej mučno ob takih dneh. Nekako aram ga Je bilo za očeta, ki so ga gost- je spraševali in spominjali, kaj je prejšnji večer govoril in delal v vinskem veselju. A še bolj težko mu je bilo, poslušati tarnanje matere, tožbe in dolga pripovedovanja, s katerimi je vsem sosednim zenščinam razkladala, kolikokrat se je oče že napil, da je pijanec in za-pravljivec in da bo vse pognal skozi grlo. Žana niso ta materina vzdihovanja nič ganila in njene solze so mu bile naravnost odurne. Skrival se je po cele dneve na vrtu, ko je prišel iz šole, ali je pa tičal zgoraj v sobi. Ni hotel gledati očeta, ki je še smrdel po vinu, ni hotel poslušati tistega sladkega mučeniškega pripovedovanja matere. — In ko so se začeli taki dogodki vedno bolj množiti, je bil vesel, da je moral za bratom v šolo. V mestu pa so izginili vsi črni madeži od očeta in vsega doma. Lepo in prijetno so ga greli spomini na domačo vaa, domačo hišo, na očeta, na mater, na vse. Učil ae je bolj iz časti-hlepnostl, kakor iz ukaželjnoetl. In kadar je dobil dobro spričevalo, ga je poslal a ponosom domov ln videl je v duhu očeta, kako sedi za mizo in pripoveduje o njem, da je "dečko, ki ima glavo na svojem mestu." In seštel je dneve, ki so ga še delili od doma, delal je dolge račune, kolikor ur, koliko minut ima še do tistega čaaa, ko sede na vlak, ki ga popelje domov. In lepe so bile te počitnice, kljub vsemu; mnogo žalosti je prežil, mnogo grenkosti, a to je vse izginilo, kakor neprijeten sen, samo oni lepi spomini so se mu zarezali v pamet. Ali to je spoznal: vselej, kadar je prišel domov, je bilo slabše in žalostnejše. Oče je postajal drugačen, pil je tudi rajši kakor prej, pa tudi mati je bila druga, bolj jezljiva, vedno slabe volje. Brat je ostal, ko je dovršil četrto šolo, čisto doma. Ni imel posebnega talenta, pa tudi ne veselja do učenja. Zdaj je bil že par let v pisarni bližnje tovarne za papir. Hitro se je pomožatll ln 2anu se je zdel resen ln strog, kakor štiridesetleten mož, dasl je bil samo šest let starejši od njega. Ni Imel mnogo smisla za njegove skrbi, za njegove sanjarije ln osnove, samo po svojih bivših kolegih je kdaj vprašal, drugače je bil pa zaprt in molčljlv ln videlo se mu je, da smatra Žana še za otroka. Da, ni bilo Bog vedi kakega veselja ob prejšnjih počitnicah, a vendar je bilo lepo ln Zan je bil zadovoljen ln srečen ln ni imel skrbi. Se le letos po zimi se je zgrnil preko njegove duše ta neznosen strah pred nečim gvoznim. Prišlo je nekaj ljudi iz domačega kraja v mesto in pripovedovali so mu, da oče pije, pije, kakor še nikoli. Srce ga je zabolelo takrat in od tedaj ni imel več miru. Vsak hip je vstalo v njem in ga grizlo in mučilo. Pisal je bratu, a ta mu je samo na karti odgovoril: "Lahko si misliš sam, kaj naj ti plaarirp., Saj sem že tako vsega alt čez grlo." In zdaj je prišel domov ln videl očeta ponižanega. Ponižanega je videl, ponižanega! . . . • a a Oče je spal vse popoldne. Zan je hodil po hiši in vse se mu je zdelo zapuščeno ln žalostno. Ni bilo več tičev na oknih, niti rož, ki jih je prej časih mati gojila. Samo samcat žalosten kanarček je čepel v svoji kletki v gostilniški aobi v dimu in šumu. Zaprašena je stala očetova kolekcija velikih in malih pip v kotu, potrta je hodila dekla okrog, mati je tožila sosedam, ki so se zbirale v kuhinji, svoje nadloge, v Izbi so sedeli nekateri možje ln spraševali a pomembnim nasmehom "kako je očetu." (Dalja prihodnjič.) Dvonožec Naravoslovne pravlltce Spisal KARL EWALD Prevedel FRANC BOLKA (Nadaljevanje) "Nima smisla, prerekati se mn<*go o tem." je odvrnil kisik. ' It /raka te vsekakor ne dobi. In »anjrveti preveč naenkrat. Iii ia)še naj ta pnelüta, kar mu pfattm jat Ce je pameten, po-zvoni meter i in jo priai, da od-pr« «Humi Noč je dolga in še vet ljudi >e tu v sobi. ki rabijo kisika " **Kd«' pe je tu notri?" Je vprašal mUdeené "Pelargertije." je odyrni! kisik. "kanaitek in svetilka '* ''Od varita ne razumem niti zloga," je rekel dečko. "Kaj naj storim? Bolan M»m in tako stiah me je." •Premalo dušika je V tebi" ga Je poučil dušik. "Zato si tak »trahopetec " "Ce sem /drav, me ni atrah." je klical mladenič. ''Vprašaj Franca. Je tri leta atarejši kakor jaz, ampak v zadnji-pavzi »cm mu dal uneniiv klofuto. Ali vaju ne vidim in zato se vaju bojim." V nevidni obliki sem poznat Mamo učenjakom," je rekel kisik. "Ali čakaj ... Ali imaš nožič?" "Seveda," je dejal deček, "zelo lep, a štirimi klinami. Stric Ivan mi ga je daroval za Božič. V mojem hlačnem žepu Je. AU ne vem. kje so moje hlače." "Ali ni katera klina rjasta?" je vprašal kisik. "Se ti mar blede?" Je rekel deček. "Misliš, da tako slabo pazim na avoj nož. Franc, fhalo-pridnež, ima zmerom rjast noš. Sicer je prvi v razredu, ali velik navihanec. razen tega toži. "Ne poznam ga." je «Jvrnil k laik. "Ampak glej, ta rja na Francovem nožu ... to *«-m jaz." "Torej vendarle ntal .-rak, kot si rekel poprej." je u vrgel deček, "ker rja pride od \oda." - "To je prav," je izjavil Itfgfci "Ali Jaz aem zadržan tudi v vodi. Ali če pride votla na želrso. sem takoj tukaj in se x veže m g železom in se spremenim v rjo.* "Raje bi povedal člato odkrito, kako je," je prtvrgel dušik. "Ti »ežgeš železo To delaš In ti ožgeš tudi dečka Ce ožgeš železo. pietaneš rja. ln če aežgaš dečka, postaneš oglenceva klali-na ; . . Ne , . . pat , . , oglenč+va k talina ... št tu?** wmmmmBsaBxmmmmmmmawmKmmmrt "Seveda," je zašepetal tretji glas. čisto tenak in slab. "Resda mi že dolgo ni bilo tako ugodno, kakor nocoj. Zdi se mi, da postajam debelejša in debelejša." "Vsekakor," je odgovtoril kletk. "ln če je deček pameten, poavotii takoj in pusti odpreti okno, sicer končno ugasne svetilka. in pelargonija ln deček ln ptič umrejo." Tedaj je zgrabil deček zvonec in zvonil kot obseden. Mati je prišla notri. Prestrašila sv ji- k<> je zagledala vroča lica in svetle oči svojega sinka. "Mati, mati," Je rekel in potem od strahu nI mogel reči ničesar več. "Ali ti ju zopet slabo, ljub-dak?" je vprašala in božala nj gavo lice. "Ali je zopet kdo v aobi. ki govori?" Deček ae je oklepal njene roke: "Mnogo jih je tukaj, mati. Pazi na moj nož. dokler sem bolan, da ne zarja vi ... kaj ne, mati"' "Seveda bom. Le ne misli na to." "In potem te prt«! kisik, da f4preš vendar okno; sicer se boji. da ne preživi noči." Mati je majala s glavo, ga tolažila ln ga zavila v odejo Videla je. da ima močno vročico In da ae mu meša. Oče se je po- Iverj wasted benny adds to Hitler's bank book" N EVH walk awaf from the Leaving Ike door a |ax ■ ice, dearidtf, or Idées the food eo food! foo'li need lo opca k Those paaak* you'll an wilt briag fear family tad jem awe. toy added aaruxiiy g invested ie 0. S UVSNI IT AM Ft AND SONDS! kazal med vrati. Zbudili so ga glasovi. "Popolnoma zmedeno govori," je rekla mati. "Ne razumem niti besede tega, kar pripoveduje" "Oče, je zaklical deček. "Naglo odpri okno, sicer kisik ne preživi noči. Tukaj je preveč dušika in oglenceva kislina je tu, o kateri pa si ne morem narediti prave predstave. Ali toliko je gotovo, da bo ugasnila svetilka ia da ae zadušimo mi vsi, če ne odpreš okna." "Fantazira o nečem, kar je slišal v šoli," je rekel oče. Mati mu je dala prašek anti-febrina in oče je stopil k oknu ter odtegnil gardino. - "Okna ne smem odpreti, sinko moj. Zdravnik bi bil zelo hud zaradi tega, ker je še zelo mraz. Vidiš, kako sije mesec notri?" Deček je prosil še enkrat, naj odpro okno. Sedla sta na rob postelje, božala njegova lica in mu dobro prigovarjala. In molčal je kot poprej. Želel je le, da bi odšla, da bi mogel govoriti s kisikom. Zato je zaprl oči, kot bi spal. Ko sta prisluškovala nekaj časa njegovim enakomernim dihljajem, sta verjela in odšla potihem. "Kisik," je vprašal kmalu nato deček, ali ai tu?" "Gotovo," je rekel kisik. "Sicer bi bilo zate in za več drugih slabo. Ampak dobro se mi ne godi." "Ali je dušik tudi tukaj?" je vprašal deček. "Vsekakor," je odgovoril dušik. "In oglenceva kislina?" je poizvedoval deček. , "Ne izplača se govoriti o me- ni," je rekla s tihim tenkim glasom oglenceva kislina. "Prene-pomembna sem." "Zlejša si kot dušik," je menil kisik. 'To moram reči, čeravno si moj rodni otrok. Da bi le kmalu bilo dan! Ko pride soln-ce, popije pelargonija toliko oglenčeve kisline, kolikor jo more doseči." Deček je poslušajoč ležal in ni rekel ničesar. Njegova lica so gorela kot ogenj. Od čela mu je kapal pot in oči so se mu straši ivo svetile. Tudi žejalo ga je. Zato je vzel kozarec z mlekom in pil nekoliko. Ali bal se ni več. Zdelo se mu je, da dobivajo stvšri glasove, kakor v pravljici. Mislil je, da so kisik, dušik in oglenceva kislina trije začarani princi. Če bi le našel pravo besedo, dal bi jim zopet njihovo pravo postavo ... Kako zabavno bi bilo, če bi jutri ob vstopu očeta in matere sedeli tu ... in doktorja! In potem: kako lepo bi bilo v šoli. Ker princi bi morali obiskovati njegovo šolo, ki je bila najuglednejša v mestu. Sedeli bi poleg njega ... No, morebiti je bilo še vseeno najboljše, počakati nekoliko; ker on ravnokar ni bil med prvimi v razredu; in v zadnjih klopeh princi vendar ne bi mogli sedeti. Ali v prihodnjem mesecu se je hotel potruditi, da pride naprej .. . Ker so ga obhajale take misli, se ni prav nič začudil, ko se je zbudil kanarček, trikrat zafofr-tal med svojimi palčkami, kar pomeni isto, kot bi si mlad dečko pomel oči, ter rekel: "Zdi se mi, da nocoj zrak ni ravno najboljši tu v sobi." Tudi pelargonija je pritrdila. Bila je iste misli. "Aha," je pomislil deček. "To K» 24 APRI1.A NE, NE—NI NOBENE-GA IZGOVORA Ne, ne, nobenega izgovora ni, čemu trpeti vsled želodčne nerednosti. Pojdite k vašemu lekarnarju, kupite Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l in ta želodčnica narodno poznana že nad petdeset let vam očisti vata čreva in odžene zaprtnico, pline, glavobol, ičlpanje in zgubo spanca. Njegova nova primes-Vitamin B-l povspeli zdrav apetit in prebavo. Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l deluje takoj, brez ščipanja in je zelo okusno. Imejte ga na vašem domu! Vstavite se pri vaiem lekarnarju ln si kupite to Izboljšano Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l. Ampak kupite tudi obrambne zadolžnice in znamke. —(Adv.) sta tudi princa. Zdaj prihaja polagoma življenje v izbo." Ali za enkrat ni rekel še ničesar, da ne ost rasi obojice, nego je obrnil samo glavo, jih gledal in se veselil tega, kar je imelo še priti. In vendar je prišlo drugače, nego se je nadejal. Svetilka je naenkrat dleskni-la s svojim plamenim jezikom in rekla: "Da, tudi jaz sem že dolgo razmišljala o tem, ker sem stoječ tukaj pomalem dremala. Čudno je le, da deček ničesar ne opazi. Ljudje so vendar navadno prvi, ki zaženo velik hrup, če z zrakom ni kaj v redu." "Dečki če n^»o pravi ljudje," je rekel kanarček. "Vsaj v tem oziru ne. V stanu so prenašati neizrečeno slab zrak." "Ne pa, če so bolni," je opomnila pelargonija. "In deček je bolan. To vem zagotovo. Njegova mati je rekla ženi na trgu, kjer me je kupila." "Jaz da ne bi vedel, da je bolan?" je odvrnil kanarček. "Jaz, njegov ljubček? Doktor je rekel, da me morajo nesti ven, ali deček ni dovolil in zato sem ostal. Tudi bi naj me pokrivali s strašnim črnim/ prtom ponoči. Ali prosil je, naj ne store tega, da me vidi. Če jaz ne bi vedel, kako je z dečkom, kdo naj bi vedel?" "Jaz," je zaklicala svetilka in NOTE! Save this copy of PROSVETA It is needed for VICTORY! save if All Waetepaper ★ Old Rags ★ Old Rubber if Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency tlesknila še enkrat * , J "Pelargonija je pniJa ^ raj in pozna samo govonct, katero je ujela na ti u K i ček je tudi šele ud ^ rojstnega dne dečkovega tiii jaz pa sem bila tukaj (xl £ začetka." V|« "Kaj si ti tako stara?" Jt. vn šala pelargonija. 'J (Dalje prihodnjič.) AGITIRAJTE ZA PROSVfl THE NEW ENCYCLOPEDIA t MACHINE SHOP PRACTICE GEORGE W. BARNWELL Institute of Technology ? anqltii Spisal xnani profesor na Sitvtg Podlago za mehanično znanj« morete dobiti s knjigo NEW 1 CYCLOPEDIA OF MACHINE SH PRACTICE (v angleščini). Ta vel knjiga popisuje in v slikah pok temeljna dela mehanike. Razloži natanko« kar mora znati najbe mehanik; pojasnjuje vporabo vsi ga stroja, orodja in meril. Pouči kako je treba vporabiti načrte (k prints) ter vam tudi daje mnogo čunskih tabel, da morete posjx svoje delo. Ne glede na to, ali šele početnik, vam bo ta knjiga koristna in mnogo potrebna.—1 slik in risb. 576 strani, trdo ves knjiga stane SAMO ll.N.-Poi no plačamo mi. Naročite pri KM GARNI SLOVENIC PUBLISHI COMPANY, 216 West 18th ! NEW YORK.—Zaloga ni vel Naročite to važno knjigo ie dal PEOPLES GAS DRUŽBA NAZNANJA OTVORITEV središča tečnosti _hranf. Ta urad le organlslraa v Interesu programa Narodne Tečnoatl. oddelek v obrambo sdravja ln dobrobltne poeluge— Paul V. McNuit. direktor. it Ker je zdravje in energija vsaktfga delavskega moža in žene veliko odvisno od pravilne dijete, hoče vsaka patriotič-na goapodinja napraviti svoj delež za Ameriko, in to s poslugo tečne, pravilno -odmerjene hrane. Da se pomaga Chikaškim ženskam rešiti probleme tečne nranc po znižani ceni, je Pcoples Gas družba organizirala urad središče tečnoati ali "Nutrition Cen-ter". Tu lahko dobite brezplačno dobra . , pojasnila za načrte, kupovanje, hranje-I nje, pripravljanje, kuhanje in serviranje vojne hrane. Vabljeni ste prosto uporabiti "Pcoples Gas Nutrition Center". Pridite in poslu-iite se vseh pojasnil, ki jih potrebujete, kako ravnati s vašimi dolarji za večji nakup v vrednosti hrane < . . kako po-etreči energijo-gradeči», pravilno izmerjeno jed (obede). v KUPITE U. S. OBRAMBNE HRANILNE ZNAMKE PRI VAŠEM BLIŽNJEM PEOPLES OAB URADU TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarska abrt spadajoča dela I Tlaka vabila aa veeelles In ahode. vlslinlce. časnika, ksll koledarja, letaka Itd. v alovenakem. hrvatskem, slovaškem. Mkaa. aaglešk— Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanlla daje rods tro tiskarna.—Cana smerne, unijsko delo pr»» « Pišite po informadle aa naslov: SNPJ PRINTER Y 2M7-5Í B. LAWNDALE AVENUE - ' CHICAGO. ILLINC TEL. ROCKWELL 4904 naročite si dnevnik PROSVETO Po sklepu 11. redne konvencije se lahko naroči na lisi Prosvetot« prištele eden. dva. tri. štiri aU pet članov la ene druiine k sni aeroi aiai. List Prosveta stane aa vse enaka, sa ¿lana ali nečlan« « « -eno letno naročnine. Ker pe člani še plačajo pri aaesmentu SlJt »• •ednik. se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedal nI vsfoks reči da Je list predrag sa člane SNPJ. Uat Prosveta Je vala lasinina is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čitol list vsak daa Po)asillo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čls® SNPJ, ali če se preseli proč od druiine tn bo zahteval sam svoj na tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je tako »kupr» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznanlU upravniAtvu mu ln obenem doplačati dotlčno vaoto listu Prosveta Ako trt* «* stori, tedaj mora upravnlitvo znižat. datum za to vsoto naročnin« Cena listu Prosveta Je« Za Združ. države la Kanado MM Za Cicero la Chlcego j« I tednik In.__________4 JO I tednik in ------- I tednika In_____3.S0 t tednik« ln ... 9 tednike in________________ t a S tednike in 4 tednike in ........... 1M 4 tednike ln I tednikov ln. „__________ mit S tednikov la —..... I7Ü m su j.a t* ut Za Evrope Je aaoo sil __—_ spodnji kupon, priložite potrebno vsolo d*n«r)« Money Order v pismu ln si naročita Pres velo. liai, kl Je PROB VETA. BNP J. 1) DL Priloženo peiiijam naročnine aa liât Pros velo »solo S ___CL družic* él. " Ji"......T^mmmimmtmmt ■■ . ■ In pa pripišite k moji naročnini od I) •i ai I) Cl društvs H. _ d dnaštvs šl. ČL dnaètvs éL dnaštve * Pala»a--------