Leto XX., št. 246 a
Ljubljana, sobota 21. oktobra 1939

Cena 2 Din
Jpravništvo: Ljubliano, Knafljeva b - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. (nseratni sddeleki Ljubljano, Selen-burgovo ul. - Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor; Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. 'odružmca Celje: Kocenova ulica 2
Telefon st. 190. čačuni pri oošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
'zhaia vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo i -lubliana, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ankarski pakt
Podpis angleško-francosko-turške zveze je trenutno obrnil vso evropsko pozornost na oni del Evrope, ki se je ob izbruhu sedanje vojne označeval za »mrtev pas«, pas izven sedanjega konflikta. Ta naziv je bil v polni meri upravičen že zaradi nevtralnosti, za katero so se takoj ob izbruhu sovražnosti izrekle vse balkanske države. Razvoj dogodkov po začetku vojne ni na tem ničesar spremenil. Nasprotno, težnje po večji medsebojni povezanosti držav, ki so v tem predelu ostale izven konflikta, so se prav v zadnjem času povečale.
V verigo miroljubnih prizadevanj so splošno šteli tudi turška pogajanja v Moskvi. Mednarodni položaj Turčije je bil ob teh razgovorih obeležen z naslednjimi obveznostmi: s prijateljskim paktom z Rusijo iz leta 1921, ki je tvoril ves povojni čas najbolj stalno osnovo turške zunanje politike: s paktom Balkanske zveze, s katerim je tudi Turčija poudarila miroljubne namene na vsem balkanskem področju; s tako zvanim prednjeazijskim paktom, s katerim je Turčija poudarila povezanost svojih interesov na azijskem kontinentu z Irakom, Iranom in Afganistanom, ter končno z obema začasnima pogodbama o vzajemni pomoči, ki jih je Turčija 12. maja in 23. junija sklenila z Anglijo in Francijo.
Ti dve začasni pogodbi sta se sedaj spremenili v dokončno trozvezno pogodbo, ki jo je Turčija namesto ločeno z vsako izmed obeh zapadnih velesil sklenila istočasno z obema skupaj, s čimer je še bolj poudarjena povezanost vseh treh držav. V kakšnem razmerju je novi pakt do pogajanj, ki jih je Turčija vodila v Moskvi, ne da bi se odločila za podpis kakega zaključnega dokumenta, smo na tem mestu obrazložili že včeraj. Za presojo pomena ankarskega pakta samega na sebi in v zvezi s trenutnim mednarodnim položajem pa je najprej na mestu kratka primerjava obeh začasnih pogodb Turčije z Anglijo in Francijo s sedanjim novim skupnim paktom.
Bistvo začasne angleško-turške pogodbe z dne 12. maja t. 1. je bilo v tem. da sta si obe državi obljubili vzajemno pomoč »v primeru napada, ki bi vodil do vojne v sredozemskem pasu«. Pogodba je pustila obema državama popolno svobodo, da »sklepata tudi z drugimi državami dogovore v splošnem. interesu miru«. Izredno pozornost pa je v besedilu vzbudila določba, ki jo je 23. junija ponovila tudi franco-sko-turška začasna pogodba, da namreč »obe vladi priznavata, da je potrebno zagotoviti varnost tudi na Balkanu, in se posvetujeta, da bi dosegli ta cili čimprej«. Tudi razen tega odstavka je francosko-turška začasna pogodba sestavljena v glavnem enako kakor anglesko-turška, le da je njeno sklenitev spremljala kot francoska koncesija Turčiji odstopitev aleksandret-skega sandžaka.
V čem se torej novi pakt razlikuje po svoji obliki in svojem besedilu od prejšnjih začasnih dogovorov? Predvsem je novi pakt sklenjen kot istočasni trostranski sporazum, kar je razumljivo že glede na medsebojno povezanost obeh zapadnih velesil in njuno medsebojno obveznost, da v sedanji vojni ne skleneta ničesar na svojo pest. To pa seveda ne spreminja turške obveze, da v primerih, ki so v paktu predvideni, pomaga tako obema zapadnima velesilama skupaj kakor vsaki zase
Obveze o medsebojni pomoči se v bistvu niso spremenile, pač pa so v novem paktu podrobnejše določene, odnosno razširjene na obveznost posvetovanj tudi za primer, ko bi zaradi napada kake evropske države na drugo nastala nevarnost za katero izmed pogodbenih podpisnic. Balkansko področje se v novem paktu ne omenja izrecno kakor v prejšnjih začasnih dogovorih, pač pa si podpisnice zagotavljajo konkretno pomoč v primeru izpolnitve jamstev, ki sta jih Anglija in Francija dali Rumuniji in Grčiji 13. aprila letošnjega leta. Tu pa zasluži glede Turčije posebno pozornost dodatni protokol k pogodbi, ki Turčijo odvezuje od pomoči v smislu novega pakta, ako bi se zaradi nje morala zaplesti v vojno z Rusijo.
S političnega vidika zasluži ta določba dodatnega protokola največjo pozornost. Predvsem se je ž njo Turčija zavarovala na rusko stran, kamor je s tem pustila odprta vrata za nadaljnje razgovore. Anglija in Francija sta se v tej previdnosti s Turčijo povsem sclidari-zirali. Nadaljnji pomen navedene omejitve pa je v prepustitvi popolne svobode Turčiji glede presoje o odpiranju in zapiranju dardanelskih morskih ožin. kar naj bi ublažilo rusko občutljivost v tem vprašanju. Turčija se bo namreč ozirala na želje Rusije re zato, da se ne bi zapletla ž njo v vojno. Ankarski pakt ustreza torej v glavnem ssena ruskim pomislekom glede Dar-
Velike posledice ankarske pogodbe
Nevtralnost Rusiie osigurana J — Stabilizacija polozaia v Sredozemlju in na Balkanu — Važne politične konference v Berlinu - Ankarski pogodbi se
pridružuie vosaško- strategicni načrt
London, 20. oktobra, br. Splošno zadoščenje nad podpisom angleško-fran-cosko-turške pogodbe dobiva izraza v celokupnem angleškem časopisju. Isto poročajo iz Francije. Listi navajajo nadalje, da smatra tudi ameriško časopisje soglasno podpis pogodbe v Ankari kot enega najbolj važnih diplomatskih uspehov Anglije in Francije, ki je morda za nadaljnji razvoj dogodkov odločilnega pomena.
V političnih krogih se osobito tolmači dodatni protokol, ki oprašča Turčijo obveze pomagati Franciji in Angliji v primeru, ako bi se morala zaradi tega zaplesti v vojno s Sovjetsko Rusijo. Zatrjuje se, da se v tem dodatnem protokolu odkriva fakt. ki ni nič manj pomemben, nego ostala pogodba. Ako bi namreč Anglija in Francija morali resno računati, da se Rusija sedaj ali pozneje pridruži Nemčiji z vojaško pomočjo, potem bi zaradi omenjenega dodatnega protokola njuna pogodba s Turčijo ne imela nobenega pravega pomena. Smatra se, da je bil dodatni protokol vnesen na podlagi izvestnih izjav, ki jih je dobil turški zunanji minister v Moskvi in ki dajejo izvestna jamstva, da do primera, ki ga navaja dodatni protokol, sploh ne bo prišlo. V tej zvezi se v Londonu opozarja tudi na izjavo državnega podtajnika But-lerja na sinočnji seji angleške zbornice, da je bila obveza Anglije napram Poljski predvidena samo za napad z nemške strani.
S posebnim poudarkom se opozarja tudi, da so v neposredni zvezi s podpisom ankarske pogodbe zastopniki vseh treh generalnih štabov v Ankari na delu, da zaključijo posvetovanja o na-
tančnem načrtu vojaško strategičnega sodelovanja Turčije z zapadnima velesilama v primeru potrebe. Pri tem gre tudi za velikopotezne dobave orožja in drugih tehničnih sredstev. Ta pogajanja vodijo, kakor znano, turški maršal Čak-mak, francoski general Weygand in angleški general Wawel. Pogajanja bodo verjetno še ta teden zaključena.
Z velikim poudarkom skušajo londonski politični krogi predstaviti an-karsko pogodbo kot odločilni nemški diplomatski neuspeh.
Po današnjih vesteh vlada v Berlinu veliko vznemirjenje. Nemški poslanik na Turškem von Papen in moskovski poslanik von Schulenburg sta klicana na poročanje. Nemčija vedno bolj sumi v iskrenost ruske politike in vršijo se posvetovanja, kakšne garancije naj zahteva, da bo Rusija trajno ostala lojalna napram Nemčiji. Do sedaj še ni dospel Stalinov odgovor na Hitlerjevo posebno pismo. S posebnim veseljem beležijo angleški listi, da je Rusija ponudila --vno sedaj Ameriki okrog 200.000 ton mangana, ki bi ga imela dati Nemčiji. Mangan je neobhodno potreben pri izdelavi jekla in ga mora Nemčija v celoti uvažati.
Z veliko pozornostjo se v Londonu beležijo tudi vesti o ministrski krizi v Bolgariji. Potrjuje se. da je ta kriza v zvezi z dosedanjo politično linijo Bolgarije, ki je predvsem računala z bodočim sodelovanjem Nemčije in Rusije na Balkanu. Smatra se tudi. da Rumuniji ne preti nobena neposredna nevarnost od ruskih revindikacij in da je v tem oziru dobil Saradzoglu izvestna zatrdila.
V Berlinu neprestano Hitlerjeva posvetovanja
Nemški poslaniki v Moskvi, Rimu in Ankari nujno pozvani v Berlin na poročanje
Berlin, 20 okt. z. Dočim je nemški tisk prekinitev rusko-turških pogajanj samo na kratko zabeležil brez vsakih komentarjev, so današnji nemški listi podpis angle-ško-francosko-turškega pakta sploh popolnoma zamolčali in ga niti z besedico ne omenjajo. Tem večjo pozornost je v berlinskih diplomatskih krogih zbudila vest, da sta bila nemudoma poklicana v Berlin nemška poslanika v Moskvi in Ankari. Iz tega sklepajo, da je ankarski pakt berlinske kroge presenetil. V zunanjem ministrstvu je vladala danes ves dan izredna živahnost. Hitler je imel ponovne posvete z Ribbentropom.
London, 20. okt. s. Po poročilih nevtralnih novinarjev iz Berlina se vodijo v Berlinu zadnje dni skoro nepretrgano posvetovanja. Pri kancelarju Hitlerju se vrste vodilni nemški državniki, generali in funkcionarji stranke. Iz tega sklepajo, da se pripravlja najbrže nova mirovna ofenziva Nemčije. Po nekih vesteh namerava staviti Nemčija separatne mirovne predloge Franciji. Splošno označujejo v Berlinu Anglijo kot edinega sovražnika Nemčije. Danski listi izražajo mnenje, da Nemci namenoma zadržujejo večjo akcijo na zapadni fronti, da puste odprto možnost za pomirjevalno diplomatsko akcijo.
London, 20. okt. s. Nemški poslanik von Papen je v razgovoru z novinarji v Stam-bulu izjavil, da ostanejo odnošaji med Nemčijo in Turčijo še nadalje dobri.
London, 20. okt. s. V tukajšnjih diplomatskih krogih izjavljajo, da so nemški diplomati še pred dvema dnevoma računali, da se jim bo posrečilo preprečiti podpis angleško-francosko-turške pogodbe.
Holandski časopisi poročajo, da je bil nemški poslanik v Moskvi von Schulenburg poklican na poročanje v Berlin. Mislijo, da zahteva nemška vlada od njega pojasnil o rusko-turških pogajanjih.
Berlin, 20. okt. s. Razen nemških poslanikov v Ankari in Moskvi je bil danes poklican na poročanje v Berlin tudi nemški poslanik v Rimu von Mackensen.
Glas iz Moskve
Berlin, 20. okt. br. (DNB) Po mnenju moskovskih političnih krogov se posledice angleško-francosko-turškega pakta še ne dajo predvideti, čeravno smatra Turčija, da je ta pogodba poginoma defenzivnega značaja, lahko po mnenju moskovskih krogov spravi Turčijo v zelo nevaren položaj.
Odmevi v Angli
Važen činitelj ravnotežja v jugovzhodni Evropi — Velik uspeh zavezniške diplomacije
London, 20. okt. z. Angleško-francosko-turški pakt presojajo v londonskih diplomatskih in parlamentarnih krogih kot važen prispevek za ohranitev miru na Sredozemskem morju in na jugovzhodu Evrope. Po londonskih informacijah 'tudi italijanski krogi v tem smislu tolmačijo pomen te pogodbe. Po sklenitvi montre-uške konference je Anglija vedno podpirala Turčijo in si prizadevala, da usmeri
danel, kar bo za nadaljnji razvoj gotovo velikega pomena. Pri tem ne smemo prezreti zlasti še okoliščine, da kaže določba dodatnega protokola isto obzirnost do Rusije tudi v pogledu morebitne izvedbe skupnih obveznosti glede Rumunije.
Na kratko bi torej lahko prikazali pomen ankarskega pakta kot novo zavarovanje turške varnosti v območju Sredozemlja in na področju turških varnostnih interesov sploh, kot zvestobo Turčije vsem dosedanjim obveznostim in kot turško obzirnost do Rusije. Položaj Turčije se je s tem znatno okrepil, kar gotovo ne bo ostalo brez vpliva tudi na razvoj v soseščini, kjer se pojavljajo s tem novi činitelji splošnega ravnovesja »L
vso politiko tako, da ne bo tvorila spodtke ne na eno ne na drugo stran. Da ni bila ta pogodba podpisana že prej. je pripisovati predvsem dejstvu, da sta tako Anglija kakor Turčija želeli, da pridobita za sodelovanje tudi Rusijo in da se tudi Rusija sprijazni z miroljubnimi cilji, ki jih zasleduje ta pogodba Anglija je vedno stremela za tem. da pridobi Turčijo za sodelovanje v mirovni fronti, vendar pa se je vedno skušala izogibati temu. kar bi Turčijo preveč obremenilo in otežkočilo njen položaj. Sedaj je že javna tajnost, da je Moskva pritiskala na Turčijo samo zaradi tega, ker je Stalin to obljubii Ribbentropu. Moskva pa je že v naprej računala s tem, da bo Turčija take ruske zahteve odklonila. Iz moskovskega komunikeja, ki poudarja, da je ostalo rusko-turško prijateljstvo kljub temu neskaljeno, sklepajo v Londonu, da smatra tudi Rusija Turčijo za važno zvezo med Londonom in Parizom na eni ter Moskvo na drugri strani. Tega mnenja so tudi vsi današnji londonski listi.
»Times« pišejo, da je pogodba diplomatsko dejanje prvega reda, ki bo odločilno za ohranitev miru v Sredozemskem morju in ki bo utrdilo stališče vseh držav na jugovzhodu Evrope pr! obrambi njihovih lastnih koristi in izgradnje dobre soseščine s sosedi. V tem pogledu je posebno važna vloga Turčije boi posrednice
med balkanskimi državami, ki bo skušala spraviti element stabilnosti v medsebojno razmerje. Glede Rusije pravijo »Times«, da je Turčija ostala lojalna tudi napram Rusiji. Saradzoglu ni niti za las odnehal od načela lojalnosti niti nasproti Moskvi, niti nasproti Londonu in Parizu. Zato je upati, da bo Turčija predlagala Rusiji ohranitev statusa quo na jugovzhodu Evrope in da bo Rusija na to pristala, ker takšen predlog ni v nasprotju z določili ankarske pogodbe. List meni, da so bila sovjetsko-turška pogajanja prekinjena zaradi Ribbentropove diplomatske ambicije.
»Daily Telegraph« pravi: Pakt med Turčijo in zavezniki pomeni srečno končanje prijateljskih razgovorov med tremi državami, obenem pa važen prispevek k ureditvi razmer v Evropi. Posebno važno je, da so določila tega pakta točna in precizna. V strateškem pogledu ima Turčija v rokah ključe do Balkana, njena lojalna politika pa zbuja zaupanje v vseh državah. Vsekakor je turška nevtralnost v primeru vojne prav tako važna kakor dejstvo. da je Turčija gospodarica morske ožine, ki drži v Črno morje. Zato je podpis te pogodbe velika diplomatska zmaga zaveznikov.
Pariz, 20. oktobra. AA. (Havas) Listi soglasno izrekajo priznanje lojalnosti Turčije, ki je podpisala trojno pogodbo, katere pomen za mir in varnost v vzhodnem Sredozemlju je naravnost ogromen. »Ere Nouvelle« pravi: Turčija je ponovno nedvoumno dokazala svojo lojalnost. S prekinitvijo rusko-turških razgovorov je nemška diplomacija doživela neuspeh in tega niti ne taji. »Excelsior« poudarja, da je trojni dogovor dragocen prispevek k moralni in materialni moči zaveznikov v Evropi. »Figaro« izreka priznanje Turčiji, ker je ostala neomajno zvesta obveznostim do Velike Britanije in Francije. An-karska pogodba je zapečatila angleško-francosko zvezo z novim elementom stalnosti in miru na Sredozemskem morju in v vzhodni Evropi. »Jour« piše: Turčija je straža ob morski ožini, ki v znatni meri jamči za varnost v vzhodnem delu Sredozemlja ,na Balkanskem polotoku in na bližnjem in srednjem vzhodu. Zato je ta pogodba za Francijo in Veliko Britanijo trikrat pomembna. »Oeuvre« pravi: Nepotrebno je ponavljati, da je turška vojska danes ena izmed prvih po hrabrosti vojakov, po odločnosti voditeljev in po vrednosti materiala. Ni bilo niti potrebno dati v pogodbo klavzulo, da se vse tri države obvežejo, da ne bodo sklenile separatnega miru, ker Francija in Velika Bri-
tanija vesta, da imata v Ankari zvesto zaveznico. »Populaire« komentira izjavo predsednika turške vlade in pravi, da se Saradzoglovo poslanstvo v Moskvi ni uspešno končalo predvsem zato, ker ruski predlogi niso bili v skladu z angleško-francosko-turškim dogovorom. »Epoque« piše: Turki, ki se nahajajo sredi svojega nacionalnega preporoda in poleta, ne bi vezali svoje usode na usodo Francije in Velike Britanije, tudi če bi jim nekatere neposredne koristi to velevale, če bi mislili, da je v sedanji vojni stvar obeh zapadnih držav kompromitirana. »Petit Pa-risien« opozarja na to, da bo Turčija ohranila prijateljstvo z Rusijo, ker je to aksiom turške zunanje politike že celih 20 let. V Londonu in Parizu popolnoma razumejo in odobravajo takšno turško stališče.
Sodba v Ameriki
New York, 20. okt. AA. (Reuter) »New-york Times« komentira podpis ankarskega pakta in pravi, da sta zapadni demokraciji dosegli pomemben uspeh. List pravi, da je to prvi dejanski diplomatski uspeh zapadnih demokracij od začetka vojne.
Ankarski pakt
bo registriran pri DN
London, 20. oktobra. AA. (Reuter) Uradni krogi izjavljajo, da bo ankarski pakt registriran pri Društvu narodov.
Zakaj ni Anglija Rusiji napovedala vojne
London, 20. oktobra, b. Na vprašanje nekega poslanca o pravem obsegu angleških obveznosti glede Poljske na osnovi znane angleško-poljske pogodbe o vzajemni pomoči z dne 25. avgusta, je državni podtaj-nik v zunanjem ministrstvu Butler pismeno odgovoril med drugim, da je Velika Britanija prevzela napram Poljski obveznost o vzajemni pomoči »samo za primer nemškega, ne pa tudi kakega drugega napada«. V tej Butlerjevi razlagi vidijo v poučenih krogih odgovor na vprašanje, ki se je v zadnjem času večkrat postavljalo, zakaj ni Velika Britanija napovedala Rusiji vojne zaradi vkorakanja njenih čet na poljsko ozemlje.
Prvi vtisi v Italiji
Italija čaka, da presodi vpliv ankarskega pakta na področju, ki jo najbolj zanima
Rim, 20 oktobra, b. Današnji listi objavljajo sicer besedilo ankarskega pakta, sklenjenega med Turčijo, Anglijo in Francijo, ter daljša poročila svojih poročevalcev, zlasti iz Londona, Pariza in Ankare, vendar se vzdržujejo slehernega komentiranja, v kolikor ga vsaj deloma ne izražajo v naslovih. Tako pišejo nekateri list: o veliki zbeganosti v turških krogih, češ da je Turčija sprejela z novim paktom prevelike obveznosti. To velja po mnenju nekaterih ankarskih poročevalcev zlasti glede 3. in 4. člena, s katerima se je Turčija zavezala, da nudi Angliji in Franciji pomoč ne le v primeru konflikta, ki bi nastal v sredozemskem bazenu, temveč tudi v primeru, da bi bili obe zapadni velesili prisiljeni izpolniti svoja jamstva Rumuniji in Grčiji. Turčija da je s tem zašla v položaj Poljske. Blagodejno pa je vplivalo na Turke, da si je Turčija izgovorila svobodne roke v primeru, da bi se Anglija in Francija zapletli v vojno z Rusijo.
Londonski in pariški poročevalci italijanskih listov pa se sprašujejo, kakšna bo ruska reakcija na ta pakt in kakšni njegovi vplivi na balkanski položaj. V nekaterih londonskih krogih mislijo, tako pišejo italijanski poročevalci, da je postal balkanski blok pod vodstvom Turčije in Rusije nemogoč ali "vsaj malo verjeten, medtem ko se bodo balkanske države vedno bolj usmerjale na Rim. V tem smislu je pisal tudi londonski list »Times«.
Na splošno se zdi. da bo Italija zavzela za sedaj stališče čakanja, da presodi morebitne posledice in vplive ankarskega pakta na področju, ki jo najbolj zanima.
London, 20. okt. s. Italijanski radio pripominja k angleško-francosko-turški pogodbi, da bo dejstvo, da ostanejo Darda-nele odprte za prehod angleških in francoskih vojnih ladij v Črno morje, za Rusijo vzrok, da ostane nevtralna v sedanji vojni v Evropi. Dokler so Dardanele za prehod angleških in francoskih vojnih ladij odprte, je namreč možen napad na Rusijo iz Črnega morja.
London, 20. okt. o. V tukajšnjih krogih ne dvomijo, da je bil ankarski pakt sklenjen v sporazumu z Italijo in da je veleposlanik Bastianini prinesel v London Mussolinijev pristanek. Italija ima namreč velik interes, da prepreči v sporazumu z Anglijo. Francijo, Turčijo ter ostalimi balkanskimi državami prodor Rusije s Črnega morja. Razen tega je tudi proti temu, da bi Rusija igrala na Balkanu dominantno vlogo bodisi sama bodisi skupaj z Nemčijo,	• _.
i
Turčija želi skleniti prijateljski pakt z Italijo
Rim, 20. okt. o. »Popolo di Roma« navaja uvodnik lista »Pariš Soir«, po katerem želi Turčija skleniti z Italijo prijateljsko pogodbo, ki bi bila izredno velikega pomena.
London, 20. okt. o.Turčija je podvzela razne varnostne ukrepe. Tako je poslala nove čete na bolgarsko in rusko mejo. Dovršena je bila tudi nova železniška proga od Ankare do ruske meje, ki je pretežno
strateškega značaja.
★
Zadovoljstvo v nevtralnih državah
Curih, 20. okt. s. »Tribune de Lausanne« piše, da pomeni angleško-francosko-turška pogodba stabilizacijo, položaja v Sredozemlju. List pravi dalje, da je v sedanji vojni v interesu vseh nevtralnih držav, da se za enkrat konflikt vsaj čim bolj lokalizira, dokler ne bo vzpostavljen zopet trajen miT. Namen nove pogodbe je očividno, da se preprečiti razširjenje konflikta na vzhodno Sredozemlje. Ker je Srednja Evropa navezana na dobavo iz tega predela, je jasno, kolikšnega pomena je nova pogodba tudi za Švico.
Bukarešta, 20. oktobra. AA. (Štefani). V rumunskih političnih krogih je naredi! podpis trojnega sporazuma v Ankari globok vtis ter govore zlasti o jamstvih, ki so bila dana Rumuniji. Listi se vzdržujejo vsakega komentarja.
Atene, 20. oktobra. A A. (Reuter). Podpis britansko-francosko-turškega pakta je naletel na najboljši sprejem v grški javnosti. Jutranji listi izražajo splošno zadovoljstvo ter objavljajo obširna poročila o podpisu pakta in njegovi vsebini.
Sestanek rumunskega poslanika s Saradzoglosn
Carigrad, 2L okt. br. Turški zunanji minister Saradzoglu se je danes vrnil v Turčijo. Pripeljal se je v Carigrad z ruskim rušilcem. Popoldne se je mudil v Carigradu, kjer je imel daljši razgovor z romunskim poslanikom v Ankari Soico, nakar je Saradzoglu nadaljeval pot v Ankaro, Soica pa v Bukarešto, da obvesti rumunsko vlado o informacijah, ki jih je doMl od turškega zunanjega ministra v S l^egorfmi gogajaoji v Mjoekvi,
Vladna kriza v Sofiji
Mučen vtis ankarske pogodbe v Bolgariji
Sofija, 20. okt. p. Kriza vlade dr. Kjo-seivanova še ni rešena. Kralj Boris je imel danes konzultacije na najširši podlagi Konzultacije se bodo jutri nadaljevale ter je verjetno, da bo kralj šele jutri določil mandatarja, ki mu bo poveri] sestavo nove vlade. Doslej še ni znano, kdo bo novi mandatar, najbolj verjetno pa je, da bo novo vlado sestavil zopet dr. Kjoseivanov.
Pariz, 20. okt. s. Po zanesljivih informacijah iz Sofije niso krize bolgarske vlade povzročili samo notranjepolitični momenti, temveč tudi važni zunanji dogodki. Da ima kriza globlji pomen, kaže dejstvo, da namerava pred sestavo nove vlade kralj Boris konzultirati tudi vse bivše predsednike vlade in vse bivše zunanje ministre.
Sofija, 20. okt. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Kralj Boris je nadaljeval s svojimi posveti in je sprejel danes v av-dienci bivša predsednika vlade Kimona Georgijeva in Toševa. nato pa bivšega zunanjega ministra Burova,
Budimpešta, 20. okt. o. »Magyar Nem-zet« poroča, da je ankarski sporazum
spremenil položaj na Balkanu in da je povzročil tudi ostavko bolgarske vlade dr. Kjoeeivanova, ki je računala na podporo Moskve pn svojih zahtevah. Zato je ankarski pakt, po katerem je dolžna Turčija stopiti v akcijo, če bi morali Anglija in Francija izpolniti svoja jamstva Rumuniji ji Grčiji, napravil v Bolgariji težak vtis. V balkanskih državah vlada zadovoljstvo zaradi neuspeha rusko-turških pogajanj v Moskvi in so vsi prepričani, da je stališče Turčije močno ojačilo blok nevtralnih balkansk.h držav. Kljub vsemu je neuspeh Nemčije večji kakor neuspeh Rusije, ker je Nemčija pritiskala na vlado v Moskvi, naj vpliva na Turčijo. Kljub nemškemu pritisku in neuspehu rusko-turških pogajanj pa bo ostala Moskva še nadalje v najboljših odnošajih z Ankaro.
New York, 20. okt. s. Ameriški novinarji v Sofiji napovedujejo, da bo nova bolgarska vlada usmerila svojo zunanjo politiko bolj k Rusiji in ne več k Nemčiji, kakor je to storila dosedanja vlada.
Priltoinji teden
čilen za Finsko
Danes odpotuje finska delegacija zopet v Moskvo, da nadaljuje pogajanja z Rusijo
Stockholm, 20. okt. z. Finska delegacija za pogajanja z Rusijo bo jutri pod vodstvom poslanika Paasikivia odpotovala v Moskvo. Pogajanja se bodo nadaljevala najkasneje v ponedeljek. Kakor zatrjujejo v finskih krogih, bo Finska sledila zgledu Turčije in odklonila vse zahteve Rusije, ki niso v skladu z neodvisnostjo in nevtralnostjo Finske. Pri tem naglašajo, da bo prihodnji teden odločilnega pomena za bodoče odnošaje med Finsko in Rusijo.
Seja vlade
New York, 20. okt. s. Finska vlada je imela danes takoj po vrnitvi zunanjega ministra Erkka sejo. Mislijo, da je bil na seji sestavljen odgovor na ruske predloge Finski.
Več sto komunistov aretiranih
Helsinki, 20. oktobra, br. V vsej Finski je bilo aretiranih več sto komunistov zaradi subverzivne propagande, zlasti v vojski.
Oslo, 20. okt. s. Današnji »Morgenbladet« komentira sklepe stockholmske konference in pravi, da sedaj čas še ni zrel za skupno mirovno posredovanje nordijskih držav. Posredovanje, ki ne bi rodilo uspeha, bi bilo slabše, kakor sploh nobeno posredovanje.
Stockholm, 20. okt. AA. (DNB). Švedski tisk poudarja pomembnost sporočila, ki je bilo objavljeno po zaključku konference nordijskih držav. Ves tisk enodušno odo-
brava stališče, ki so ga vladarji štirih nordijskih držav zavzeli o vprašanjih nevtralnosti in miru.
Kodanj, 20. oktobra. A A. (DNB). Politični krogi poudarjajo, da je stockholmska konferenca morda razočarala gotove elemente, ki so pričakovali radikalne sklepe, vendar pa je ta dokument prav zaradi tega posebno važen in pomemben, ker z mirnimi besedami poudarja trdno odločnost štirih držav, da ohranijo nevtralnost in mir. Nihče ne sme pozabiti, da so nordijske države stale pred največjo preizkušnjo v svoji novejši zgodovini. Državni poglavarji in državniki štirih nordijskih d>žav so podali svetu dokaz -velike državniške modrosti. Nekaterih vprašanj se niso dotaknili iz razloga, ker vodijo sedaj posamezne države nordijskega bloka važna pogaiarija s posameznimi vojujočimi se državami. Glavna skrb nordijskih držav je ta, da ne bodo vpletene v vojno.
Trgovinski dogovor med Rusijo in Letonsko
Riga, 20. oktobra. AA. (Havas) Letonska delegacija se je snoči vrnila iz Moskve. Njen predsednik je izjavil poročevalcem listov, da je Letonski zdaj zagotovljen dovoz velikih količin ruskih surovin, mi sami pa smo dosegli, da bo tudi Rusija kupovala naše blago, tako da bomo dosegli normalno višino kmetijske in industrijske produkcije.
Rusi zasedajo Estonsko
Talin, 20. okt. br. Vkorakanje ruske vojske na Estonsko se je danes nadaljevalo. Vojaštvo je prebilo noč v zasilnih taboriščih ob cestah. Računati je s tem da se bo v dveh ali treh dneh že etabliralo na področjih, ki so mu bila določena po estonsko-ruski pogodbi.
enziva
na zapadu ustavljena
Na zapadni fronti je zopet zavladal mir in deževje preprečuje vsake operacije
Pariz, 20. okt. br Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 93. vojno poročilo.
Noč je potekla mirno. Vreme je bilo močno deževno. Kljub temu je bilo na raznih mestih fronte na obeh straneh živahno delovanje izvidniških oddelkov.
Berlin, 21. okt. br Vrhovno poveljstvo nemše vojske je davi objavilo naslenje vojno poročilo:
Na zapadu je nastal po bojih v obmejnem področju jugovzhodno od Saarbriickna spet mir. Razen krajevnega delovanja topništva in izvidniških oddelkov na vsej fronti ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Zakaj Nemci ne nadaljujejo ofenzive
Beograd, 20. okt. p. Nocojšnji tukajšnji dnevnik »Telegraf« jjoroča s francoske fronte, da so Nemci nenadoma ustavili svojo ofenzivo, kar je v zvezi z dogodki političnega značaja, ki so nastali z izpre-membo zadržanja Turčije. Nemška ofenziva se je pričela v času, ko so bila pogajanja v Moskvi na najboljši poti k ugodni rešitvi. V Nemčiji so verovali, da bodo mogli glede na ugodni položaj dobiti od Rusije kako vojno pomoč; ko pa je ruska vlada uvidela, aa turški zunanji minister Saradzoglu noče pristati na njene zahteve, je izjavila, da Nemčiji ne more dati vojne pomoči. Po podpisu pogodbe med Turčijo, Francijo in Anglijo je sedaj nemška vlada prišla do zaključka, da je treba ustaviti in odgoditi vsako nadaljnjo ofenzivo.
Iz Berlina poročajo nadalje, da pričakujejo tamkaj daljnosežno reakcijo v Berlinu, Moskvi in Rimu na zaključitev zavezniške pogodbe med Turčijo, Francijo in Anglijo.
Položaj na zapadnem bojišču
London, 20. okt. AA. (Havas). Urednik »Timesa« za vojaška vprašanja se bavi s položajem na zapadnem bojišču in pravi, da je sovražnik izbral za svoj glavni napad dolino Saare, m sicer zaradi tega, ker je ta del bojišča v najmanjši meri pokrit z gozdom. Operacije v bližini luksemburške meje so imele za cilj, da krijejo napredovanje v saarski pokrajini in ustvarijo postojanke za opazovanje. Kakor se zdi, so majsimi francoski zaščitni oddelki in topništvo povzročili Nemcem težke izgube, medtem ko so francoske izgube minimal-
ne. To je bil izredno uspešen manever francoskega poveljstva. V kolikor bi Nemci začeli z resnejšo ofenzivo, potem bi morali izvesti to ofenzivo na liniji, ki bi bila vse bolj pomaknjena naprej, zaradi česar bi bili prisiljeni premakniti tudi svoja mu-nicijska skladišča. Toda velika operacija take vrste je sedaj manj verjetna, kakor prej, ker je teren zaradi močnega dežja neugoden.
Trije letalski alarmi na škotskem
London, 20. okt. s Danes dopoldne so bili v južni in vzhodni Škotski trije letalski alarmi, med drugim tudi v Edinburghu in nad Firth of Forthom. Sovražnih letal ni bilo opaziti, pač pa v veliki višini številna angleška lovska letala Štirikrat so stopile v akcijo protiletalske baterije Prvi alarm je trajal pol ure. 10 minut pozneje je sledil drugi in čez nekaj časa tretji.
London, 20. okt s. Letalsko tn notranje ministrstvo sta izdala o današnjem letal-
skem alarmu na Škotskem skupen komu- j nike, ld pravi, da se je danes dopoldne pojavilo več neznanih letal, najbrže nemških, ki so poskusila izvesti izvidniške polete nad Firth of Forthom in okolico. Letala so izginila, preden je prišlo do borbe z angleškimi lovskimi letali. Ta so se dvignila takoj, ko so bila tuja letala opažena V Edinburghu in Dundeeju je bil dan alarm nekaj minut po 11. Okoli 12 je bilo J dano znamenje, da je nevarnost minila. Izvršen ni bil noben napad in nikjer niso bile vržene bombe. Nekaj po 12. je bil dan j drugi alarm. Končni znak, da je nevarnost minila, pa je bil dan ob 13.30. Tuja letala so bila opažena v smeri od Edinburgha J proti Dundeeju, kakor tudi nad Rosythom.
Angleški kralj in kraljica nadzirata balonsko omrežje
London, 20. oktobra. AA (Reuter) Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta izvršila danes inšpekcijo enot londonske balonske obrambne mreže. Inšpekcija je trajala dve uri.
Nemški vojni balon
zaneslo v Anglijo
London, 20. okt AA (Reuter) Letalsko ministrstvo je izda'j poročilo, po katerem je v nekem kraju v Aberdeenshiru padel na zemljo neki nemški balon. Na balon je bila privezana dolga žica in ko so jo priključili na električni kabel, se je balon vnel in zgorel. Policija je našla na balonu napis v nemščini- Pazi! Nevarnost! Smrt'
Manifestacije za Francijo v bruseljskem gledališču
Bruselj, 20. oktobra. AA. (Havas). Ob koncu druge uradne predstave, ki so jo v tukajšnjem gledališču »Pare« priredili člani »Francoske komedije«, so vsi gledalci vstali in stoje vzklikali Franciji ter peli marseljezo. Predstave se je udeležilo več ministrov in članov diplomatskega zbora.
Kraljica Viljemina v vojaških taboriščih
Aamsterdam, 20. okt. br. Kraljica Vilje mina je danes odpotovala v obmejne kraje kjer bo inspicirala posamezna vojaška taborišča.	* ★
Ratifikacija pakta med Rusijo ln Nemčijo
Berlin, 20. oktobra. AA. (DNB). O priliki ratifikacije nemško-ruskega pakta piše »Berlmer Borsen Zeitung«, da nemško-ruski sporazum odslej varuje mir v vzhod-no-evropskem prostoru. Nemčija in Rusija ne odstopata od svojih svojstvenih načel ter bosta spoštovali druga drugo. Nemčija in Rusija sta se združili na osnov, jasnih zgodovinskih naukov in geopolitičnih dejstev. Njuna volja obnoviti mir in red v prostoru, ki je bil nevarno desorga-niziran zaradi versajske pogodbe, je isto-tako močna, kakor njun sklep vložiti svoj veto proti vsakemu poskusu vmešavanja tretjih sil. Dve največji in številčno najmočnejši velesili kontinenta sta se tesno zbližali. Da je bil ta korak k zbližanju storjen ravno v trenutku, ko sta zapadni demokraciji poskušali speljati Nemčijo in Rusijo v medsebojno borbo, dokazuje naravno potrebo njune zveze.
Nova italijanska vojna ladja
Milan, 20. oktobra. AA. Itaiijanska linij ska ladja »Impera«, katere gradnja se je začela v ladjedelnici pri Genovi maja lanskega leta, bo spuščena v morje 24. oktobra.
Rumunija slej ko prej za politiko miru
Bukarešta, 20. oktobra. AA. (Štefani) 1 Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala dobri dve uri in pol. Po seji so izdali naslednje sporočilo: Zunanji minister Gafencu je podal krajši ekspoze o mednarodnem položaju in rekel da se ni nič zgodilo, kar bi moglo omajati politiko miru in varnosti, ki jo vodi Rumunija. Ta pasus spravljajo v zvezo z glasovi, češ da je Molotov v razgovorih s Saradzolgom omenil rusko zahtevo glede rusko-rumua-ske mejne korekture.
Vprašanje naselitve
Židov v Abesiniji
Pariz, 20. okt. br. Havas poroča iz Ri-j ma,- da proučuje italijanska vlada načrt.
po katerem naj bi se 30.000 židovskih po-j ljedelcev iz Nemčije, Avstrije in Ceško-1 slovaške naselilo ob Tanskem jezeru v Abesiniji. V tej koloniji naj bi se osno vala velika industrija ribjih konzerv, ki bi jih izvažali predvsem v Libijo. Po informacijah francoskih listov je neki ameriški finančni trust pripravljen dati v tr svrho na razpolago 50 milijonov dolarje1
Nov ruski poslanik v Rigi
Moskva, 20. okt. br. Za novega ruskeg. poslanika v Rigi je imenovan dosedanji poslaniški svetnik Pozdnjakov.
Nepotrjene vesti o večjem
v prelivu
Kodanj, 21. okt. br. Današnji listi poročajo, da je bilo včeraj popoldne pn rtiču Skagenu na skrajnem severu Jutiandije zopet slišati grmenje topov in silne detonacije z morske strani. Z obale je bilo opazita tudi vojne ladje, ki jih pa ni bilo mogoče natančneje spoznati. Očitno se je tam razvijala večja pomorska bitka, ker je streljanje trajalo pozno v noč in je bilo ves čas zelo intenzivno.
Kodanj, 20. okt. o. O pomorski bitki v bližini Danske se je zvedelo, da je pn poizkusu prodora angleških vojnih ladij na Baltik prišlo do boja z nemškimi vojnimi ladjami. Angleške vojne ladje so imele nalog, da prekinejo trgovske zveze med Švedsko in Nemčijo, ki so zelo močne zaradi stalnih transportov švedske rude v nemške tovarne. Po drugi verziji je šlo baje za prodor angleških ladij, ki so bile namenjene za pomoč Finski. Angleške vojne ladje so imele baje nalog, da omogočijo angleškim podmornicam prihod v finska pomorska oporišča, od koder bi lahko onemogočale nemški promet na Baltiku.
sp&pa£u ©fe sftsčii Skagenu Skageraku
I London, 20 okt. s. Sedaj je bilo nedvom-1 no ugotovljeno, da je noivcški pamik »Lo-rens Haasen«, ki je bil pred nekaj dnevi potopljen v Atlantiku, postal žrtev napada podmornice.
London, 20. okt. s. Na potopljeni angleški ladji »Yorkshire« je bilo 278 potnikov in mornarjev. Od tega jih je ameriška ladja »Independence Hali« rešila 223.
Washington, 20. okt. AA. (Havas). Sporočila nemške vlade, da bo Nemčija brez obvestila potopila vse ladje nevtralnih držav, ki bi jih spremljale vojne ladje za veznikov, v Washingtonu še niso dobi1 . Ameriški krogi podčrtavajo, da bi takšen nemški nastop doživel splošno obsodbo v Zedinjenih državah v imenu moralnih načel in mednarodnega prava, dejansko bi pa ostal brez praktičnega pomena za Ze-dinjene države. Listi pišejo, da Pittmanov načrt nevtralnostnega zakona prepoveduje ameriškim ladjam plovbo v pristanišča vojujočih se strank in da je tako zmanj-i šana nevarnost pred torpediranjem.
Naša poročila po polnoči
Nova diplomatska
akcija Nemčije?
Švicarski listi poročajo, da bo Nemčija skušala skleniti mir s Francijo, da bi mogla tem bolj odločno obračunati
z Anglijo
Berlin, 20. okt. z. »Basler Nachrichten« poročajo, da je v berlinskih nevtralnih krogih zbudilo zadnje obsežno nemško vojno poročilo z zapadne fronte veliko pozornost, ker je to prvi nemški pregled dogodkov na zapadni fronti. V tem poročilu pa so nekatere značilnosti, ki so izzvale zelo živahne komentarje v vojaških in diplomatskih krogih. Tako ugotavljajo, da je to najbolj čudna vojna vseh časov. Poročilo navaja med drugim, da so nemške čete na nekaterih mestih sploh popolnoma izgubile stik s sovražnikom in da nemške prednje straže nikjer niso prekoračile francoske meje. Iz vsega se da posneti, kakor da hočejo berlinski krogi docela za-molčati, da vodi Nemčija vojno tudi proti Franciji, dočim se na drugi strani ob vsaki priliki poudarja, da bo Nemčja v vojni proti Angliji uporabila vsa razpoložljiva sredstva. Berlinski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« pa opozarja na to, da je to poročilo redigiral sam kancelar Hitler in da je zaradi tega zbudilo vtis nekakega Hitlerjevega poziva Franciji, naj prekine vojno proti Nemčiji. Domnevajo celo, da so nemške čete dobile strog nalog, da ne smejo prekoračiti francoske meje. To naj bi bila nekaka šahovska poteza Berlina, Id naj bi o!ajš»'a novo diplomatsko akcijo, ki se pripravlja in ld stremi za tem, da bi Nemčija sklenila premirje s Francijo, da bi mogla tem odločneje obračunati z Anglijo.
Curih, 20. okt. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča: Četudi je nemška ofenziva na zapadu v zastoju, so v Parizu in Londonu prepričani, da se bo v najkrajšem času nadaljevala, ker je doba mirovnih ponudb definitivno zaključena. V Parizu nimajo vtisa, da bi stockholmska konfe-reci nudila le najmanjšo oporo za kako nemško mirovno ofenzivo. Pri vsej svoji miroljubnosti so skandinavske države odklonile vsako podporo Hitlerjevim predlogom, ker nočejo prevzeti niti najmanjše akcije, ki bi se mogla tolmačiti "ako, kakor da podpirajo Nemčijo in Rusijo. »Fi-garo« naglaša, da so nordijske države prišle do prepričanja, da je njihova odvisnost mogoča le, če zmagajo načela, za katera se borita obe zapadni velesili. »Ere Nouvele« piše, da sicer še obstojajo nevtralne države, da pa ni več v vsej Evropi nobenega nevtralnega naroda.
Nemški demanti
Berlin, 20. okt. br. Uradno so bile nocoj demantirane vesti, v katerih so inozemski listi včerajšnje nemško poročilo tolmačili v tem smislu, kakor da pripravlja Nemčija novo mirovno ofenzivo, ter da
bo poskušala s Francijo skleniti separatni mir. Komunike naglaša, da sta Anglija in Francija odklonili nemške predloge in tako vrgli Nemčiji rokavico, ki jo je ta sprejela.
★
94* francosko
vojno poročilo
Pariz, 20. okt. s. Večerni 94. francoski vojni komunike pravi:
Izvidniška aktivnost med Mozelo in Saaro. Zajeli smo nekaj ujetnikov. Krajevne topniške borbe. Vzhodno od Saare v glavnem mirno.
Pariz, 20. okt. br. Francoski uradni krogi danes izjavljajo, da je francosko vrhovno poveljstvo Nemce pričetkom tega tedna prav za prav prevarilo. Francoski prednji oddelki so bili s svojih opazovalnih m začasnih postojank umaknjeni že 3. oktobra. Nemci so rabili 8 do 10 dni, da so spoznali, da so postojanke pred njimi v pretežni večini prazne. Le ponekod so še ostali le majhni oddelki francoske vojske na teh opazovalnih postojankah ter so od časa do časa malo streljali proti Nemcem, ali pa se podajali na izvidniške pohode proti nemškim linijam. Nemci so se pričetkom tega tedna pripravili na napad v velikem obsegu. Angažirali so za oba znana napada ob Mozeli in vzhodno od Saare kar oddelke osmih divizij.
Francoske čete so sedaj na svojih dobro utrjenih postojankah varne pred nemškimi iznenadenji. Te postojanke so še daleč pred Maginotovo linijo. Kakor poroča »Petit Parisien«, se pripravljajo N nci na nove sunke. V zaledju svoje fronte kopičijo vejne potrebščine. Koncentriranih Je tam tudi več armijskih zborov. A tudi Francozi ne drže križem rok in za nabitimi topovi čakajo na vsako operacijsko potezo.
Tretji seznam nemških ujetnikov v Angliji
London, 20. okt. br. Nocoj je angleško informacijsko ministrstvo objavilo tretji seznam nemških ujetnikov v Angliji, ki prav tako pripadajo bivšim posadkam potopljenih nemških podmornic. Danes je bilo objavljenih 11 imen. Med ujetniki je tudi korvetni poročnik Grotzke.
Izpuščeni nemški letalci
Kodanj, 20. okt. AA. (DNB) Danska oblastva so dovolila 4 nemškim letalcem, ki jih je v Severnem morju rešila neka danska ladja, da se vrnejo v Nemčijo. Vzroka za internacijo ni, ker so letalci pristali ▼ mednarodnih vodah.
Turki: Ankarski pakt
veliko delo miru
Ankara, 20. okt. AA. Turški tisk prinaša prve komentarje in prve vtise, ki jih je napravil podpis ankarskega pakta, ki utrjuje mir in varnost v Sredozemlju. Soglasno poudarjajo, da ta pakt ni naperjen proti nobeni državi, temveč služi izključno medsebojni pomoči v primeru morebitnega napada. »Veliko delo miru in varnosti« je naslov uvodnika poluradnega s>Ulu-sa«, ki nato analizjra določbe podpisanega sporazuma ter pravi:
Podpis tega akta varnosti ne bodo sprejele z globokim veseljem samo vse tri države podpisnice, temveč tudi ves bližnji vzhod, Balkan in sploh ves svet, ki ljubi mir. Kajti duh, ki je preveval pripravo tega sporazuma kakor tudi deklaracije iz maja meseca, ki je služila kot osnova, je negacija vsake misli o napadu ter mora služiti izključno miru in varnosti. Protokol H., ki jasno določa turške obveznosti, ne bo spravil Turčije v oboroženi spopad z Rusijo. Turčija je ostala s tem zvesta tako svojim prijateljem, kakor miru. Vsi oni, ki želijo samo ohranitev varnosti in miru, ne bodo niti sekunde oklevali pripisati temu aktu varnosti odgovarjajoče /rednosti in zaslug. Rok 15 let zadostuje kot dokaz, da ne gre za začasne ukrepe, temveč za garancijo reda in miru za dolgo iobo.
Na koncu svojega članka pravi polurad-ni »Ulus«: Prijateljstvo in medsebojno zaupanje, ki veže Turčijo, Francijo in Anglijo, je sedaj utrjeno z zavezniškim sporazumom, na osnovi katerega bo postalo tako rekoč večno. Ta akt je bil podpisan za. dobrobit vseh treh narodov in vsega človeštva. Zgodovina bo vedno slavila one, ki so sodelovali pri ustvaritvi tega velikega dela.
List »Tan« pravi: To je akt, ki utrjuje •nir. Nimamo nobenih teritorialnih zahtev ter niti najmanjše želje, da bi se vojsko-ali. Namen sporazuma je torej edino v tem, da zavladata v mednarodnih odnoša-iih mir in zakonitost. List »Ikdam« pravi: Ta pogodba predstavlja močno garancijo, ;la se sovražnosti ne bodo mogle razširiti na Balkan in bližnji vzhod. Pogodba nima nobenih napadalnih namenov, razen ako bi druga stran tvegala kak napadalni akt. List »Džumhurijet« pravi: Pogodba utrjuje mir na Balkanu in v Sredozemlju. Turčija je srečna, da je s tem dejanjem napravila uslugo miru v času velikih pretresov.
Carigrad, 20. okt. p. S pogodbo, ki je oila sklenjena v Ankari, je Turčija povezala svojo usodo z usodo Anglije in Francije. Pogodba je napravila globok vtis med turškim narodom. Turčija želi ohraniti varnost na Črnem morju, na Balkanu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Daladier predsedniku turške vlade
Ankara, 20. okt. br. O priliki podpisa lurško-francosko-angleške pogodbe o vzajemni pomoči je francoski ministrski pred-
sednik Daladier poslal turškemu ministrskemu predsedniku Sajdamu brzojavno poslanico, v kateri izraža o obveznosti med obema državama in trdni solidarnosti svoje veliko zadoščenje, da je prišlo do tega pomembnega dogodka. Posebno zadovoljstvo je izrazil spričo dejstva, da je ponovno prišla do izraza neomajna solidarnost Turčije in Francije. Zato pošilja junaškemu turškemu narodu bratski pozdrav vseh Francozov.
Balkan in ankarski pakt
Bim, 20. okt. z. »Popolo di Roma« objavlja daljša poročila iz Beograda m Bukarešte, pri čemer poudarja ogromen pomen ankarske pogodbe za ves Balkan. List ugotavlja, da odobravajo stališče Turčije vsi oficielni listi v Beogradu in Bukarešti ter v tem pogledu popolnoma soglašajo s pisanjem turškega tiska. Rumunija je danes poslala v Ankaro posebno delegacijo, ki se bo pogajala s Turčijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe, domnevajo pa, da gre pri tem tudi za politična posvetovanja.
★
Težave pri rusko-nemških trgovinskih pogajanjih
London, 20. okt. o. Angleški listi poročajo iz Kodanja in Helsinkov, da so se pojavile težave pri nemško-ruskih trgovskih pogajanjih, zaradi česar je bil odgo-den podpis pogodbe, ki so ga že pričakovan. Trdijo, da ruski delegati niso pripravi jem pristati na dobavo surovin, ki jih zahteva Nemčija, preden ne bodo imeli prilike prepričati se o kakovosti nemških strojev. Rusija se tudi brani izvršiti svoje dobave, dokler ne bi dobila zadostnega jamstva, v kakšni obliki in v katerem roku bodo plačane.
Italijanske simpatije za Fince
Milan, 20. okt. z. Kakor že prej pri opisovanju dogodkov v Baltiku, tako sedaj tudi dopisniki italijanskih listov v Helsinkih v svojih razpravah o odnošajih med Finsko in Rusijo ne prikrivajo svojih simpatij za Finsko. Vsi podčrtavajo odklonilno stališče Italije proti komunizmu in opozarjajo na čudno razmerje med narodnim socializmom in komunizmom, ki prihaja vedno bolj očitno do izraza. Po sodbi italijanskih listov imajo od tega zavezništva koristi izključno le komunisti.
Zakon proti špekulaciji v Angliji
London, 20. oktobra. AA. Spodnja zbornica je v drugem čitanju sprejela zakonski predlog o ureditvi cen in o ukrepih proti špekulaciji.
Vremenska napoved
Zemunska: Nekoliko hladneje in pretežno oblačilo, ponekod dež,