MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlitvo In uprav«: Maribor, Ooapoaka ul. II/ Tatoto« nradnHKva M40, uprava 9485 izhaja raza« nadalja la praznikov vaak dan ob M. uri / Valja aurim prajaraan v upravi aO po poiU 10 Din, doatavijan na dom 19 Din / Oglaal po aanlku / Oalaaa _ _ aprojsma tudi oglasni oddalak »Jutra- v Ljubljani t Paitnl tokovni rabim to. 1MM 7^ JTTJTRA 99 Zabloda gospoda Mussolinija dopisnik pariškega »mati na« o SPORU z ITALIJO. Afera radi trogirskih benečanskih le-'ov je vzbudila po vsem svetu nenavad-|10; veliko zanimanja. 0 dogodkih, ki so rjh z njimi v zvezi, zlasti pa o govoru Mussolinija v rimskem in odgovora zu-haiiiega ministra Jevtiča v našem sena-tll> so obširno poročali in še vedno po-'°ea0o vsi vodilni evropski listi. Poseb-^ P-riški tisk piše o predmetu obsežne ‘danke in razprave. Veliki dnevnik »Ma-1’n« ie poslal v Jugoslavijo celo svojega posebnega poročevalca g. H e n r y j a ae Coraba, ki je po dokončani konferenci mole antante v Beogradu posetil Dalmacijo, Zagreb itd. ter stopil v stik 1 voditelji neparlamentarne opozicije, zla-sd hrvaške, da izve za njihovo mnenje Vede presoje postopanja Italije, v prvi '■rsti pa komplimenta Hrvatom, o katerem smo v »Več e miku« že obširno razpravljali. O tem razpravlja g. Henry Corab v številki »Le M a t i n a« od t. m. ped naslovom »Zabloda g. Mussolinija« iu podnaslovom: »Manevri Ita-»ie proti Jugoslaviji so dali docela nasprotne rezultate od onega, kar je pričakovala, Ti manevri so okrepili vezi •ned Rrvatsko in Srbijo«. Iz njegovih izvajanj, ki niso važna sa-01 o za svet, temveč prav tako tudi za Pas, posnemamo nekatere odstavke, ki Pričajo o razpoloženju, ki je nastalo po kampanji fašizma proti nam in naši dr-Žavi; Opisujoč toplino medsebojnih od-Pošajtv, ki so nastali za letošnji Božič v Zagrebu, pravi g. de Corab: »Koncem ^tpšnjega leta so se dogodile stvari, ki Povzročajo, da Čutijo ljudje kakor nikdar Po osvobojenju potrebo, da stisnejo roko Prvemu, ki ga srečajo in da povedo vsem, da so složni. To povzroča ona r-nana presija ali pretnja, ali vznemirjajoči manever Italije, ki se občuti v višjih in nižjih družabnih slojih ter na levo L na desno v političnih strankah. Imel Sf-m včeraj daljši razgovor z g. Perovičem, banom zagrebškim. Po tem razgovoru sem bil pooblaščen objaviti slepce njegove besede: »Tudi hrvaška opozicija je sGglasno nasprotna italijanskim kameram ter obsoja brez rezerve njihove tendence, da se vmešajo v notranje *§de?/e Jugoslavije«, Nagajajoč nadaljnje razgovore z raz filmi osebnostmi, pravi dalje g. de Co-*ab: »Prišel sem docela do prepričanja, da se je g. Mussolini zmotil, ali da botn Pravičnejši in to&iejši, da je bil prevaran. V zmoto ga je zavedel njegov intimni svetovalec, ki mu je zaupal, to je ^nator Cipico. Ciplco je po rodu iz ^adra, iz tistega italijanskega utrjenega Jesta, ki je neke vrste Gibraltarja na aahnatinski obali. V Rimu fungtra kot ®ksoert za jugoslovanske zadeve. Nje- gova teza je znana in se more grosso modo definirati tako-le: »Hrvati bodo dobili od eventuelnega spopada možnost prekiniti vse vezi s Srbi in pristati na italijansko protekcijo«. če sledimo temu načelu, moremo kmalu priti do grandioznega razvoja: združenje z Madžarsko, revizija madžarsko-romunske meje in druge »rekonstrukcionistične« faze. Najprej je pa potrebno preizkusiti prvo tipko, da se vidi, kako bi reagirala na te tendence* Tokrat je bilo drugače kakor se je pričakovalo. Cipicu se vsa ta leta ni posrečilo pridobiti za svojo akcijo nobenega hrvatskili voditeljev. Še Pavelič ni ustregel vsem upom, dasi je sorodnik dr. Buda k a, ekstremista, hrvaške opozicije. Dr. Budak Je odklonil z njim z ogorčenjem vsako zvezo. In nesrečni dr. Pavelič se je moral naposled umakniti v Pesaro pri Anconi. Ko ni uspela indirektna akcija, se je poskušalo z direktno. Inscenacija je bila poverjena S e r-v a z z i j u (Italijanu), Perčecu (Hrvatu) in V račku (Cehu). Nastanili so se na Reki in pošiljali v Jugoslavijo orožje in peklenske stroje. Ta akcija se je pa popolnoma ponesrečila in rodila za Italijo slabe posledice, kakor jih je tudi sedanji nastop radi trogirskih benečanskih levov. Dasi ne vidijo šefi hrvaške opozicije v teh namerah nobene resne nevarnosti za državo, mislijo vendar, da ie treba dati vladi v zunanji politiki neke vrste moratorij. To je prav tako mnenje dr. B u d a k a kakor tudi dr. M a-č k a in dr. T r u m b j č a. Njihovi pristaši so odgovorili g. de Corabu skoraj vsi enako: »V najboljšem primeru bi postala Hrvatska pod Italijo druga Albanija!« G. de Corab govori dalje o usodi 600.000 Slovencev in Hrvatov v Italiji in pravi, da je to poglavje, o katerem je treba posebej pisati. Nadalje omenja odgovor g. Baričeviča, voditelja demokratov, ki je dejal, da v tem vprašanju ne more biti dvonm. Pred nevarnostjo so vsi Jugoslovani ednaki, vsi so rirr.T "eni braniti svojo državo brez ozira na režim. Ukvarjajoč se naposled z Dalmacijo, omenja g. de Corab tudi pisanje italijanskega lista »M ar za c c o«, ki pravi, da četudi so razbiti benečanski levi. ostaneta kot dokaz italijanstva Dalmacije še vedno — klima in vegetacija! Bivši primorski poslanec v Rimu dr. S t a n g e r mu je k temu pripomnil: »Kaj naj storimo? V veliki gorečnosti bi mogli poruti in posekati še pahne po Dalmaciji, solnca pa ne moremo zaustaviti. Odkar je postalo italijansko, se mu brez bola ne bo mogla odvzeti njegova funkcija«. . Nemčija za teritorialno revizijo TRETJA ETAPA NEMŠKE BORBE PROTI MIROVNIM POGODBAM BO ZAHTEVA PO ODSTRANITVI POLJSKEGA KORIDORJA. PARIZ, 28. decembra. Berlinski dopisnik »Tempsa« poroča iz parla- mentarnih krogov, ki stoje blizu ge iteralu von Schleicherju, da bo Nemčija v najkrajšem času zaoočela akcijo za revizijo teritorijalnih odredb versajske mirovne pogodbe. V poro- čilu se zatrjuje, da smatra general von Schleicher. da je vprašanje poljskega koridorja že zrelo za mednarodno razpravo. Nemška državna vlada namerava servirati svoje zahteve kot iznenadenje na ženevski razorožitve-ni konferencL Težnje Italije po kolonijah POLEMIKA MED FRANCOSKIMI IN ITALIJANSKIMI LISTI. — ITALIJA NOČE POVEDATI, KAJ BI RADA. RIM, 29. decembra. Po izjavah Mus-(Mm »h bilo treba odvzeti. Mislil Je prt sodnija in Grandija, dokler je še bil zunanji minister, predstavljajo kolonialne kompenzacije, ki jih Italija zahteva brez uspeha že od prevrata dalje, za Italijo življenjsko vprašanje. V zadnjih letih se Je mnogo govorilo o italijanskih kolonial-nih revindikacijah. Govorilo se Je, da bo Društvo narodov izvedlo novo razdelitev kolonialnih mandatov in bi tako Italija dobila svoje mandatarsko področje, trdilo pa se Je celo tudi, da bo storila Italija obenem z Nemčijo zadevne korake pri Društvu narodov. Italijanski tisk ie stalno naglašal potrebo, da se Italiji omogoči kolonialna ekspanzija, nikoli pa ni preciziral aspiracij na določena kolonialna ali mandatar-na področja. Zahteval je novo razmejitev v južni Trlpolitaniji. kjer bi Italija pomaknila Svoje meje daleč na jug. Govoril Je dalje, da neke države ne zmorejo dostojne uprave svojih kolonij In bi tem na Portugalsko Nedavno Je »Temps« trdil, da razvija Italija svojo ekspanzijo preko vzhodnega bazena Sredozemskega morja proti svojemu cilju: Abesinlji in deloma tudi Anatoliji. »Quotidien« pa smatra, da diši Italiji tudi afriška republika Liberija. Na to pisanje ostro reagira »Giornale d’Ita-Ha« in poudarja, da s tem francoski listi vendarle priznavajo potrebo in upravičenost Italije do kolonialnih kompenzacij, ki Jim jih Je obljubil londonski pakt leta 1914., pri tem pa JI nekako ponujajo prav one nerodovitne dežele, ki jih Ita-lija noče in na katerih Francija ter ostale kolonialne države nimajo nobenega interesa. List dalje zavrača aspiracije na prej omenjene dežele, s katerimi živi Ita-lija v prijateljskih odnošajlh in ob koncu skrivnostno namiguje, da Je »Italijanska ekspanzija usmerjena povsem v drugo smer«, ki je pa Ust zaenkrat še noče izdati. Avtentično poročilo o sofnski bitki NASTANEK SPOPADA MED PROTOGEROVCI IN MIHAJLOVCI. -URADNI KOMUNIKE POLICIJE. Sprememba ameriške politike Roosevelt za razpravo o vojn ih dolgovih in carinskih tarifah NA SVETOVNI GOSPODARSKI KONFERENCI. SOFIJA. 29. decembra. Prve vesti o veliki bitki med pristaši obeh kril makedonske revolucionarne organizacije, ki so bila telefonsko in brzojavno razširjena po vsej Evropi v času, ko je streljanje pred dvorom še trajalo, so bila glede števila žrtev nekoli ko pretirana. Več protogerovcev se je po odhodu ministrskega predsednika Muša-nova z dvora vrinilo v množico, ki je Čakala pred dvorom. Protogerovci so bili oblečeni v lovske obleke in oboroženi z lovskimi puškami, da ne bi vzbujali pozornosti. Ko so prišli v bližino močne skupine mfhajlovcev, sredi katerih ie stal njihov vodja in urednik glavnega glasila VMRO »Makedonije« Simeon Eftimov. so pričeli nenadoma streljati. Smrtno ranjeni so se zgrudili uradnik sofijskega vodovoda Benčo Vasiljev. neki častnik, urednik Eftimov, Hristo Mlhajlov, Ivan Petrov in Boris Popov. Težje ranjene so bile še 3 osebe, lažje pa okrog 50. Pri obrambi je bil zadet tudi eden napadalcev in prepeljan v bolnišnico, od koder so ga hoteli z zvijačo spraviti njegovi prijatelji, pa se Km ni posrečilo. Vsa bolgarska javnost je nad dogodki globoko užaljena in vsi resni listi pišejo ostre obsodbe prot! make-donstvujočim, ki so s svojimi razbojniškimi nastopi in bitkami bolgarsko državo v očeh civiliziranega sveta popolnoma diskreditirali. Uspeh francoske vlade London, 29. decembra. V tukajšnjih ^Htičnlh krogih se pripisuje posvetovanjem ameriškega delegata na razorožit-Veni konferenci Normana Davisa s Predovniki ameriške vlade in z novim predalnikom Rooseveltom velik pomen. Soči se, da je rodila Davisova intervencija e dobre rezultate. Ameriška vlada ni do n*davna posvečala nobene posebne paž-nJe načrtom za sestanek svetovne gospodarske konference in Je kot pogoj za so* delovanje na njej zahtevala celo, da se ne me bavltl ne z vprašanjem vojnih dolgov ne z vprašanjem carinskih tarif, ^edaj pa Je novi predsednik Roosevelt izjavil po sestanku z Davisom, da ne bo *tavH nikakih pogojev, ki bi omejevali °eIo svetovne gospodarske konference, ampak misli nasprotno, PARIZ, 29. decembra. Na predvčeraj-da se bo celo; gnjj jzre(jnj seji francoskega parlamenta morala bavitl z vprašanjem vojnih dol gov in revizije carinske tarife. Ta izjava dokazuje, da Je v zadržanju Amerike nastal preobrat in da ie vprašanje vojnih dolgov, če tudi ne bo rešeno do 4. marca, končno izšlo Iz dosedanje kritične faze In se bo po mnenju angleških politikov moglo rešiti že spomladi na kolikor toliko zadovoljivi podlagi. WASHINGTON, 29. decembra. Francoski poslanik Claudel Je Javil državnemu tajniku Stimsonu, da Francija zaenkrat ne bo nadaljevala pogajanj glede rešitve vprašanja vojnih dolgov. Stimson pa Je odgovoril, da Amerika za to sploh ni pripravljena, dokler Francija ne plača 15. t. j glasovom, m. zapadlega obroka. Je predložil finančni minister Cheron poslanski zbornici predlog, da se odobri proračunska dvanajstina za pričetek prihodnjega leta ter Je svoj predlog zvezal z izrekom zaupnice vladi. Vlada naj bi se obenem pooblastila, da sme izdati spričo dejstva, da znaša primanjkljaj v letih 1930-31-32 nad 17 milijard, primanjkljaj železnic pa 9 milijard frankov, zakladne bonp za 5 milijard frankov. Zbornica je zadnji predlog z zaupnico vred sprejela s 400 proti 190 glasovom, dvanajstine pa ie odobrila s 367 proti 200 KANAL PREKO FRANCIJE. PARIZ, 29. decembra. Odbor senata za gradnjo velikega kanala Bis-kaja—Sredozemno morje je sprejel predložene načrte, po katerih bo zaposlenih 173.000 delavcev za dobo 6 let. Gradbeni stroški bodo znašali 13 in pol milijarde francoskih frankov. Z ozirom na veliko gospodarsko in strateško važnost tega kanala je sklenil senatni odbor čim prej predložiti zadevni osnutek parlamentu, da ga še on odobri. STRAŠNA ZIMA V MALI AZIJI. CARIGRAD, 29. decembra- Po vesteh iz Ankare sta nastala v vsej Mali Aziji strašna zima in mraz. V Ankari je padla temperatura na 24 stopinj Celzija pod ničlo. Z ruske meje poročajo, da je tam-. kaj mnogo ljudi zmrznila NOVOLETNA ŠTEVILKA »VEČER-N1KA« bo ležala po kavarnah, gostilnah, drugih javnih lokalih in pri naročnikih od sobote do ponedeljka, torej 2 dni. Oglasi v tej številki bodo imeli zelo velik uspeh, zlasti tudi še, ker bo izšla ta številka v večji nakladi. Cenjene inseren-te opozarjamo, da se bodo oglasi za to številko sprejemali samo do petka do 18. ure. Izrabite to izredno priliko in pošljite nam oglase pravočasno! Iz sodniške službe. Od tukajšnjega okrožnega sodišča je premeščen k okrajnemu sodišču v Konjice sodnik g. France Logar. Smrt uglednega župana. Na Božič zjutraj je od kaipi zadet umrl v starosti 63 let dolgoletni župan in predsednik krajevnega šolskega sveta na Kapeli fe. France Pelc. Pokojnik je bil napreden gospodar in vsepovsod priljubljen in čislan. Z njegovo izgubo je nastala v vrstah kapelske občine velika vrzel. Blag mu spomin! Seja mestnega upravnega odbora bo jutri v petek ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na seji bo upravni odbor razpravljal med drugim tudi o ureditvi novega trga za mesarske stojnice na prostoru med Bergovo hišo in avtobusnim postajališčem. Mestni avtobus bo vozil v soboto na Silvestrovo z Glavnega trga ob 14. uiri na Reko. Drugi dan, v nedeljo, pa bo vozil ob 17. uri z Reke v Maribor. Avtobusa se lahko poslužijo vsi oni, ki bodo silvestrovali v Pohorskem domu. Tukajšnja borza dela išče: zanesljivega kočijaža, urarskega pomočnika z vsem urarskim orodjem, samostojnega krojača-poslovodjo za izdelavo perila, višjega mojstra tekstilne industrije a tkanje na stroj »Grotirisakart« in za tkanje svile na stroj »Lamcier« ter dobrega v niha. Vsa podrobnejša pojasnila dobe zaniman-ci pri ’ ’ 'nji borzi dela. Davek na elektriko. Da bi se zakon in pravilnik o trošarini na električni tok pravilno uporabljala, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal tole pojasnilo: Za števce m treba voditi matične knjige, temveč morajo biti plombirani s strani kontrole mer ali pa od električnih central samih. Kjer ni števcev, se mora postopati po predpisih trošarinskega pravilnika. Organi finančne kontrole bodo plombirali samo one števce, ki še niso plombirani. Po pojasnilu finančnega ministrstva ni nihče oproščen od plačila trošarin na električni tok, katero morajo plačati tudi državni uradi. Trošarino na porabo električnega toka morajo plačevati eksekutivnim potom konsumemii in ne proizvajalci oziroma prodajalci električnega toka. Prvi kulturni film Maribora. Ljubljanska družba »Ilirija-film« bo v mesecu januarju, čim bo vreme za to ugodno, pričela filmati naš Maribor in njegove znamenitosti. To bo prvi kulturni film o našem lepem mestu, ki bo vzbudil gotovo veliko zanimanje pri nas in po vsej Jugoslaviji. Javna zahvala. Protituberkulozna liga v Mariboru se uajlepše zahvaljuje kino-Dodjetnikoma gg. Guštinu in Valjaku, ki sta prevzela predvajanje propagandnih diapozitivov za akcijo za zgradbo azila za tuberkulozne v svojih kinomatografih v času od 25. t. m. do 6. januarja. Zahvala gre tudi trgovcu g. Francu Kor-mannu, ki je k omenjenemu fondu hkrati prispeval nesek 150 dinarjev za celo le-‘O 1933. Službeni list dravske banovine objavila v letošnji 103. številki: uredbo o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi in odločbo o hranilnih violah pri Poštni hranilnici. Sneži... Prošnje in želje naših športnikov in mladine bo nebo le uslišalo. Davi je jel naletavati sneg v gostih kosmih in pobelil zamrzlo zemljo, če bo tako dalje snežilo, bomo dobili kmalu ostro rimo. Vse cenjene igralce državne razredne oterlje pri upravi »Jutra« in »Večerni-sa« v Mariboru opozarjamo, da so srečke za IV. razred že prispele in jih lahko zamenjajo! Žrebanje bo že 12. in 13. anuarja 1933. Istotam je še nekaj srečk la razpolago! 3 vesti Pohorska božičnica. Zelo lepo se je spomnil letošnji božiček tudi uboge šolske mladine pri Sv. Primožu na Pohorju, kamor je prinesel lepe darove od zaščitnikov naše obmejne šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki sta jih oskrbeli ljubezn. in požrtvovalni gge. županja Lipoldova in Balonova. Obdarovanih je bilo v tamkajšnji osnovni šoli od 70 učencev in učenk 60 z lepimi in praktičnimi darili, med drugim s krili, oblekami, srajcami, čevlji, belimi štrucami itd. Mlada srca, ki jih je izkazana dobrota ob tem lepem, za mladino tako svetem in veličastnem prazniku globoko ganila, so se spomnili tudi bratov in sestra ob Soči in višje ob Dravi z vročo željo, da bi čim prej napočil Božič, ki ga bodo praznovali z nami pod svobodnim jugoslovanskim krovom. Velikodušnim svojim prijateljem pa se za božično obdarovanje najiskrenejše zahvaljujejo. Niti toliko, kolikor dajemo mnogokrat beračem v enem dnevu, ne bo treba prispevati k fondu Protituberkulozne lige za zgradbo prepotrebnega azila za tuberkulozne v Mariboru v mesečnih prostovoljnih prispevkih, da se bo. ta plemenita akcija v doglednem času zaključila z uspehom. Ta prostovoljna žrtev je tako malenkostna, da je gotovo nihče ne bo odklonil. Radi tega pričakujemo, da bodo vsi hišni posestniki in stanovanjski najemniki, ne glede na to, ali so člani Društva hišnih lastnikov oziroma Društva stanovanjskih najemnikov ali ne, radevolje podpirali akcijo Protituberkulozne lige in po svojih močeh prispevali k čim lepšemu uspehu. Po Novem letu se začne pobiranje prispevkov, ki lahko dosežejo že v prvem mesecu lep iznos, če se bo vsakdo zavedel svoje socialne dolžnosti. Najemniki bodo izročali svoje prispevke ob priliki pobiranja najemnine hišnim lastnikom ali njihovim zastopnikom in ti bodo nabrane pripevke s svojimi prispevki vred izročali imkasantu lige. Torej polagajte kamenček za- kamenčkom k zgradbi azila za tuberkulozne, ki bo pomenil velik korak naprej pri pobijanju te strašne ljudske kuge! Mestni uslužbenci za Pomožno akcijo Maribora. Na sinočnji seji društva magi-stratnih uslužbencev, ki jo je vodil predsednik društva nadsvetnik g. inž. Albin Čeme, je bilo sklenjeno, da bo prispevalo celokupno mestno ushižbenstvo, aktivno in upokojeno, en odstotek svojih mesečnih prejemkov za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora, in sicer za dobo štirih mesecev, počenši z novim letom. Zneske bo odtegovala pri izplačilu prejemkov nastavljenemu in uslužbencem mestna blagajna. Finančni efekt sklepa bo vsekakor znaten in je gesta mestnih uslužbencev vse hvale vredna in plemenita. Za Pomožno akcijo so darovali: Dr. Franjo Tomšič, odvetnik 100 Din, Leopold in Ana Barta, hišna posestnika 100 Din, dr. Lothar Miihleisen, advokat 100 Din, Mariborski kreditni zavod 200 Din, Anton Mojžišek, vpokojeni duhovnik 100 Din, Miroslav Ambrožič, trgovec 100 Din, Roza Kocijančičeva, hišna, posestnica 100 Din, primarij dr. Hugon Robič 200 Din, Viljem VVerner, hišni posestnik 100 Din, Roza Makotterjeva, hišna posestnica 150 Din, Otmar Meglič, višji davčni upravitelj v pokoju 100 Dim, dr. Rudolf Ravmik, odvetnik 200 Din, Andra Ljubinkovič, upravnik Narodne banke 100 Din, Ludo-vik Juvančič, višji uradnik 100 Din, Marija Pogačnikova, hišna posestnica 100 Din, Anton Karo, duhovnik 100 Din, Zadružna samopomoč 100 Din, Hugo Stark, hišni posestnik in trgovec 100 Din, Franc Minafik, lekarnar 100 Din, Ludvik Zin-tauer, lastnik barvarne 200 Din, Ivan Vidmar, lekarnar 200 Din, Roza Mayer, hišna posestnica 200 Din, dr. Franc in Elizabeta Toplak, zdravnik 100 Din. K. Granitz, trgovec 100 Din, Helena Ro-bauisova, hišna posestnica 100 Din, V. Vošinek, trgovec z usnjem 100 Din, Mal-či Škapinova, hišna posestnica 100 Din, dr. Fran Marinič, zdravnik 100 Din, Elektrarna Fala d. d. 100 Din, dr. KUnrq Ku-kovčeva, zdravnica 100 Din in Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor 500 Din. Vodstvo pomožne akcije se vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje. »Franz Josefova« oroočica čisti želodec, čreves in kri. Zahvala. Krčevinska občina je darovala tukajšnji požarni brambi znesek 500 Din, za kar ji izreka poveljstvo najlepšo zahvalo. Spominsko silvestrovanje pri Ruški koči. Letošnje Silvestrovo bodo praznovali v Ruški koči poleg ostalih planincev in smučarjev tudi trije turistovski veterani, ki so praznovali prisrčno planinsko Silvestrovo v isti koči že pred 20 leti. Leta 1913. so se zbrali gg. Rotter, Nace Baloh, Lesjak, Semec ž ženo ter takratni lastnik posestev na Glažuti in se odpravili v mrzli Silvestrovi noči proti Sv. Arehu. Vodil jih je neki drvar, ki je dobro poznal pot v snegu tudi ponoči. V prijetnem razpoloženju so pričakovali Novo leto in kovali- lepe načrte za bodočnost Slovenskega planinskega društva in slovenskih planincev. Mnogo upanja in vere je bilo tedaj v njih, in drzne so bile njihove misli, ki so se pozneje le uresničile. Od tedaj je preteklo skoro 20 let, in od tedanje družbe so ostali na svetu samo še trije člani, gg. Rotter, Baloh in Lesjak, dočim ostali že dolgo snivajo večni sen ob vznožju prelepega Pohorja. In letos bodo pohiteli ti trije preizkušeni slovenski planinci zopet v Silvestrovi noči na pobeljeno 'Pohorje, kjer bodo obujali drage spomine in pričakovali z živo vero in vročimi upi Novo leto. Dajte nam električno luč. Občan iz Vi-narij nam piše': Pred kratkim smo čitali v »Večerniku« članek, v katerem poje pisec slavo krčevinski občini in njeni električni razsvetljavi. Trdim, da se je v tem slavospevu hudo urezal, hote ali nehote. V imenu občanov iz Vinarij ga vabim, naj nas obišče, pa se bo prepričaj, da je še velik del krčevinske občint brez električne luči. Ker je tako dobro informiran v občinskih zadevah, ga vljudno prosim, naj nam, vinairijskim občanom, pojasni, zakaj še vedno tavamo v egiptovski temi? Radi bi pa tudi vedeli, ali bomo sploh kdaj tako srečni, kot so naši sosedje v Krčevini. Lansko leto nam je obetala občina, da dobimo električno luč še letošnje poletje. Pa je steklo že precej vode po Dravi in jo morebiti še bo, preden bo obljuba izpolnjena, kadi bi vedeli, kdo je kriv in kdo ovira elektrifikacijo našega kraja? Možje, ki ste za to odgovorni, odgovorite nam! Novi zakon o zaščiti kmeta in obrestna mera. Po novem zakonu o zaščiti kmeta je ostala obrestna mera nespremenjena. Stari zakon namreč določa v členu 3., da mora kmetovalec plačati za terjatev, katere prisilno plačilo je odloženo po predpisih § L starega zakona, 6 odstotne obresti na leto, in sicer ra-čunši od dne tožbe, razen, če je bila z razsodbo, poravnavo ali kakšnim drugim razlogom določena nižja obrestna mera. Torej ostane obrestna mera tudi naših zadrug nespremenjena, razen v primerih, k: jih določa že omejeni člen zakona. Silvestrov večer Sokola matice v Unionu se prične ob pol 21. uri. Občinstvo se opozarja, da bo za dvorano in galerije dohod le iz dvorišča skozi mrzlo dvorano, kjer bo tudi garderoba. — Preskrbite si vstopnice vnaprej po znatno nižji ceni! Vreme. Barometer pada. Davi ob 7. uri. je kazal pri 14 stopinjah 748, reduciran na ničlo pa 746.3. Tudi živo srebro v toplomeru noče zlezti nad ničlo. Davi je kazal toplomer skoro 3 stopinje pod ničlo. Grozen zločin. V vasi Bigreniči pn Jagodi«! se je včeraj dogodil v noči na sredo grozen zločin, ki je razburil vso tamkajšnjo sosesko. Kmet Mibajlo Lazarevič je nekoliko vinjen s kladivom pobil do smrti svojo 17letno hčerko in hudo ranil svoja dva sinova. Zverinskega očeta so aretirali. Ptuj Občinska seja bo v petek 30. t. m. ob 18. uri v posvetovalni dvorani mestnega magistrata in obeta biti zelo živaliina. Na dnevnem redu je mecl drugim tuldi ukinitev službene pragmatike, redukcije v sta-ležu mestnih nastavljencev in redukcija prejemkov. Razen tega pride v razpravo proračun za upravno leto 1933, ki je v zvezi z navedenimi redukcijami. Da se spravi proračun v ravnotežje, namerava občinski svet znižati prejemke občinskih •nastavljencev, da bodo enaki z onimi državnih nameščencev. Vsekakor bodo imele nameravane snromembe daleko--sežne posledice. Narodno gledališče Repertoar. Do sobote 31. decembra: Zaprto. Sobota, 31. decembra ob 21. uri: »Pr, belem konjičku«. Nedelja, 1. januarja ob 15. uri »Friderika«. Znižane cene, — Ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«. Ptrvič v sezoni. Gostovanje tenorja Petra Burje. Silvestrovo. Na Silvestrovo se ponovi z začetkom ob 21. uri Benatzkega revijska opereta »Pri belem konjičku«, ki je — kakor povsod — tudi v Mariboru dosegla velik uspeh. Običajne operne cene in bloki. Novo leto. Kot' popoldanska predstava se poje Leharjeva krasna opereta »Friderika«, muzikalno ena najlepših operet novejšega časa. Znižane cene. — Ob 20. uri se uprizori prvič v letošnji sezoni Pavla Abrahama popularna opereta »Viktorija in njen huzar«. V tej opereti gostuje priljubljeni tenor Peter Burja. Premiera »Nevihte«, pretresljive drame Ostrovskega, ki je bila sredi tega meseca radi obolelosti gdč. Starčeve odložena, bo v začetku prihodnjega tedna. Ta drama je — dasi starejšega datuma — še danes na repertoarju vseh velikih gledališč ter so se ukvarjali ž »jo tudi priznani sodobni ruski režiserji (Tairov in drugi). Mariborsko uprizoritev pripravita režiser J. Kovič, ki je delo tudi prevedel. »Maks in Moric«, dramatizacija znanih hudobij obeh porednežev Maksa in Morica, se pripravlja kot prva letošnja otroška predstava ža bližnji čas. To delo, ki bo v njem mnogo petja, plesov in godbe, režira g. Bachmami kot gost. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalai zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Silvestrova večerja v Veliki teatra?ni: postrvi, ščuke, morske ribe, fazani In odojki Ostanite na Silvestrovo raic doma! Pridite zopet po gramofon in plošče, ki Vam jih posodi MARIBOR ŠLAGER CELJE Slovenska 18 piošče Dečkov trg 4 Pevski odsek pekov priredi v Gam-brinovi dvorani velik Silvestrov večer. Nia sporedu petje, šaljivi nastopi, srečo-lov src in ples. Godba železniških delavcev in uslužbencev. Vstopnina 10 Din. Iskreno vabljen vsakdo, ki ljubi neprisiljeno zabavo! Pevsko društvo »Enakost«, Studenci, priredi Silvestrov večer pri g. Špureju v Studencih s pestrim sporedom, začetek ob 20. uri. Smrtonosna rana. Že včeraj smo poročali, da je obležal s prerezanim trebuhom na bojišču fantovskega pretepa v i Prepolah posestnikov sin Jože Pesek, ki so ga nevarno ranjenega prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. V noči na sredo pa je fant podlegel rani. Državno pravdni-štvo je odredilo obdukcijo pokojnikovega trupla. Zopet žrtev poledice. Včeraj je padla na poledenelih tleh 31-letna služkinja Terezija Lešnikova iz Selnice ob Dravi in si poškodovala levo nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Napad iz zasede. Predvčerajšnjim je napadel neki neznanec iz zasede 26-let-nega delavca Karla Krebsa iz Selnice ob Muri in ga z nožem oklal po levem licu. Poškodbe so nevarnega značaja in je moral Krebs poiskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Iz policijske kronike. Policija je imela v zadnjih 24 urah zelo malo opravila Zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru je aretirala Vinka P., Ignaca V. in Ladislava K., prijavljeni pa so bili zaradi razgrajanja in žaljenja stražnika Ciril P., zaradi poneverbe Josip D-, vožnje po prepovedani poti Jernej H. in ne- 1 spodobnega obnašanja na ulici Aleksander tj. Zanimivosti iz kraljestva tehnike IZKORIŠČANJE STARIH IN NOVIH VIROV ENERGIJE. Tezno Rudniškim inženjerjem je znano, da ; ostaja v notranjosti zemlje, veliko premoga neizrabljenega. V premogovnih revirjih se dela le na eksploataciji močnih premogovih žil, kopljejo in vrtajo se rovi L galerije, izven njih in med njimi pa ostaja še mnogo premoga, ki se ga ali ne splača izkopavati, ali pa se to opušča iz Strahu, da se sloji ne bi udrli in taiko preprečili delo na glavni žili. Razen tega leze se ogromne premogove zaloge v niž-jm globinah, kamor ljudje doslej še niso moglj prodreti. Zdaj se je pojavila ideja, da se ta premog užge s pomočjo elektrike skozi posebne cevi, po katerih bi se dovajal potreben zrak za izgorevanje in Pa para ter bi se tako iz kombinacije o-Snja in pare dobival plin, ki bi se uporabljal nato za pogon motorjev v električni centrali. Zaenkrat je to samo načrt; toda nekoč, ko bo na zemlji postalo vprašanje novih izvirov energij akutno, se bo omenjeno vprašanje iznova načelo in •se to nedvomno skušal izvesti opisani načrt. Najgostejše naseljeni del naše zemeljske krogle je vsekakor Kitajska. Ta o-prmma dežela še vedno temelji na izkoriščanju vodne moči, kakor se je to Prakticiralo že v najstarejših časih, največ v Egiptu, če bi Kitajska ne imela tega izkoriščanja vode, bi na njenem o-.ženilju nikoli ne moglo živeti toliko ljudi. Kolikor je mogla doslej ugotoviti znanost, so bili Kaldejci prvi, ki so okrog 600 let pred Kristusom znali izkoriščati vodno moč na znanstveni podlagi. Arabski učenjaki imajo v glavnem delu svoje geometrije posebno panogo v vedi, kako se dviga. Ta veda se je pri vseh narodih ohranila še do današnjega dne in dobiva zdaj, ko se svet žene za novimi izviri energije, svoj važen pomen. se naše življenje je tesno zvezano z vodo. Ta praelement je sestavljen iz 11 odstotkov vodika in 89 odstotkov kisika. Vodo imamo povsod v prirodi v tekočem, plinovitem in v trdnem stanju. Samo na ekvatorju izhlapeva vsako leto 700 bilijonov kubičnih metrov vode, kar Predstavlja v oceanu 9.7 širijaških kilometrov površine morja, globokega 66 metrov. Skoro neverjetno je, da se je vse do fonca 18. stoletja splošno verovalo, da le voda enostavna materija, ker še niso bili znani njeni sestavni deli. V letu 1781. ie prišel Anglež Cavendish s svojimi pij-bzkusj do rezultata, da pri izgorevanju Vodika in kisika nastaja voda, in sicei sarno voda. Znani reformator kemije La-voisier je razširil te eksperimente s teni, da je od vode oddvojil vodik, dočim je Kisik obdržal v zvezi z železom. S tem ie bila tajnost vode odkrita. V modernem prometu zadnjih let je izvršil vodik velevažno nalogo. Brez tega Plina bi se zrakoplovstvo ne moglo nikoli razviti na tako višino, kakor jo zavzema danes. Helij, s katerim se danes polnijo Zrakoplovi, takrat še ni bil znan. Šele v Zadnjih letih so se učenjaki vrgli intenco na iskanje novega plina, ki bi ne gorel. Tako so našli helij, ki se da po zadnji izjavah učenjakov baje pridobi-1 vati tudi iz vodika. Helij spada v vrsto- plemenitih plinov, kakor so na primer argon, neon, kryp-ton, hafnium, ki so bili najdeni v zadnjih letih. Prvi plemeniti plini so bili najdeni leta 1894., ko sc je pred svetom uveljavil s prvimi uspehi Ravleight. Naslednje leto 1895. sta ugotovila Ramsay in Cleve, da plin, ki sta ga dobila iz cleveita, m dušik, kakor sta najprej mislila, temveč helij. Z raziskovanjem zraka je bilo dognano, da je v spodnjih zračnih plasteh samo 0.000056% helija, dočim ga je v višjih plasteh v višini nad 100 kilometrov gotovo okrog 0.4%. En sam gram vodika daje pri izgorevanju okrog 35 kalorij. Ta količina toplote že davno zanima konstruktorje motorjev, toda doslej se še ni posrečilo skonstruirati motorja, ki bi rabil za pogonsko sredstvo vodik namesto bencina, če se bo pa to nekoč zgodilo, bo tedaj zmanjkanje petroleja na zemlji navaden pojav brez vsakršnih posledic. Izkoriščanje oceana za potrebe človeštva je zadeva, s katero se je bavilo že izredno mnogo izumiteljev. Po podatkih »Revne generale de 1’ electricite« je bilo v Ietili od 1837. do 1917. napisanih o tem možnem izkoriščanj« nad 100 obširnih znanstvenih del. Anglež Steven-son je izračunal, da predstavlja gibalna energija morskih valov, ki bijejo ob obalo Severne Francije, energijo približno 100 milijonov konjskih sil. V bodočnosti ima velikanske izglede Rusija kot industrijska dežela. Predvsem je treba naglasiti, da ima Rusija dva in pol krat več petroleja, kakor Združene severno ameriške države, in z ozirom na to se da sklepati, kakšen industrijski razvoj je tamkaj mogoč. Niso na krivi poti oni, ki trdijo, da bo Rusija v doglednem času postala druga Amerika. Skupna zaloga petroleja na področju Bakuja iznaša okrog 50 milijard pudov, od katerih se sedaj na leto eksploatira le okrog 300 do 400 milijonov pudov. Angleški mehanik Ericsson, znani iznajditelj monitorja, se je bavil tudi z gradnjo strojev za izkoriščanje solnčoi, toplote. Tako je leta 1868. izumil troj, ki ga je gnal zrak, razgret s solnemmi žarki. To je bil stroj s 400 obrati v minuti. Leta 1870. je zgradil Ericsson v Ameriki solnčni stroj, ki je obstojal iz zrcalnega reflektorja, pod katerim je bil parni kotel, čigar para je služila kot pogonsko sredstvo. Ericsson je zgradil nekaj desetin takih strojev, ki so pa bili tako dragi, da se je kurjenje kotlov s premogom mnogo bolj izplačalo. Na pustinjske pokrajine Združenih severnoameriških držav s-ije toliko sola-čnih žarkov, da predstavljajo energijo okrog 800 milijaTd kilosvatov, torej tisočkrat več, kakor znašajo vse premogovne in vodne energije skupaj na vsem svetu. Le vprašanje bližnje bodočnosti je, če se bo ta silna energija dala praktično izrabiti v korist človeštva. Drugi roditeljski sestanek Dne 17. t. m. je bil v pritličnem razredu osnovne šole na Teznem drugi zelo dobro obiskani roditeljski sestanek. Šolski upravitelj g. Tušak je predstavil navzočim staršem banovinskega zdravnika g. dr. Lovreca. V prisrčnih besedah se je spomnil rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I., kateri je največji zaščitnik zdravja naše mladine, ter polaga vso skrb vedncmu zboljšanju zdravstvenih (razmer našega naroda. G. dr. Lovrec je v poljudni obliki predaval o vzrokih raznih, zlasti otroških bolezni, snagi, hrani, stanovanju in se dotaknil vseh vprašanj, ki pridejo v poštev za čuvanje zdravja naših otrok. Po predavanju so stavili prisotni gospodu zdravniku vprašanja glede raznih bolezni otrok in se je razvil prijateljski razgovor s starši. Šolski upravitelj se je zahvalil g. predavatelju, ki se je rad odzval njegovemu vabilu. Opozoril je starše naše mladine na posledice čitanja v mraku, pri slabi ali premočni luči in na posledice nepravilnega sedenja pri pisanju. Izmed staršev je zaprosil g. Volarič, da naj da učiteljstvo staršem nasvete, kako naj vzgajajo svojo deco dotna v nacionalnem duhu. Prihodnji sestanek bo koncem meseca januarja. Izmed staršev se je javil kot predavatelj g. Mir. Visočnik, gospa učiteljica Milka Ledinekova pa bo govorila o vzgoji otrok v predšolski dobi. Dosedanji obisk naših roditeljskih večerov nam jamči najlepši uspeh. F. L. Občinski proračun. Občinski proračun in proračun ubožnega sklada za leto 1933, kakor ga ie 19. t. m. predlagal občinskemu odboru g. župan, je sprejet in je občanom na vpogled v občinski pisarni. Na novo je vnešena postavka za podporo brezposelnih. Potrošnja alkoholnih pijač. Naši gostilničarji se radi krize pač ne smejo pritožiti. V letošnjem letu se je popilo v naših gostilnah 373 hi vina, 48 lil vinskega mošta, 23 lil piva in 6 hi žganja. Poleg tega ni všteta potrošnja sadjevca. Povprečno je popil vsak občan 27 1 alkoholnih pijač ih daroval gostilničarjem nad 200 Din za omiljenje krize. Precej so nam pomagali tudi Mariborčani, ki radi posečajo naše gostilne, zlasti pa razne prireditve. Taka potrošnja je za naše gostilničarje najboljša reklama. Postavitev železniških vozov v gramozni jami. Nekdo je raznesel občanom prijetno vest, da hoče mestna občina mariborska Ie iz tega vzroka nastaniti razne družine v železniških vozovih v gramoz' ni jami na Teznem, da bi na ta način dosegla občina Tezno potrebno število prebivalcev, ki je predvideno po zakonu za samostojne občine. Sokolstvo Odbor Sokolskega društva Maribor-matica ima drevi ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu izredno odboro- Pridite cera. točno določeni ^atentin Kata jev: Noži Nedeljski izprehocl po drevoredu nudi f:ailepšo priliko, da v polni meri otprede-U človeka. Paška Kokuškin je pričel svoj nedeli-izprehod po Čistih Ribnikih ob šemi zvečer. Najprej je stopil v odprti ^viljon Mosseljproma (Moskovska sel-*ka industrija) in izpil steklenico piVa. ‘O je mahoma uravnalo njegovo razpo-°ženje v pravo smer. potem je kupil pri branjevki dve me-pG posušenih solnčničnih zrn in počasi °ušel po glavnem drevoredu. Sredi poti Ka je ustavila ciganka. »Lepi mladenič, daj mi, da ti z roke , edežujem. Vso resnico ti povem. Za bfo hrepeniš in kaj ti teži srec, ti po-®w, vse ti povem, nič ne utajim. Zato jja boš dal stari ciganki deset kopejk. Če 'hi daš roko, bo dobro, če ne, ti bo žal.« Paška je pomislil in dejal: »Vedeževanje je sicer predsodek in *u>mnost, tetka, toda vendar, tu imaš . set kopejk in zdaj vedežuj — saj bo nesmisel, kar boš povedala,« Par|ka je spravila denar v pisano ho in pokazala črne zobe. »Prijetno srečanje te čaka, mladi rnož. Zaradi tega srečanja bo žalostno tvoje srce. Na poti ti je prileten človek, toda ne boj se ga, pač pa se boj noža, zakaj mnogo neprijetnosti boš imel zaradi njega. Ne boj se prijateljev, a boj se sovražnikov. Zeleni papagaj ti prinese v življenju srečo. Pojdi in ostani zdrav!« Ciganka je vzravnala svoje suho telo in važno odhitela svojo pot, drsaje z rjavimi petami po tleh. »Prav zanimivo je, kar ta baba vse skupaj spravi,« je dejal, skomignil, se zasmejal in šel dalje. Spotoma je zaporedoma okusil vse naslade, ki mu jih je nudilo življenje: najprej se je stehtal na prožni tehtnici — bilo ga je za štiri pude in petnajst funtov: potem je na silomeru preizkusil svojo moč in spravil tresoči se kazale^ aparata do »silnega moža«; ko je potem še nekoliko časa hodil okrog, se je dal elektrizirati — prijel je z rokami medena ročaja, šinilo je po členkih, mravljinci so zagomazeli po vsem telesu, sklepi so se napolnili z zeltersko vodo, dlani so se prijele medi, živci pa so se vendar izkazali močne. Končno je potem sedel na stol pred dekoracijo, visitfo na drevesu in E£«i- stavljajočo moskovski Kremlj s Kamenega Mostu, prekrižal nogi, napravil divji obraz in se v takem položaju dal slikati. Ko je čez deset minut dobil mokro sliko, si jo je dolgo in zadovoljno ogledoval; obrito lice, dobro znani nos, apa-ška srajca z odpetim ovratnikom, suknjič, vse, kakor se spodobi; silno mu je bilo všeč in kar verjeti ni mogel, da je res tako lep. »Nič ne rečem,« je dejaj, ko je važni posnetek skrbno zvil v cevko in se napotil k čolnarskemu pristanu. Da bi izčrpal vse, kar spada k nedeljskim zabavam, mu je bilo treba najti le še nekaj pripravnih deklet, da bi se z njimi malo vozil po ribniku. Vendar pa se je zgodilo nekako tako, da je zašel nekoliko dalje in prišel do neznanega šotora. Pri široko odprtih vratih so se gnetli ljudje. Slišati je bilo kovinsko žvenketanje in smeh. »Kaj pa je takega?« je vprašal majhnega rdečearmejca, ki se je prerival pri vhodu. »Obroče mečejo. Prav zabavno je. Kdor zadene, lahko dobi samovar.* Paška je radovedno pogledal preko glav v šotor, ki je bil znotraj žarko razsvetljen. .Vsa /zadnja stena je bila prc- Šport Smuški klubski dan na Pohorju Ruška koča — 8. januar 1933. Razpis klubskih smučarskih tekem s slovesno otvoritvijo smučarske poti Sv. Ar eh—Ruše pod častnim predsedstvom ruškega župana g. Davorina Lesjaka na dan 8„ januarja 1933. I. Klubske smučarske tekme. Prireditelji: Mariborski smučarski klifb, I. Slovenski športni klub Maribor, Slovensko planinsko društvo Maribor. Sokolsko društvo Ruše in Športni klub »Železničar«, Maribor. Start: Ruška koča ob 9. uri — žrebanje eno uro pred startom. Cilj; Ruška koča, Pohorje. Pravico do udeležbe imajo vsi smučarji! Smučarji, člani prirediteljev, tekmujejo v konkurenci, ostali izven konkurence. Tekmujejo: Seniorji na progi 16 km, juniorji na progi 8 km, dame na progi 4 km. Vodstvo smučarskih tekem: Predsednik: Parma Bruno, predsednika nam. Fišer Josip, Gajšek Božidar, Roglič Ivan, ing. Teržan Pepo, tehnični vodja: Vetrih Franjo, starter: Laznička Pepo, časome-rilca na startu: Gorup Jože in Cilenšek Miljutin, časomerilci na cilju: Boltavzar Branko, Mandl Friderik, Sonnenvvald, Šepec Radovan, Vidic Julij, sodnik: Golubovič Vekoslav, sodnik dodeljeni: Pirnat Ignac, zapisnikarja na startu: Dolinšek Hubert in Potočnik Maks, zapisnikarji na cilju: Cingerli Ljubica, Čerin Tonček, Ferenc Krista in Petrovič Aleksander. Vsak prireditelj nagradi svoje tekmovalce. Prvak smučarjev vsakega kluba dobi naslov: »Klubski prvak za 1. 1933«. ^ II. Slavnostna otvoritev smučarske poti Sv. Areh-Ruše se izvrši s tekmo v smuku za prehodni pokal »Sokolskega društva Ruše«. Start: Ruška koča, ob 14. uri, žrebanje ob 10. uri. Cilj: Ruše. Upravičenost udeležbe imajo vsi smučarji, ki hočejo propagirati otvoritev L smučarske poti na Pohorju. Vodstvo tekme: Sokolsko društvo Ruše. Sokolsko društvo Ruše razpisuje za vsakoletno tekmo v smuku na tej smučarski poti »Prehodni pokal«. V trajno last si pribori pokal oni prvak v .smuku, ki doseže pri tej vsakoletni tekmi najboljši čais dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Razen^ tega prejmejo prvi trije tekmovalci častne diplome. Prijavnina za vsako prireditev znaša 5 Din. Prijave sprejemajo. 1. M. S. K., Maribor, Jurčičeva ulica 8, tvrdka Stoječ, 2. ISSK Maribor Grajski trg 6 — 'tvrdka Sport-RogHč, 3 Sokol-Ruše, 4. SK Železničar Maribor in podružnica SPD v Mariboru. Objava doseženih rezultatov in razdelitev nagrad bo ob 17. uri v Sokolskem domu v Rušah, nato smučarski družabni večer Samo prvovrstne smučarske potrebščine vodi Sport-Roglič. Postrežba hitra in točna. Montaža brezhibna. vlečena z rdečo taknino. V police, postavljene v treh vrstah, so bili zabodeni noži. Med noži so bili razstavljeni vabljivi predmeti. Na spodnji polici — škat-ije bonbonov in peciva, na srednji — bu-dilniki in s-klede, na zgornji pa so pr