....... ■ Posamezne Storilk« t Ko. S ! »»dne Din —‘50, «b ; 2 ieljah Din !•—» J *lABOKm uhaja vsa* d*n, nzvm , nedelj« m pr*ki likoT, ob 18. ari s ■ -.umom naeledniega dne to *t*te « tnenečno no poiti D 10*», w ino- • lemstvo D 18 dostaven na doto * O U'», Dt ftk&znie« D 10-—. J Insmti po dogovotu« Poštnina oiacona v ^pSHSSSP^ ~ • Narofca «« pri nprmTi -TABOBJL*, ; MAlUUOIi, Jurfcic**# ulic* 3t#?v 4. ■ ! «Mn« Mb —"M, «1 m. 4«lj*h »bi 1«-, OUDNlaliO m ulm * J_______________ •«, Jnriiim iLiki, L m4-•»ropja. latanrb. it. ifft. UrjUVA M n»k;.j» T JiriiM »IM it t, pritličje, ima. T*1w ;«o it. M. SHS poiu>«Mmi ar 4n i!«. U.381. Maribor, četrtek 5. oktobra 1922. 2 a&rt&Ua br«t daaaria mm S • 'rita* — ftekopid «• M J • S :v®5^r«wvr«rv ki so v Zagrebu izpodkopali tla acii. drug; trdijo, da so radikalci demone prehiteli ter v Somborn položili todk zas'uga begava koli, do- i bodo pokazali, ali je govoriti o za Demisije vlade še ni. - v Beogradu. Or. Ribar Beograd, 3. oVt. V današnji seji v avdijenco, gotovo pa je, da bo priso-min. sveta je PaSič pač povdaril, da vla- stvoval kronskemu svetu. Dr. Ribar je da brez zaupanja svojih strank ne more izjavil dopisniku »Obzora*, da njegovo obstojati, da je pa treba pred definitivno stališče še vedno ni popolnoma razči-odločitvijo glede demisije vsekakor čuti ščeno. Sestal se bo z Ljubo Davidovi-mnenje obeh največjih klubov. Zato pred- čem, pa bosta oba vzajemno precizirala laga, da se odgodi demisija do 10. t. m., svoje stališče v vs*h dnevnih vprašanjih, ko bo sklepal glavni odbor Demokratske Bil je na zagrebškem kongresu, ker je stranke. Komplikacije v vladi je z ozi- smatral, da mu mora prisostvovati kot rom na zunnnjenolitični položaj odkla- predsednik parlamenta, če hoče biti ori-njati. Vlada je Pašičev predlog soglasno jentiran o političnem položaju. Udeležil odobrila. pa se je kongtesa le kot slušatelj. Ce Beograd, 4. oktobra. (Izv,) Včeraj bi ga radikalci povabili, naj se udeleži ob 8 uri je dospel v Beograd predsed- njihovega kongresa v Somboru, bi se odzval tudi temu vabilu. Videl je, da se v Zagrebu dela v državnem interesu, zato se je odločil za pot v Zagreb. nik narodne skupščine dr. Ivan Ribar Danes dopoldne bo sporazumno z g. Pašičem določil dan sklicanja parlamenta. Ni še znano, ali ga bo sprejel tudi kralj Posojilo Avstriji zagotovljeno. Garancije držav. Ženeva, 3. oktobra. (Izvirno.) Av- Bern, 3. oktobra. (Izvirno.) Pod strijski komite pod predsedstvom Bal- predsedstvom zveznega predsednika se ~ ,t uvulll* ^ , fourja je danes končal posvetovanja o je vršila danes_ konferenca o pomožni u&di. Naj se sectav; nl-sni ali rimirač-besedilu treh protokolov glede garancij akciji za Avstrijo. Konference so se u- naj se sestavi taksna ali drugam . * Dp««!a«h hnrf« i«. zveznega sveta, med- na ‘"anj n°va vlada, Slovenci bodo v .zastopani nego doslej. . .Us avstrijski krediL nJCJ;tri podpisani. Protokoli bodo ju« deležili delegati zveznega sveta, pred sedniki frakcij zvezne skupščine in za- , stepniki finančne komisije.. Vsi so so- ' 1 kode kurz vlade v prihodnje v! Rim, 3. oktobra. (Agence Havas). gia^ii v tem, da. je treba preprečiti po- lloe avtonomistom ali ccntralisom? j Min. svet je po zasli?aniu ekspozeja zu- lom Avstrije že iz zgolj političnih inte- S°n>borski shod radikalcev je poka- """i«**- m'nistras PdbHi^faliJanske Svu*■ JO *e M ' mnčnn •lil-- i . delegate v Zenevf, se pridružit« projek- ctje do največ 25 milijonov frankov, država 1 hočejo, da imej . Zyeze narodov glede avstriiskecra po- Kontrolo nad uporabo te svOte bo vr- Uv t V V$cl1 ozirih značai srbsliC dr_:sojil», za katero prevzame, tudi Italija šil posebni komisar, kateremu bo pri Vfc V ' w!uo> 4 Kre az političnega naziranja, da j jamstvo. ^ srbstvu zasluga, da imamo državo. šrebški sestanek Jugoslovanov se je ^ V tem sm's'u tolmačil, da je pro- ^ načelo, da je vsako izmed treh ple-j0 n Po^bcano v ožjem krogu delati svO-^ Politiko. Ker smo demokratski list, o-^IubltT!0 tU’ C‘a ',0 smcr demokratskega !& a *n ^Cm°kratske stranke do zagreb-kongresa biia srednja linija med deljena kontrolna komisija. Pomirjenje na bližnjem Vzhodu. Pričetek konference v Mudanji. zaoustit doseda Carigrad, 3. oktobra. Med Grki bi moralo angleško brodovje in Turki je sklenjeno premirje. An^or- Dardanele. Ker Kemalisti še ska narodna skupščina je pooblastila niso ugodili angleškim zahtevam, je Kemal pašo, da na celi fronti ustavi neuspeh konference neizogiben, sovražnosti. C a r i g r a d , 3. oktobra. (Izvirno.) London, 3. oktobra. Mirovna kon- Konferencam v Mudnnji ne bodo pri-°^eini tu™~L:,ld Meuil'ul tmija "‘'"“{ferenca v Mudsnji je danes pričela. Ju* sostvovali zastopniki časopisja. Glavni 5r,ake • 1.aZ!iaccu’ni' nazori' 'sc|trise vrše posvetsvanja med generalom stan bo po potrebi izdajal komunikeje, hi^i ^‘avice*toda eden narod. Zato. Harringtonom in Turki. London, 4. oktobra. (Izvirno.) flifcih . ev dr^ave p0 nepolitičnih vi-j London, 3. oktobra. (Izvirno.) ,Pal‘ Reuterjev urad poroča Iz Carigrada: mo po ti Krizi, ki s« začeaija, sipet bolj zdravi. Naše organizacija naj vzdrža-jojo dobro moralo in naj oaJtajo na kli« onih, fcterim so doslej -zaurpule, da se po temeljitem posvetovanj« Icreno na pravo pot. Ali bode formalno Sla sem ali tja, v stvari bomo ostali zvesti do-aodajni vodilni misli. Razmere j ftliko odločijo, da bomo uloge menjali. Ali je pa s tem rečeno, da bomo manj na svojem mestni ITturojenosti ne čutimo, težav se ne bodimo, kritike se ne ustrašimo. Izkusili smo si v političnem življenju dovolj, da lahko zaupamo, da bode tudi nov položaj dal pogoje aa p!od*» nosno delo. Politične vesti. * Vstaja v inžni Albaniji? Himskai »Nazione« doznava, da je v južni Albaniji zopet izbruhnila vstaja. Uporniki so premagali vladne čete ter poplavili vso pokrajino. Iz Valone je pribežalo v Italijo mnogo vladi zvestih Albancev. (Nedvomno je to zopeifc kaik«; pobožna želja Italijanov, katerim r»»» mere v Albaniji ne prijajo! Op. nT«d.) * Zakaj Jugoslavija ni izvoljena T svet lige narodov? Za to *e navaja t«ž razlogov. Prvič je kandidatura Postna galske pritegnila glasove, drugič p*, ker je Kitajska ostala še ra/ladje y ave-ttt lige narodov. Gotove delegacije ae niso mogle odiločiti, da bi Kita jsko eliminirale iz sveta, ker so bili tudi ^ vii ostali člani sveta ponovno izvoljeni, azijske države pa so zahtevalo šaše enega izrednih mandatov, tako, da 20 nas ni ničesar preostalo. * Konec sultanove posvetne slav«. Iz vesti, ki jih prinašajo zadnje dtul svetovni listi, je razvidno, da se sultanova posvetna slava najteže bliža koncu, da bo turški sultan ravno tako prenehal biti posvetni vladar, kakor #•-koč papež. Kakor znano je bil turJTki sultan obenem najvišji verski poglavar vseh muslimanov, kalif ter vladar tar-1 ške države, sedanji nacijonalifitični po-i : kret iz An^roa-e pa mu je ravno tako . . . , nasproten, kakor je bil nekoč itaJijoak- „ak • 1)0 geografski legi, gospodarski c-J Mali and Globe* piše: Kljub konferen- Zavezniški in turški krogi pričakujejo. sld ^ nasproten papežu. I>a- t°mernosti. V ustavi je bilo doseženo -cam v Mudanji še položaj ni pojasnjen, povoljni uspeh konference. hSIiko in*nj nego to, koncesije so izJAnglija zastopa stališče, da morajo Tur- Smirna, 3 oktobra. (Izvirno.) boli vn • • -nr-rl ! 1 nevtr8ino cono izprazniti. Vsako kor §e poroča iz turških virov, so ti omen^,u l i An&toO' postopanje je nemogoče, ra- čete izpraznile nevtralno cono. Koncen- „ , ]Cnih naziranj. Toda demokrati JUn jg b; jji]a Anglija voljna, pustiti tracija turških čet v okolici Bruse in Is- Turke čez morske očine. Brez Canaka mida se dementira. sm0 t« o Poravnavo sprejeli. 6kst ^ ni&mo zastopali nobenenra fj]0_ r&lllne>S'a stališča, nazivala nas je - 6llslta opozicija za centraliste. Mi Lenin zopet na delu. ^ _ Moskva, 3. oktobra. (Izvirno.) kih komisarjev ter v delavskem in o- a.vfU 1>a Vedeli. da. botlo trd oreh priti Ruska brzojavna agentura: Danes je za- brambnem svetu, nilr^iatičnemu stališču bliže. Mi^el Lenin zopet poslovati v svetu Ijuds- °dsovorni> Če se klopčič od-_ - ^1 ker smo povdarjali, da jo boljše 30 MILIJONOV ZA gledati na napredek v go- H: ČASTNIŠKE KLADE. DO- ča, da naj se zaostali davki iztirjajo treba tudi z uporabo sile. če -jskam in sooijalnem oziru, vu-i Beograd, „ __________________, -t. 4. oktobra. (Izvirno.) Wfl§kem vprašanju! Na tem stališču Finančni minister je dovolil kredit v ^ dinariev ”Waci' ^or 1 delazmozno skupščino, i so naši poslanci dj zadnjega NAREDBA in sicer .. ^ini'1 ^Ca najdelavnejži ^ist ^&Iute, poslanec Reisner in žerjav v vprašanju prehrane pa kot O PREMESTITVAH FESORJEV. PRO- Beograd, 4, nein ministrstvu se oktobra. V prosvet-izdeluje naredba o kV.ni redakter uradniške” pragmati-! Premestitvi profesorjev, .v prestolici in Vi Dosl11 S^ecr oba % lepimi uspehi. Nnš | mes^^' krats"ee ^r> Kukovec je branil ’ demo- IZTIRJANJE ZAOSTALIH DAVKOV te Ustavo v ožji domovini t ^ ZEMLJORADNIKI. vmo rebu ^r^zi potom spot zdravo, če rem zahteva, da se mora takoj razvelja- v U |J| i ’ ■ PotTeUi^T1™1!0! Vlf• *V ! Olavni odbor zttmljOmcJtiiCke. straiike je ZJ.oo, Benin ^os, t-raga . ^ni tnl-- i . 20 30 P° pre” (sklenil, predložiti vladi ultimat, v kate- 22.56, Newyork 536, Dunaj 0.0075, žig. KPll! i , 1 . 1 . . . .. . « ..J___ ______ Be o gr a4, J. oktobra., ^ Okvirno.) CTmljora^iiŠke.' stranke je nos se sicetr še ne more z gotovostjo tr-Ka-; eliti, kako se bode zasukalo to vpraša* kor se poroča iz turških virov, so turške nj8 v bodočnosti, ker zaenkrat »pirajo še Angleži dohod Kemalovim letata v Carigrad, do definitivne rešitve pa bo prišlo taoj, kakor hitro bodo te čet* zasodle Carigrad. Sicer pa je sultan tudi že sa.m pokazal, da je pripravljen mirno položiti, svoje posvetne vladarske časti v roke naroda. Do odstavitve suitama pa bo prišlo tudi ako KomaJo-ve čete ne pridejo v Carigrad, kajti v tean slučapi bo že via faeti Carigrad prenehal biti sestavni del svobodne Turčije ter sultan njen vladar. Tako se bo zgodilo v Carigradu isto, kar se je zgodilo nekoč v Rimu, sultan bo prenehal biti posvetni vladar, ostal p« 1» verski poglavar vseh muslimanov^ vs-solnomiuelknanslci kalif. Ta delitev, ako pride res do nje bo imela veV.lcao-ske posledice tako za Turčijo samo, kakor tudi za muslimanstvo. Turčija se bo pod izlvljučno posvetno vfo/k> kulturno lahko razvila vse dnu^ače nego bi se mogla sicer, mnslimamstvo lo J« kat vera dobilo večjo skupnost, ker g« ne bo vež motila samoturška politična oblast kalifova Nakup stanovanjskih hiš *a marf* LIKVIDACIJA JADRANSKEGA VPRAŠANJA. Beograd, 4. oktobra. (Izvirno-) Za predsednika komisije za likvidacijo jadranskega vprašanja je bil imenovan general Milojevič, ki bo takoj po evakuaciji zasedel tretjo cono. TE2AVE PRI SESTAVI GRŠKE VLADE. Atene, 3. oktobra. (Agence Havas.) Jaimis je iz zdravstvenih ozirov, odklonil ministrsko predsedstvo. Curih, 4. oktobra. (Izvirno.) Pred- : borza. Pariz 40.60, Zagreb 1*825, London 23.56,- Berlin 0.265, Praga 17.25, O.oc Budimpešta ____________________________________ „v _ krone 0.00 sedem osmiuk, J&uski glas božji glas, tedaj bo-1 viti odredba z dne 4. septembra, ki dolo- 0215, Varšava 0.06, Sofija Italija borsko oblast.. Kakor je zdaj iz *Slov. Naroda« in drugih listov razvidno, Slo se je pri nakupu večkrat omenjenih Vhiš v Gosposki ulici v Mariboru ta *»• )šma% SHf>;i;WWWll| lUt»rrt^«ftw*SSiw#lii|l)Ba«gMal56*>»lg^J>WBS«g5iarg^|W»?»»gfc»^‘‘l0«W«WJ »n*................. i™""'”*'*'1'1111" (polnoma privatno Kupčijo m' ni seveda organizacija mariborske oblasti nikakor odvisna od nakupa teh hiš. »Slov. ,(Narod« zdaj poroča, da stvar ni definitivna, Ker je pairfliamentatm finančni odbor odklonil odobriti to kupčijo. Ali 5e ta vest točna ali ne, ne vemo. Finančni odbor je imel v zadnjem času samo dve seji, na katerih' pa ta predmet sploh ni prišel v razpravo. Dnevna kronika. — Novi 100 in 1000 dinarski bankovci. Pred par dnevi so prinesli nekateri listi vest, da bo Narodna banka izročila •v kratkem v promet nove y Ameriki izdelane 100 in 1000 dinarske bankovce. Kakor doznavamo sedaj, vest ne odgovarja docela resnici, ker ti bankovci še sploh niso natisnjeni. Narodna banka je prejela doslej iz Amerike samo 10 dinarske bankovce, katere je že izročila v promet, za 100 dinarske ge prejela, sedaj komaj vzorce, za 1000 .dinarske pa je poslala v Ameriko šele načrte. Nove bankovce bodo torej morali preje še natisniti in pridejo v promet šele prihodnje leto. — Preračnnanje dinarskega uradnega kurza za oktober. Finančno ministrstvo je odredilo, da znaša uradni dinarski kura za vse listine v oktobru, ki se glase na zlato tujo veljavo: za 1 na-poleondor 267 Din., za 1 amorikanski dolar 69 Din., za 100 francoskih fran-ikov 520 Din., za 100 švioarkih frankov il275 Din., za 100 grških drahem 173 ;Din., za 100 italijanskih iir 378 Din., za 100 nemških mark 4.65 Din., za 100 -češkoslovaških kron 223 Din., za 100 •madžarskih kron 2.80 Din., ®a ICO ro-imumskih lejev 46 Din., aa 100 bolgar-"Skih levov 45 Din., za 100 španskih pe-«eit 1048 Diin., za 100 Holandskih' goldi-;fflairjev 2345 Din., za 100 danskih kron ‘1450 Din., za 100 avstrijskih Kron 0.005 'Din., za 100 poljskih matrik 1’ Dinar. '■ — Kralj in pobijanje draginje. Kralj ie sporočil vladi, da želi natančne informacije o^vseh" uknepiH glede pobijanja iira/ginje in preskrbe pasivtiih' krajev. Miinilsfcna dr. Žerjav in Pucelj IboBba Kralju podala poročila o teh za-Sfeviaiff. 1 h :: 3: h ■ ■ ,«• !-‘ — OhveŠčenJe o smrti ali težki obolelosti vojakov. Vojtni minister je iz-Hal ukaz, da morajo vojaške Komande fv slučaju smrti ali obolelosti vojakov jbrtaobavmo obvestiti občino, v Kateri žive svojci umrlega ali obolelega vojaka. Občine morajo rodbino protokol ari en o obvestiti, da laihko event. brzojavno za-JProeijo za odložitev pogreba do njih’ prihoda. ■' *- Grozen zločin v Ljubljani. Na •tsfcarem trgu1 v Ljubljani je stanoval e svojo družino 631etni vpoKojeni finančni ptregledniK Ivan Leskovih. Mož K. F. Nowak — M. Koovčič: Muslimanska hiša. (Prevod iz knjige „0ber den Lowtschen,* 1917.) T*Va-l« muslimanska hiša, ki skriva B&zven tudi najskromnejše znamenje •svojega pravega, notranjega bitja, rodi ipotem, ko so se zaprla za nami težka, ■z železom okovana, starodavna lesena, ■zunanja vrata, zelo hitro ne Ishko pridobljeno prepričanje: da mora biti kultura popolnoma odvrnjena od srednje in zapadne Evrope, ali, da je mogla nastati daleč od nje in da vendar ni le lahko samostojaa, ampak njej docela enakoveljavna, kolikor se tiče načina Življenja. Nastala je le na drugih temeljih, iz drugih podmen in drugih potreb. Pri prvem koraku v muslimansko hišo ‘-nas fznenadi naravnost neverjetna čistoča. Na ČarŠiji, med trženjem in molitvami, si umiva in oplakuje muslimanski prodajalec svoje roke skoro uro za uro. Vedno ima pri sebi Jbrik*, veliki cinasti vrč z drzno zavitim dulcem, poln vroče vode. Niti prahu ni na muslimanskem hišnem gospodarju, če vsto-ipi v svoje domovje, kjer prične najprej :*pet — s čiščenjem samega sebe. Njegova niša temelji — vsepovsod — na dvojni podlagi. Za vrati stopi na prostorno, navadno četverovoglato dvorišče: na moški dvor. Seveda je nedaleč, ali skrbno zaprt, tudi ženski dvor. Najdemo pa celo mnogo vrst te ločitve na pro-‘tem. * Neki zelo bogat v jo bil udan alkoholu, Kar je bilo vzrok častim družinskim prepiram. Tudi v nedeljo je Krog 2. ure zjutraj prišel pijan domov ter se začel prepirati s svojo ženo, ki jo je dejansko napadel. Pozneje je napisal dvojo pisem, ter jih odnesel na pošto. Ko se jo vrnil, je vzel samokres ter ustrelil ženo. nato pa še svojo hčerko, žena je ostala na mestu mrtva, hčerka pa je težko ranjena. Po storjenem činu je zaklenil stanovanje ter odšel k nekemu prijatelju. Šale sin, ki je zjutraj prišel domov k zajutrkn, je odkril zjočin. Mati je bila mrtva, hčerko pa so v brezupnem položaju prepeljali v bolnico. Leskovic, ki je bil ■zjutraj aretiran, priznava svoje deja nje. < •• — Srbohrvaščina v češkoslovaških šolah. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je uvedlo v vseh srednjih šolah srbohrvaščino kot neobvezen predmet. V naredbi se priporoča, naj bi se dijaki pridno učili srbohrvaščine, da. se na ta način poglobijo zveze obeh bratskih narodov. A' pri nas? — Smrtna Kosa. V Ljubljani je umrl v nedeljo zvečer Kanonik dr. 'Josip Gruden, znan zgodovinar ter avtor znane Mohorjeve Knjige »Zgodovina sio-vendkesra naroda«. Naj počiva v miru! — Telefonski imenik za Slovenijo. Direkcija pošte in telegrafa je izdala novi »Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji« tei ga odda interesentom proti nlačilu nabavnih stroškov t. j. 7 Din. za. izvod. V Ljubljani in Mariboru ga prodajata tamošnji glavni pošti. Nadalje ga prodajajo pošte Bled, Celje, Kranj, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj in Tržič. Interesenti v drugih Krajih naj naroče imenik naravnost pri ekonomatu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. — AmerikansKa mast. Kalčor poročajo iz Dalmacije, prispe te dni v Split večja množina amerikanske masti, ki bo 30 K pri Kg cenejša Kakor pa je naša domača! < — Stavka učiteljev na Koroškem. Kakor poroča, graška »Tagesposta«, so 'v pondcljek zastavKali na Koroškem vsi učitelji, ljudskih in meščanskih šol, Ker ne dobivajo redno svojih prejemkov. Tudi na SolnograšKem je minuli teden izbruhnila stavka učiteljstva. — Konferenca za mednarodno pomorsko pravo. Dne 17. t. m. se bo vršila v Bruslju konferenca zn mednarodno pomorsko pravo, Katere se vdeleži tudi maša država. — Radikafski list v Šibeniku. S 1. t. m. je pričel v Šibeniku trikrat na teden izhajati nov raidikalski list »Dal mialtinsKi Radikal«. — izboljšanje obmejnega Šolstva. Vsled poziva nar. poslanca dr. Kukovca je Višji šolski svet naročil okrajnemu šolskemu svetu v Slov. 'Gradon, da Plevlju, ki Je izpremenfl svoj ženski dvor v park z gredami in žuborečim viri, je hotel preprečiti celo možnost da bi zagledali sluge, ki so prinašali jedi, 2« na dvoru zakrite ženske, V stene ženske palače je dal vzidati mala mavrijska okna s premakljivimi vratci. Tukaj se je podajala ženam jed in pijača v notranjost njihove hiše . . . Zenski in moški dvor ne služita skoro nobenemu drugemu namenu nego gibanju. V drugem se ustavljajo tudi vozovi, ki prinašajo goste. Moškemu dvoru je navadno prizidana kolarnica. Za vozila in konje, za njih opremo. Vse drugo, kar je potrebno za življenie: hrani hiša. NajskrbnejSe očižčene vstopnice, obložene z rogožino. Odrgnemo si čevlje. Pripravljene so opanke, v koje lahko potisnemo noge in gremo navzgor. Ro-gožin nadomestijo lahke preproge (čilimi), ibrik, umivalnik, brisača (peškir) pričakujejo vstopivšega. Nizke skrinje ob stenah, z vsakovrstnimi hišnimi potrebščinami. Nobena podoba na stenah včasih kak napis iz korana, ki se more povrniti tudi na pisanih šipah kakega okna (pendžera). Neposredno ob veži, levo in desno od nje se nahajajo izbe. Njih prvi vtis, če vstopiš skozi vrata, I e: vse leži v globini, vse je na videz preračunano za ljudi, kojih mera doseza le polovico naše dolžine. Bivališče večno sedečih, večno ležečih ljudi. Jarko struji luč skozi okna, vendar so vse te pošlje na vse obmejno šole zanesljive, dobre, starejše učne moči. Nadomestek dobi od Višjega šolskega sveta. — UbegU veleizdajnik. V Subotici je nedavno končal velik proces proti večjemu številu madžarskih veleizdaj nikov. Med njimi je bil tudi dr. Velgy, ki je bil obsojen na pot lot težke ječe Radi boleznj mu je bilo dovoljeno, da prebiva do pravomočnosti sodbe v svojem privatnem stanovanju pod policijskim nadzorstvom. V nedeljo pa jo nenadoma, in skrivaj pobegnil na Mad žarsko. Imel jo več pomagačev, pri begu. G adbsna akcija za Maribor. Uradniškim in de!avsklm organi zacijam! Bliža se zima, morda huda, dolga zima. Občutili jo bodo tembolj oni, tisočeri izmed vas, ki so še danes brez prave strehe, brez pravega doma, zgneteni po 5 do 8 oseb v eni zatohli sobi, mnogi niti ne v sobah, ampak še po vagonih, kleteh, barakah, celo po vežah. Občutili bodo to zimo tudi oni, ki bi v skupnem domu sa.j za silo izhajali, ne morejo pa s svojimi dohodki izhajati ločeni, raztrgani od rodbine, oče tu v službi, družina bogzna kje izven Maribora. Občutili jo bodo oni mlad1 sporočeni, ki ne morejo dobiti stanovanja, niti ene sobe s Kuhinjo in se morajo potikati po dragih mesečnih sobah (če jih sploh dobe), a lastno pohištvo, ki jih’ je veljalo težko žrtve, se povaljuje m vničuje kod po kladiščih. Najdražjo Kar ima. človek poleg zdravja, je ljubi dom, makari še tako skromen, samo da človeku, posebno pa rodbini nudi najpotrebnejšo Komodno&t', udobnost, ko se vsede po trudapolnem dnevnem de lu domov. Koliko tisočov je v Mariboru, ki so že četrto leto oropani te na j-dražje sreče, tega niti ne vemo. Radi bi to zvedeli in če hočete, da vam povemo, moramo to zvedeti z vašo pomočjo. Gradbena akcija je iz vsega počet ka^ želela z lepim pridobiti saj en de' onih, ki so dolžni sami srbeti saj za svoje lastno stanovanje, da s preselitvijo v svoj dom prepuste stanovanje drugim, ki lastnih' zgradb ne zmorejo Z ustanovitvijo posebnega oddelka »Mar-Stan« je gradbena akcija tudi manj imovitim dala priliko, da pridejo fe to zimo potom prezidav že obstoječih hiš do svojih stanovanj. Kakor glede novozgiradb, smo naleteli tudi. v tern vKa sedanje razmero najcenejšim načrtu skoro povsod na odklanjajoče iz govore. Kdor ima toliko kapitala, se raje drži v svojem sedanjem stanovanju, kdor nima denarja, ta seveda ne more misliti na tako odrešitev iz so dan je stanovanjske bede. Kaj sedaj? Ali naj diržimo križem roke in mirno gledamo, da pred našimi očmi še na ie To prihaja od Čilimov, blazinic (jastu od tisočev zastorov, ki ne dajo videti niti koščka tal in zakrivajo često stene popolnoma. Ob stenah četvero-oglate izbe je klop. Le malo je dvignje na od tal; mala pručica — ki bi nas komaj vabila k sedenju, vsekako pa k neugodnemu sedenju — mala pru čica postane že miza (trpeza). Klop široka, že bolj divan, preprežena s pi sano tkanino, z mehkimi blazinami, : mehkimi naslonjali, opremljenimi s šte vilnimi jastuki. Rogožino v stopnišču so zamenili lahki Čilimi, sedsj so Čilime v veži prekosile dragocene, raznomotivne tkanine, ki so nežne in kosmičaste, ki ugluše tudi najtežji korak. Vzorci iz Pi rota, redki perzijski vzorci, indijske preproge se zamenjujejo in tekmujejo po izbah v izrazu svojih oblik in v jakosti barv. Musliman nima slik: nadomestu-jejo jih čilimi. Oni tvorijo velik del njegovega premoženja. Ker se ne hodi po njih s Čevlji, se jih zelo Stedi. Prehajajo od očeta na sina, od sina na vnu-s* in pravnuka. Dcsti Često so večstoletna posest. Čilimi se tudi ne dajo obdavčiti. Čilimi obdrže vedno svojo vrednost. Zato naloži musliman velik del svojega premoženja v čilimih ... Na n lih č*p] s svojimi gosti. Na njih srka kavo. Ce se hoče prikljanjati v molitvi, si da prinesti molitveni čilim, — ki mu — živo, govoreče bitje — pravi po svoji slikariji fam, kako se mora priklanjati. Na svojih čilimih spava. Ev- poginjajo stotine na jposleciicaJ stanovanjske bede? Naj^ čakam® boljšo valuto, na boljše Čase« *':e-gremo naprej v boj prod s'all“ vanjski mizeriji Mi gremo ^ ^ prej, ampak ne več s samimi pi©sn;)£ mi, 7j vabili na sestanke, kjer se^ se o. ljubuje, a ne stori ničesar pozitiv Mi gremo naprej z drugim oro'^^>^ mora zadeti svoj cilj. Potrebujemo .njsko bedo Va« vseh, ki ste s stanovmijm^ — •eobremenjeni, samo sigurnih - « . v., , . da* p kov: 3. O domačih bogataših, ki se & razkošnih stanovanjih , 1 domačih bogataš11> nes žive v tujih' hišah. „ u»wr -r= dozdaj niso dali niti vinarja za _ i . ku spodtobno nastanjanje za svaio . di, od katerih žuljev dobro ?, y jih 'bogataših, ki prihajajo v Lan > samo se tu obogate in da^pfep ■mnjem stanovanj podražujejo ^ nino in domačine mečejo na ce^ta ■ tistih dvomljivih eksistencah, 'V‘jn vidimo brez. dela pohajati po ulica dobro živeti po hotelih in kavarna^^ so navadno verižni ki. _ki se brez ^ kega dovoljenja naseljujejo v -• p- . in dobe za drag denar stanovanj • se jim zljubi. 5. o stanovanjih, w ^ lahko dala potrebnim na razpolag • , o stanovanjih, ki so izi^abljena ^ same, skladišča in obratne j. kih podjetij, Ki bi si. morale sa . dati svoje lokale. Sploh dobrOTOS^,^ podatki, ki se nanašajo na# ° .^dniki. stanovanjske l>ede. Privatni ur nastavljenci velikih podjetij, < e“ sploh' vi vsi, Id trpite vsled ske bede, pridite s svojimi \etn- 0(J, ■Mar-Stn« jo vsakemu brezplaC prt. Zahteva se od vas edino le tost, da bo vsak r>odatek točen, * ^ izpoved zanesi.j: i. Za nastav . , velikih podjetij ima »Mar-Stan^ ^ pravi jene posebne vprašalne ^ t.erih točen odgovor more sluzit1 melj uradniškim in delavskim po-dbmom. »Mar-Stan« se nahaja n / tovškem trgu št. 1, pritličje. Mariborske ves|- Maribor. 4. oktobra m LiKndacija obrtne raz^ta^* ^ Opozarjamo na današnje oglase ^ prodaj; paviljonov, odprtih 1°^’ via^ čke hiše« in drugih' predmetov ^ sbavišča Pokrajinske obrtne xaz» m Obrtno gibanje v Marihorn* ^ ^ no kavarno »Central«, doseda.i / _ Val jaka je Kupil g. Alojz Streh'1- -m Vabilo. Cenjeno občinsko vm no opozarjam, da bom prihodM0^ Ijo dne 8. t. m. imel v trgovini c® razstavljeno svoje pravkar ^ kovrstno zimsko sukino, vseh vrst na in drugo modno blago. Vsake ^ uljudno vabi K prostemu ogled11 ge, o kakovosti blaga in kih cenah se bo vsak osebno prei’ ^ potrebuje. Čilim? so mehki; riu jastuki se enostavno razprostro P° g. Čilim je prištevati gotovo med n tijgjoe nejše komade muslimanske opreme. . „a- Omare manjkajo v hišni °P.1!®ro-nlaj5 cakor postelje. Namesto nji« !rv0f! lepo rezljane, navadno temnoa ^ skrinje. Ce hoče hižni gospodar lZ* t, tujemu (rostu prijaznost, ljubečo. .jJt tedai odpre jedno svojih skrmr .fl razprostre njeno vsebino čez dlltielce po tleh. Pokažejo se ženske 0 ^ bajne krasote. Obleke iz br°„L,jetie težkega, dragega baržuna, obro s širokimi, zlatimi okrajki. ^° ,T,iad^ mičnih jopic se vidi, jopic z* štirinajstletna dekleta; temni DB flVo posejan čez in čez z lesketajočo^ - zlato vezenino: fantastiški okrs-"- fg slutnjo iz bajke, zlato svetlikajoč neverjetne sanje h »Tisoč in ®neCe gf« kakor jih nosijo tam princese. muslimanka od dom«, tedaj 1« 0.*««' obleka neke vrste domino tZ, znatnejSega blaga, siva in brez z1 ^jjj, Vse njeno Življenje biva in .^,hsv:]^gk* Iz sivega domina se izvije princesa. , . Pa zavžiti ge moramo s krožni^ ra zavžiti še moramo s kayo medenine Cmo, lepo dišeCo vr.° . /fjjjd nalito v mičnih, majhnih skodelica ^ Žanih); obfiuduješ še vsakovrst6'1^^: vsakovrstne doze in posode ter ^ nobenega predmeta ni, ki bi.nf'tavi. 0 sen po obliki, umetniški po 1 rO^0c orožja r. s, cjzelirano oatrinojj6^--' Marmor; 5. ORtoora 13227 'VU as: b o K r ttV> nedeljo celi dan prost vKoH v'trgovino m ogled 'blaga. Franc Mastek, Giav ni trg 16. 1874 m Čuden veletrgovec z lesom. Te f ni se je vozil iz Beograda nek Ceh ' je imel pri sebi večjo vsoto denarja _ e d vožnjo od Zidanega mosta do va. Pa ie listnica, ki jo je imel v ^dnjem hlačnem žepu, izginila, tako. oa je ostsl brez vsakih sredstev za na v .)no potovanje. Obrnil se ie na turaj policijski komis3rijat za podpora. wa komisarijatu pa je zapazil nekega mladega moža, ki se je vozil žnjim v 'stem vozu. Bd je lo nek Vladimir P. kV2^3 23. veletrgovca z lesom ter J n od avstn.skega orožništva ustav en in izročen našim oblastim, ker je orez dovoljenja prekoračil me,o. Med _ ->njo se je naslonil na okradenega Uha ter se del,1, kakor da spi. Rzdi g ie začel okradeni Cth sumili, da nuje- morda ta ukradel listnico. Poli riiVn’- •* je‘,*ie^a 2 »veletrgovcem* Via d muiem P. že večkrat posla in ki je ntirt * ? •Že 153 melišču, si je tička ; £la,ln «a PO zaslišaniu izročila onTh v njem bržkone eden da;a; 1 J'oc ^ Ž'-P«rjev, ki se radi iz Uaja)u za razne »veletrgovce". n-.cf1 ^a,tV,’na* P1"' tvrdki Kiffmann za-skiirf"1 Ce<,j'ec bratijo B. je stanova 2 dmSimi delavci. Pred par ?a r„!e.Pri‘s^ svojega tovariša Brsčkota Bra»^ni’ 1 Priž§e cigareto. Ko je ie nV^i P0t£Snl* vžigalice iz žep«, mu Fr, ‘' na tla tu ii njegova listnica. ' se ie hitro sklonil, pobra 2°7rn J V listnici je bilo t, denarja. Ko je bi! čez dva dni ie^ H.SiU,Je, ^v'!1° Priznal ter izjavil, da l^ank P denBr'a sv°i‘ ljubici, ne!- Iva n L- ’ D ’ 'jui/ivij n , F-> nekai je sam zapravil, osta- . *>a so že našli pri njem. Izročen Je bil sodišču. . Pr:^ateli Perutnine ali pojedine v p ev. Posestnica Katarina Stanitič 8 ‘T1* pri Ljut meru je dne 1. zamm v svoje veliko presenečenje tiiVa J! 'e Dorj°č‘ izginilo iz kur tVifj ° ^ gosk in 1 puranček tj.. ™..se je ohredena hudovala rad ' a^inn pohujšanim svetom, pred ie ri'! niene kokoši niso varne, se ch->? V n . mariborski gostilid toli VfrVe'i°-na- P°iedina Piščancev. Razni -'.zntU 1 in neverižni^i so se mastili, JtiisH °.l ^a bi" ne bilo kcd^j 8ie i°‘ ka Prav!’ce je P° dolgem za- -iovauju dognala, da je v intimni matije '-‘•‘''fV-flo* VJ« |v- v iUuU hnrM 2 u*oz.nal oziroma ga ni hotel poznati. Bilo je leta 1886 ko smo dobili tega zagrizenega Nemca za razrednika. Sestavljajoč prvo uro svoj imenik, je vprašal učence po imenih. Zraven mene je sedel moj rojak Anton Janežič. \o pride vrsta nanj, pove .svoje ime. »Kako,« vpraša profesor porogljivo, »ne čnjem prav, Tamuenschiitz, Ja-nn-schiitz!« »Ne, Anton Jame-žič,« zlagajo počasi, a ponosno nečak našega slovničarja. »Še ne slišim razločno, Jančič, Janšič?« Napišite ime na. tablo!« Tonej gre in napiše lopo Janežič. Profesor pogleda. po strani na ime in razkačen zavpije: Kaj, kaikšne kljuke imate tu nad rkami? Toga ne znam citati!« »To je po slovenski te cedi, <■ pojasnjuje Tone Ne poznam je!« »Po krstnem listu se pa, moje ime tako piše,« brani se možato moj prijatelj »kaj mi to mar, zavrne srditi profesor, vstane in napiše na tablo: »Ianeschitz« rekoč: »Pri meni bosite Vaše ime tako pisali, da veste«. Poparjen in osramočen pred vsemi učenci so je vrnil Janežič v klop in mi zažepetal. »To si ne pustim d opasti, to povem očetu in dr. Šketa (profesor za slovenščino). Je li to storil ali ne, tega se ne spominjam več, resnica pa jo to da je moral Janežičev nečak v Celovcu pisati svoje ime skoz 5 razredov kakor zaukazano in šele zrelostni izpit mu je vrnil pravo ime. Po istem receptu se je ponemčevalo v ljudskih šolah, vojaških »isarpah in uradih. D* navedem le par slučajev. Učitelj-ger-manizaitor v Rožu je poslal slovenskega fanta na gimnazijo v Celovec z odpustnico na ime A. Miiller, krstni list pa se je glasil na A. Mlinar ko. sem vprašal znanca iz Hedeš, L. Srani-šičnika vrnivšega se od vojaške službe, zakaj je svoje lepo slovensko ime popačil, je ginjen odgovoril: »Feldvabel je rekel avstrijskemu vojaku bolj prisvo-ja Strammschiitznig«. Nekaj let pred vojno mi je slučajno prišel v roke sveženj starih aktov. Med njimi sem našel tudi zaupni nalog deželnega, šolskega, nadzornika Gobov3a z imeni vseh dijakov, ki so bili naročniki dijaškega lista »Dom in Svet« ki je tokrat začel izhajati (1. 1888.) Alco torej pomislimo, da so slišali slovenski dijaki na, Koroškem vedno zaničevati svoj materin jezik, da so bili povsod zapostavljeni in da so zavedne j Šim ob vsaki priliki letale na uho psovke, med katerimi so bile Win-discher Heiland, Einspieler.sebaff, Hetz kaplan, (profesor) Apihjunger in Brejc knec-ht, še na.jmilejše, potem se ne smemo čuditi, da. so imeli koroški Slovenci za. časa plebiscita tako malo inteligence. KI. K. Hamdm gledališke, Repcrtoire: Sreda, 4. okt. Zaprto. četrtek, 5. okt. »Satan v ženski<, izv. Narodno gledališče. Satan v ženski, drama, v 5 dejanjih. Spisal Karol Schonherr. Opozarjamo na to premi-jero, ki se vrši v četrtek, d ne 5. okt. — Satan v ženski »(der Weibsteufel«) je nedvomno eno najboljših Schonherrje-vih dramatičnih del. Dejanje to, nad vse zanimive, mestoma s sarkastičnim humorjem prepletene drame, se odigrava pred nami tako naravno in l>aš vsled tega tako dramatično učinkovito, da se zdimo sami kot sodelujoči v boju, ki se odigrava mod mlado, življenja-polno ženo in starim, onemoglim »mo-žieeljnem«. Drama se je že prod le ti vprizorila pri nas ter dosegla pjpolen uspeh. Revolucijonarka na polju plesne umetnosti gdč. Valerija. Kratina, priredi v torek, 10. okt. v mariborskem gledališču svoj »Večer dramatičnih plesov«. Kdor jo videl slavno -»lesno umetnico na njenih velikih, skoro epohalnih turnejah po vsej Evropi, temu ostane neizbrisen spomin njenega učinkovitega in individualnega stvar jenja. Višek svoje umetnosti pa je dosevrla umetnica s proizvajanjem, plesnih točk brez glasbe. Objave. § Plesna šola Izobraževalnega drn-štva privatnih nastavljeneev prione v četrtek dne 5. t. m. ob >5 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani. Odlbor. Šport. : F. Lj. N. P. S. Pri včerajšnji seji pododbora se je določila za nedeljo 8. oktobra prvenstvena tekma Maribor : Mak, ki prične ob 'A 16. uri. Rezerve prično s tekmovanjem ob 14. uri. Sodnik za prva moštva je g. Vailčeki; za rezerve g. Nemec. Inšpekcijsko službo ima g. Magdič, Prvenstveno? Rapid : Ma,k izostane. — Tajnik. Gospodarstvo. g Denarna unija med Češkoslovaško in Jugoslavijo? Kakor je izjavil pomočnik finančnega ministra dr. Dušan Plavšič, se je pri zadnjih pogajanjih v Marijanskih Lazuyh razpravljalo tudi o finančni kooperaciji med našo državo in Češkoslovaško. Prvi pogoj zato je odstranitev diference med dinarjem in češkoslovaško valuto. Radi rega nam pomaga Češkoslovaška pori dviganju dinarja. Čim so nam posreči pokriti dolg pri Narodni banki, je stanjo dinarja utrjeno. Z izenačenjem valute je vstvarjon pogoj za denarno unijo, do katero je potem le še majhen korak. — Še le, ko si na ta način ustvarimo solidno in stalno gosipodarsko zbližan jo, bo zveza Češkoslovaške in Jugoslavije ter s tem mala antanta sploh zadobila Stolno in •> Stran 3? Po zatvoritvi obrtne razstave. L. FajgeJj: Veliko je bilo pisano o obrtniški ob otvoritvi, gmotnemu in moralnemu sklepu. Kakor povsod v življenju, so polagoma umika in umakne prvemu navdušenju objektivno in globlje raz-motrivanje. Iz tega dejstva, iz estetskega vidika in iz primere inozemskih prireditev, pred vsem pa iz nestrpne želje po hitrem napredku se je razvila sledeča refleksija. Obrtništvo, ki je na razstavi pokazalo ves svoj ogenj, svojo moč in pomen, bi se bilo lahko razmahnilo tudi' po drugih smernicah. Na splošno se je zbral-- v tem žarišču veliko neprecenljive pridnosti, solidarnosti, poštenosti, nepokvarjenega dela, brez tvorniških trikov, in mojstrstva.. Vračam na, se lo k enim razstavljenim predme'cm, ki zahtevajo estetske oblike, torej k posebni panogi obrtništva, ki išče stika z umetnostjo, k umetniški obrti. In ta se udejstvuje lahko povsod, v mizarstvu itd. Umetniška obrt je produkt umetnosti in obrti, ker spaja princip dopadljivosti in lepote s koristnostjo. —* Noben narod si izključno ne more la-i stiti postanka in razvitka te ali one umetniške obrti, toda vcepiti ji more svoj značaj, ki se v njej zrcali z vso svojo posebnostjo. Čim tesnejši je stik umetniške obrti z narodom in njegovim življem, tem bolj se emancipira,-tujega vpliva, tem pristnejša in zdra-vejša je — pravi tip narodne manufakture. Ravno ob pokVetu prerojenega zanimanja za domačo dekorativno in ui metniško obrt, za. domačnost naših in-terieurov smo pogrešali v razstavi u-metniške obrti v novih tehnikah. Vi posnemanju in očanstvu ne moremo najti napredka, dasi tudi te posnema vsa trpežnost iu solidnost, ker tvori to le eno komponento cele upodobi j ajočei sile. Generacijo trajajoče uporabljanje iste manire v osnutku in izvedbi odbija, šablonira, pač pa ne odbija pomlajenje prejšnjih slogov z novo tehniko,, kar nam pričajo oživeli barok, ompire* in Biedermeier. Je pač to tista nepret trgana nit, ki se vleče med delom naših rok in se dotika duš naših očancev«, Vendar pa daje le iskanje nove linije, novega sveta, novo oblike ploskve, iz-< popolnjeno z novimi tehnikami pravega pogona za razmah. Desetletja že po-., zna inozemstvo luženje lesa z amilina-i stimi barvami, pri nas vidimo raz ven nekoliko izjem le bojazljive poskuse, čeravno nudi že samo hi ženo pohištvo pravo krasoto. Bolj kot kje drugod paJ je tu študij potreben, sicer postane ta; tehnika odurna, neresnična., pomarančasta. V lanski obrtni razstavi je bil1 razstavljen tak pogrešek v v seti svoji1 negaciji. Skoraj ves moderen svet pozna pravo intarzijo, pri nas je ne vidi! at domači obrti. Razstava sama ima la šibak primer marketerije, ki kaže iai vštricno zlaganje raznih furnirjev po načinu biljardnih kejev, ne prave im tarzije. Nedosežna toplina intarzija, njena dekorativna moč, finesa in raz-teznost izražeanja so ravno v družbi a občutnimi teškočami pri delu merila okusa, talenta, obenem pa tudi stop« njevanje učinka, dinamika lepote iu cene. — Razen Vahtarjevih usnjerezavi, ni bila na razstavi nobena moderna tehnika. Žal da razstavljeni predmeti radi. svoje malenkosti ne morejo sve-dočiti s svojo, le uisnjerezu lastno, skromno, a učinkujočo ornamentiko vse one lepote, ki bi se bila razgrnila neprimerno lepše v slogu celotnega inte-rieu-ra, kakor naslonjal im sedal pri stolih, stenskih prevlak, torej celotnih večjih del. Sijaj usnjereza, spojenega a barvanimi ploskvami, ornamentiko mozaika in listastega zlata je neoporečno poleg intarzije ena najlepših tehnik, saj usnje samo na sebi vzbuja simpatijo, kaj še, če se naravnemu krasu pridruži še umetniški. — Umetniška, obrt se ne omejuj samo 3 izdelovanjem in snovanjem manjših predme« tov, marveč krtasi celoto, in obrt stremi za preporodom iz rokodelstva v, umet* niško Obrt. (Konec pnili.) Pristopale k CMD2 'BBS* 'TT ® B O H V Martbor; 5. oktobra 1922, Bernhard Kellermann: PBEBOil : Roman. (Dalje.) (61) - Allan se je ozrl črez grmovje in oči uprl v hišno čelo. Ondi ležita. In se je ozrl na jugovzhod po morju. Tam spodaj leže oni. Tain spodaj leži Hobby; prsti so j mu zakrčeni in .vrat mu je izpognjen vnic ko vsem za-dušenccm. Zeblo je liuje in huje. Pa sc mu je zazdelo, da veje grozovita mrzlina izpod morja sem gori. Allan je zmrzoval, ledenel. Roke so mu drevenele prav kakor v najhujšetn zimskem mrazu in lice mu je krepenelo Videl pa je prav razločno, da ni zamrznil niti pesek, čeprav je po njem praščalo, kakor da stopajoč tare drobne tiledcnce- Allan je hodil eno uro po pesku tja in sem. Storila se je noč. Krenil je črez poledeneli, zamrzli vrt in stopil na cesto. Andy, šofer, je svetila že prižgal. »Zapelji me na postajo, Andy, vozi počasi!« .ic Allan velel z ubitim glasom in hripavo ter sedel v voz. Andy si je obrisal nos ob rokav, a lice mu je bilo mokro od solz. Allan se je zagrebel v plašč in si kučmo pomaknil nizko na obraz. »To je čudno,« si .ic dejal, »ko sem zvedel o katastrofi, sem najprej pomislil na predor in šele potem na ljudi!« In zazehalo sc mu je. Bil je tako turden, da ni mogel geniti z roko. Zagrada iz ljudi je stala ko prej. zakaj učakovali so, da se vrnejo rešilni vlaki. Nikdo več sc ni zadrl. Nikdo ni zavihti! pesti. Saj mu je zdaj nrav tako kakor njim in ga tare ista bolest-Sami od sebe so se razm:kaliv ko se ic Allan vozil skozi in stopil z voza. Nikoli še niso videli človeka tako zelo bledega. 7. Na postaji je Allan stopil-v mrzlo posvetovalnico, ki je drugač rabila za čakalnico. Po gracliliščih ni bilo ne ceremonijcla ne formalnosti. Nikomur ni prihajalo na misel, da bi se odkrival ali se dajal kakorkoli motiti. Danes pa so utihnili vsi razburjeni pogovori, ko bi mignil, in tisti, katere je u-trujenost zgrudila v stol, so sc vzdignili. Harriman jc Allana sprejel z /zbeganim, onemoglim obrazom. »Allan —?« je dejal lepetavo, kakor bi bil pijan. Toda Allan mu jc z gibom roke besedo ustavil. »Potlej. Harriman.« Dal si je prinesti iz gradbeniške kuhinje zdelico kave in je kavo srebajoč poslušal, kar so mu inženjerji ,vsak posebc jzporočali. Sedel je podhuijcn, pripravljen skočiti: gledal ni nikogar in je na videz toliko da poslušal. Obraz mu je bil kakor od mraza premrl, brezbarven, ustnice so bile višnjevkaste. ob robovih bele. Svinčenosivc veke so mu oči zavešale, desna, ki je kdaj pa kdaj nervozno potrepetala, niže ko leva. Ali _ niegove oči niso imele več človeškega pogleda. Videti so bile kakor steklene črepine. ki zločesto bleste. Včasi so mu potrepetala tudi neobrita lica in so mu ustnice zagibale, kakor da mu jc razgrizti zrnje. Pri vsakem dihu sta mu nosni krovnici trznili, dasitudi jc dihal brezglasno. »Torej je ugotovljeno, da so Bčrmanna ustrelili?« »Je.« »In o Hobbyju ni bilo nič slišati?« »Ni bilo. Pač pa so videli, da se je peljal na sprednjak.« Allan jc kimnil in usta razklenil, kakor da se mu zeha. »Go on!« Predor je bil do 340. kilometra pooolnoma v redu in stroji, ki so jim stregli inženjerji, so obratovali. Robinson, ki jc vodil rešilne vlake, je po telefonu sporočil, da čad onemogočuje prodiranje preko 370. kilometra-iVrača se s 152 rcšenci. »Koliko jih jc potemtakem mrtvih?« »Kakor sodimo po priglednih znamkah, jih utegne biti kakih 2900.« Dolg, globokomiseln premolk. Allanove višnjeve ustnice so trzale, kakor da se bori zoper krčevit jok. Povesil je glavo niže in jel kavo srebati hlastoma. »Allan!« jc zaihtel Harriman. Allan pa ga je pogledal začudeno in hladno. »Go on.« Nadalje je Robinson sporočil: »V postajnici ob 352. kilometru zaposleni inženjer Smith trdi, da globlje znotraj vseknko deluje zračna scraljka, telefonska zveza pa je prerušena. Allan jc pogledal kvišku. »Hobby?« jc pomislil. A si ni upal te nade izreči. Nato je Allan na razgovor v z e' nauremske dogodke. Harriman se ni vedel sijajno. Ždel je ves utrujen, bolečo glavo je opiral na roko, v zabreklih očeh ni bilo pogleda. Ko pa so na pretresu imeli izgrede in rušitve, se is Allan nagloma okrenil k Harrimanu. »In kje ste bili Vi, Harriman, kaj?« je vpraša! rezko in zaničevalno. Harriman je vzdrgetal in povzdignil težke veke. »Verujte mi, Allan.« je kričal razburjen, »storil sem, kar je bilo v mojih močeh! Poizkusi! sem vse. Menda mi vendar ni bilo streljati!« »To pravite Vi!« jc vpil Allan in glas mn Jc postajal bolj grozilen. »Razdivjancem se Vam jc bilo postaviti na pot, nič zato, če Vam glavo nekoliko preluk- njajo. Saj imate vendar pesti — kaj? Tudi streljali bi loliko — ej, zlodja, zakaj pa ne? Vaši inženjerji so bili pripravljeni, treba je bilo samo, da jim ukažete.« Harriman je zardel škrlatno. Debeli tilnik mu je nabreknil. Ailanov grozilni ton ga je pogreval, da mu jc kri zavrela. »Kaj govorite, Allan!« je zavračajoč Vzrojil- »Vi ljudi niste videli, Vas ni bilo tukaj.« »Ni me bilo, obžalujem! Menil sem, da se smem na Vas zanašati. Pa sem sc motil! Starate se, Harriman! Starate! Ne potrebujem Vas več. Spravite sc mi k vragu!« Harriman jc plani! kvišku in uprl rdeče svoje pesti v mizo. »Da, spravite sc' mi k vragu!« je Allan še enkrat zavpil brutalno. Harriman je prebledel do samih ustnic in upre-paščan zastrmel v Allanove oči. Te oči so bleščile od zaničevanja, neusmiljenja in brutalnosti- »Sir!« je hropnil in se v živo razžaljen vzravnal. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radi v oj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila. Fotografični aparat, R krat 9. iNirkol-Selierenspreitikamrra) /vojni anasligmnt 1: C-3, s kasetami /a plošče in film. se ceno proda. Na vpojled v trgovini Lešnik, Gosposka utira. 1883 2-1 Stanovanje v centiumu mssln, obstoječe i/. dveh sob, kah'nc-ta, velike čiste kuhinje, električna napeljava, ?e zamenja r ravno takim ali večjim. Vprašati v upravnistvu. 1891 Pisalne stroje, nove in rab ljene. dobavlja Amcrcau Im-port Gcmnanv, Maribor, Koroška c, 24- 1853 Gonilni jermeni i; najboljšega usiUa, v vseh idočih širinah takoj dobavno pri Iv Kravos. Aleksandrova c. 13. telefon intniurban 207 9-18R8 Pohištvo, zaloga spalnih inje- ddnih sob. kakor tudi kuhinjske oprave, po trornitkih c« nsh Tovarna pohištva. Koroška cesta 46. 18S3 5-2 Iščem gospodično (zače nico) za trgovino Delo lahko. Poštenost po;oj. Gosposka ulica 38, II. nafstr., desno. 18782-5 Na prodaj 2 au!omobila:t Fiat zelo malo rabljen, skoio nov, 9/24 IIP, R redežev, elektiič na razsvetljava in pogon. 1 Skat Limusina, 25 HP, generalno reparirana in nanor* lakiiana, v zelo dobrem staniu, 6 sedežev. Naslov pove uprav-ništvo. 1871 3-3 Higijenična brivnica s« vsrm priporoča P.vovralna postrež ha Vjekoslav Gjurin. Jurčičeva ulica 9. 1350 Mia nalil nisi žisl jamčeno pristno blago, ima v zalogi Čebelarska podružnica v Crni pri Prevaljah. --- 1722 4-4 N. ). Sadiucki hiromant, psihogravoiog in fizionomlst ordinira vsaki dan od 10.—12. in od 2.-7. ure v Gosposki ulici 28>l. 1839 3-2 £3!L 55*1 Ss&HlI lo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z dr.em 1. okt 1.1. kupnim potom prevzel dobro znano kavarno „CENTRAL“ v Mariboru. — Moja dolgoletna strokovna praksa jamči za izborne pijače in vzorno pos'režbo. — Za mnogoštevilen obisk se priporoča Alojz Strehar, lastnik. 1893 S eno, sians©, drva* presa©3» krompir, sadi© in «Srus© deZ®*[*; prldeike kupuje in prodaja AMUKM OSET, M a ? 8 & © r, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. lcW0 POZOR! Lesne zaboje različnih velikosti prodamo takoj po nizkih cenah. — Interesenti se prosijo, da se tozadevno obrnejo na 3-i tvrdko „E L ! Nst 1886 [. ARI BOR, Vetrinjska ulica št. 11. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Proda se „km@čka hiša ■ A 8 okt* Pismene ponudbe je vposlati do nedelje, -Lg.i 1922 Razstavnemu odhoru, Aleksandrov c. 22, lo Perfektnega knjigovodjo obenem izvežbansga korespondenta, sMorne^f-c nastopu, z dobro Šolsko in splošno izobrazbo, — večje podjetje v Mariboru —" za takoj ali pozneje za rszvitka zmožno mest«« Dobra plača. — — — Mesto stalno.^ Ponudbe pod ,Zmožna sila' na upravo lista. 1887 ■raTOmsas33BBBiia*«i»i)aaBi 40.000 kron nagrade onemu, ki preskrbi oziroma odstopi v Mariboru stanovanje z 4—5 sobami, po možnosti v _ parka. Ponudbe pod »Zima*, poštnoležeče Kan° 1838 3-3 lir ■tcssri mirnem Pokrajinska oblna razstava v Maribora. Razprodaja. V nedelje, dne 8, oktobra ob 10. uri dopoldne se proda veliki paviljon na Gotzo-vem dvorišču. Odprte lope, deske, les i. dr. na vrtu Dijaškega doma. Interesenti naj si objekte pred prodajo ogledajo, les zmerijo, da tako lahko ponudbe stavijo. Proda se najvišjemu ponudniku vse skupaj ali pa tudi posamezno proti takojšnjemu plačilu. Prodajalo se bode le na vrtu »Dijaškega doma**. Potrebne informacije se dobe v pisarni, Aleksandrova cesta štev. 22. 1889 3-1 i Prvovrstni vinski sodi iz tesane hrastovine, začenši od K 5 po I. nudi Zagrebafka tvornica bai**a' Zagreb. 5 Naročila direktno na tovarno lHotorno kolo s priklopnim sedeZevn Proda Hranilnica v Ljutomeru za = 25.00® SC. ^ u Reflektanti se naj oglase pri Dr. g STANJKO, odvetniku v Ljutomeru . 1863 Zahtevajte povsod ,TABOR* Lastnik ia izdajatelj: Kojuorcfj »Tabor«. — Tiska: Mariborska tiskarna