Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom bo more govoriti VBak dau od 11. do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeetstopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo bo popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Velja
za I^jubljano
v upravništvu:
za colo leto 6 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoc 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 27.
V Ljubljani v torek 1. aprila 1884.
Tečaj I.
Avstrijske železnice in trgovinsko ministerstvo.
Šestdeset let je tega, odkar je ženijalni George Stephenson izdelal načrt prvi parni železnici iz Darlingtona v Stockton — in v tej razmerno kratki dobi razvijale so se železnice tako hitro, da dandanes svetovnemu prometu služi nad 300 000 km. že-lezničnih črt. Oziraje se na važnost te naprave, nikdo ne bode dvojil o velikanskem vplivu, katerega imajo železnice za kulturni razvoj našega veka. Ali mesto, katero zavzemajo v javnem pravu, še ni do dobrega odločeno, in v theoriji in praksi si nasprotujejo nazori (onih, ki terjajo državne železnice in doktrine nasprotnikov, ogrevajočih se za privatni značaj in za samoupravo prometnih naprav.
In to načelno nasprotje se izraža tudi v železničnem zakonodajstvu raznih evropejskih držav. Na Angleškem so vse železnice zasebna podjetja, parlament jim daje le koncesijo, sicer vodi ves promet avtonomni organ, katerega so si sami bili ustvarili, tako zvani Railway Clearing House. Ker je Angleška preprežena s siino gostim železničnim omrežjem, nikdar ne preneha tekmovanje med raznimi privatnimi progami in baš to najbolj ugaja prometnim potrebam. Čisto nasprotno na Nemškem! L. 1876 vrgel je železni kan-celar med nemški svet veliki projekt, naj nemška država nakupi vse zasebne in deželne železnice. Po polnem sicer ni prodrl s to mogočno novotarijo, ali vsaj toliko se je doseglo, da so razne nemške države, njim na čelu Pruska, z nakupom si pridobile privatne železnice ter jih spremenile v deželno vlast.
Zgodovina avstrijskih železnic označi neko žalostno pomanjkanje trdnih načel, neko omahovanje med raznimi principi. To lice nam je kazala naša železnična sistema do najnovejše dobe, in stoprav mnogo obsojena Taaffova vlada se je s krepko roko lotila težavnega podjetja, v red spraviti zanemarjeno avstrijsko železnično politiko. Tu imamo ces. Ferdinanda severno železnico, s privilegijem z 4. mar-
Listek.
Jovan Vesel-Koseski.
V	petek 28. sušca premikal se je po tržaških ulicah veličasten sprevod za mrtvaškim vozom, na katerem je ležala krsta, okrašena z mnogobrojnimi venci; kakor časniki poročajo, odlikovali so se med njimi po številu in lepoti najbolj venci s trakovi v narodnih bojah. Veljalo je skazati zadnjo čast blagemu m°žu, slovenskemu rodoljubu, ki je doživel jedko starost kot človek, redko usodo x Pesnik: pospel se je bil namreč koj v začetku svojega delovanja do silne slave, ki je u io ko slanini ogenj vsplamtela, a tudi hitro ugasnila. Ta mož je Jovan Veselit os e s ki.	J
Rojen 12.septembra 1. 1798. vKosezib, gorenjski vasi blizu Moravč — odtodi pesniško njega ime »Koseski« — šolal se je na ljubljanski in celjski gimnaziji ter stopil do-
cija 1. 1836., kateri ji varuje popolno nezavis-nost od državnega vpliva, tako da je ta železnica, ki vrže največ dohodkov ter ima najogromnejši promet, postala uprav ein Staat im Staate. Nasproti temu strogo privatnemu podjetju imeli smo pač v Avstriji dolgo železnično prčgo, južno železnico, zidano na državne troške, a prisiljeni po nesrečnih dogod-bah 1. 1859. prodali so jo avstrijski državniki privatnemu društvu; tudi ona je sedaj skoraj nezavisna, in baš naše dežele imajo sleherni dan priliko, občutiti bridki vpliv nezavisnosti na tarifno politiko južne železnice, ki s svojimi previsokimi tarifnimi postavki zavira naš promet in skoraj uničuje našo domačo obrt-nost. In še neka druga kategorija železnic nastala je v Avstriji: privatne železnice, katerim je država dala poroštvo za obrestovanje stavbenega kapitala. Odkrito rečemo, da se nam iz narodno-gospodarstvenega stališča najbolj škodljive vidijo železnice te vrste, kajti ker je delničarju zajamčena gotova svota obrestij, mine mu strah pred izgubo in ž njim ono neprestano spodbadanje, z vsemi silami se potezati za prospeh delničarskega podjetja. Podjetnost jim mine, v miru uživajo — pravi fruges consumere nati — bogate sadove državnih subvencij.
Vprašanje, ali naši državi bolj ugajajo državne ali zasebne železnice, je tedaj za avstrijske razmere tem večje važnosti, ker raznovrstne železnične subvencije kaj neugodno uplivajo na državni budget. In to vprašanje je vendar po vsem jasno zlasti za koristi naše države. Uže iz pojma moderne države izvira njena dolžnost, da mora državna celota z vsemi sredstvi delati na to, da se podpira obrtnija in kupčijski promet z ceno voznino, z nizkimi tarifi. Pri državnih železnicah v tem oziru ni nobenih zaprek. Država pri svojih podjetjih ne išče direktnega dobička, ne skuša iz svoje regalitete vleči visokih dohodkov kakor privatni podjetnik: nji zadostuje, če pokrije lastne troške ter sčasoma amortizuje prvotni svoj kapital. Vse drugače privatna železnica; le-t& se ne ozira toliko na splošne koristi, kakor vsako drugo podjetje je tudi ona primo-
vršivši pravdoznanske študije na Dunaji in v Gradci v službo pri kamerainem uradu v Ljubljani, jpozneje služboval je na Goriškem in v Trstu, kjer je dospel do časti finančnega svetnika. Ondi je zatisnil 26. sušca trudne svoje očf, preživevši uže več let v pokoj i.
V	letih 1818 -1819 občeval je Koseski z Vodnikom, Čopom in Preširnom ter pel (1817—1818) nemške pesni, n. pr. „Erasmus Lueger", »Die Tanne auf Rauheneck", „Kurth von Roseneck“ (glej „Laibacher VVochenblatt" tiste dSbe, „Der Aufmerksame" 1.1821, Letopis »Matice Slov.“ 1. 1881.).
Leta 1818. zloži Koseski prvi slovenski sonet, kateremu je za nemško besedo „Trost" nasvetoval Vodnik naslov „Potažba“ (gl. Costa, Vodnik-Album, 1. 1859., str. 250). Na to je molčal do 1. 1844.; odslej pa je razglašal svoje izvirne in preložene pesni, med njimi prevod Schillerjeve »Divice Orleanske" in „Mesinske neveste", v Bleiweisovih „Novicah“ nepretrgoma do 1. 1852. Tedaj nevarno zboli ter se ozdravevši oglasi še le 1. 1868. zopet v
rana, težiti po dobičku svojih delničarjev ter jim priboriti kolikor mogoče sijajne dividende.
Temu namenu žrtvujejo čestokrat vitalne koristi onih pokrajin, katere prehaja njih proga; s kartelnimi pogodbami, z refakcijami, t. j. s povračili za velike tovorne kolikovine skušajo povzdvigniti svoje dohodke in malo jih briga, če s tem v gospodarstvenem oziru škodujejo širnim krogom dotičnih interesentov. Najbolj se to čuti pri onih železnicah, katerim se ni bati tekmeca na svoji črti, imajočim sa-motržje za promet po svojih progah. Tu so privatne železnice čestokrat naravnost škodljive, in država mora vsakako gledati na to, da si varuje svoj vpliv na tarifno politiko in svoje nadzorstvo na upravo dotičnih privatnih pr3g.
Ne da se tajiti, da je v tem oziru energično postopanje sedanjega ministerstva uže mnogo koristi donašalo avstrijskim narodom. Njegova akcija pričela se je s tem, da je ces. Elizabetino zapadno železnico 1. 1883 prevzela v državni promet. Letos je dovršila arlberško železnico ter spremenila Fran-Josi-povo in Rudolfovo železnico v državno progo, tako da so sedaj vse važnejše črte na avstrijskem zahodu in jugozahodu, od Heba do Pulja, izimši južne železnice in nekaterih manjših prog, v državni upravi. Blagodejni vpliv te naredbe čutimo tudi v naših pokrajinah. Vsakemu je znano, kako zelč da so se od lanskega leta sem znižale voznine na Rudolfovi železnici, bodi si za osobni, bodi si za tovorni promet. In tudi državna blagajnica nima nikakeršne škode od te tarifne reforme, baš nasprotno, promet na teh progah se je v toliko povzdvignil vsled znižanih cen, da so tudi dohodki poskočili in da je n. pr. gorenjska proga iz Ljubljane do Trebiža na enkrat postala — aktivna!
In zopet se je vladi posrečilo, skleniti zel6 ugodno pogodbo s severno železnico, katera veže Dunaj s Krakovem ter posreduje glavni promet avstrijske stolnice z Rusijo in vzhodno Nemčijo. Ustanovljena je bila ta železnica s privilegijem z 4. marcija 1. 1836.. kateri poteče po petdesetih letih , tedaj z letom
„Novicah“, ki so prinesle njegov prevod By-ronovega umotvora „Mazepa“ kot doklado, 1. 1869. pa »Rusko-Puškinovih petero" in celo „Visoko pesem". Na prigovarjanje Bleivveisovo izroči Koseski zbirko svojih do tj& raztresenih pesni „Matici Slovenski" s pristavkom, naj jih izda neizprem enj en e. Zbirka izšla je 1. 1870. pod naslovom: „Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela-Koseskega". Leta 1879 izda „Matica Slovenska" še: »Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela-Koseskega dodatek", obsegajoč prevode večji-del nemških pesmotvorov. Letopis „ Matice Slov." 1. 1877. objavlja Koseskega prevod Dantejevega pekla („Paklo“, spev 1—4 in sp. 34, s predgovorom in komentarčkom, ki mu ga je spisal Bleiweis), Letopis »Matice Slov." 1. 1878. pa prinaša prevod vseh 34 spevov, a brez komentara in v neizpremenjeni pisavi Koseskega.	.
Častiti bralci naj ne pričakujejo od me obširne, kritične razprave o Koseskega	’
s tem predmetom bavilo se je uže mnog venskih pisateljev: jedni so pesnika povzdigo-
1886., iu upraviteljstvo severne železnice, kot zastopnik delničarjev bilo je tedaj primorano, pogajati se z vlado. Nova pogodba varuje državi daleč segajoče pravice. Določa najprej, da nekdanji privilegij neha ter na njegovo mesto stopi koncesija na 80 let; kakor hitro da poteče ta doba, tedaj z 31. dec. 196-i, postane vsa železnica z vsem premičnim in nepremičnim blagom državna last brez vsake odškodnine. Poleg tega zadobi država pravico, uže 1. 1904. pod natančno določenimi pogoji odkupiti delničarjem severno železnico. Dotična družba se tudi zaveže, tekom treh mesecev po skleneni pogodbi državi vrniti lepo svoto 7 655 657 gold. s štiriprocentuimi obresti, katere je državna blagajnica potrosila na garancijah za moravsko-sileško severno železnico ter zidati na svoje troške lokalne železnice in druge železnične proge v skupnem znesku 30 milijonov. In kar je najbolj važno, severna železnica mora odslej v svojih tarifih se ravnati po vzgledu zapadnih državnih prog, njeno samotržje, zlasti s premogom, poneha — velika obrtnija in prebivalstvo pa bodeti ložje dihali, odkar je previdna trgovinska politika jima preskrbela ugodnejše pogoje.
Ni dvojiti, da bode državni zbor brez resnega ugovora sprejel in odobril tako ugodno pogodbo. Mi sigurno ne zavidamo Dunajčanov in prebivalstva severnih kronovin, le ene nade ne moremo zamolčati v očigled sijajnemu uspehu naše trgovinske uprave. Naj se ji namreč posreči, na en ali drug način primorati tudi našo južno železnico, da se v bodoče živahneje zanima za naše producente, za domačo trgovino in obrtnost!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Časniki mnogo pisarijo in sanjarijo o nečem novem „ministerstvu sprave11, ki bi imela nalogo, levici pogladiti pot in združiti spo-razumljenju sovražne elemente. Najprvo so imenovali tirolskega namestnika Widmanna kot novega ininisterskega predsednika, danes se piše zopet o grofu Coroniniju, da bi on prevzel eventuelno sestavo novega kabineta. Kakor se vidi, bliža se velikonočni čas počitnic in listi uže sedaj skrbč za gradivo, katerega bi jim drugače manjkalo o parlamentarnih počitnicah. Ilesnih ne moremo imenovati obilnih kombinacij in raznega vgibanja o pre-membi vlade, ki sedaj stoji krepkeje nego kedaj.
Poljski listi hudo pišejo zoper Lien-bacherja, ker je jel nasprotovati predlogu, da naj se Gališki odpiše zemljišno odvezni dolg v znesku 75 milijonov obremenenja.
Tožijo in jezč se, da sistematično opo-nirajo nemško-klerikalni udje desnice poljskim težnjam in konečno povdarjajo, da bode treba staviti nekako kabinetno vprašanje iz sprejema ali odbitve omenjenega vladinega predloga.
vali v nebo, drugi teptali v prah. Jedno kakor drugo je po mojem mnenji pretirano; srednja pot bode tudi v tem slučaji najboljša. Pisal sem i sam o Koseskem (v programu mariborske gimn. 1. 1874.) v nekako posredovalnem smislu, kar so mi mnogi šteli v greh, zlasti taki, ki mojega namena niso umeli ali moje besede samovoljno zavijajoč niso umeti hoteli. Rad priznavam, da bi danes po desetih letih o Koseskega delih pisal hladnejšo kritiko, da je v oni razpravi marsikak izraz presiljen — narekala mi ga je mladeniška navdušenost, kojo sem si do pesnika ohranil še iz dijaških let — a jedno trdim odločno še dandanes, da si je pridobil Koseski vkjub vsem svojim hibam neizmerne zasluge za provzbujenje slovenskega naroda, pa ob jednem ponavljam tudi srčno željo, da bi si slovenska mladina prilastila zlate njegove nauke ter se ravnala po njih sebi v čast, domovini v korist.
Koseski je bolj prelagatelj nego izviren pesnik. Prelagal je najrajši nemške pesnike, ti so: Goethe, Schiller, Chamisso, Burger, Korner, Uhland, Kosegarten, lotil pa se je
Meseca aprila nameravajo merodajni oger-ski krogi zopet sklicati hrvatski sabor. Vlada baje hoče poskusiti, bode li možno delovati s sedanjim zborom. Ako prično Starčevičijauci zopet s svojimi škandali, bode vlada zbor zaključila in razpisala nove volitve.
Tuje dežele.
V Petrogradu vršila se bode v kratkem velikanska slovesnost. Prestolonaslednika bodo izklicali polnoletnim in za ta važen čin pripravljajo sijajnih veselic. Potem pa odpotuje dvor v Moskvo.
Novice o izstopu Bismarckovem iz pruskega ministerstva se obče potrjujejo. Slabo zdravje njegovo baje zahteva, da odloži vsa dostojanstva kot pruski minister ; tedaj se tudi njemu ne bi mogla več pripisovati odgovornost za vse korake pruske vlade. „Germania“ pri tem jako dobro opazi: Naj stoji na odru ali za kulisami ali pa v sutifirjevi omari — igra je vendar le njegova!
V Parizu zbornica debatuje o važni spremembi pariškega volilnega reda za mestni zbor. Ta korporacija dela uže od nekdaj vladi mnogo preglavic in opozicije vsled radikalnih pojavov, ki se poganjajo vedno iz srede mestnih očetov. Do sedaj je zbornica le toliko sklenila, da se ima sedanja uprava spremeniti in vpeljati nov volilni red; posvetovanja se nadaljujejo te dni.
Sestavo laškega ministerstva smo poročili včeraj v brzojavu. Kraljevi dekret imenuje dosedanje generalne tajnike državnimi podtajniki. Kot vladni kandidat za predsedništvo zbornice velja še vedno Bianchieri.
Zdravje angleškega premiera slabo napreduje. Postal je huje hripav in v četrtek ni mogel iz postelje. Najvažnejše zadeve opravi sedš na ležišči; tu ga poiščejo tudi ministri, ko imajo nujne posle pri njem.
Iz Cincinnate v Severni Ameriki prihajajo čudne vesti. Sodnija je bila očitne morilce po mnenji ljudstva premilostno obsodila — a narod ni bil zadovoljen in drl je proti ječi, hoteč „lynhovati“ zločince. Vsled tega so nastali hudi boji po mestu; na stotine ljudij je prelivalo kri in kaže se, da je bila prava poulična bitka med vojaštvom in razkačeno druhaljo.
iz Lime poroča telegraf, da so se 28ega marcija ratifikacije miru formalno izročile vsem strankam. Peruvanska narodna skupščina bode zaključena prihodnji ponedeljek.
Dopisi.
Iz Leskovca pri Krškem, 28. marcija. [Izv. dop.] (Izkopavanje starin na Drnovem.) Kjer je dandenašnji vas Drnovo v fari leskovški, na Krškem polji, je stalo v rimski d6bi precejšnje mesto (municipij) Neviodu-num. Nimamo sicer obilo pisemskih poročil o ustanovitvi, ali o velikosti tega mesta in še celo tega ne vemo, kdaj in kateri sovražnik ga je razdejal; vendar moremo iz njegovih
tudi angleških, laških, grških in ruskih (Byrona, Manzonija, Danteja, Homerja, Puškina, Drža-vina in dr.) V tem oziru da se tedaj primerjati nemškemu Vossu. Kakor Vodnikova, tudi Koseskega veljava ni absolutna, temveč le relativna, in smešno je prispodabljati ga Goetheju ali Schillerju, pesnikoma, kojih umotvori imajo vrednost za vse narode in vse veke. Če mu uže hočemo vrstnika iskati v nemški literaturi, imenujmo ga slovenskega Klop-stocka, kojemu je v marsičem podoben. Klop-stockove pesni provzbudile so v Nemcih s svojimi novimi besedami, drznimi prilikami in podobami koj v začetku nenavadno pozornost in navdušenost: vse je takrat slavilo Klopstocka kot izvenredno, epohalno prikazeu ter pridno bralo in posnemalo njegove proizvode. Tako je tudi slovenski svet strmel o prvih umotvorih Koseskega: njih blagoglasni rytmus, lepo ubrana mera in stika, retorični slog, krepko doneče, češče smelo izobražene besede omamile so slovensko, takih glasov nevajeno občinstvo tako, da je staro in mlado ploskalo novemu pesniku, kaj ploskalo, obožavalo je
ostankov sklepati nekoliko na njegov obseg in njegovo notranjo uredbo in važnost. — Ostanki se izkopljujejo že dolgo. Uže pred Valvazorjem in v njegovi d6bi pobirali so razne starine tega mesta ter razpošiljali in raznašali, kar se jim je vredno zdelo, na vse strani. Kmetje tu in y okolici so od nekdaj brskali po tej zemlji, iskaje zakladov in zlatih ter srebrnih novcev. Ostanke neviodunske so preiskovali in opisovali zlasti domači naši učenjaki, kakor Linhart, Richter, Vodnik. L. 1860 se je začelo kranjsko zgodovinsko društvo s tem ba-viti, za-uj je zlasti takrat v Krškem bivajoči nadinžener Leinmttller starine na Drnovem preiskoval, kopal in v ljubljanski muzej pošiljal. V novejšem času se je zanimal za neviodunske ostaline razen prof. Miiller-ja zlasti sedanji mirnski župnik Fran Jarc, ki je veliko let v Leskovci kot kaplan služil in nabral 1135 rimskih novcev, najdenih na Drnovem (nekaj v okolici), ki so iz prvega stoletja pr. Kr. in iz prvih pet stoletij po Kr. Vse je opisal v knjižici „Zbirka rimskih novcev, nabranih na Drnovem", v kateri navaja pa tudi druge drnovske starine, in jih hrani, iu sploh zgodovinske podatke o tem nekdanjem mestu. Od kar se je ta numismatik in archeolog od nas preselil, bali smo se, da se za naša klasična tla nihče več brigal ne bo. A ta naša bojazen ni bila utemeljena. Ravnatelj archeolo-gičnega iu numismatičnega oddelka cesarskega muzeja na Dunaji, dr. Kenner, posredoval je, da se je dovolila mala svota v novo preiskovanje drnovskih starin. Pod vodstvom tukajšnjega vikarja, č. gosp. Knavsa, preiskujejo se zdaj zlasti grobovi ob cesti, ki vodi iz Velike vasi na Drnovo. V grobovih, večinoma kame-nitih in iz rezanega, nekaj tudi okinčanega kamenja, najdejo delavci razne znamenitosti; piskre (urne), sklede, svetilnice, narokvice, zapestnice, gumbe, korale. Novci so uže kaj redki. Dobč se pa tudi veliki kosi opeke iu tla iz mozaike, našla se je še mramornata grobna ploča. V pesku je bila tudi kaj dobro ohranjena okostnica človeška, od katere je bila zlasti črepinja dobro ohranjena, kajti imela je še vseh 32 zob. Preiskava!,i se bode skušalo, kakošnega človeškega plemena je bil lastnik teh kostij, ali jih je nosil Kelt, Rimljan ali — Slovan (?). Znamenit je posebno še velik kamen, v katerem je bil grb vsekan, menda za kakošno dete — ker se je ta zemlja uže velikokrat prebrskala — čeravno ne morebiti skozi in skozi — in ker se še vedno dobivajo marsikatere reči, če tudi ne v veliki obilnosti, kaže to očividno, kako velik je bil Neviodunum. Sicer pa svedoči še njegova lega ob Savi. Sava (vsaj ena pavoga) je tekla takrat mimo Drnovega — o važnosti te keltsko-rimske naselbine. Ako bi se imelo dovelj sredstev na razpolaganje, izkopati bi se uteg-uilo še veliko znamenitostij; kajti kmet ne pusti, da bi se mu brez odškodnine prekopavali travniki, njive, vrti ali zel6 izpodkopavale hiše in hlevi.	—e.—
strunarja, ki je tako „mojsterski“ udarjal na svoje strune, da se je njih zvok daleč okrog razlegal in da ga nihče ni mogel posnemati. In dandanes? Klopstocka Nemci niti klasika ne imenujejo več, še manj ga pa bero. Isto velja o Koseskem. Pripoveduje se, da je nekdo darilo spisal tistemu Nemcu sedanje dobe, ki bi mogel dokazati, da je bral celo „Mesijado“ Klopstockovo; a oglasil se ni nihče. Po polnem prepričan sem, da dandanes tudi Slovenca ni najti, ki bi bil prebral celega Koseskega. To na prvi pogled čudno prikazeu razjasnili si bomo, ako preudarimo, v kakem času, v kakih okoliščinah je pel naš Koseski. Vse njegovo delovanje moramo deliti v dve dobi. Umotvorom pred boleznijo njegovo (1. 1852.) ne more se odrekati pesniška, še manj pa praktična vrednost. A po bolezni opešale so duševne njegove moči tako, da so dela te dobe njega slavi le škodovala in veliko bolje bi bilo, da mož ni vzel peresa v roke.
(Konec prihodnjič.)
Iz Št. Petra na Notranjskem, 26. mar-cija. (Izv. (lop.) »Ljubljanski List" je nedavno naštel velike dobrote, katere gozd posameznemu gospodarju, občini, deželi in državi donaša. Omeniti pa le hočem, kako silno potrebno je pogozdovanje pri nas na Krasu tudi zaradi drva za kurjavo. Uže nas je pričelo skrbeti, s čim se bode po zimi kurilo, ker leto za letom so drva dražja. Ubogi ljudje, kateri si morajo drva za kurjavo kupovati, prestanejo veliko mraza po zimi. Tudi nekateri kmetje uže sami nimajo več lesa za kurjavo. Uzrok te velike nezgode je pač ta, da lesni trgovci vsake vrste les za trgovino porabijo. Vsled tega so nekateri gospodarji prav z oslovsko pametjo, češ, »naj raste trava ali ne, ko mene več ne bo“ — brez vsega usmiljenja in brez ozira na prihodnost gozde svoje posekali.
Zadnji čas so pričeli vendar uže nekatere občine modro misliti, ter so tu in tam kos slabega pašnika pogozdile. Tako je tudi občina St. Peter na Notranjskem leta 1881. nasadila mladih dreves po kamnitem in slabem pašniku nad »Kolodvorom", ki meri 11 oralov. Govorilo in oporekalo se je mnogo, da bode pogozdovanje na tej veliki, proti burji obrneni goljavi brezuspešno. Vidi se pa uže sedaj, da ima pogozdovanje vkljub močni burji dober uspeh. Slišijo se tedaj dostikrat besede: »Kdo bi si bil mislil, da se na močni burji in kamniti goljavi tako čvrsto zarede mlada drevesa! Naj bi se še sosedne kamnite goljave, na katerih se silno malo paše dobi, pogozdile! Želeti bi bilo, da, bi tudi sosedne občine po snemale našo občino ter jele pogozdovati puste goljave, od katerih nobenega dobička nimajo. Izgovor, da se Kras zaradi močne burje pogozditi ne da, več ne velja. Opusti naj se le še nespametna misel in bedasto mnenje, katero se tukaj med ljudstvom mnogokrat sliši: „Ne dovolite zemljišča državi pogozditi, ker potem ne bodete več gospodarji pogozdene zemlje." Ta misel, katera je zelo razširjena med ljudstvom, jako zadržuje pogozdovanje kraških goljav. Nadejati se pa moremo, da bo vse take in jednake misli kmalu burja odnesla, ter se bo tukajšne ljudstvo potrebnega pogozdovanja poprijelo. Gotovo je, da se mora od začetka prigovarjati in drezati, a potem, ko bo ljudstvo korist pogozdovanja spoznalo, in ko bo občina za občino pogozdovati pričela, ne bo tega več potreba. Velja naj izrek: Verba movent, exempla trahunt!
Iz Trsta, koncem marcija. (Izvirni dop.) Visoka okolica, katera šteje z Lipico vred enajst vasij, se deli v dva politična okraja; imela je do sedaj na Proseku in v Bazovici okrajuega glavarja in zdravnika. Naši mestni očetje dobro ved6, da je visoka okolica pasivna za mesto in težko so čakali prilike, da zmanjšajo troške okolice v korist hirajoči mestni kasi. Smrt Mir. Perhavca, okraj, zdravnika v Bazovici, bila jim je ugodni povod. Mesto ostalo je od onega dne prazno in se ne bode več nadomestilo. Sanitetna komisija, katera je imela o tem poročati, stavila je v mestnem zboru predlog, naj se vas Lonjer odtrga od visoke okolice ter utelesi nižji; ostala, visoka okolica naj se zdravstveno in politično združi s središčem na Opčinah; tam naj bode sedež dveh zdravnikov in enega okr. glavarja za celo visoko okolico. Gosp. J. pl. Mirkovič, okr. glavar v Bazovici, se preseli na Opčine. Predlogi so vzbudili hudo debato; pet poslancev se je zdržalo glasovanja, večina pa je glasovala za predloge.
Opčina postane zdaj glavno mesto visoke okolice. Prosek in Bazovica bodeta otemnela r~. a to jima v narodnem oziru ne škodi, nai0<*na zavest je v Bazovici in na Pro-T ‘ vedno krepkejša in vsled tega nemarno mkacega strahu.
finančnaR°£kci,°, fZa P°*tn°. sk™Jico; f„eKClJa v Trstu vzela je stvar v
trcrnvinp rL por?CaIa ministerstvu prometa i g v-, \ ‘ se. Je v Rojanu promet tako pomnožil, da ne bi zadostovala tam samo poštna skrinjica temveč da je nujna potreba napraviti postno podružnico. Ako se misli napraviti, naj se izbere najpripravniši kraj —
in ta bi bil po mojem mnenji i večine Rojan-čanov pri mostu na razpotji, kjer stoji sedaj prodajalnica.
Razne vesti.
— (Slika cesarjeva.) Dunajski mestni zbor je naročil slikarju Angeliju, da ustvari za novo mestno palačo veliko sliko Njeg. veličanstva. Slavni umetnik in portretist j e te dni dovršil krasno delo, ki predočuje vladarja v pravi velikosti. Podoba bode lepšala dvorano, v kateri zborujejo mestni očetje.
— (O zaročit vi) nadvojvodinje Marije Valerije piše »Bohemia": Nadvojvodinja je do sedaj živela oddaljona od zunanjega sveta na cesarskem dvoru — tako terja uže stara tradicija cesarske liiše glede odgojitve hčera. Tudi nadvojvodinja Gizola do 16. leta ni prišla v družbo. O zaroki Marije Valerije so sodi, da se bode vršila po vrnitvi nadvojvodinje iz Wiesbadena ali pa na dan njenega 16. godu. Govori se o nji, da se je v zadnjem času jako cvetoče razvila in da je zelo jednaka nekdanji krasni podobi svojo cesarske matero, ko se jo bila poslednja poročila z našim cesarjem. Zato je pa tudi materin »ljubljenec" — kakor so je prosvetla cesarica sama večkrat izrazila. Naravno je, da se je na dvoru uže zdavno mislilo na to, komu bode najmlajše dote cesarskih starišev podalo roko v zakon. Govorilo se je o prestolonasledniku portugalskem ali pa o najstarejšem sinu kralja saksonskega. Ko je v pretečenem poletji portugalski princ bival na našem dvoru, kjer so ga jako odlikovali, menil je vsakdo, da bodo on odpeljal cvetočo nevesto — a sedaj jo stvar drugačna postala. Nadvojvodinja poda roko domačemu princu. Uzrok, da ne gre na tuje, je menda ta, kor je cesarica želela, da ostane dete pri njij. Ni se mogla ločiti od ljubljenega otroka; vsled te zveze pa ostane nadvojvodinja vedno v obližji dvora in svoje skrbne matere.
— (Trdovraten roparsk morilec.) Dnč 21. in 22. marcija se je vršila pred pariž-kimi porotniki obravnava zoper morilca Mihaela Campija, ki je napal lanskega avgusta sestri Du-cros v njihovem stanovanji, umoril njihovega brata 701etnega starčka, in jedno izmed njiju ranil tako močno, da se je dolgo na njenom okrevanji dvojilo. Zločinec hiti v podstrešnico ter se pusti vsled krika na pomoč priliitolemu hišniku brez vsake ovire vjeti. Akoravno dejanj nikdar ni tajil, je trajala preiskava vendar šest mesecev. To pa zarad tega, ker se je zločinec trdovratno branil dati kaj pojasnil o svoj osebi in o svojem prejšnjem življenji. Vse, kar je izjavil pred sodnijo, je merilo na to, da bi jo premotil in obtežil preiskavo. Mihael Čampi ni bilo njegovo pravo ime, kojega pa ni hotel povedati iz različnih osobnih ozirov. Pravil je, da je bil že mornar, da je služil uže med Karlisti, da je bil tam obsojen k smrti, da jo je od tam pobrisal itd. Vsi poskusi sodnijski, priti pravim osebnim podrobnostim zločinčevim na sled, ostali so brezvspešni ter so stvar le zamotali, ker so privedli sodnijo v celo vrsto neprilik s posameznimi osebami, koje je sodnija spravljala v svojem sumu s zločincem v dotiko. Tudi v obeh dnevih konečne obravnave ni bilo iz zločinca ničesar spraviti glede osebnih razmer, med tem ko je zločine vse rad obstal, če tudi ni hotel povedati, kaj da ga je do njih nagibalo. Ker vse pre-tenje in prigovarjanje ni nič pomagalo, da bi ga spravilo do izjave, so smatrali porotniki v smislu tožnikovem njegovo trdovratnost kot obtežilno ter ga spoznali krivim. Sodnija ga obsodi k smrti, ktero razsodbo je zločinec poslušal brez vsacega sočutja.
— (Nekoliko Statističnih dat iz Ja-pana.) O tej deželi javijo „ T i m e s “ prav zanimive številke, katere hočemo tukaj posneti. Čeravno je v Japanu vsakdo primoran šolo obiskovati, poučevalo se jo 1. 1882. vendar le komaj 43 % vseh za šolo sposobnih otrok. Na posebno nizki stopinji pa je ženska odgoja, dasi ravno se ženska v Japanu prav visoko čisla. Izmed 2616 879 učencov jo bilo 1. 1882. le 73 369 učenk. — Vojstvo je po nemškem sistemu na novo osnovano in je dolžnost vojaškega službovanja splošna. Aktivno vojstvo je štelo 1. 1882. 105 500 mož, in sicer: 4=4= pehotnih polkov s 32 764 možmi in oficirji, 1 konjiški polk s 482 možmi, 7 topničar-
skih kompanij broječih 2687 mož, 3 ženijske kom-panije broječe 1167 mož, komisarijat broječ 520 mož, skupno 37 820 mož; razven tega ima prva nadomestna divizija 42606, druga 16 080 mož in oficirjev. Nadomestnih mož pa je 6033 in žan-darjev 1286. Namorsko vojstvo šteje 702 oficirja in 4511 mož ter je 1. 1882. imelo 8 velikih bojnih ladij, pet oklopnic s 122 topovi in 18 drugih ladij s 103 topovi. — Zelo pa Japan napreduje s železniškimi stavbami; dočim je leta 1880. bilo prometu izročenih le 76 angleških milj, bilo jih jo 1. 1883. uže 220. Dolžina telegrafskih žic znaša 4733 milj. — L. 1882. se je brzojavilo 2 784 287 brzojavk; po pošti pa se je razposlalo v istem lotu 96 916235 pisem, tiskovin in drugih pakčtov.
— (Grozodejstva delavcev) Na avstralskem otoku Neuseeland jo napravilo 20—30 delavcev, kojim je potekla ravno pogodba, nezaslišana grozodejstva. Bili so divjaki iz tamošnjih mest Apiangi in Turatouva in so bili sovražni prebivalcem Nananti. Koj pri prihodu v imenovano pokrajino so se spozabili nad mladimi deklicami bližnje vasi ter vstrelili dva starčeka, koja sta jih zaradi toga čina zavrnila. Na to so napravili prav človešk lov ter postreljali vse, kar jim je prišlo pod roke. Nepopisljiv strah se poloti mirnih tamošnjih ljudij. Matere puste otroke doma, beže z možmi v čolnih v sosednje kraje po pomoč. Kralj v mestu Kuriji se takoj napoti s svojimi vojščaki. Vse mirovno posredovanje ni pomagalo nič; odgovarjalo so je le s strelom. Vname se vsled tega prava bitka, v koji pade sedem grozodejcov; ostali so bili pa vjeti in potom v kraljevi prestolnici, v Kuriji, na najgrozovitejši način ob glavo djani. Od kraljeve čete jih jo troje palo, devet je bilo pa težko ranjenih.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Gosp. deželni predsednik je deželnega inženerskega asistenta Ant. Schwab a imenoval stavbenim adjunktom pri državnem stavbenem uradu na Kranjskem. — Absolvirani pravnik Ivan Lončarje imenovan konceptnim praktikantom finančne direkcije v Ljubljani.
— (Adjunktom) na deželni vino- in sadje-rejski šoli na Slapu jo v včerajšnji seji dež. odbora imenovan gosp. Eossman iz Novega Mesta, sedaj gospodarski praktikant na cesarskem posestvu v Oujezdu na Češkem.
— (Magistratni odsek) ljubljanski ima jutri ob 5. uri popoludne sejo.
— (Olepšavanje mesta.) Sv. Petra nabrežje in Resoljovo cesto dal je nasaditi mestni magistrat z lipami. Ob sv. Petra nabrežji napravi so nova ograja. Tudi v „Zvezdi" delo za olepša-vanje kaj vrlo napreduje.
— (Stavbe v mostu.) Zidanje poslopja za moško in žensko izobraževališče sedaj pod podjetniki gg. inženerjem Tomekom in stavbenim mojstrom Filipom Zupančičom kaj pridno napreduje. Za telovadnico, ki bode samostalno poslopje, pa so začeli to dni temelj kopati. — Novi muzej „Rudolfinum“, čegar zgradbo je prevzela kranjska stavbena družba, se nad temeljnim zidovjem, koje so bili dozidali lansko leto do slavnostnih dni, uže dviga kvišku in bode uže jeseni pod streho. Drugo leto se notranjo opravi, in v pomladi 1. 1886. so preseli deželni muzej kranjski v poslopje. Stavbo nadzoruje g. inžener Schwab od deželnega odbora.
— (Spomensko pločo) vzidal bode vod-matski župan g. Bavdek s primernim slovenskim in nemškim napisom na svojo hišo, pri kateri jo lansko leto dne 13. julija o slavnostnih dnčh pozdravila presvetlega cesarja vodmatska občina, duhovščina fare sv. Petra in na tisoče kmetskega ljudstva. Pločo je prav okusno izdelal kamnosčk g. V. Čamernik. Odkritje pločo vršilo se bo jako slovesno, kajti povabila se bodo vsa ljubljanska narodna društva.
— (Morilca na begu.) Deželna sodnija ljubljanska objavlja z iskavnim listom naslednje : »Štefan Golobič, baje iz okraja motliškega ali Črnomeljskega, 30 1. star, srednje postavo, črnih očij in črnih brk, podolgastega nosu, okrogloličen in obraščon, vešč slovenskega, hrvatskega in nekoliko
nemškega jezika; na dalje Jožef S tul er (tudi Sto-lar), rezervist 5. polka dragoncev, iz Kokre (pri Kranj i), porojen 1. 1858., oba drvarja, sta zelo sumljiva umora in težke telesne poškodbe, učinjene dne 12. julija m. 1. v Bublenu, v okraji krnjaškem na Hrvatskem; oba sta pobegnila."
— (Požarna kronika.) V tako zvani „Kačji ridi“ pri Novem Mestu nastal je 29ega marcija ogenj, ki je v dveh urah pokončal blizu 31/8 orala gozda, večinoma nizko goščavo in grmovje. Škode je 75 gold. Najbrže so zažgali šolarčki, ki so kurili v gozdu.
— (Nesreča na Nabrežini.) Neka družba je hotela pohoditi jamo, ki so nahaja pri prvi stražnici proti Proseku. Jeden izmed druščine se je hvalil, da se upa po vrvi splezati v jamo in zopet nazaj. Kes se je jel spuščati v globočino, a kmalu zapustile so ga moči in padel je na dno jame. Tam so ga našli mrtvega.
— („Gr(ine Blatter.") Kdor bere veliko-nemške časopise, ali kdor vsaj prebira našo „Laib. Zeitg. “, temu pač ni ušla velika anonsa, ki obstoji samo z dveh besedi: „Grriine Blatter “. Vzemi kakeršen koli časnik v roke, užo ti štrli nasproti: „G-rune Bl&tter!“ Ako si imel priliko biti zadnje dni na Dunaji, videl si na vsakem oglu velikanske plakate in na njih zopet: „Griine Blatter!“—kakor lastna senca te preganjajo te besede in vsakdo vprašuje, kaj pač pomeni ta skrivnostna anonsa, ki človeka spremlja na vseh njegovih potih. Nikjer se ji ne moreš ogniti — in konečno postaneš nervozen, jezi te ta dvojica nedolžnih besedi in gotovo bi rad žrtvoval nekaj novcev, ko bi ti kedo pojasnil te vražje „Griine Blatter 1“ — Le potrpljenje, prijatelj — ne bode dolgo, pa bodemo prišli na sled. Vsaj tako lahko sklepamo iz jed-nakih prikazni j in jednakih manevrov, ki so se vršili že dostikrat. Najbolj verjetno je namreč, da pomenijo te besede naslov kacega novega podjetja
— n. pr. založnik novega lista (— kakor kaže nemški naslov, vsaj ne slovenskega —) nas na ta način pripravlja na svoje podjetje. No, človek, kateri toliko časa čita besede, vedno iste vražjo besede, meni konečno, da bi mu nekaj manjkalo, ko bi jih ne bilo, da uže no more brez njih živeti,
— in sedaj pride podjetnik zopet na dan in pove, koliko bode veljal nov list, kake sodelavce itd. bode imelo novo dete .... Tedaj poglejmo v dunajski list, ki pred nami leži — morebiti ima uže kaj natančnega, kaj bolj določenega o novem podjetju. Kje so anonse? Oha — za božjo voljo, uže zopet samo „grtine Blatter, grilne Blatter“ ! Vrag vas vzemi!
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.1
Dunaj, 1. aprila. Včeraj se je objavilo policijsko 'poročilo o delovanji anarhistične stranke na Dunaji. Dokazuje, da obstoji zveza med raznimi zločini, pričenši od roparskega napada na Merstallingerja. Na drobno našteva dokaze, da sta zaprta anarhista Stellmacher in Kammerer kot eksekutivna organa Mo-stovega anarhističnega odbora v New-Yorku tudi izvršila umor Hlubkov in Eisertov ter napade v Strassburgu in Stuttgartu.
Kahira, 1. aprila. Dva sudanska poveljnika (paši) zarad izdajstva pri Iialfiyeh usmrtjena. Mahdi je odbil imenovanje sultanom kordofanskim.
Sredec (Sofija) 1. aprila. Mnogobrojno obiskovan naroden tabor je sprejel močijo, v kateri se izraža nada, da bodo velesile zedinile obe Bulgariji.
Dunaj, 31. marcija. Predloga o državnem računskem svetu (Staatsrechnungshof) bila je sprejeta v drugem in tretjem branji. Debata se je unela le pri členu III., ki določuje, da se predsednik ne more odstaviti. To določbo sta zagovarjala levičarja Heilsberg in Jaques, pobijal jo je M a tuš in tudi vladni zastopnik, dvorni svetnik Haukievvicz se je izjavil proti temu odstavku. Glasovalo se je po imenih in obveljala je določba s 134 zoper 106 glasov. Prihodnja seja bode v sredo, na dnevnem redu je davek o žganji.
Dunaj, 31. marcija. Zarad vojvode Albanskega se je nastavilo šestdnevno žalovanje na ces. dvoru, pričenši od 1. aprila.
K rakovo, 31. marcija. Kakor poroča „Tagespost“, prišli so v tukajšnji kaznilnici o pravem času na sled zaroti proti življenju sodnijskega podpredsednika.
Berolin, 31. marcija. V poslaniški zbornici je odgovoril minister bogočastja Gossler na interpelacijo posl. Jazdzevvskega, je li vlada pripravljena, državne doneske od sedaj naprej plačevati tudi nadškofiji Poznanj-Gnjezno, jed-uako kakor nadškofiji kolinski, in če ne, kake uzroke zamore navesti. Minister je izjavil, da vlada ne namerava jednake naredbe za nadškofijo Poznauj-Gnjezno in da tudi noče uzro-kov navajati za ta korak.
Carigrad, 30. marcija. Iz Bokliare se poroča, da je kan Muzzafer Eddin poslal 800 mož zoper tamošnjega Mahdija.
Aleksandrija, 31. marcija. General Gordon se je podal 16. marcija iz Kartuma s 3000 pešci, 20 kanoni in nekoliko konjikov, da bi ustaše razkropil, ki so žugali mestu. Ne daleč od Halfijaha zadel je na sovražnika. Ba-šibozuki Gordonovi so takoj zbežali, ko jih je napadlo 0 sovražnih konjikov. Tudi pešci so se podali v divji beg, pustivši kanone na mestu. Sovražnik jih je dolgo podil. Gordon trdi, da vsled tega poraza Kartum ni v nevarnosti.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 1. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................79 • 95
»	»	»	»	srebru....................81'15
Zlata renta............................................101	• 55
5% avstr, renta........................................95	'40
Delnice narodne banke................................. 845'	—
Kreditne delnice  .................................... 326	• 10
London 10 lir sterling..............................121'30
Srebro...................................................—	‘	—
20 frankovec........................................ 9'61
Cekini c. kr........................................ 5'68
100 drž. mark.......................................59'25
Uradni glasnik
z dnš 1. aprila.
Naprava novih zemljiških knjig: Za davkarsko občino Veliki Podljuben; poizvedbe v dan 7. aprila — za davkarsko občino Stare F reže; poizvedbe v dan 7. aprila v Kočevji; — za katastralno občino S e v c e; poizvedbe v dan 8. aprila v Postojini.
Eks. javne dražbe: Posestvo Fr. Pavličevo v Buči, sodna cena 189 gold., v dan 23. aprila od 10. do 12. uri v Kamniku (relicit.) — Posestvo Tom. Popka iz Begiinj, sodna cena 1090 gold., v dan 30. aprila, 29. maja in 3. julija ob 10. uri v Logatcu (prenos.)
Tujoi.
Dnč 30. marcija.
Pri Maliči: Wintzl in Gerstl, trgovca z Dunaja. Spiller, trgovec iz Maksdorfa. — Zinner, zasebnik iz Trsta. — Hochsmann, c. kr. vodja tobakarne, iz Celovca.	,
Pri Slonu: Hauri, potov, iz Marselja. Schneider in Speiser, trgovca z Dunaja. — Fischel, potov, iz Brna.
— pl. Tasch, c. kr. nadlajtenant, s soprogo, iz Beljaka. — Euttin, zasebnik iz Kamnika.
Pri Tavčarji: Gross, gled. igralec, z Dunaja. — Hil-lenbach, graščak z Hrvatske.
Pri Bavarskem dvoru: Leipnik, potov, z Dunaja. — Rihar, posestnik iz Trnovega.
Pri Virantu: Poš in Perko, zasebnika iz Zužemperka.
— Kutnar, učitelj z Dolenjskega.
Pri Južnem kolodvoru: Šarc, trgovec, in Ewigstein, c. kr. major, s soprogo, z Dunaja. — Suchartin, zasebnik, in Pucher s soprogo iz Gradca.
TJmrli so:
Dn6 30. marcija. Janez Remžgar, kleparja sin, 10 mes., Poljanska cesta št. 18, vnetje dihal.
Dne 31. marcija. Ana Lenček, zasebnica, 191., Dunajska cesta št. 2, jetika. — Josipina Bobek, krojača udova, 58 1., Krakovske ulice št. 22, pljučnica. — Andrej Šmajdek, gostač, 60 1., Rožne ulice št. 39, otrpnenje pljuč.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje
baro-
metra
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
732 15 732-33 732-47
Tempe-
ratura
+ 6-6 +14-1 + 91
Vetrovi
sz. sl. vzh. sl.
Nebo
obl.
JS.
Mo-krina v mm
0*00
Javna zalivala.
Deputacijam raznih slovenskih društev, slovenskim društvom sploh, gospodu govorniku Cegnarju, pevcem, drugi gospodi in mnogobrojnemu n&rodu, izrečemo s tem za vdeležbo pri pogrebu, za prekrasno petje, za mnogoštevilne vence in za vse druge dokaze ljubezni do našega ranjcega očeta, gospoda Jovana Ves el-Koseskega, svojo najtoplejšo zahvalo.
V Trstu 29. marcija 1884.
Rodbina Vesel.
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
•i
in sicer:
N&rodni Koledar in Letopis «Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis «Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C o s t a. 50 kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil	dr.	Janez Bleiweis.	50 kr.
—	za	1880. 1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881. 1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr.
Vojvodstva Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr.
Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr.
Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr.
Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr.
Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875. I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr. Marn. 60 kr.
Slovnica ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld.
Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Gosta. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr.
Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo sveta v 80. dneh. Iz francoskega prevžl D. Hostnik. 40 kr.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Suman. 1 gld. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld.
Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisal Janko Kersnik (drugi popravljeni natis). 20 kr.
Geometrija za učiteljišča. Sžstavil L. Lavtar. 1 gld. 20 kr.
Somatologija. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld.
Budnlnoslovje, po Felliickerji, spisal Fr. E r javec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossmasslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinmayr & Fed. Bamberg t Ljubljani.