Stav. 30o.
V Trsltt, v petak dM 4. decembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob	in praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UredniKvo: Ubcj Sv. Frančiška AsiSkega št 20, L nadstr. — Vd dopisi uj se pošiljajo uredništvu lista. Neirankiraaa piama se m
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| •iata .Ed:noati*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s otrajerirn poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aaiikega K. 3QL Telelon uredništva in uprave štev. 11*57.
Naročnina znala: Za celo lato.......K 24 —
a pol laH................
zm tri mesece................;
Za nedeljako izdajo m calo lafet........5 29
za pol leta.................
		• 1
L. M - - *		j
	1 -' ! <	■
	■r - •	1
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka naialjna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poiiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno It
upravi .Edinosti". — Plača Hi toH se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici 9v. Frančiška AslJkega ŠL 201 — PottnohranUnlčni račua it S41.653.
ffl Davnih evropskih bojiščih se ni zsodilo ničesar novega.
Srbi zapustili Belgrad vsled prediranja naših tat bras boia. - Vedla barskih vstašev Kristijan Dewet viek
Z južnega bojlttn.
DUNAJ 3. (KorJ Z južnega bojica se poroča uradno:
Zmagovito prodiranje naših čet preko Kolu bare je nasprotnika prisililo, da je izročil Belgrad, kojega obrambne naprave so bile naperjene proti severu, brez boja, da ne bi bila tamkajšnja posadka vjeta.
Naše čete so vdrle v Belgrad preko Save in iz jugozapadne smeri in so zasedle višine južno od mesta.
Javna poslopja, tudi poslaniško osobie Nemčije in Avstrije, so bila takoj vojaško zavarovana.
Na ostalih delih fronte je prišlo včeraj, ker se sovražnik umika in ker naše kolone v sled slabih potov prodirajo le počasi le do manjših bojev s sovražnimi oddelki pri čemer je bilo vjetlb okoli 200 Srbov
K zavzetju Beftrada po nosu Četah
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vseh delov monarhije prihajajo neprestano poročila o veselih in patrijotičnih manifestacijah povodom zavzetja Belgrada.
BERLIN. 3. (Kor.) O zasedenju Belgra-da .^iše -Tagblatt«: Srbija stoji pred propadom. V Belgrudu trumfrajo zmagovalci Vsa Nemčija bo z voditeljem hrabre armade podala udanostno izjavo sivolasemu cesarju na Dunaju in se veselila z njegovimi narodi, da mu je bilo dano, da je doživel ta dan in kaznoval morilce prestolonaslednika. Ako tudi ni završeno še vse delo. vendar so že šteti dnevi obstoja Srbije.
Mor gen post« piše: Zavzetje Belgrada bo imelo velik političen upliv na postopanje vseh balkanskih držav. Saj je s tem vendar dokazano, da se srbske čete ne morejo meriti z avstriskimi in da so te zadnje dosegle krasen uspeh. Premoč av-stro-ogrskih čet nad srbsko armado stopa toliko bolj v ospredle, ker so se tukaj za-mogle uporabljati samo razmeroma manjše moči in sicer zato, ker se glavna sila armade bori na drugem kraju za palmo zmage.
BERLIN. 2. (Kor.) »Norddeutsche Ali-gemeine Zeitung« piše: Z zavzetjem glavnega mesta Srbije Je podarila avstro-ogr-ska armada svojemu spoštljivemu cesarju in kralju krasno darilo k šesrinšestde-setletnici njegovega vladanja. Pod zelo težkimi odnošaji. katere vsebuje z jarki prenapolnjen teren, so avstro-ogrske čete pognale sovražnika v njegovo deželo nazaj. Sedaj posedujejo precejšnji del stare Srbije. Vse zapreke, ki so ovirale vojskovanje v tuji deželi, so razpoloženje pravih vojaških čednosti samo povečale in vspodbudile avstro-ogrske čete k občudovanja vrednim vspehom. Voditelji teh čet imajo v vsakem svojih podložnih vojakov dobrovoljnega pomagača, ki pomaga reševati vojne zadače, ki si jih je stavilo vojno vodstvo, s hrabrostjo, vztrajnostjo in pokorščino.
Kakor bogata je zgodovina teh bojev, vzvišenih dokazov brezpogojne požrtvovalnosti posameznih vojakov in celih bojnih čet. tako pomenljiv je vspeh, ki ima dosedaj svojo kulminacijo v zavzetju Bel-grada.
Z veselim zadoščenjem pozdravlja naš narod najnovejše poročilo s srbskega boji-
PODLISTEK
Nadame Bovary
Rom?«!. - Spisal
Toda okolnost, da je bila njegova soproga noseča, je tolažila Karla. Čimbolj se je bližal porod, tem ljubeznivejši je bil ž njo. Dejal je, da ju bo otrok še bolj navezal enega na drugega in da bo vidno pričal o njiju ljubezni. Ko je iz daljave zrl v tmo, kako je hodila s težkim korakom, kako so se njeni močni boki, brez modrca, odražali pod njeno obleko, ali pa če se je trudna vsedla na stolico poleg njega, tedaj kar pojmiti ni mogel svoje sreče. Približal se ji je, jo poljubljal, božal in jo je imenoval mlado mamico. Hotel je ž njo zaplesati po sobi in šepnil ji je na ušesa besede, polne ljubezni, ki so mu ravno prihajale na um. Čutil se je presrečnega, če ie pomislil, da postane oče, bil je to cilj vseh njegovih želja; zdelo se mu je, da vidi vse svoje življenje pred seboj, in ta vera je napolnjevala njegovo dušo z radostnim mirom.
Ema je bila izprva zelo začudena in je tudi ona komaj pričakovala poroda, da bi izvedela, kakšne občutke ji prinese materinstvo. Ker njena sredstva niso zadoščala, da bi si kupila clega*^"	vj-fenimi zavesami, je ^avo
šča, kakor je tudi sledil že ob izbruhu vojne vsem dejanjem avstro-ogrske armade s toplim sočustvovanjem.
BERLIN, 3. (Kor.) List »Lokalanzei-ger piše k zavzetju Belgrada sledeče Nevedno ljudstvo je pričakovalo že v prvih dneh vojne, da avstro-ogrske čete u-derejo v Belgrad. Na Dunaju, kjer se je moralo bolj paziti na ruskega sovražnika, so imeli dovolj vzrokov, da niso preveč forcirali te zadeve. Sedaj je dosežena, ne kot začetek, temveč kot vspeh razsežnih z veliko bravuro izvojevanih bojev. Mi se lahko veselimo lepega vspeha našega zaveznika kot sami svojega in upamo, da dosežejo njegovi zmagoviti voditelji kmalu nove srečne vspehe orožja.
»Vossische Zeitung« piše: Rusija izrablja Srbijo v svoje namene in jo vrže sedaj Vroč. kakor izžeto citrono. Knez Trubec-koj, ki je ravnokar kot ruski odposlanec prišel v Niš, gotovo ne bode hranil izrazov obžalovanja. Srbijo najde kot podrti-no. Naloga mu je, da sprijazni Bolgarsko s Srbijo v svrho, da bi postavila Bolgarija svoje čete v srbsko - rusko službo. Ali je Trubeckoj ali Kdo drugi ob Newi res tako naiven, da misli, da Bolgarija nima o-praviti nič pametnejšega, kot da priklene svojo osodo na ono carjevega kraljestva ali na ono v agoniji se nahajajoče Srbije? Pokrovitelja, ki zamore tako malo, ne potrebuje nihče. Dogodki na Balkanu se do-igravajo naprej neodvisni od Rusije. Padec Belgrada pomeni za ruski ugled na vzhodu smrtni udarec.
BERLIN 3. (Kor.) Veselje nad zavzetjem Belgrada, ki šele danes prihaja do popolne veljave, ker je včerajšnja seja državne zbornice obrnila nase vso pozornost, se pojavlja pri vseh slojih prebivalstva. Veliko hiš je v zastavah. O zavzetju srbskega glavnega mesta po avstro-ogrski armadi se govori povsod.
Ravno tako, kakor berlinsko časopisje, izražajo tudi provincijalni listi svoje veselje nad svetovnozgodovinskim dogodkom in povdarjaio. da je bil Belgrad zavzet kot sad težkih žrtev polnih bojev, ne v boju z manj vrednim sovražnikom, temveč z narodom, ki je izurjen v bojih, vajen zmage in prevzeten.
Soglasno nazdravljajo listi spoštljivemu cesarju in kralju Franu Josipu, ki zvesto stoji ob strani Nemčije.
GRADEC 3. (Kor.) C. kr. pri v. graški meščanski zbor je priredil zvečer povodom zavzetja Belgrada po mestu baklja-do in je šel skozi mesto z godbo na čelu, spremljan od nepregledne množice, pred magistrat, pred poslopje slavnostno razsvetljenega vojaškega poveljstva in pred istotako slovesno razsvetljeni grad, kjer je prišlo do entuzijastičnih manifestacij. Poveljnik meščanskega zbora je imel na namestnika, ki se je pojavil na balkonu, nagovor, na katerega je odgovoril namestnik s trikratnim Živio! cesarju, zaveznemu cesarju in obema zmagovitima zavezniškima armadama. Množica je zapela ponovno cesarsko pesem in druge patrijotične pesmi.	____
Z ovstHjsko-nubeso bojlfta,
DUNAJ 3. (Kor.) Uradno se objavlja:
3. decembra opoldne. Naš položaj na
pri vaški šivilji, ne da bi bila sama česa izbrala. Zato se ni bavila s tisočerimi ma-imi pripravami, s katerimi se bodoča mati peča v svoji nežnosti; zato je zadobila njena naklonjenost do mladega bitja občuten udarec.
Ker pa je Karel pri obedu vedno govoril o otroku, je morala vedno pogosteje misliti nanj.
Želela si je sina; velik bi moral biti in imeti rujave kodre. Misel, da bo njen o-trok moškega spola, jo je skoraj spopri-jaznila z življenjem, v katerem je imela kot ženska tako malo svobode. Mož je vsaj popolnoma svoboden, nobena dežela mu ni zaprta, nobena strast prepovedana, nič ga ne ovira, da si poišče najskrivnej-šo srečo in da si jo prilasti Toda žensko vežejo tisočeri oziri. Brez moči omahuje med vabami greha in med prisiljeno čednostjo. Njena volja vihra kakor pajčolan na njenem klobuku pri vsaki sapici. Njene želje se dvigajo kakor mlade ptice, toda privezane so na nit družabne spodobnosti.
Nekega nedeljskega jutra okolu šeste ure, ko je ravno vzhajalo solnce, je povila svoje dete.
»Deklica je!« je dejal Karel.
Obrnila se je v stran in padla v nezavest.
Kmalu sta ji prišli čestitat gospe Homais in Lerancois. Lekarnar kot diskreten človek, je izrekel svoje Čestitke skozi vrata.
severovzhodnem bojišča se včeraj ni te-
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major.
NemSM komunike o položaju na
boJSfllL
BERLIN 3. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. decembra dopoldne.
Na obeh bojiščih se ni zgodilo ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Piitsreftn ruski vojni nnfrL
BERLIN, 2. (Kor.) List »Berliner Tag-blatt« prinaša članek, naslovljen: »Izjalovljen ruski vojni načrt«, v katerem piše med drugim:
Zadnji ruski vojni načrt, močan sunek proti nemško-avstrijski meji od Soldau do Krakova, je treba že sedaj imenovati ponesrečenim. Lahko se nadejamo, da je pokopan za vedno.
Ko je Rusija izgotovila prvi operacijski načrt, je stala pod napetim uplivom Francoske. V Parizu se je izgotovila »Marsch-route« za carstvo. Vodilna misel je bila ofenziva proti Nemčiji, ki se ji ne bi moglo zoperstavljati, katera naj b bila precej v začetku vojne zadrževala kolikor mogoče veliko čet na vzhodu. Rusija je privolila v sprejetje te naloge, vendar se ni čutila v to obvezano. Pripeljala je sicer zelo hitro svojo milijonsko vojsko do sovražnika, in to je storila lahko, ker je imela že za časa miru pripravljena transportna sredstva. Svoje glavne moči vendar ni postavila proti Nemčiji, temveč proti Avstro-Ogrski. Tukaj je računala na lažjo zmago. Toda avstrijske čete so se borile kakor za časa Radetzkyja. Po štirime-sečnem boju niso bne zlomljene, one se temveč vedno omlajajo in izpopolnjujejo ter so bogate na slavi n plenu.
Položaj na vzhodnem bojišču. .
ROTTERDAM, 3. (Kor.) »Nieuw Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Po sodbi ruskih vojaških krogov je zado-bil položaj na Poljskem nov, nenavaden pomen. Ni ga bilo še dogodka, s katerim bi bile spojene tako velike nevarnosti in tako zanimanje. Vse kaže na nadaljevanje in celo pomnožitev sedanje napetosti. Ker Nemci vzdržujejo svoje pozicije - nasproti Lodza in Lowicza, je jasno, da pričakuje sovražnik kmalu ojačenja. Istotako je jasno, da je Vzhodna Prusija predaleč, da bi nudila priložnost za kako protidemonstra-cijo, proga Plock-Soldau pa ob tem letnem času ni primerna za gibanje čet.
Vojaški sotrudniki najpomembnejših listov soglašajo v tem, da se bo nadaljevala nemška ofenziva.
Razgovor med cesarjem VUlemom in nadvojvodo
BERLIN. 3. (Kor.) »Wolffov urad« poroča:
Veliki glavni stan, 3. decembra. Cesar e imel včeraj v Vratislavi razgovor z vr-lovnim poveljnikom avstrijske armade, nadvojvodo Friderikom, ki sta ga sprem-jala prestolonaslednik Karel Franc Jožet in šef generalnega štaba, baron Hotzen-dorf.
Dal si je pokazati otroka, ki se mu je zdel, da je močne rasti.
Med svojim okrevanjem je Ema neprenehoma premišljevala, katero imena naj bi dala svoji hčerki. Najprej je mislila na imena z italijansko končnico, kakor Klara. Luisa, Amanda, Atala; zelo ji je ugajalo »Galzuinda« in »Leokadija«. Karel je želel, da bi se imenoval otrok po svoji materi. Toda Ema ni hotela ničesar vedeti o tem. Iskala je po vseh koledarjiii in drugojezičnih knjigah.
»Govoril sem o tem z gospodom Leonom.« ji je dejal nekega dne lekarnar, »on meni, da jo imenujte Magdaleno, ker da je sedaj to ime v modi.«
Toda stara gospa Bovary se je prestrašila, ko je izvedela, da hočejo imenovati otroka po tej veliki grešnici. Gospod Homais je dal svojim otrokom imena znamenitih oseb. V svojem sinu Napoleonu je častil slavot v Franklinu svobodo. Irma je bila koncesija romantiki, v Ataliji je dal izraza svojemu navdušenju za neumrljivo delo francoske gledališke literature. Kajti njegova modroslovna načela mu nikakor niso jemala zanimanja za umetnost, mislec ni v njem dušil moža čustev. Znal je ruže vati nasprotja, živahno domišljijo z nim razumom. V prej omenjeni tragedij) v »Ataliji« mu sicer ni bila všeč glavna misel, toda občudoval je slog. Odklanja i je nleno tendenco, toda cenil je popolnost oblike. Kadar je čital glavna de-
Pozneje je obiskal cesar ranjence v mestnih bolnišnicah.
Nemški cesar na vzhodnem bojnem polju.
BERLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 3. decembra. Nj. Veličanstvo cesar je obiskal danes dele avstro-ogrskih in nemških čet, ki se bojujejo pri Czenstochowu.
Vojno o kolonijah.
Barsko vstaja. - Barski general Kristijan Devet vjet.
LONDON 3. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Uradno se poroča iz Pretorije, da so generala Deweta vjelL
JOHANNISBURG 3. (Kor.) Oddelek Burov se je utaboril v Magališkem pogorju v okraju Krugersdorp in razposlal oddelke, da nabirajo po farmah konje in puške.	__
Šestlnšestdesetletnica cesarjevega vladanja.
CARIGRAD, 3. (Kor.) List »Ikdam« pri-občuje ob priliki 661etnice Nj. Veličanstva cesarja in kralja Frana Josipa članek, v katerem se slave vladarske čednosti monarha, ki je najstarejši vladar v Evropi in najvzvišenejši zaveznik sultanov. List povdarja pri tem, da se bori turška armada danes z junaško avstro-ogrsko armado proti skupnemu sovražniku. Vojno bratstvo in odkriti prijateljski odnošaji, ki so se izcimili vsled tega, pravi list, so vzbudili v srcih vseh Turkov visoko spoštova nje do cesarja in vseh njegovih podanikov. Iz celega srca se udeležujemo uda-nostnih pojavov, ki se vrše v Avstro-Ogr-ski. Ponavljamo svoje želje, da bi bilo dano vladarju dolgo življenje, avstro-ogrski armadi pa vspeh.
List »Sabah« izraža hvaležnost otoman -skega naroda za darilo, ki ga je Nj. Veličanstvo cesar in kralj naklonil turškemu Rdečemu polmesecu.
Potiorek častni meščan celovški.
CELOVEC, 3. (Kor.) Celovški občinski svet je na svoji današnji izredni seji soglasno sklenil, da podeli povelniku balkanskih čet, fzm. Potioreku, ki je, kakor znano Korošec, častno meščanstvo dežeJnega stolnega mesta.
Junaški čini nekega 15 letnega gimnazijca.
DUNAJ 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Junaški čini nekega čer-noviškega 151etnega gimnazijca, ki jih je pred kratkim opisal neki dunajski list. obstojajo v priznanja vrednem dejstvu, da se je tamkaj imenovani gimnazijec dne 23. avgusta t. 1. priključil 41. pešpolku kot samaritan in vztrajal kot tak pri polku do 3. oktobra. .
Liebknecfat glasoval proti vojni kreditni predlogi.
BERLIN, 3. (Kor.) Načelnik socialistične frakcije v državnem zboru konstatira v neki izjavi v »Vorvvaertsu«, da je poslanec Liebknecht kljub stari, z izrecnim sklepom za imenovani slučaj obnovljeni navadi frakcije, da nastopi vsa pri glasovanju skupno, glasoval proti vojni kreditni predlogi. Načelnik obžaluje to kršenje di-
la. je bil navdušen, toda če so se zavzemala za duhovniško stvar, je postajal kot svobomislec obupan. Obenem bi bil hotel ovenčati z lavorjem Racina in živahno polemizirati ž njim.
Slednjič se je spomnila Ema, da je na gradu v Vaubyessardu nagovorila markiza neko damo z imenom Berta in takoj na to je izbrala to ime svojemu otroku. Ker oče Rouault ni mogel priti, je bil za botra Homais. Prinesel je v dar same stvari iz svoje lekarne: šest zavojčkov prsnih jagod, kozarec >racahouta«. tri škat-Ije slezove paste in šest palčickandisovcga sladkorja, ki jih je našel v neki miznici. Zvečer krstnega dne se je vršila velika | večerja, na katero so povabili tudi gospoda župnika. Zabava je bila izborna. Ko so prišli-na vrsto likerji, je zapel gospod Homais pesem o »bogu pridnih ljudi«. Gospod Leon je pel neko barkarolo, in stara gospa Bovary, ki je bila za botro, je pela romanco iz časov francoskega cesarstva. Nato je zahteval ded Bovary, da prinesejo otroka, in krstil ga je še enkrat s tem. da mu je zlil na glavo kozarec šampanjca. To poniževanje zakramenta je raz-žalilo gospoda župnika, in ko je gospod Bovary odgovoril na njegove ugovore s citatom iz »Vojne bogov«, je hotel takoj zapustiti družbo. Prošnjam žensk in gospoda Homais se je posrečilo, da je ostal še nadalje, nakar je z največjo mirnostjo popil skodelico kave.
Oče gospoda Bovary je ostal Se cel me-
scipline, s katerim se bo frakcija še pečala.
Dogovor med Francijo in Belgijo glede aretacije belgijskih beguncev.
PARIZ 3. (Kor.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, je bil včeraj objavljen dogovor med Francijo in Belgijo, glasom katerega bodo v Franciji se nahajajoče belgijske begunce zasledovali francoski orožniki, jih aretirali in izročevali belgijskim oblastim, dokler se bodo te nahajale v Havru.
Angleži ščuvajo proti Nemcem v Egiptu, češ, da naj bi turške čete osvojile Egipt za Nemčijo.
BERLIN, 2. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Kakor se doznaje potom nevtralnih dežel, skušajo Angleži rovati proti Nemcem v Egiptu s trditvijo, da naj turška armada osvoji Egipt za Nemčijo.
Upravičeni smo, da pi ibijemo to kot izmišljotino.
Položaj v HaceđoniJI.
SOFIJA 2. (Kor.) »Agence tel. Bulgare« poroča: Po avtentičnih, iz Soluna došlih poročilih so te dni oboroženi macedonskl vstaši napadli straže velikega železniškega mostu med Gradcem in Demil Kapom, jih ubili in pognali most z dinamitom v zrak Nato so podrli še mali most, ki se nahaja južno od Gradca.
Te akte, ki so posledica v srbski in gr-ški Macedoniji vladajočega tiranskega sistema, pripisujejo srbske in grške oblasti običajno takozvanim bolgarskim tolpam ki prihajajo baje iz Bolgarije.
Da se pobijejo te trditve, je treba opozoriti samo nato, da se nahaja, kakor st konstatirali dopisniki velikih ruskih listov povodom njihovega informacijskega potovanja po srbskem in grškem obmejnem o-zemlju. faktično neko gibanje prebivalstva Macedonije proti bolgarski meji, da pa nt eksistira nobeno tako gibanje proti notranji Macedoniji.
Tako je zašla neka skupina beguncev, ki je došla iz Prilepa in Velesa preko Var-darja. da ubeži na bolgarsko ozemlje, v ne-ko srbsko zasedo ob bolgarski meji. Srbski vojaki so streljali na begunce. Ogenj je trajal več ur, dokler se ni beguncem posrečil beg preko meje.' Pri tem spopadu sta bila ranjena dva Bolgara.
To je pravi položaj ob srbsko-bolgarsk* in grško-bolgarski meji.
Hebikanske homatije.
LONDON 3. (Kor.) »Times« poročajo iz VVashingtona: Tu zasledujejo dogodke v Mehiki z veliko skrbjo. Zapata je gospodar glavnega mesta. Carranza je v Vera-eruzu, Villa pa nekje severno od mesta Mehike. Zdi se, da eksistirajo kar trije revolucionarni predsedniki.
Časopisje skrajno ostro kritizira WiIso-novo mehikansko politiko, posebno umak-nitev čet iz Veracruza.
Kolera v JlvsfriJI.
DUNAJ 3. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranj'e zadeve spor« ča, da so se dogodili naslednii slučaji azljatske kolere: na Moravskem 1 slučaj, v Šleziji I slučaj n v Kraknvu 3 slučaji.
sec v VonviMu, pri čigar prebivalcih je vzbujal začudenje s svojo srebrno obrobljeno policijsko čepico, ki si jo je nadeval zjutraj, kadar je na trgu kadil iz svoje pipe. Ker je rad pil žganje, je dekla morala večkrat skočiti k »zlatemu levu« po steklenico na račun njegovega sina. Razun tega je ljubil parfemirane žepne rute in je zato porabil vso zalogo kolonjske vode, ki jo je imela njegova snaha.
Ta ga je imela rada. Potoval je bil mnogo po svetu, pripovedoval je o Berlinu, Dunaju in Strassburgu, o času, ko je bil še častnik, o svojih metresah in o velikih južinah, ki jih je prirejal. Bil je tudi galanten in včasih, ko so bili na vrtu ali na stopnjicah, jo je prijel za boke in je vzkliknil: »Karel, varuj se me!«
Tedaj se je stara mamica Bovary vselej prestrašila in je jela siliti k odpotova-nju, kajti bala se je, da bi imelo obnašanje njenega soproga lahko slab upKv na nravnost mlade žene in da bi utegnilo spraviti v nevarnost srečo njenega sina. Morda se je bala še kaj hujšega, kajti stari Bovary ni spoštoval ničesar.
Nekega dne je Ema naenkrat občutila potrebo, da obišče svojega otroka, ki ga je bila dala v oskrbo soprogi nekega mizarja. Ne da bi pomislila na to, da ni Še minulo šest tednov od poroda, se je napravila na pot proti domu gospe Rolltet, ki je ležal na drugem koncu vasi. med travniki in glavno cesto.
(DaUe.)
It.
•EDINOST« štev. 806.
V TSStO, dne
itn 4»
Se enkrat obsodbe nemških voUrtklh zdravnikov.
AMSTERDAM, 3. (Kor.) »Handelsblad* izjavlja koncem nekega dolgega članka o obsodbi nemških vojaških zdravnikov v Franciji, da nastanejo lahko iz tega odporne in revanSne odredbe, ki bi ogrožale vsak Čut mednarodnega varstva v voja-Sko-zdravniškem poklicu. Zato ie neobhodno potrebno, da se natančno pojasni Javnosti, kakega pomena in kake vrste so bita dejstva in motivi, ki so dovedli do preganjanja in končne obsodbe nemških vojaških zdravnikov od strani francoskega vojnega sodišča.
Propaganda avstrijskih in nemških rezervistov v Ameriki
LONDON 3. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Newyorka: Tu se nahaja Še na tisoče avstrijskih in nemških rezervistov, ki prirejajo pocestno propagando proti zaveznikom. Tekom zadnjih mesecev se jih je polastilo, ker so brez dela in ker dvomijo, da bi se zamogli vrniti v Evropo, veliko vznemirjenje. Mnogi bodo nedvomno pripravljeni, da se na kak aventurski način udeleže kake akcije ob Kanadski meji.
Kanadijci skrbno preiskujejo Nemce, ki prihajajo iz Združenih držav. Straže po mostovih Čez Niagaro so pomnožene. Ponoči in podnevi hodijo po okolici patrulje.
Angleški brigadni general o izgubah angleških častnikov.
LONDON, 3. (Kor.) List »Times« priob-čuje pisma častnikov s fronte. Neki brigadni general piše: Vprašanje glede častnikov mi dela pregiavice, pa tako se godi celi armadi, kajti izgubili smo veliko častnikov. Ni mogoče nadomestiti jih v dveh mesecih z dobrim naraščajem.
Isti častnik piše: Na nekem mestu fronte imajo Nemci navado, da signalizirajo, kot pri streljanju v tarčo, angleške strele, ki so zadeli, in one, ki so zgrešili. V dveh slučajih je bilo opaziti, kako so Nemci padali, če so signalizirali strele, ki so zadeli.
List »Morning Post« dokumentira poročilo generala Frencha.
LONDON, 2. (Kor.) List »Morning Post* piše v uvodniku k poročilu generala Frencha: Opazovanje vspehov nemške armade, posebno kar se dostaje sestavljanja velikih bojnih sil v Belgiji in severni Francoski in pa ponovitev obupnih napadov,
{jriča dovolj jasno, da je treba napora ve-ikih čet, da bi pregnae sovražnike z Belgije in da Angleži v to svrho ne smejo računati na francoske čete, ki so potrebne, da preženejo Nemce iz Francije same, v kolikor so jo zasedli Nemci in iz Alzacije-Lotaringije. Poročilo generala Frencha gotovo razjasni Angležem položaj. v katerega so se zapleli.
Kršenje nevtralnosti Švice od strani angleških letalcev.
BERN, 3. (Kor.) Švicarska brzoj, agentura poroča: Razpravljajoč o kršenju nevtralnosti Švice od strani angleških oficirskih letalcev, se razmotriva v delu Švicarskega časopisja o dozdevnem kršenju nevtralnosti od strani angleškega poslanika v Bernu.
Res je, da je napravil začetkom novembra angleški poslanik neko avtomobilsko vožnjo v švicarski Ren in ozemlje Bo-denskega jezera in da se je mudil v Ro-manshornu, kjer je šel z dovoljenjem tamkajšnjega katoliškega župnika v zvonik.
Dognano je, da je bilo onega dne megleno vreme in da Friedrichshafna in nemškega obrežja Bodenskega jezera vsaj s prostim očesom ni bilo mogoče videti, in da nobeden od onih treh letalcev, ki so se dvignili pozneje, ni spremljal angleškega poslanika.
Dalje je pripomniti, da je dal angleški poslanik v svrho dosege potne izvidnice armadnemu štabu že vnaprej natančne podatke o vožnji, ki jo namerava napraviti.
Vsa namigavanja, da je zvezni svet že predlagal ali da namerava predlagati odpoklic imenovanega poslanika, so popolnoma neutemeljena.
Amerikanski poslanik na Hoiandskem ni Izročil predsedniku Wilsonu nobenega pisma kraljice Vil Je mine dede miru,
LONDON, 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz NVashingtona: Glasom neke konference z državnim tajnikom Bryanom, zanikuje amerikanski poslanik na Hoiandskem, da bi bil prinesel neko pismo kraljice Viljemine predsedniku Wilsonu, katero pismo naj bi bilo zadrževalo načrt miru.
Amerikanski listi o militarizmu na morju in na kopnem.
AMSTERDAM, 2. (Kor.) List »Morning Post« z dne 30. novembra priobčuje iz AVashingtona:
List »Washington Post« z dne 29. novembra zopet napada Angleško. Domneva se, da so ti ponočni napadi iz gotovih krogov del preračun jene vojne, da bi vzbujali razpoloženje proti Angleški v svrho, da bi dovedli gotove Člane kongresa do zahteve, da naj bi vlada energične-je ščitila pravice amerikanske trgovine. »Washington Post« pravi: Militarizem na morju je večje ogroževanje kot militarizem na kopnem. Evropskega militarizma na kopnem se amerikanskemu narodu ni treba bati. Gospodstvo na morju enega samega evropskega naroda pa pomeni ogroževanje miru in varnosti zapadnega sveta. Združene države imajo posebni interes na tem, da je morje prosto. Angleško gospodstvo na morju bi bilo zanje ravno tako neznosno, kakor ono Japonske, Rusije ali Nemčije.
Svetu bi ne hasnilo nič, ako bi bila Nem-čija uničena in bi namesto nje vzrastel drugI kolosalni militarzem po Rusiji ali Franciji. Ravno tako malo bi pridobil svet, ako
bi se militarizem na kopnem zamenjal z onim na morju. Ako naj bi voina v Evropi odločevala samo glede tega, dali naj Nemčija ograža svet na kopnem, ali Angleška na morju, bi bilo bolje, ako bi armadi in brodovja teh dveh držav nničila eno drago.
Amerika ie na morju tekmovalec Angleške v mirni trgovini. Amerikanske ladje morajo imeti prostost, da lahko obiščejo z mirnim namenom vsako točko celega sveta, ne da bi jim bilo treba podleči vohunstvu britiških vojnih ladij, ali pa predpisom, ki so pogubonosni njihovi mirni trgovini.
DomaČe vesti.
Iz policijske službe. Policijski komisar dr. Sterilni, ki Je vodil policijski komisarijat v Rovinju, je premeščen k ravnateljstvu v Trst. Vodstvo rečenega komisarijata je sedaj
poverjeno policijskemu višjemu komisarju dr.u Josipu Casapiccola.
Poroka. V četrtek, 3. t m., se je poročil gosg. Rudolf Reja, učitelj v Kojskem, gospico Marico Gorjupovo z Vrha pri Kanalu. Mnogo neskaljene sreče novo-poročencema 1
Vojaški dan. Včeraj popoldne je izročil predsednik organizacijskega komiteja vojaškega dne g. C. A. di Demetrio Njeni Jasnosti gospej princezinji Frančiški Hoh-enlohe kot predsednici vojno-oskrboval-nega damskega komiteja znesek 52.721 K 56 h. Vsi blagajniški uradniki tukajšnje podružnice Kreditnega zavoda so bili celo noč zaposleni s štetjem denarja in šele popoldne je zamogel predsednik organizacijskega komiteja vojaškega dne, g- C. A. Demetrio, naznaniti gospej princezinji finančni rezultat. Včeraj zvečer se je vršila sklepčna seja organizacijskega komiteja vojaškega dne, na kateri se je naznanil fi-načni rezultat nabiranja komiteju. Njena Jasnost, gospa princezinja Hohenlohe, je otvorila sejo s sledečim nagovorom: »Rezultat vojaškega dne je nadkrilil vsa naša pričakovanja. Ta sijajni znesek je bilo mogoče doseči Ie vsled patrijotične požrtvovalnosti tržaškega prebivalstva. Opozarjam zlasti na rezultat nabiranja v delavskih predmestjih, kjer je bilo nabranih nad 10.000 K, svota, ki je nastala iz samih manjših darov in ki priča, da je darovalo tamkaj vse: moški, ženske in otroci. Zahvaljujemo se za lepi rezultat vsem mladim damam in gospodom, ki so z neumorno vnemo razvijali svojo delavnost, posebno onim, ki so ustvarili organizacijo, ki je garantirala za uspeh. Nočem govoriti dosti, kajti prepričana sem, da ste vse trudapolno delo, ki ste je izvršili zadnje dni, radi prevzeli in zato izjavljam v tem trenotku, v katerem je organizacijski komite zbran zadnjikrat, le eno: da zamo-rete končati svoje delovanje s čutom ponosa, kar je več vredno, kakor vsako za-hvaJjevanje. Bodite si v svesti, da bomo tisočev pridnih vojakov z božičnimi darovi, ki jim jih pošljemo, opozorili, da domovina nanje ni pozabila. In to je najlepša in najbolj vzvišena zahvala, ki zadostuje nam vsem.« Predsednik di Demetrio se je zahvalil gospej princezinji za njen govor, nakar je naslovil dr. Rabi na predlog predsednika na gospo princezinjo sledeče besede: Ce zamore komite v Trstu zaznamovati dosedaj še nedoseženi uspeh, je to pripisovati razun namenu delovanja v prvi vrsti smotrenemu vodstvu od strani Njene Jasnosti. Ime Hohenlohe, ki vsebuje v Trstu splošne simpatije, je bila garancija za to, da bodo naši trudi ovenčani z uspehom. Okoli njega smo se zbrali in zmagali v njegovem imenu.« — Dr. Rabi se je zahvalil nato predsedniku za skrbno vodstvo in je končal z iskrenimi zahvalami prebivalstvu Trsta in okolice, ki je tudi sedaj kakor vedno dokazalo, kako požrtvovalni so bogati in revni v službi plemenite patrijotične stvari. Med splošnim odobravanjem se je zahvalila Njena Jasnost gospa princezinja za besede na njen naslov in je izrazila še enkrat svoje veliko zadovoljstvo nad lepim uspehom.
V Imenu potujočega občinstva, k* v sedanji mrzlih zimskih časih, komaj Čaka, da pride z dolgo vožnjo v lokal, kjer se more ogreti in okrepčati s čašico čaja, čašico punča ali podobno toplo pijačo, se o-bračamo na c. kr. namestništvenega svetovalca, da izpremeni odredbo, tičočo se prodaje žganih opojnih pijač v kavarnah v toliko, da smejo kavarn arji prodajati tudi pred 9. uro zjutraj in po 5. ari popoldne tople pijače z alkohoiično primesjo. So to pijače, o katerih smo prepričani, dia rabijo edino te v okrepčilo, ne pa v to, da bi se ljudje o-pijanjaU in potem povzročali v javnosti nemir in nered, in so to tudi pijače, ki jih pijejo ljudje, ki jim niti oddaleč ne prihaja na um, da bi delali nadlego kaki oblasti. Vzemimo železniškega, poštnega uradnika, ki ima težavno nočno službo: po omenjeni o-dredbi c. kr. namestništvenega svetovalca se ne more okrepčati in poživiti s časico čaja t rumom, kajti kavarnar ga mu ne sme poslati, kajti tudi čaj z rumom se ne sme prodajati po 5. uri popoldne in pred 9. uro zjutraj. Koliko je drugih ljudi, ki delajo ponoči in jim je čaša take ogrevajoče pijače pravcata potreba; toda ne morejo je dob'ti, ker se ne sme prodajati. C. kr. namestni-Štveni svetovalec zadovolji le nujni potrebi, če za slučaj, da se že nikakor ne da razveljaviti v ostalem popolnoma brezsmotrena odredba, ki prepoveduje prodajo Žganih o-pojnih pijač v kavarnah po 5. uri popoldne in pred 9. uro zjutraj, da se vsaj izpremeni toliko, da se smejo prodajati v tem času tople pijače z eventualno minimalno alkoholno primesjo.
O ranjenih ođmomo boMk vojakih. V mestno tklnliaico so btt sprejeti črnovojnik Josip Castro, Kreiovfc Fran od 0. pekovskega oddelka, Ule Viktor od 37. domobran-
skega pešpolka, Barič Josip od 1. stotnije I dajalne, v kateri ]e bil pustil le svojo u-
20. lovskega bataljona ter črnovojniki Matej Kocjančič, Josip Sandn, Dominik Fflippi in
6rij LovriČ. Odpuščeni so pa bili in stavni na razpolago lokalnemu vojaškemu po-veljništvu črnovojnika Benedikt Spndaro In Anton Giuiič ter Alojzi Hrovat od 1. stotnije 87. peSpofca. — V pomotno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Emtracht* sta bfla sprejeta Avgust Luder-dorfer od 6. švadrona 8. dragonskega polka in Josip Samson od 9. stotnije 97. pešpolka. V pomožno botniSnico v zavodu „Avstro-amerikana" so btti sprejeti Droic Mihael, Hofer Josip, Sirotič hran, Petronio Andrej i d 47. pešpolka, Kermac Ivan od 97. pešpolka, Trovan Peter od §7. pešpolka, Mlinar Anton od 22. pešpolka, Brajkovič Ivan od 97. pešpolka in črnovojnik Milohanič Tomaž. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Štolfa Angel iz Nabrežine, Droic Ivan iz Tolmina, Kostelnik Fran iz Moravske, U so bili vsi poslani naza| k svojim četam. Na dopust do popolnega okrevanja so pa bili puščeni Fran Kljun iz Trsta, Ribuhč Matej iz Poreča, indrigo Anton iz Trsta, Uršič Ivan iz Sežane, Miličevič Juraj iz Hercegovine, Matej Beakovič iz V&nade, Maslin Anton iz Sežane, Buhavec Josip s Prošeka in Sobol Leopold iz Galicije.
Podružnica CMD. v Rojanu priredi, kakor Že enkrat objavljeno, jutri, v soboto, 5. t m. ob 6. uri zvečer Miklavžev večer, spojen z letošnjo božičnico v prostorih Ro-janskega konsumnega društva. Starši so na-prošeni, da prinesejo svojim otrokom namenjena darila pravočasno v navedene prostore.
Društven shod v Skednja v prostorih „Gospodarskega društva" priredi „Narodna delavska organizacija* jutri v soboto, 5. t. m. ob 71/» zvečer. — Razpravljalo se bo na tem shodu o organizaciji, brezposelnosti in draginji. Vabi škedenjsko delavstvo, da se ga udeleži v obilnem številu.
Pekovskim mojstrom na znanje. Tržaška pekovska zadruga naznanja, da se bo prodaja moke vršila danes v petek od 3 do 5 popoldne in ne kakor naznanjeno po dopisnici v soboto 5. t. m.
Vesela Rezika in furlanski Giovanin ter njegova listnica. Gospod Ivan V., ki biva v Tržiču (Monfalcone), je bil dne 20. mi-nolega meseca prišel v Trst po raznih o-praviiih. Zvečer, ko je bil odpravil svoje posle, se je pa začel »šjor Giovanin« dolgočasiti: spat se mu ni ljubilo, ker je bilo še prezgodaj; sicer pa, kako naj misli na spanje človek, ki je prišel iz malega Tržiča v veliki Trst, in še to le za en dan. »Daj no — si je mislil »šjor Giovanin« — ker si že tukaj, pa se malo pozabavaj!« In šel je res iskat zabave in imel je posebno srečo. Da, prav »posebno« srečo. Ko je, iskaje si zabave, korakal po mestu, je slučajno srečal uprav lepo dekle, ki ga je, idoč mimo njega, globoko in pomenljivo pogledalo v oči in se mu obenem prav ljubeznjivo nasmehnilo. »Šjor Giovanin« je bil kar elektriziran: topel val krvi se mu je razlil od srca po vseh žilah. Obrnil je korak in dohitel dekle ter jo nagovoril. Dobil je prijazen odgovor, kar ga je tako obodrilo, da je povabil svojo lepo novo znanko na pivo in slednjič tudi na večerjo, kar je ona z navdušenjem sprejela. Med večerjo in pri pivu, katerega je pa bilo več čaš, sta se »Giovanin« in njegova znanka marsikaj zmenila. Med drugim je ona povedala, da jej je ime Rezika in da stanuje jako daleč, namreč tam pri Sv. Jakobu, in da ii je žal, ker bo morala tako pozno domov. »Šjor Giovanin« je pa Re-ziki uprav kavalirski ponudil, naj gre spat v hotel, kamor bo šel tudi on. Rezika je tudi to ponudbo sprejela in res sta šla skupaj v nek hotel, kjer pa je bila na razpolago le še ena sama soba. No, bila sta vseeno zadovoljna. V sobi sta pa, preden sta legla k zaželjenemu počitku, še malo po-kramljaia in ker je bilo v sobi nekoliko pretopio, je bil »šjor Giovanin« odložil suknjo. Dobre pol ure pozneje je pa Rezika izjavila, da mora brž nekam, in sicer ne ven iz hotela: šla je iz sobe in »šjor Giovanin« je diskretno čakal, da se vrne. Čakal je 10 minut, čakal 20, a ko je minulo že preko pol ure, adkar je bila Rezika odšla, je minula tudi njega potrpežljivost. Pozval je sobarico in ji velel, naj pogleda, če ni morda njegovi Reziki prišlo slabo. Sobarica ga je pa debelo pogledala in mu rekla: »Kakšno slabo?! Kje je že vaša Rezika: saj je odšla iz hotela takoj, ko je šla od vas!« Kakor strela iz neba je zadel »Gtovanina« ta odgovor. Oblekel je brž suknjo, da bi Šel iskat Reziko, a pri tem je s presenečenjem konstatiral, da nima v notranjem žepu suknje več listnice, v ka-. teri je imel še 66 kron denarja. Sedaj šele mu je bilo jasno, zakaj je Rezika izginila. Šel je takoj na policijski komisarijat v ulici Luigi Rizzi in tam prijavil žalosten dogodek. Funkcijonarji tega komisarijata so pa včeraj izvohali in aretirali lepo Reziko, ki je lSletna Terezija Markovicheva, stanujoča v ulici delTIndustria štev. 5. Seveda so jo spravili v zapore.
Predsnočnjim, ko so se po Trstu vršile demonstracije v proslavo zasedenja Belgrada po naših četah, in sicer v ulici dei Gelsi, ko se je bila veteranska godba vrnila v sedež veteranskega društva, ki se nahaja v oni ulici, je bil aretiran neki 22 letni mladenič, imenovan Petek. Aretiran pa je bil vsled ovadbe nekega italijanskega podanika, kateremu ne vemo imena, ki je trdil, da je Petek zavpil »živijo!« na naslov Avstriji sovražne države. Petek je bil seveda na podlagi te ovadbe aretiran in pridržan v zaporu.
PnttMfek, knfcorMli * nurio, Je zlatar in juvelir Josip PompiHo» ki ima svojo delavnico in obenem tudi prodajalnico v hiši št 47 na Corsu. Dne 24. novembra t. L Je bil on po opravilih odsoten iz svoie pro-
slnžbenko. Bilo je to dopoldne rečenega dne. In tekom njegove odsotnosti, se je njegovi uslužbenki predstavil neki 18 do 20 letni mladenič, ki Jej je ponudil na prodaj zlato naprsno zaponko z dvema bri-Ijantoma. Uslužbenka Pompilijeva ni vedela, koliko ceniti ponuđeni jej predmet ter je rekla onemu mladeniču, naj se vrne popoldne, ko bo gospodar v prodajalni. MLadenič-prodajaiec jo ie pa prosil, naj mu da za zaponko vsaj 2 kroni in 40 vi-* narjev. Ker je gospodična videla, da je zaponka vsekakor več vredna, mu je dala 2 kroni in 60 vinarjev. Ko je po popoldne prišel v prodajalno g. Pompilio, mu je pokazala zaponko in g. Pompilio je takoj, kot strokovnjak konstatiral, da je zaponka vredna najmanj 500 kron. Vsled tega je brž nesel zaponko na policijo, kjer je zaponka na razpolago nje lastniku.
Umrli so: Prijavljeni dne 3. t m. na mestnem fizikatu: SabladinI Aristea. 12 dni, Rocol št. 200; Molitemi Pavla, 7 dni, Čar-bola zgornja št. 48; Zelle Lucija na, 3 leta, Polje Sv. Alojzija št 2; Kalin Frančiška, 43 let, Skedenj Št. 110; Rigutti Dominika, 65 let, ul. Rigutti št. 45; dr. Meth Herman, 71 let, ul. dei Carradori št. 4; Mulič Gverin, 23 dni, Skorklja št. 716. — V mestni bolnišnici dne 30. m. m.: Bonazza Josipina, 4 leta; Zoch Albert, 4 dni; Madalut Jernei, 61 let; Vatovac Ivan, 77 let; Seršen Ana, 30 let.
DonraL
— Ob veseli in obenem potrti družbi, pri g. Schmidtu nabrala g.čna Valerija Železnik K 8 za svetoivansko podružnico Sv. Cirila in Metoda. _
ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU.
XXI. izkaz darov v denarju.
Za božične darove vojakom na bojišču je odbor prejel potom škofijskega ordinarijata v Trstu sledeče darove: Veleč. Poropat Jurij K 10, veleč. Josip Kraljic K 10, veleč. Josip Artico 10, veleč. Anton Bauchig 10, veleč. Ivan Flego 6, veleč. Ivan Ujcič 2, veleč. Mihael Barbič 4.14, veleč. Josip Flego 3 50, veleč. Anton Ellner 10, veleč. Ivan Kociper 5, veleč. Ivan Tiringar 2, veleč. Josip Vrbka 20, veleč. Ivan Slavec 10, veleč. Fr. Marčiuko
20,	veleč. Fran Halama 9, veleč. Iv. Mandič 5. Duhovščina in verniki v Vodicah K 10, Sv. Vincenca v Trstu 97.98, Repentabru 10, v Salvoru 65.30, v Novakih 9.76, v Sežani 71, v Skednju 15, v Zdregna 68.92, v Tre-bižu 65.60, v Momžanu 95, v Jelšanah 44, v Grižnja ni 40, v Marezigah 23 50, v Buzetu 43.37, v Povirju 15.80, v Rojanu 203.26, v Šterni 6.50, pri Sv. Antonu novem 305.32, Vrdeli 50, v Galignani 32, v Umagu 39.67, v Katinari 53.20, v Piranu 80, v Divači 15, v Dntovljah 10, v Holmu 5.06, v Dolenji-vasi 39.10, v Vrhu 2.74, v Draguču 8, v Krašici 30, v Račicah 9, v Sičijolah 50, v Pomjanu 45, v Borutu 22.86, v Moščenicah 44, v Vatovljah 14.34, v Podgradu 28, v Hrušici 20, Laniščah 25.55, Prošeku 40, Munah 84.60, Pazinu 13, Voloski 31.02, Roču
21,	Zvonefah 35, Barkovljah 66, v Buiah 34.48, Gročani 24, Sv. Križu 38, Bazovici 39.60, Sv. Mariji Zg. 100 75, Boljuncu 8, S. Petru v Šumi 35, Koprivi 5, Kaščergi 10.30, Petroviji 12, Opčinah 35, Novemgradu 19.73, Undaru 62.34, Miljah 130, Opatiji 50, Kontovelju 40, Herpeljah 100, Brezovici Lovrani 32, Truškah 37, Lokvi 15, Pregarjah 52, Materadi 103.66, Sv. M. pomočnici 68.40 pri Jezuitih ul. del Ronco 50, na Pokopališču pri Sv. Ani 6.50, Sv. Justu 100. Samostan Oli-vetanov v Opatiji 84.05, S. Frančiškanov v Trstu 40, S. Frančiškanov v Pazinu 9.14, S. Kapucinov v Trstu 32.40, Zavod Srca Jezusovega v Trstu 150.50, Tretjeredniki v Trstu 60, S. Frančiškanov v Kopru 73, S. Frančiškanov v Strun anu 25, S. Benedektin-cev Da la 15, N. D. de Sion v Trstu 200, župnik Marko dal Medico Trst 20 markov, Josipina Oblasserder Brucker K 50, T. Cek 5, Alf. Krischau 2, duhovščina in verniki v Brgudu 5 40, v Sovinjaku 32, Sv. Matiji Trebčah 20, Kopru 85, Piemontu 2.10, v Borstu 23.45, Kerkavcih 46.84, Veprincu 10, Zamasku 4.60, Pazinu 95.15, Podgrajah 51, Dragi 6.15, Kortah 40, Črnem vrhu 10, Sv. Antonu pri Kopru 170, Klani 15, Misijonarji v ulid Giustinelli 7.22, škof mons. Anton Karlin 100, veleč. Matej Škerbec 13.16, veleč. Ivan Vrabec 5.40.. veleč. Ant. Kalac 10, veleč. Oskar Pahor 5, veleč. Karel Musizza 4. Kapucinski samostan v Trstu 17.10. — Skupaj K 5002.57 in 20 markov.
Vesti iz Gortilie.
življenja, vlada Se 06. leto mH prostrani fn lepi Avstriji. Sredi največje vojne tegasvtta vidi naš mili vladar, s kako aeomajeno zvestobo, ljubeznijo m požrtvovalnostjo branijo naši razni narodi našo državo. Vsi narodi naše mnogojezlčiie Avstrije, enega duha In enih misli, so danes zbrani okrog svojega vladarja, goreče proseč Boga, naj bi mu podaljšal življenje do skrajnih meja človrikega Življenja.
1 Po slovesni službi bolji je donela po cerkvi naša avstrijska himna. Potem se je zbrala Šolska mladina z učiteljstvom v šolski sobi, Kjef fe imel g. šolski voditelj primeren govor z ozirom na današnjo slavnost. Končao je Šolska mladina zapela cesarsko pesem in odšla radevolje domov. — Bog živi našega c*-satja I	t.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhoc1 v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
10 70 Čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
: HALI OdLASi
□□
□G □□
se računajo po 4 itot. besedo-1 liri Mastno tipkane besede se raču-1' ' najo enkrat več. — KajmaajSa t p=ip-|
: pristojbina znaša 40 stotink. : j * " '
Pertot, urar,
ulica Stadion It. 26!!
1209
Heblouono soba
v ulici Commerciale žtv
zračna, »e odda takoj v najem gospodu ali gospici 11, ni. nadat.	4000
Odda se
vpodnajem, zaradi premeščen ja veliko stanovanje v prvem nadstro jn, v sredini mesta in proda se tudi vse pohištvo. Stanovanje iona 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in 5 me-bliranih sob je oddanih stalnim najemnikom. i'o-
fodba veljavna Se dve leti. Letna najemnina kron 2< 0 Naslov pove Ins. odd Edin<> ti pod št 4010
Pet mladih molznih krav
najboljših pasem (Oberinthal), prodajo se radi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj Inse-ratnega oddelka Edinosti.	4014
TAllhilff fO In 0,1 Triiča (Monfalco ei do ASUlIfiU 41 jw Trsta lovska puška. Polteni najditelj naj jo prinese proti primerni nagradi v Trst, ulica narriera veccnia 29, klobufiarna. 122-i
Zeleno milo
stot. 60, Stisnjeno rumeno sto*. 78, Sveče znamke Iioyal 50f gramov st t- H8, Milo glicerin ki-ogram K 168. — t'EVY &■ Comp., Trst, Telefon fit. 21-19. 1227
Železničarji!
V najem se oddaste dve stanovanji z več * rostori 130 Ulaft. zemlj šča. — Hocol Stev. 728 (5 minut oddaljeno od postaje).	11 SO
takoj stanovanja -oba i:i knhiDjr. ali pa dve sobi in kuhinja). Na hIov Via San Nicolč St. 12, I. nad	122:
Oddajo se
se priporoča slovenskim družinam v poduk ght sovina Cene zmerne. Naslov pove Inseratni cltle lek Edinosti.	121'-'
Konseruatcristlnla
želi izvrstno kuhinjo, naj zahaja v gostilno BONVECJHIATTI, ulica Carlo Ghe^a 17. Eksportno Budjejevifiko pivo.	1164
Kdor
Dr. H0RVHTH
TRST, CORSO JT. 17
Specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLEZN' ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAM In SKLEPIH. Sprejema od 11 - 1 pop, in 3 ■ 5 zwežar.
Trgovina jestvin In delikates
MARCEL LAZUR
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst.
Prodala vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, olja In dr.
Iz Kobarida. Učiteljstvo kobariške in oko-liikih Sol (ldrsko, Sužid, Smast) priredi dne 6. decembra t. I. ob 2. mi popoldne v občinski vojašnici šolsko veselico z obširnim sporedom: Petje, deklamacije, igra.
Vstopnina k veselici 40 vin. s sedežem 1 K. Dohodek se odpošlje za „Božičnico" vojakom na bojišču. Z ozirom na blag namen se preplačila hvaležno sprejmejo In prosi za mnogobrojni obisk.	Šol. vodstvo.
Komen, 2. dec. 1914. (Cesarjeva šestin-šestdesetietnica vladarstva.) Sinočno pritrko-1 vanje zvonov in razsvetljava naše občine sta naznanjala, da praznujemo šestinšestdeset-letnico vladarstva našega premilega vladarja plemenitega našega cesarja Franca |ožefa 1.
Naša občina je praznovala ta slovesni dan s tem, da se je udeležila ob 81/, slovesne sv. maše, Id jo je pel naš g. župnik-dekan. Slovesne sv. maše so se udeležili zastopniki občine, c kr. okra ne sodnije, davkarije, o-rožništva, šolska mladina z učiteljstvom itd. in mnogoštevilnega naroda.
Gospod dekan je propovedoval z ozirom na šestinšestdesetletnico vladanja našega cesarja, razlagajoč veliki pomen sedanje vojne. In zares, še noben vladar ni učakal takega jubileja, kakor ga praznujemo danes, zakaj naft premill cesar, stoječ v 85. letu svojega^
Dr. PcCNIK
Dr. PETSCHNIGG
UST, m S. CATERINA $TEU. 1-
Zdravnik za notranje (splošne) bolezul 8 — 9 in 2 — Z in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni* 111/2— I in 7—7V*
UMETNI ZOSJi
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOM : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERM AK 0. TUSCUER Tw- trst
ULICA CASERMA, 13IL nad.