St. 122 Ptftilii Hitali T iMiM Ruti orali ta li nM V Trstu, v totrtok 22. MU 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX -rta}«. izviemši pondeljek, vsak dan z jutra). Uredništvo: ullea sv. FranCOBta AsiSkega št. 20, I. nadstropja. DopSaTUaj se pošiljajo uredniltvu. Nefvanktrana pitnna se n« sprejemajo, rokop«' se ne vračajo. Izdajatelj la odgovorr' Ar Oerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarn« Edino*. ia nese: L 7.—, o meeece L 19.50, po* L 32.— io celo V < sltO * Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon žwyništva in npcave ; " ^ v. ^ ^ DINOST Številke v Trst* la' okolici po 20 cent — Oglasi m računajo v firokostl ene kolon« (72 aa) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanic« in vabila po L 1«—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2, — Mah oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglati, naročnina in reklamacije se poilljajo iakljnčno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave II-67. Beseda soplmi oiM meje Ljubezen da naroda in spoštovanje do svojega jezika nam nalagata, da se poslužujemo svojega jezika ob vsaki priliki. Ni dovolj, če govorimo svoj jezik v medsebojnem občevanju, marveč moramo tudi drtigorodce zainteresirati za svoj jezik! Tr je dolžnost naših duievnih voditeljev ya tudi vseh poedincev. Posebna prilika za to je v — trgovskem dopisovanju. Vsak trgovec stremi za tem, da poveča *\oj kapital in razširi svoj delokrog ne le med svojimi lastnimi ljudmi, marveč tudi med ljudmi Jrugega jeeika. Če pa hoče to, mora tem poslednfkn ponujati svoje blago r jeziku, ki ga razumejo, **rst 1« svetovno trgovsko mc.?.;o, cli danes je njegova trgQ-vina navezaaa v prvi vrsti ne Jugoslavijo. Brez trgovine z Jugoslavijo bi promet Trsta povsem zaspal. To vedo dobro tudi tr-žašl j kapitalisti in zato sprejemajo drage volte tucli naročila, pisana v slovanskih -•ezikih. Kajti glivno za vsakega trgovca Jnsoslovensko krizo zaenkrat re&na Stan vlada postala nm MM a — Proglas wztffie proti tatom Miha refltn krize BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes je bila predložena kralju ministrska H sta. Vlada te v sestavi ni lzpremenila, tako da ostanejo vsi dosedanji ministri na svojem mestu. Ministrski predsednik Pašić je mnenja, da sedaj ni pravi čas za rekonstrukcijo vlade. Nova vlada je bila danes zaprisežena. Vlada sestoji iz 13 radikakev in 4 neodvisnih demokratov, Pribičevićevih pristašev. Po dosedanjih sklepih se bo vršila eeja narodna skupščine 2. junija z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Seveda niso izključene kake izpremembe. V radikalnih krogih želijo, da bi zbornica v resnici poslovala, ker računajo na zboljšanje svojega položaja. Ako pa se bo pokazalo, da ni mogoče delati s parlamentom, bo skupščina takoj verificirala' mandate HRSS, nakar bo odgode na. I _ . Opozicijski blok je izdal dolg proglas, da mu )e kupčija čim ve^ja^ Kaka pn-a naši soplemenjaki piscli v svojem je-• ku, bi si pridobivali pri drago*odcih ve-1 ko več spoštovanja do sebe in svojega iMroda. Zato, bratje, otresite se že enkrat tiste servilnosti, ki vam jo je privzgojila rajnka Avstrija! Tudi ne moremo razumeti, čemu da se jugoslovenski zavedi poslužujejo nemških in italijanskih nazivov na nismih, čekih, menicah itd., ko nobenemu drugorodnemu zavodu ne prihaja na r i^el, da bi se imenovali drugače, nego s svojim naro^inim imenom. Otresite se tudi vi tega samozatajevanja, če hočete vzbuditi pri trgovcih spoštovanje napram vam, kar vam bo koristilo moralno in materijalno! Bodite uverjeni, da se vam ne bo vračalo niti eno pismo, ker je napisano v našem jeziku. Marveč si trgovec preskrbi uradnika, ki mu bo reševal slovenske dopise. Maši soplemenjaki onkraj meje naj uva-žujejo: a) da tvorimo mi Slovani pretežno večino v Julijski Krajini; b) da imamo, četudi se je moral velik del naše inteligence i/.seliti, še vedno v izobilju vsakovrstnega privatnega uradništva; c) da imamo iz-učenih mladeničev, ki iščejo službe. Sreča za vse bi bila, če bi Jugoslavija trgovcem teh krajih, posebno pa v njih središču, dopisovala v našem jeziku. Potem bi nahajali tu zaslužka ne le uradniki, ki so - stali tu — brez službe, marveč bi se mogli povrniti tudi tisti, ki so se morali izseliti. Roko na srce, soplemenjaki! Zavedite se. koliko ste zagrešili s tem, da ne do-p ;ujete v svojem jeziku! Ko bi vedeli, s k&ko "krbjo vprašuje vodja podjetja svoje frad.jke, se-li more temu ali onemu pisati srbsko-hrvatskeri, ali slovenskem je-'■'■n?! Potem ne bi tako poniževali sebe in svejega jezika! Vemo dobro, da je v Jugoslaviji mnogo podjetij v rokah ljudi, ki so si ali odkriti, aii t3jni nasprotniki. Od teh ne moremo pričakovati tega, kar tu zahtevamo Prepustiti moramo času, da obračuna z njimi. Zahtevati pa smemo, da trgcvci in nameščenci naše krvi uslišijo naš glas da se ravnajo po našem nasvetu. Kdor nam že ne more koristiti, naj nam vsaj ne škoduje! Obenem se obračamo do vsega jugoslo-venskega tiska brez razlike, naj "deluje v tem smislu, in-naj resno opominja lastnike, voditelje podjetij, uradnike, odvetnike, notarje itd., naj v Julijsko Kiajino, posebno pa v Trst, pišejo v svojem jeziku! Vsi drugi bratje po krvi naj bdijo nad tistimi nezavedneži, da bodo prisiljeni odnehati od zapostavljanja našega jezika! Zahteve jngoslovcuaIrih Železničarjev BEOGRAD, 20. Osrednji odbor železničarjev je izročil danes popoldne prometnemu ministru dr. Po poriču spomenico, ki jo je sprejel na svojem zborovanju dne 18., 19. in 20. t. m. Spomenica navaja najprej težki položaj, v katerem se nahajajo železničarji. Pritožuje se nndprevecfco in porazdelitvijo uslnžbenoev. Hkrati se stavlja-jo novi predlogi v tem pogledu. Nadalje se zahteva, naj m reši vprašanje potmh pristojbin, stanovanjsko vprašanje, ustanovitev humanitarnih skladov, vocne olajšave itd. Bivžttn južnim železničarjem naj se »splačajo prejemki po zakonu od 1, oktobra 1923 dalje. Zahteva ae tudi, naj se izplačajo upokojencem mfarovnine redno, kakor prejemki aktivnim nameščencem. Končno se v spomenici omenja, da je •prava železničarjev sklenila prirediti v avgustu več pokrajinskih zborovanj, v septembru pa kongres železničarjev iz vse države. Prometni minister dr. Popović je odgovoril deputaciji, da bo šel zahtevam &eie*mčarjev na roko, koiikor mu bo mogoče in da bo podpiral vse njihove težnje v mejah zakona._^ Oton Zupančič — vitez «legkm d'honneur* LJUBLJANA, 21. Francoska vlada je odlikovala pesnika in predsednika Francoskega instituta v Ljubljani, Otona Zupančiča, z redom viteza častne legije. , Povoden) ▼ Bački APATIN, 20. Včeraj je Donava prodrla v širini 40 metrov nasip, ki je branil Bačko. Danes je pod vodo okoli 20 tisoč oralov posejane zemlje. Ljudi so evakuirali. Na pomoč je priilo vojaštvo iz Som-bora. Mtflicifclri cvpf I bi in gen. Sacco za državno milico. Seata- Iflllllalft olll 5VCI nek je imel" namen, da na podlagi Masso- Kroasld govor odobren - AJfredo Rocca fcnijevih smernic določi pogoje, na podlagi predsednik nove zbornice - °aka dobi zMo katerih se uvrsti državna milica v redno svetinjo - Objave z« destilacijo vina vojsko. Na sestanku ee je našla takšna pot RIM, 21. Danes ob 10. uri se je sestal! ™ ™žitc.v ™Hcc k vojski, da bo milica ministrski svet; prisotni so bili vsi minbtri!oiiramla svoje tracfcci*. in sicer: Mussolini, Thaon di Revel, Di • (11 (1 n . «xr Giorgio, Federzoni, Oviglio, De Štefani,; Odknt^ spomenika Benedikta XV. Gentile, Corbino, Carnazza, Clano ter j RIM, 21. Davi je bfl v vartikansk-H i?rofe-državni jx>dtajnik on. Acerbo. ; nic?h odkrit spomeaik Benet^cta XV., za Takoj po otvoritvi seie je ministrski | katerega je dal pobudo kardinal iiasalli predsednik obširno p>oročal o najvažnejših Rocca, nadikof bokmjski, medtem ko so «r "i •• 1*i * T> _ 1_ ______ * _ '----- ---- D - t - ^ - - «noo4 fw\lrnt- 16. junija, proces proti civilnim osebam pa še prej. ČehofilovaŠko posojilo na Angleškem PRAGA, 20. Med Anglijo in Čehoslova-ško je bil sklenjen dogovor za posojilo v znesku 1,350.000 šterhngov po 8% s temeljnim kurzem od 96V2- Posolio se bo moralo vrniti do oktobra 1952. «Klevski profesorji* pomiloščeni MOSKVA, 21. Sodišče osrednjega ukrajinskega odbora je izreklo razsodbo spre-menitve kazni za povzročitelje revolucijo-narnega gibanja v Kievu. Namesto na smrt so bili obsojeni Čebakov, Jedenevski, Ja-kolvler in Vinogradova na po 10 let ječe, vsem drugim obsojencem kževskega procesa je bila kazen znižana za polovico, ker so vsi obsojenci dokazali, da se kesa jo radi svojega dejanja in ker ni dobilo nji' hovo delovanje nikakega odmeva pri kmetih in delavcih Ukrajine in Rusije sploh. Moskva v številkah MOSKVA, 20. Statistični oddelek moskovskega sovjeta je izdelal statistični atlas o Moskvi. Po teh podatkih ima danes Moskva 1,511.000 prebivalcev, od katerih je 1,355.000 Rusov. 2idov je nekaj nad 86.000. Po revoluciji so začeli zapuščati Moskvo zlasti Francozi in Nemci. V javnih Zasedanje grške zbornice ATENE, 21. Danes je zbornica nadalje* vala svoje delo. Ministrski predsednik js predlagal, naj se takoj ustanovi senat. V smislu zakonskega načrta bo sedanja ustavodajna skupščina izvolila 1 3 novih senatorjev, ostali bodo imenovani. Pred nadaljevanjem rusko-japonskih pogajanj TOKIO, 21. Rusko-japonski pregovori se bodo v kratkem zopet začeli. Zastopniki obeh držav so dobili potrebna pooblastila za sestavo pogodbenih klavzul Japonski poslanik v Washingtonu podal ostavko TOKIO 21. Kakor poročajo listi je japonska vlada sprejela demisijo svojega po^ slanika v Washingtonu. Parnik se potopil S. M ARI A (Ontario), 21. Parrik «Ori-noco» se je potopil s 46 ljudmi vred v Zgornjem jezeru. Parlamentarizem na preizkušnji Še vedno živimo v povojnem valovenju, še __________________________ . j_____vedno trepečejo družabni organizmi pod sil- podjetjih je nameščenih 776.000 oseb, med;nil^ usojilo, s kate- skem demokratična ustava riro bi Rutai krili svoje predvojne dolgove' — -'- J L 1 ? ** napram angleškim državljanom, ampak pod pridržkom gotovih omejitev. Ostanek posojila bi se porabil za nakup strojev in vilo agrarcev in organizatorjev. Samo iz občine je ministrski svet sklenil, da bo Čehoslovaške je prišlo na dtarovanje 417 i v Ivi 1 _ t j.__• J_*____* «uwikl«^ A U ^aiaiteiatr «a Hrt im rvrv država plačala ves njen dolg pri državni hranilnici in posojilnici (Cassa depositi e prestiti), ki znaša 203 milijonov. Mesti Rimini in Ascoli sta pooblaščeni, da najmeta pri državni hranilnici in posojilnici posojilo do 12, oziroma 2 milijonov lir v svrho kritja primanjkljaja. Končno se je ministrski svet bavil z vprašanjem vinske krize ter je sklenil, da [ prizadevanja sovjetov za nare t je na svobodnem angleškem trgu. posojila ; vativcem. Do sedaj se mu je to izvrstno posrečilo, toda jasno je, da njegova pozicija ni trr'na in da utegne pasti, kakor hitro bi se njegovim strankarskim nasprotnikom zljubilo ga vreči. Le zrelosti vodilnih političnih oseb se je Ropanje tolp na PoUsKem VARŠAVA, 21. Poljski brzojavni urad; «Pat» poroča: V noči med 19. in 20. t. m. zahvaliti, da more sedanja vlada manjšine ie tolpa 30 oboroženih ljudi napadla vas j vodati v zbornici nad veČino, ki je sicer raz-Krwicke v bližini Wilne ter jo oropala. ; fc cna' pa vendar večina. Liberalci kakor Med spopadom sta bila umorjena 2 poli- S"/*^«0!,K? z*v dfa> 7bl a . .. i r, M i j wt i i * i vlada proti laburistom nemogoča. Zato trpijo ctjska^strazntka. duhovnik Wesolowsky m:seoldne je sklical pred- *zid volitev na Francoskem je premakni zantnih manifestacij za vse Slovanstvo, sednik republike Millerand v svoj kabinet težišče zbornice na levo. Vendar pa ne bo kakoršnih Praga že dolgo m videla. Vsi ostanek, katerega so se udeležili Poincare,; eventuelna levjčarska vlada imela tiste ve- ^ " Pran^ois Maršal, Herriot in Painleve. VraJJ^VkgTb'uZ'tZ 3 l0.3®^6.1!03^- hna.n?ne.f P0^""| še premalo močna, da bi sama mogla obvln- govomiki so se izrekli za zbližanje med slovanskimi brati na podlagi mednarodnega kmetskega gibanja, ki predstavlja danes glavni temelj večine slovanskih držav. Poslanec Stanjek je povdaril, da so mednarodni dogodki dokazali, da so samo tiste žaju. Painleve in Herriot sta izjavila, da bo. jati položaj. Tudi na Francoskem pride br:>- se popust za destilacijo vin in škaveca zvišaj države močne, kjer je obdelovanje zemlje od 50 lir na 70 in sicer velja ta olajšava j v pravih rokah in kjer ima kmetslpi omla-za zadruge. Ukrep stopi v veljavo takoj j dina zadosti sposobnosti, da stopi v vsa-po objavi ukaza. Ta olajšava ostane v ve-! kem slučaju na mesto trnih vojnikov, ki so Ijavi do pričetka prihodnje trgatve, t. j. padli v boju za pravice zemijoradniškega do 30. septembra. Ostale olajšave za pripravljanje konjaka in vinskega cveta ostanejo seveda v veljavi. Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 10. uri. _ Državna milica se pridruži redni vojski RIM, 21. Danes ob 16. uri so se sestali gen. Ferrari, načelnik glavnega stana kr. vojske, gen. Amantea, Santini in polkovnik Barbasetti ter gen. De Bono, gen. Bal- tudi mi dati imena takih grelnikov. Med njimi se nahajajo tudi banke, ki sicer nosijo prapor nacijonalizma. Pa tudi če imajo nekatera podjetja v rokah tujinci, vendar ne bi smeli pozabljati, da poslujejo na jugoslovenskih tleb, da se bogatijo z jugo-slovenskimi proizvodi in denarjem jugoslovenskih konsumentov, da Jtagjsloveni imajo pravico, da so gospodarji / »voji hiši. Soplemenjaki! Napravite red T SVOJI Začnite z energično akcijo v tem smislu, hiši in ne dovoljujte, da bi vam kdo sra-postavite temelje organizaciji s tem ci-1 motil vaše pošteno ime in vaš narodni JJem! Če bi bilo notrp.Kno . »m hnn^n mnid« nraincl naroda. Za jngoslovensko omladino je govoril Tomašić ter izrazil svoje prepričanje, da je propaganda kmetske omlaame pri vseh slovanskih narodih najgotovejša podlaga za čvrsto bodočnost Slovanstva. Zemljoradnička omladina je ustanovila meddržavno slovansko zvezo, ki predstavlja za slovanske države ogromen" uspeh. Na zborovanja se je razpravljalo o smernicah za bodoče delovanje v smislu programa, ki ga je izdelala posebna komisija. Sodno postoponfe radi bencinske afere PRAGA, 21. Državno pravdništvo v Pragi je izdelalo obtožnico proti drju. Sva-teku in ostalim civilnim osebam, zapletenim v bencinsko afero. Vsega skupaj je obtoženih 13 oeeb, ki so s« pustile podkupiti. Ker jo državno pravdništvo predlagalo kazni od 1-5 let, se bo naprava vršila pred kazenskim iriitfsn ■ ut prod poroto. Tudi obtožnico proti lastnikom, ki so obtoženi istega zločina, je vojni proku-rator že predal divizijskomu sodišču. Raznrava vrati Aasfauk« «• K« u&k morala vsaka francoska vlada skrbeti, da se vzpostavi vesje. ^kone do kakšnih tihih kompromisov, teda tako državni proračun v ravno-[mirno ne bo potekalo delovanje zbornice kakor na Angleškem. Francozi so drugačnega temperamenta kakor Angleži in stoje še vedno pod vtisom vojne, ki so jo Angleži že preboleli. Pričakovati je torej, da bo sedanji francoski parlament preživljal marsikatere krize da se bo tudi na Francoskem klic po Jf • j* i* 1 " » uirkiuiui j ohvju.4 TMI^UU U «11 lli.cn ll i ~ f. 4 . . , P1*^.1. ll!tun' h is Lov in malemu številu komunističnih po- hoteh stopiti v stavko. Bilo je aretiranih siancev> Demonstracije kuharjev v Parizu PARIZ, 21. Pred restauranti je prišlo do več incidentov, ki pa niso imeli nobenih resnejših posledic. Stavkujoči kuharji so luclt KHC ' - . • «. L- t- L- i • • diktaturi glasneje slišal vklyub porazu nu namreč demonstrirali proti tistim, ki niso . . mll af«viiM i. ' nic, več oseb, ki so pa bile kmalu izpuščene. Kuharji so imeli popoldne shod, na katerem so sklenili vztrajati pri svojih zahtevah za povišanje mezd. Stavka se nadaljuje- _ Itatijansko-švicarski spor poravnan BERN, 21. Švicarska brzojavna agencija poroča, da se je zvezni svet bavil z znanimi incidenti v Luganu, Ponte Tresi in v Varese. Preiskava je dognala, da so nekateri vojaki v resnici demonstrirali pri italijanski meji proti Italiji in njenemu ministrskemu predsedniku, zakar je zvezni Svet odredil, da se imajo krivci kaznovati. Italijanska vlada je z zadoščenjem vzela to na znanje. Incioenti niso prav nič spremenili prijateljskih odnošajev, ki vladajo med obema državama in zadevnima vladama. Zvezni svet je z veseljem ugotovil, da je italijanska vlada s svoje strani ukrenila vse mogoče, da so se ti odnošaji vzdržali nreko ueliubih incidentov. Će je kriza angleškega in francoskega parlamenta recimo še neznatna in brezpomembna na videz, se to ne more trditi o Nemčiji. Zmaga desničarskih nacijonalistov nam priča, da živi v Nemcih monarhistični duh Ln je klic po absolutizmu zajel široke IjuJ-ske sloje. Tudi število pristašev leve diktature se je znatno pomnožilo, tako da se more reči, da se je nemško ljudstvo po večini izrazilo za diktaturo, eni za desno, drugi za levo. Nemška republikanska ustava je \ nevarnosti, v nevarnosti pa je demokracija spiub. Če bo novoizvoljena nemška zbornica po svoji razcepljenosti obsojena v brezdelje, potem je zares parlamentarizem pred padcem. Resnica je namreč ta, da |e parlament pokazal nezmožnost za redno delovanje in da so razne parlamentarne vlade za silo vlekle državni voz, ki je večkrat zašel z ravne ceste. Trije južni polotoki so že *prestali» svoje parlamentarne krize, ali reci, demokracije je konec. Na Španskem imamo vojaško diktaturo pod imenom De Rivera, v Italiji spretno maskirano Mussolinijevo diktaturo, a na Balkanu ie oarlamentarizem v »talni krizi. Po- M* i r A!b»n^i, na Bolgarskem in v Grčiji j« i>ac takšen, da ne moremo tu govoriti o kakšni demokratični ustavi. In Jugoslavija sama prestaja bas sedaj teftko parlamentarno krizo; tako se i udi tu čujejo predlogi, da je treba seči po isjemsli sredstvih. Toda ta izjemna sredstva bi prizadejala sedanji demokratični ustavi težak udarec. Države z močnimi narodnimi manjšinami, kakor je Poljska in Cehoslovaška, le s težavo obvladujejo položaj z demokratično ustavo. Sicer se tu zboljiujejo socijalne razmere, kar |e vsaj začasno režimu v korist. Če pomislimo, dalje, da vlada v največji evropski državi rdeča diktatura, tedaj imamo faokroženo sliko o stanju parlamentarizma v .vropi. Pristaši diktature kažejo na Rusijo in Italijo kot posnemovanja vredna zgleda. Resnica fe namreč ta, ds imata Italija in Rusija stalni vladi. In stabilnost vladajočega režima je velik potovati skoči Anglijo. Petrograjski sovjet da bo akutni vplivati na Miijufcovs, naj se sa-vzame pri angleiki vladi, da ga pusti črez svoje oztnlje. Lenin je na ta predlog odločno odgovoril: Angiajs me ne bo nikdar pustila, temveč me bo prej internirala. Miljukov bo razočaral. Edino upanje je poslati koga v Pe-trograd, da bi tam izposloval s posredovanjem tamkajšnjega sovjeta, da bom menjan za kakega interniranega Nemca.» Lenin je prav sodil, kakor se je kaseta pokazalo. Ko )e prispel črez nekaj časa Trockij na svojem povratku iz Amerike v Halifax, ga je Anglija internirala ter ga izpustila Se le vsled demonstrativnega nastopa petrograj-slcega sovjete proti tedanjemu tamkaj-, šnjemu angleškemu pcslanikuBuchananu.Kljub vsemu temu se je petrograjski sovjet nadalje pogajal z začasno vlado, da bi posredovala pri angleški vladi glede Leninovega povratka preko Anglije. Toda sovjet je iniel tedaj le plus, o tem ne more biti dvoma. Toda ta sta- j malo vpliva in vladi princa Lvova se ni nika-oi-nost zahteva težke žrtve od strani držav- i kor mudilo, da bi se zavzela za vodite! ljanov, ki se morajo odreči ustavnim svobo- j skih boljševikov. voditelja rn- ščinam in prenašati jarem enostranskega in pristranskega režima. Sovražniki diktature pa kažejo na zle posledice samovoljnih režimov in se bore za demokratične svoboščine, ker so prepričani, da "Je diktatura zlo. moralno in materijalno zlo. Vendar pa se more trditi, da ne grozi parlamentarizmu nevarnost od strani levih in desnih diktatorskih priganjačev, nevarnost je v razcepljenosti strank, ki se ne morejo zedi-niti v tem. da bi se lotiie uspešnega plodo-nosnega zakonodajnega dela ter z njim začeli reševati zamotana gospodarska in socijalna vprašanja. Posebno nezmiselna in škodljiva je takozvana borba za politična načela, ko je treba reševati težka gospodarska vprašnja. Ljudstvo trpi, mnogi stradajo, gospodarske posledice svetovne vojne so še vedno očitne, pa j Pogajanja z nemško vlado. Med tem časom je biia stopila vsa ruska boljševička naselbina v Zuerichu v pogajanja z nemško vlado glede prehoda ruskih izseljencev skozi Nemčijo. Slo je za vse revolucionarje in sploh za vse ruske izseljence in ne samo za Leninovo osebo. Pogajanja so so se vodila v Bernu s posredovanjem vodi te la švicarskih socijalnih demokratov Plattena. Istočasno so se pogajali med seboj i ruski socijalni revolucijonarji, menjševiki in boljševiki v Zuerichu o pripravah za odhod. Lenin se teh pogajanj ni udeleževal. Spričo na- DNEVNE VESTI Oftopen klic 12 \m\m\ft Za na So dxol Sveže zelenje po gozdovih, bujni cvetovi po travnikih oznanjajo povratek solnca, življenja radosti — bledi obrazki, onemogla telesca naše mestne dece pa napovedujejo hiranje, tugo, bolezen. Jadno dete krosov Mnogo vojnih invalidov, vdov in sirot iz Julijske Krajine ne prejema invalidne pokojnine, ker jim je bila ukinjena in ne še na ramo tudi ostalim dobrotnikom: Trža*k* hranilnici in posojilnici v Trstu in posojilnicam ter zadrugam v mestu in okolici, kakor tudi denarnim zavodom za večje denarne prispevke. Jadranski banki, katera je pod prejšnjim vodstvom leta 1922. darovala 100 lir. Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu za prepustitev p rtv* štorov za seje in današnji občni zbor. «Edi< nosti» za brezplačno priobčevanje podružničnih objav, čeravno ima tako omejen že misli na oni dan, ko se zapro za njim;novo nakazana, oziroma jim sploh še ni bila IS^JSS F H,Se 1Nek?te!jtn *e ,b\,a usU7ljcna ž* prostor. Hvala najlepša tudi" vsem ce'nj potem odpro goetoljuona vrata onega ple- pred enim h celo dvema letoma; to so oni, „ meni te ga dobrotnika, kateri um je lanske kl «> jo dobivah le do gotovega roka. Po pre- --*'' *__-__«M 1 • _____J _ JLt._1 •__• ! t»lfl1 fatfta vnlr« »m U It.'U ..i počitnice rešil zdravje, morda življenje J teku te£a roka jim je bila ukinjena, kljub morda celo du&o-i Poieg tega detfeta pa te™" so že podvrženi novemu stoji še ne broj otrok, še bolj onemoglih in Pre^u', P? katerem so bili vnovič pri pobe dnih, ki niso nikoli prašnega mestnega ztdovja znana svoboda narave, nepoznana priprosta tečna hrana, nepoznana lepa prisrčna beseda tuje matere. Mati in oče, živeča daleč od našega prahu, daleč od naše bede, je H vajino srce še tako mehko, polno sočutja in požrtvo- , . x ... ... ... V^ioosti. kakor j^bilo pred letom? Ali še l^ZJf^A ^ T ,e /m. . _. ' TT.* . ... , _ podaljšana. Vdove m sirote po takih ne dobijo urjenje v vapni plemeniti duši ce- seveda ničesar, Vsem onim vdovam pa, ki ter dobro vzgojeni in zavedni otroci temelj prav ye bna morda ranjena od nehvaležno- -................& - - - - sli lanskega varovanca? vdovam in sirotam penzija ustavljena ter je ne dobivajo že več mesecev — nekateri že eno leto in še več — in sicer iz razloga, ker zahteva prepis invalidne kniiZlce na vdovo in sirote neskončno dolgo č&sa. Končno so pa tudi slučaji, da »o invalidi z začasnim na- nabiralkam za požrtvovaliost. To bi bilo poročilo od ustanovnega 'občnega zbora do danes. Čeravno ste omenjeni v njem dve božićnici, je moralo vendar biti le kratko. Upajmo, kakor sem že prej omenila, da se bodo razmere spremenile in bo mogel novi odbor na prihodnjem občnem zboru poročati o dobro uspeHh prireditvah in večjih dohodkih. Lahko bi se bilo v tem oziru storilo mnogo več, ako bi se bile za našo stvar zavzele tudi one, ki se sedaj zanjo ne brigajo. Res je, da je skrb za lamino družino prva dolžnost vsake žene, ker so le vzorne družine « Žensko dobrodelno udruženje* v Trstu bi tudi letos rado poelalo na deželo več slabotnih otrok. Z najpriarčnejčo prošnjo *e obračamo do vseh lanskih in tudi do se dobe gospodje poslanci, ki se vsajajo-'za j diplomatskim zastopstvom v Bernu. razne principe in pnncipiče, in ne slišijo klice poudarJal pa je, da Nemcem ne zaupa, da se revščine okoli sebe. Ce pa se kda, spomnijo zna zgoditi. da ga Nemci internirajo in vsled te revščine tedaj je njih glavna skrb, da iz- i tega da je treba p^^bi jasno juridiČno ranijo ljudsko revščino v demagoške svrhe, for,nulacijo. Končno je Platten dosegel pre-ker javno vpijejo, da je vsega kriv politični hod skozi Nemčiio za vse ruske izselience mena boljševikov, da se vrnejo skozi Neci-1 nepoznanih ciobrotnikov, naj prejmejo enega od teh otrok za počitniški čas. Poslale bomo samo slabotno deco, a ne bol« ne. Kdor more ustreči naši prošnji, naj javi to našemu poverjeniku v svojem kraju ali pa naj sporoči naravnost našemu društvu (Trst, centro, casella postale' 384). Omeni naj tudi, če želi dečka ali deklico in kakšna starosti (6 do 14 let). Kdor bi rad lanskega otroka, naj nam javi tudi nje- čijo so menjševiki zahtevali, naj se prej vsaj izposluje dovoljenje petrogra'skega sovjeta, da se revolucionarjem ne bo očitalo i izdajstvo. Pozneje so te pomisleke opustili. Lenin se ni udeleževal niti pogajanj z nem- nasm ntnik skozi NeRlči'° zaT ^ ™sk* i"eJie»c<: j govo ime. — Odbor «Žen. dobr. udr. " (m torej ne samo za Lenina) pod sledečimi Ni čuda, če se ljudstva po nekaterih krajih po^o:i: !) vsi izseljenci lahko potujejo brez polašča apatija in srd in ne veruje nobenemu ozira na njihove nazore o vojni; 2) vagon, v več, posebno pa ne more verjeti v dobroto katerem se bodo vozili Rusi, bo užival pra- parlamentarne ustave. In v takih okolnos.h vico ekstrateritorijalnosti, nihče ne bo imel moreio raini razdiralni elementi zbegati liud- pravice stopiti vanj brez Plattenovejfa do- sivo, ker vidi pri takozvanem boljšem delu voljenja, potni listi in prtljaga se ne bodo pre- gledovali; 3) potniki se obvezujejo, da bodo < naroda samo slabo. Priprave za otvorite« zbornice so končane. V notranjosti so bile na novo okrašene stopnice, hodniki in dvorana. Otvoritvena seja novega parlamenta se bo vriila kakor smo že omenili, v soboto mih tiči največja nevarnost za parlamenta rizem. pot w RuesMg v Eatu 191/. Po Leninovi smrti prihajajo na dan nove V zakrknjenosti parlamentarnih strank sa- * Rusiji agitirali, da se v zameno osvobodi 24. t. m. ob 1030. Otvoritve XXVII. zako-u --» -- 1 enako število avstrijskih in nemških interni- nodajne dobe se udeležijo senatorji in po- rancev. ___ slanci razen komunistov, republikancev, Odhod Lenina in tovarišev. maksimalistov in unitarcev, kakor smo Meajieviki m soriiaini revoiarnicnarji so fndi že poročali, se še vedno bali potovati skozi Nemčijo brez i Težišče otvoritvene svečanosti bo kron-posebnega dovoljenja iz Peirograda. Nekoliko ; 3k- govor, ki ^a bo čilal kralj in v katerem pa se jih je odločilo m tako je 8. apnla 1917. ! i i" .,.. - L, 77 = - , , , . odpotovalo okoli 20 oseb. med nlnu Lenin bodo P™^® poteze notranje in podrobnosti o znamenitem povratku pokojne- in nježova žen Zinovjev s soprog, Sokol- j politike vlade kakor tudi glavne ga Prvaka ruske revolucije iz Šv.ce v Petro- nikoy Baritonov. Usiievič, Armandova, Ca- j lo ,ih bo imel resiti parlament V žrad. Dejstvo, da ,e Lenm potoval skozi Nem- kaja in tudi 5edanji znani boljševiški o-Mi- »ovi zakonodajni dobi. Za sprejem ci,o, je vrglo nanj tedaj grdo senco sramotne M Radek k- sc • prldružU po zvijači, ker! kralja m kraljice js bil izžreban poseben jdbor poslancev. Kraljeva dvojica se pri- zveze z nemško vlado, proti kateri se je na- : ■ bU avslrijski ^ Pri odhodu so pri fcajala njegova domovma Rusija v vojm Lenm redih nekateri ^aj4eviki demonstracijo j oeiie v parlament v dveh sprevodih," in je veljal za podlega izdajalca m kol takinega • nw.rii r • . • ., ,._.i zfi . F 7 K , * so ga označali vsi iisli zavezniških držav. Se- ' P^tl Lcmnu ŠA* °J f. PL°Z"al S I v prvem kralpca s spremstvom, daj Takoj za tem bo sledil kraljev sprevod, ki bo sestavljen is Šestih berlin. Oba sprevoda bo spremljala častna straža oklepnik • , ^ _ . j , 'Ji* Ma t a^vu u t. xax. vas w , k on j t ko v. Kralja bodo spremljali v njego- katere^ se da seda, z gotovost razvideU. j SQ sc Tevoiuci^n3Lr]i vkrcaH na švedski par- vem sprevod« prestolonaslednik in Se pet da so bile vse pripovedke o Leninovem iz- i « • * »• «• .. c* it » 4* j r - .. r . . . nita Lesmov«. pot Podrobnosti prihajajo od; tajccIH. y Berlinu so vstopili v vafon neka-oseb. ki so stale teda, m tudi pozneje Leninu j lerf nem§ki sociijlini demokrati, ki jih pa Le-zelo biiMi. m njinovo pnpovedovanje pred- J nip hMei spr^eti. (Ta .obisk, dokazuje, stavlja novo zgodovinsko gradivo, na podlagi i da y lakrat ni 2apcČAten). V Sassnrtzu . . . - - , j « nik in se odpeljali proti Stockholmu. Med j potj® i« predložil švedski kapitan neke obraz-i ce z vprašanji in tedaj se je Lenm resno bal, ; da bo moral odkriti svoje ime ter da ga bodo politične laži, izmišljene kot propagandno sredstvo proti ruski revoluciji. -°oL.!?:in0:IC!l_ff0d0^n" i Švedi istemkali. Stvar pa se je končala s vprašal, kdo jc Uljanov, ali šest drugih prinčev aavojske hiše. Ministri in podministri pridejo v uniformah, ki so bUe določene z nedavnim tozadevnim kr. odlokom, a poslanci v fraku. Tudi povabljenci bodo morali najbrže priti skem potu iz Š-rice v Rusijo je zbral v pra- j da • jca0jt2ln !e Škem Ustu «Prager Presse» g I. Ed. Srom v da mu •zro^i neko br^ojaCko?"Venin• v fraku' Za te poslednje je na razpolago le moral javiti in izročili so mu brzojavko od kakih 700 mest, število prosilcev za ta Ganjeckega, ki mu je javljal iz Malmoe, da ga : mesta pa naravnost ogromno. Kakor se ne more več čakati. V Stockholmu so bili re- j poroča, bo diplomatski zbor polnoštevilno volucijonarji zelo lepo sprejeti, Lenina je ob- J zastopan. Inoaemski zastopnici bodo pri-iskalo mnogo časnikarjev in tamkajšnji listi j sostvovaii v uniformah in z ocHičjL Ravno daljšem članku, iz katerega posnemamo sledeče zanimive podrobnosti, katerim pripisuje pisec praškega lista veliko varnost za pro- ; uČevanje zgodovine velike ruske revolucije. j Lenin v Znrichu. V zimi 1. 1916-17 se je naiiajal Lenin v | so objavili tudi njegovo sliko. /'iirichu s svojo ženo. Stanovala sta pri nekem čevljarju. Imela sta samo eno sobo, tako da ni mcgel imeli Lenin v svoji domači hiši ni-kakih udobnosti. Prijatelji so mu večkrat sve- Trimafalen sprejem ▼ Petrogradu. Rusko mejo so prestopili pri Torni, in sicer v saneh črez zamrzli zaliv. Lenin je takoj , i- • ... »i.. . „i vprašal po ruskih listih, posebno po -Pravdi*, tovaii naj najme večje in udobnejše stanova- , r v . . . , , ' «. r , tj' -Lil X-,- « j i ki pa mu m ugajala, ker je bila premalo soci- n:e. leda on ni hotel zapustiti preproste dru-'. n ^ j i- i- i i * .. K r ju- nalisticna. Pot so nadahevah z vlakom v tre- ž;ne. ker ie bna socijalisticno navdahnjena. , , . ' i- i jj i i r» i i • i ^ j- • i : tjem razredu. Vlak je spremljal oddelek voja rosebno :e Leninu imponirala gospodinja, ka- T . i i •• » i • . . . -i ai i • l v • i : kov m Lenin je začel z njimi takoj razprav vera je nekoč izjavila: Ako bi bili vojaki pa- T o . . ' , i ' ' jI . i • , .. t / ■ j I Ijati. Lenin je bil globoko prepričan, < metni, bi obrnili orožje proti lastnim vladam. V , v petrog»-adu aretirali Revolu^iionarn — r-__- «- ———_____ Lenin je skoraj \C9 dan prečepel po zuri-! ° ° v e rog*-a u are ira i. ~ j j Joiajo vendar politična oblastva knjižnicah V družbi je ,Llo zahajal. ,-^LSSjP'S,neomejeno'n^d^vljaUin r«pa- tako bodo natlačene tribune določene za odHkovance reda Aasnmziata, visoke drž. dostojanstvenike in zastopnike listov. Kajnovefie metoda Nekteri župani v kobariikem okraju, med temi župani v Drežnici, Libuftaft, Trnovem in Kredu so dobili od čedadske podpr efekt ure globoko ^prepričan,"X"g'a naj -prostovoljno- odstopijo. Čuden sc B nam zdi ta pozivi Iz kakega razloga so ga ških občeval je le z nekaterimi svojimi boljševi- J PriPr^v^ieni zagovai jt^'I^T; ikiu! ščati občinske zastope. kakor se jim zljubi, i kim i prijatelji. Skušal pa je prirejati preda-! sv?€f Pre^oda sk.^z P.iL^ 16 tudi izvršujejo. Šaj se vendar kar od ^ja za tamkajšnje socialiste, toda n\egove | ^^^l^Jt^a ^^ župani in pojavljajo komi- ideje o evropski vojni so preplašile vse. tako LaPrila ,zvečcr in 4U®. m m m m ' * 1 * »r% jn « irn npf t »n oa ni imei prave sreretrganim glasom, nista dosti mlajša, kot sva bila tvoia mati in jaz.» Nato jo je odrinil od sebe in se obrnil. »Počakaj tu in pomiri se; jaz grem v hišo, se pogovorim s tvojo mat«rjo.» Glas se mu je tresel ob teh besedah in šel ne da bi se ozrl. Ona je Čakala, čakala je zelo dolgo, pa še vedno ga ni bilo nazaj. Končno jo je naraščalo la nestrpnost pognala, da je vstala in šla v Gospodarstvo. Gospodarski položaj Nemčije O nemškem narodnem gospodarstvu se mora splošno reci, da je prešlo preko re-vo4ucijonarnih skokov polagoma k stabilizaciji. Inflacija je zaključila svoj pogubo-nosni pohod, tako da se nemška valuta, v sled energične firfančne politike in racijo-nalnega skrčenja kreditov s strani državne banke, bliža po povojnih letih zadnje čase končno k umirjenju. Vendar se v preteklem mesecu o popolni deflaciji 'še vedno ne more govoriti. Obtok denarja se jo v apriki povišal za 200 milijonov zlatih mark. Še pred kratkim se je inozemstvo bore malo oziralo na umetno notiranje nemške marke. Tako je notiral angleški funt v zasedenem ozemlju 20.8, v Londonu 20.25 do 20.50 biljoiuov mark, medtem ko je notiral v Berlinu od 18 do 20 btljonov' mark. Zadnje dni meseca aprila se je vrednost nemške marke v inozemstvu, katera se je bila za nekaj ča^a, kakor navedeno za 10 ali več odstotkov pod fiksiranjem berlinskega tečaja, znatno približala pariitsini bazi. Šterling je notiral \ najnovejšem času v Berlinu 18.5 bilijonov mark, v prostem prometu zasedenega ozemlja 18.6 in na londonski borzi od 18.5 do 18.6 bilijonov mark. Povpraševanje na valutnem trgu se je znatno znižalo. V soloonsni se opa/.uje močan odtok valut v inozemstvo, zlasti v severne države, Švico in Italijo in to največ vsled tajskega prometa. Na ta način se je po merodajnih cenitvah znižala posest valut v Nemčiji na približno 1.2 milijardo zlatih mark. In sicer so zastopane v tem številu valute kakor sledi: Švedskih 40 milijonov kron enako 44 milj. zlatih mark, holandskih flor. 250 miljonov enako 375 milj. zlatih mark. Švicarskih frankov 150 milj. enako 110 milj. zl. mark. Najmočnejše so zastopani amerikanski dolarji v vrednosti 456 milj. zlatih mark. Znatno nižja }C posest angL šter-lingov, katera se ceni na 110 milj. zlatih mark in je približno enaka oni francoskih frankov. Končno pridejo v pošte v še postranske valute obrobnih držav, posebno Čehoslovalke, katere se skupaj cenijo na 110 milj. zl. mark. Stabiliziranje nemške valu le se opaža tudi na blagovnem trgu pri vseh važnejših produktih, bodisi naturalijah, poljedelskih ali industrijskih proizvodih, katerim so cene malod-ie neizpremenjene. Sicer se opaža malenkostno zvišanje cen pri nekaterih poljedelskih proizvodih, kakor posebno pri ovsu, in tudi v industriji se mora s!ično konstatirati; opozarjamo pri tem samo na aluminij, ki je eden najvažrtejs ih eksportnih proizvodov Nemčije. Veliko zaojiajanje padanja cen občuti posebno amerikansko konkurenco, kjer so se cene najvažnejšim 20 eksportnim artiklom zni a !e za 6—7 odstotkov, med tem ko so tem proizvodom v Nemčiji ostale cene neizpremenjene ali so se celo zvišale za 0.1 cd sto. Vzrok padca cen kovin in rnine-ralij tiči po večini v močni obveznosti v francoskem franku. Vsled omenjene tuje konkurence in obremenitvi s francoskim frankom so se v zadnjem mesecu iudi slučaji konkurzov znatn> pomnožili, čeravno imamo iskati najmočnejši vzrok temu poijavu v stabilizacij1 nemške marke. V mesecu aprilu je bilo proglašenih v Nemčiji 133 konkurzo-v, njih število se je torej podvojilo napram mesecu marcu in napram mesecu februarju ieta 1923, celo possedemnajsfeorilo. Kljub temu pa še vedno ni doseglo višine povprečnih mesečnih konkurzov v predvojni dobi. Zahvaliti se ima temu nemško narodno gospodarstvo v najvišji meri trgovskemu nadzorovalnemu uradu < Ge-5chaftsaitfsicht», ki pa zadnje čase tudi ne more več odgovarjati svojemu namenu, tako da se resno misli na njega reorganizacijo. V vrelec konkurznih polomov so bila potegnjena največ ona spekulativna podjetja, ki so se ustanavljala brez -čsake solidne podlage in pravice do eksistence v času najhujše inflacije. Častno so pri teh polomih zastopana privatna bančna podjetja, ki so se v škodo narodnega gospodarstva parasiiski redila in množila v najhujšem propadanju nemškega blagostanja, izkoriščajoč vedno padajočo vrednost marke. — Da se more kljub temu govoriti o splošni sanaciji nemškega narodnega gospodarstva, v to opravičuje tudi padanje števila brezposelnih. V aprilu tega leta se ie znižalo samo v zasedenem ozemlju od 1 in pol milijona na pol milijona. S tem zboljšanjem na delavskem trgu je skrčila državna blagajna tudi svoje izdatke za podporo brezposelnih za preko 100 milijonov zlatih mark. M očno je pripomogla k temu zdravljenju nemškega' narodnega gospodarstva tudi zunanja politika, katera se je podstavila na stališče, da je treba zadostiti repa-racijskim zahtevam zaveznikov in je v splošnem sprejela načrt izvedencev o plačilni zmožnosti Nemčije, kar je vzbudilo v inozemstvu zaupanje v normalen potek nemških odnoš^jev napram ostalim državam. Tudi izid volitev v Reichstagu ne bo resno vplival na poslabšanje tega zaupanja, ker razpolagajo stranke, ki so za izvršitev reparacijskih obveznosti, še vedro z večino v parlamentu, četudi znatno zmanjšano od one v prejšnji legisla-turi. — Oportunizem ekstremnih levičarjev kakor tudi desničarjev bo moral pod'eči sili razmer in se končno vdati pritisku zmagovalcev, ker le v tem je rešitev bodočnosti nemškega narodnega gospodarstva. niška razstava. 3. Gradbena razstava. 4. Vinska razstava. 5. Vrtnarska razstava. 6. Zajčjerejska razstava in 7. Čebelarska razstava. Pri razstavi vajeniških izdelkov morejo le oni vajenci sodelovati, ki se uče kake obrti pri legalnem obrtniku v Jugoslavija Razstave se morejo udeležiti vsi obrtniki in industrijalci, katerih bivališče je v Jugoslaviji, ter zastopniki inozemskih tvrdk s takimi predmeti, ki se v Jugoslaviji ne izdelujejo, ali pa s predmeti ,ki se sicer v Jugoslaviji izdelujejo, niso pa na razstavi zastopani. Prijavnice so se že razposlale in sicer na vsa industrijska in obrtniška podjetja. Izpolnjene prijavnice je poslati na «Upravo industrijsko-obrtne razstave v Maribor, Grajski trg Št. 1. Prva številka «Razstavnega Vestnika», ki bo vseboval vse bistvene pogoje in informacije za razstavljalce, izide v drugi polovici meseca maja. Prepir zo medvedovo kožo Vladarska rodbina Romanovih je po vseh človeških Računih odigrala svojo vlogo. Umorjeni car Nikolaj II. je bil pač zadnji Romanov na ruskem prestolu. Nikakih zunanjih znakov ni, da bi se sedanji položaj v Rusiji mogel obrniti v smer, ki bi omogočila povrnitev monarhije. Revolucionarci so svoj čas ubili carja pa tudi prestolonaslednika in hčere, tako da ni nobenega direktnega potomca zadnjega ruskega carja več met ži- vimi. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Raf-frneria št. 7 ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: žveplo 2krat rafinirano in ventilirano, modro galico (angleško v sodih), me-: hovc za žveplanje, ročne in nahrbtne Škropil-; niče originalne <£Vermorel», sistem «Vermo-j rel-> in istrske škropilnice, poljska, vrtna in j cvetlična semena, gumijeve trakce za ceplje-j nje, umetna gnojila vseh vrst, klajno apno ali i redilno moko za živimo «BisuIin» zdravilo za I na spolovilih bolno živino, železne in lesene j grablje, kose Merkur* in *St. Florian», to-i bačni ekstrakt, trtno ličje, frafijo) in dr. kmetijske potrebščine. Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria 7. Kiseljak ali trtai zavijač. Kiseljak ali trtni zavijač je majhen črviček, ki objeda trtni cvet in ga zapreda s pajčevino v mahne klopčke. Ko se pokažejo zarodi, se zavrta vanje, nakar začnejo zarodi gniti, tako, da slednjič vsahne precejšnja množina grozdja. Pokončujemo ga s tem, da gnile zagode obiramo in jih uničujemo. Pri tem pa je paziti, da ne padejo jagode po tleh, ampak jih zberimo v kako posodo in jih sežgemo ali z vrelo vodo oparimo. — Druga vrsta trtnih bolezni bi bila neka gliva: 1) Botrytis cinerea, ki dela mnogo škode na še zelenem grozdju. Pravijo ji tudi plemenita gniloba. 2) Bela rja White Rot. Napadene jagode postanejo svitlorjave ter so obdane z malimi rdečkastimi pičicami. Prot»sredstvo obiranje in uničevanje napad enih jagod. Dalje so črni palež, katerega bomo prihodnjič opisali. _ i Toda ie je nekaj Romanovih med živimi. Ti žive seveda zunaj Rusije in žalujejo po dnevih, ki so bili. Znana sta posebno veliki knez Nikolaj Nikolajftvič in veliki knez Ciril Via-dimirovič. * Zunaj Rusije živi približno 3 miljone ruskih ubežnikov in beguncev, ki jih je boljševiška revolucija pognala po svetu. Ta Številna ruska amigracija živi svoje kulturno in politično življenje vkljub temu da so ti Rusi raztreseni po vseh večjih evropskih središčih in da so različnih stanov. Tako imamo med njimi demokrate, socialiste in monarhiste. Monarhi-stična struja ni bai najštevilnejša, vendar je razcepljena v tve »kupini. Monarhistični spor med ruskimi izseljenci je nastal vsled tega, ker sta dva pretendenta na rski carski prestol. Večina se je že izrekla za. omenjenega Nikolaja Nikola je viča, to pa ni bilo prav Cirilu Vladimiroviču, ki se smatra za poglavarja rodbine Romanovih. Res je namreč, da je ta najbližji sorodnik umorjenega Nikolaja II. On je najstarejši stn velikega kneza Alek-sandroviča (brat Aleksandra III.) in velike kneginje Marije Pavtovne. ki je rojena prin-cezinja Meklenburška. Nikola) Nikolajevič, bivši generalisimus ruske vojske, pa je le oddaljen sorodnik Nikolaja II. Ciril Vladimirovič, sedaj 46 let star, je dovršen posvetnjak in eleganten salonski lev. Poročen je s sestro romunske kralijce, ki se je dala ločiti od svojega prejšnjega moža (nekega nemškega princa), da se je potem poročila s Cirilom Vladimlrovičem. V predvojnih časih ni Ciril Vladimirovič igral nobene politične uloge. Bil je zapovednik carjeve osebne mornarice in zelo priljubljena oseba v salonih najvišje družbe v Petrogradu. Veljal je tudi na dvoru kot nekak vzor aristokratske elegance in to je bilo vse, kar je ta mož storil za * Rusijo. Za časa prve revolucije je stopil tudi on na stran revolucijonarcev in stavil carjevo mornarico novi vladi na razpolago. Celo pripovedujejo, da so ga v tistih burnih marčnih dnevih 1. 1917. videli z rdečim trakom v gumbnici. Danes je seveda navdušen monarhist. Z Nikolajem Nikolajevičem se ni nikoli dobro razumel. Nikolaj je velfal za reakcio-narca, Ciril pa za liberalnega gospoda. To neprijateljsko razpoloženje se je seveda poostrilo potem« ko so se monarhisti izjavili za Nikolaja Nikolajeviča. Seveda se pa Ciril Vladimirovič ni udal, on ne priznava svojega sorodnika za pretendenta na carski prestol. Izdal je tudi proglas na ruski narod iz Niče, ki se tako-le glasi v izvlečku: «Izda no od čuvarja carskega ruskega prestola na vse zveste podanike. Rusija propada. Nestrpno pričakuje naša domovina rešitve. Po zadnjih težkih in krvavih letih izkušnje, je naš narod izprevidel, da more le zakoniti car prinesti srečo in blagostanje. V Rusiji ne morejo naši bratje izraziti svoje volje, ker jih tlači nasilje roparske so-drge. Zato pričakujejo od nas, da jim prinesemo rešilno besedo in rešilna dejanja. Naša dolžnost je, da njih vera ne doživi razočaranja. Kot zakoniti poglavar ruske carske hiše in kot čuvar carskega prestola sem Jaz upravičeno pričakoval, da se izgnani Rusi samo Mojim ukazom pokore. Toda na veliko žalost sem ugotovil, da se mnogi Moji rojaki ne zavedajo svoje dolžnosti: pozabili so na prisego, ki so jo dali Meni, najvišjemu ruskemu služabniku in zakonitemu prestolonasledniku vseh Rusov. Zaman so ostali vsi opomini na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, da Me podpira v Mojih prizadevanjih. Navdahnjen po ljubezni do domovine in njenih zvestih sinov, opirajoč se na Moje neizpodbitno pravo, ukazujem sledeče: Vsi pripadniki armade in mornarice, vsi Moji zvesti podaniki se morajo zavedati svoje prisege in se pokoriti samo Mojim zapovedim. Zapelajnci in omahljive! naj se kmalu odločijo in Rusija jim bo odpustila njihove prestopke in pogreške,' Toda nobenemu ne bo odpuščeno, ki se ne odzove temu pozivu. Ne car, ne Rusija ne bosta nikoli pozabila, da so se pregrešili zoper Boga in postave. Naj vedo vsi, da se smatram slejkoprej za pretendenta na ruski prestol in da Me bo samo smrt ovirala v izpolnjevanju mojih dolžnosti. Če umrjem, tedaj bo moj naslednik le oni, ki je v to poklican po božji previdno-nosti in po postavah ruskega carskega prava. Izdano v Niči, v aprilu 1924. Ciril.» Ta proglas nima seveda nobenega polrtič-' nega pomena. Ruski narod se prav nič ne briga ne za Nikolaja ne za Cirila. Značilno pa je, da se bodoči maziljenec tako surovo ( izraža. Sicer pa imamo tudi slovenski prego-! vor, ki se glasi: «Ne prodajaj kože, dokler je medved v brlogu.* In ta pregovor igra v tem slučaju odločilno vlogo. DAROVI Za Žensko dobr od. n druženj« je bilo darovanih L 124.— o priliki občnega zbora. Daro*. vale so po L 10.— gg. Milica Cernigojeva, Dr. Sedmakova, Dr. Vadnalova; po 5 lir: gg. Valentin, Godina, Segulin, Bradač, Kapuco, Pe-trič, Vidmar, Vrabec. Premrl, Košuta, Ven. dička; po L 4.— gg. Granduč in Zerjal; po L 2-— gg- Ukmar, Hervatin, Reiter, Lozar, Feigl« Kerkoč, Humar; po 1 L gg. Babič, Zadntk, In-glič, Misigoj, Čergolj, Mevlja in lorjan; ške-denjski odsek L 8.—. Vsem darovalcem iskre-, na hvala! V počeščenje spomina pok. brata Antona Pertot-e daruje ga. Roža Pregelj L 20 in g. Friderik Pertot L 10.— za Šolsko društvo* Srčna hvala! Ker se niso mogli vdeležiti prireditve gojencev otroškega vrtca v Skednju darujejo Sancin Dušan L 5, Gerbec Betka 5, Kariž Urška 5. Resinovič L 5 za škedenjsko podružnico, za kar bodi vsem izrečena najsrčnejša zahvala. Iskrena hvala tudi vsem onim ki so pri go-riomenjeni prireditvi preplačali vstopnino. Nadalje so isii podružnici darovali: Cok Andrej 3.—, Franc narobe ne gre in Dr. Gri/a po 3 lire; Nis Vodoran III. 2.30; Liric. Iskr '.-vcc in N. N. z Opčin po 2 liri; Ailonso 1.50 in 4.20 je dodal Piero, da je ratalo 25 lir. Srčna hvala vsem in Bog plati! Neimenovan iz Ročinja daruje L 15. Šolskemu društvu« in L 15. - Dijaški Matici«. Denar hrani upravnišlvo. V spopolnitev nedeljskega izkaza darov za svetoivansko podrui. Šol. društva je naša dolžnost, omeniti, da je pomotoma izostal znesek 15.— L nabran po gosp. Francetu Štrancarju od balinčarjev spodnje igre, ker se niso vd«lc-žili otroške prireditve. Za isto podružnico so darovali: (Nehote zakasnelo) G. Čok Andrej 5.- L; France narobe ne gre in Dr. Griža po 3.— L; Nis Vodoran IiJ 2.30 L; N. N. z Opčin, Iskravec in Liric p > 2.— L; Alfonso 1.50 in Piero 4.20 L, da ? ratalo okroglo 25 L. Srčna hvala vsem! Borzna poročila. avstrijske , češkoslovaške : ogrske krone ..... krone . . . srone . dinarji ...... I Ieji ........ marke....... dolarji...... . . francoski franki . . . . Švicarski franki . . . angleški funti papirnati U.02M) ,0.031* . 6<'> no . i7.7 > . 10.75 2-J 45 ,124.— . 597.— 0'in 003-"» 67 11.2.-» 12f> - 39.'.--9S.15 — Hl I II I Inserfrajte u „Edinosti" v Industrijsko-obrtca razstava v Mariboru, Iz MeriboTa nam poročajo: Razstava se dne 10. avgusta otvori in dne 28. avgusta 1924. zaključi. Razstava obsega poleg glavne razstave industrijskih in obrtnih izdelkov še sledeče samostojne oddelke: 1. Razstava vajeniških izdelkov. 2. Umet- Je MIIO previdna sospodlnja ŠIRITE „EDINOST" O O □ □ □ □ a □ a a □ □ □ a a □ □ o o a □ □ □ □ a a/ □ □□□□□□□□□□□□□□ □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□a BANCA Ustanovljena lata IMS. Mnllka glavnica Lit. 1S.00d.000-- popolnoma vplačana. 8 Trat, l#ia S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZIA, ZASUL Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo In z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti •taktov In raCunov. Informacij«. — Kupuj« i« prodaj a • In drug« oparadj« po najusodnejših pogoji*. In |lh ebrastuj« po 4»/, letna netko, o vlo^a na ta^oći P* *V/. I vosono vlogo proti odpovedi obrestuj« najbolj« po dogovora. vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Is vrtu Je nakazila v Uran In dinarjih za Jugoslavijo o o o oaopooooonnaaooao ooooa a □□□ □ □ a a □ □□□□□□□□□ona □ n a I □ i □ i D i □ I ai D . t! t □ f K □ o I o jo! M U b D'