.....■.•• . k-




•:■.•-■.■ .-.•.■.•.•.vi;.:.-.-.-.-.-:.-.:.:.:.:.-.-.
G L AS I L O SO C I ALI S T IČ N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAJ. KOT »RUDAR«. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA 1!UDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD i. MAJA l'W> DALJI-. GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELLNJR
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
24. avgust 1967 — LETO II. ŠT. 14 (54) CENA 30 NOVIH PAR ALI 3$ STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
URBANIZACIJA l,\ OBČANI
Tiha in uporna, pa vendar vztrajna, je bonba med urbanističnimi načrtovalci in občani. Eni kot drugi hočejo uveljaviti svoje.
Urbanizacija, kot si jo zamišljajo in izvajajo urbanisti, se ne ujema vedno s potrebami prebivalcev, njihovimi navadami in željami. Čeprav dobijo pomembne urbanistične poteze, ki zadevajo življenjske interese mnogih, potrebno >vizo« v odločilnem organu — občinski skupščini, pa vendar niso vedno sprejete med občani.
Urbanizaci ja ne bi smela imeti »svoje pravice« in vnašati politiko dokončnosti. S tem, ko urbanisti ne prisluhnejo potrebami ljudi za katere ustvarjajo, se urbanizacija odmika in ločuje od občanov. Čeprav se urbanisti upravičeno borijo proti neurejenemu razvitju mest, se zavoljo nekaterih zgrešenih in lastnih potez ne morejo približati prebivalcem. Namesto, da bi prispevali svoj pozitivni delež s tem, da hi urbanizacija postala širša in demokrati čnejša, pa urbanisti če-stokrat delajo drugače, ko si prisvajajo dokončno pravico o tej ali oni urbanistični ureditvi. Na ta način se povečujejo težave kadar hočejo občani svoje osebne želje postaviti izven skupnih interesov.
Pa pojdimo naprej. V večjih naseljih ne smejo občani brez dovoljenja urbanistov postaviti na skritem prostoru dvorišča garažo ali prizidaiti okno. To je rav. Skoro v vseh vaseh pa gradijo brez vsakršnih urbanističnih načrtov. Tu v odmaknjenih naseljih urbanizacija še ni navzoča. Kar poglejmo nekoliko po naših vaseh kaj vse gradi jo tamkajšnji prebivalci. Z lastnim denarjem gradijo v vaseh več kot v marsikaterem večjem mestu nad katerim budno bedi roka urbanistov.
Še nekaj ne smemo prezreti. V vaseh gradijo ljudje najjjo-membnejši del svojega življenja. Z vsemi novimi dobrinami, ki si jih ustvarjajo, izoblikujejo tudi sami sebi. Zato bi bilo bol j važno, če bi urbanisti sodelovali tudi pri gradnjah v vaseh kot pa, da se bavijo s skritimi prizidki v večjih krajih.
Prav sedaj, ko se porabi za gradnjo v vaseh precej denarja in vlagajo izredni napori, je dolžnost urbanistov, da načrtujejo v vaseh in propagirajo urbanizacijo. Takšen urbanistični korak v vasi pa bi pomenil, da pri vaških gradnjah sodelujejo tudi arhitekti, zdravstveni in socialni delavci. Ne sme nam biti vseeno kakšno hišo bodo v vasi zgradili. Sodoben kmečki dom pomeni dosti za zdravje ljudi. Zato bi morala imeti vsaka vas izdelan generalni urbanistični plan.
Kot za mestna naselja pa mora tudi v vaseh obveljati moto, da urbanizacija ne bo ubirala svoje poti.
DO OBČINSKEGA PRAZNIKA OBNOVLJENA CESTA V BELE VODE
Znano je že, da bo letošnja osrednja prireditev občinskega praznika v Belih vodah. To prav gotovo ni naključje. Do takrat bodo dokončno uredili cesto, ki pelje od Grebenška do Belih vod.
Na začetku nove ceste v Bele vode je GLIN Nazarje zgradil nov most
Večkrat smo že pisali kako prizadevni so Belovoščani pri gradnji njihove ceste, ki jih je povezovala z nižino. Zdaj so dela že skoro pri kraju. Ponekod morajo cesto še razširiti in utrditi.
Prebivalcem Belih vod je junija pomagala pri gradnji enota Gubčeve brigade. Opravili so dela vredna več kot 2 milijona starih dinarjev. Pri giadnji pa sodeluje tudi GLIN iz Na-zarij.
Ponovno sklicana seja obeli zborov občinske skupščine
Ker je bila v juliju sklicana seja nesklepčna, je podpredsednik Drago Tratnik, ponovno sklical sejo obeh zborov občinske skupščine, ki bo 25. avgusta.
Iz dnevnega reda je razvidno, da bodo odborniki obravnavali pomembne stvari. Tako bodo vskla-dili organizacijo organov za notranje zadeve v občini z novim zakonom o notranjih zadevah in imenovali komandirja milice Velenje, njegovega namestnika ter komandirja oddelka v Šoštanju. Sprejeli
bodo tudi več novih odlokov in nekatere stare odloke dopolnili.
Letos sprejeti republiški zakon o organizaciji zdravstvene službe daje zdravstvenim centrom močnejšo vlogo in jih zato organizacijsko postavlja tudi v drugačen položaj. Namesto občinskih oziroma medobčinskih, uvaja regionalne zdravstvene centre. Ker zdravstveni center v Velenju ne izpolnjuje potrebnih pogojev, bodo odborniki na seji odločali o vključitvi našega centra v celjsko regijo.
V Belih vodah so veseli, da bo letošnje občinsko praznovanje pri njih. Tu bo osrednja prireditev in slavnostna seja obeh zborov občinske skupščine na kateri bodo podelili tudi Ka-juhove nagrade za letos. Občinsko praznovanje pa bodo Belovoščani povezali tudi s 25-obletnico pohoda Kranjčevega bataljona II. grupe odredov, ki je bil v teh krajih septembra 1942.
Stipendiie le z razpisom
I
|	LASTNIKI MOPEDOV POZOR -
k
| V naši občini bomo registrirali mopede
Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje obvešča vse lastnike mopedov, da bo registracija mopedov za območje občine Velenje od 18. do 26. septembra 1967 vsak dan od 7. do 13. ure in od 13. do 17. ure, razen sobote, dne 23. 9. 1967 pa samo do 12. ure. Registracija bo v prostorih avtoparka rudnika lignita Velenje, na starem jašku.
Pooblaščeno podjetje za tehnične preglede Agroservis iz Šempetra v Savinjski dolini bo opravljalo tehnične preglede zgoraj navedene dneve v Velenju.
Lastniki mopedov bodo uredili vse do izdaje prometnega dovoljenja na kraju tehničnega pregleda, razen plačila obveznega zavarovanja, ki ga bo moral vsak lastnik vplačati po položnici na pošti v Velenju.
Mopedi morajo biti tehnično izpravni. Manjše okvare bodo lastniki dali popraviti tudi v avtomehanični delavnici rudnika Velenje, kjer bo na razpolago mehanik.
V prejšnji številki Šaleškega rudarja smo objavili kako mora biti mopet opremljen, da bo registriran. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil predpisuje, da morajo biti vsi mopedi registrirani do konca leta 1967. V letu 1968 se nihče ne bo mogel več vozili z neregistriranim mopedom, zato prosimo vse lastnike, da dajo v navedenih dneh registrirati svoje mopede.
Vsak lastnik naj prinese na registracijo naslednje dokumente:
1.	listine s katero bo dokazal lastništvo mopeda (račun o nakupu ali overjeno kupoprodajno pogodbo, če jo ima). V kolikor lastnik mopeda nima več originalnega računa bo lahko izkazal lastništvo s pismeno izjavo;
2.	osebno izkaznico s katero bo dokazal indentiteto;
3.	denar za plačilo stroškov registracije. Kdor bo želel bo lahko dvignil zeleno zavarovalno karto za vožnjo v inozemstvo, katero plača posebej.
Kdor ne bo registriral mopeda v navedenih dneh, bo moral na tehnični pregled k pooblaščenim podjetjem za tehnične preglede v Celje ali v Šempeter.
Načelnik: Martin Tovornik, 1. r.
LASTNIKI MOPEDOV POZOR -
Odkar je zvezna skupščina v letu 1965 razveljavila svoj zakon o štipendijah, v naši republiki nismo imeli nobenega predpisa, s katerim bi se urejevalo dajanje štipendij in posojil za izobraževanje. To praznino je izpopolnil nedavno sprejeti republiški zakon o štipendijah in posojilih za izobraževanje, ki je začel veljati v začetku julija letošnjega leta. Zakon je bil sprejet po predhodni temeljiti obravnavi v občinskih skupščinah in v študentskih oiganizacijah in bo omogočal ptavilnejšo in pravičnejšo dodeljevanje štipendij in posojil za šolanje, kol je bilo to doslej.
Zakon velja za podeljevanje štipendij in posojil za izobraževanje, ki jih dajejo delovne in druge organizacije, državni oigani, izobraževalne skupnosti in skladi. Štipendije in posojila se dajejo za šolanje na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih šolah, ter na srednjih šolah tistim študentom in učencem, ki nimajo dovolj materialnih sredstev za izobraževanje. Prednost pri dodelitvi štipendij oziroma posojil Imajo tisti študenti in učenci, ki dosegajo najboljše študijske uspehe, če izpolnjujejo tudi druge pogoje, ki jih določajo dajalci štipendij in posojil. Štipendije se lahko dajejo neposredno ali iz j)osojil skladov, ki jih ustanovijo dajalci štipendij.
ŠtiDendije in posojila za šolanje se dajejo SAMO NA PODLAGI JAVNEGA RAZPISA. Organi za izvedbo razpisa in izbiro kandidatov in organi za odločanje o ugovorih se določajo s splošnim aktom dajalca štipendij ozi-
Zabeležite številko vašega kolesa
Na območju naše občine so tatvine dvokoles na dnevnem redu. Večkrat se zgodi, da si tatovi ne nameravajo prilastiti kolesa, temveč si z njim samo skrajšajo pot in ga po uporabi pustijo kjerkoli. Takšno najdeno dvoko-lo se najprej znajde na postaji milice, potem pa v skladišču za najdene predmete na občini, ker lastnika po navadi ne morejo najti.
Na postaji milice so povedali, da je vsak okvir dvokolesa oštevilčen s serijsko številko izdelave. Ta številka je vtisnjena pod sedežem ali na spodnjem delu, pod ležaji gonil. Prav bi bilo, da lastniki dvokoles takoj po nakupu zabeležijo številko njihovega kolesa. Na ta način bodo lahko, če jim bo kolo ukradeno, ob prijavi povedali številko. Uslužbenci postaje milice pa bodo lahko lastnika ukradenega dvokolesa zagotovo našli.
roma posojila. Organ, ki odloča o podelitvi štipendije oziroma posojila mora svojo odločitev o podelitvi štipendije oziroma posojila pismeno sporočili vsem prosilcem. Prosilec, ki misli, da je bil prizadet njegov pravni interes, ali da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje z zakonom ali razpisom določenih pogojev, lahko vloži ugovoz zoper izbiro kandidata oziroma posojilojemalca.
Medsebojna razmerja med dajalci štipendij in posojil ler štipendisti oziroma posojilojemalci se določijo s pismeno pogodbo. S pogodbo lahko štipendist oziroma posojilojemalec prevzame obveznost, da se bo po končanem šolanju za določen čas zaposlil na ustreznem delovnem, mestu, ki ga določi dajalec štipendije odnosno posojila. Ta čas ne sme biti daljši od dobe prejemanja štipendije (posojila). S pogodbo se lahko tudi določi, da mora štipendist vrniti zneske, ki jih je prejel v obliki štipendije, če ne izpolni pogojev pod katerimi mu je bila štipendija podeljena. V pogodbi med posojilodajalcem in posojilojemalcem pa je lahko določeno, da se posojilojemalcu delno ali v celoti odpiše posojilo, glede na njegov študijski uspeh in druge pogoje, ki so določeni v razpisu ali v pogodbi. Posojilo se lahko v celoti odpiše tudi, če posojilojemalec nastopi delo na delovnem mestu, ki ga določi posojilodajalec in ostane na tem delovnem mestu toliko časa kolikor je prejemal posojilo.
V naši občini letos ni bila razpisana še nobena štipendija oziroma posojilo za izobraževanje. Zaradi tega je nujno, da vsi dajalci štipendij in posojil čimprej sprejmejo svoje splošne akte o dajanju posojil in štipendij in da razpise za štipendije objavijo v javnih sredstvih za informacije.
igre
Športniki Iz delovnih kolektivov bodo tekmovali
#	nogomet
#	odbojka 0 rokomet
#	streljanje
#	Suh
9 namizni tenis
#	kegljanje Organizator —
občinski sindikalni svet Velenje
Mladinsko prestopništvo pred občinsko skupseino
Oba .zbora Skupščine občine Velenje sta na svoji seji dne 7. julija 196? poslušala poročilo sveta za zdravstvo in socialno varstvo o mladinskem prestopništvu. V poročilu in med razpravo je bilo ugotovljeno, da je v občini Velenje število mladoletnikov, ki ne spoštujejo družbenega reda in zakonov, v porastu. Občinski odborniki v sklepih svoje seje pozivajo vse družbene činitelje, vključno vse delovne organizacije in starše, da pripomorejo k reševanju vprašanja mladinske delinkvence.
Vprašanje mladinskega prestop-ništva je bilo to pot prvič na dnevnem redu občinske skupščine kot ena izmed osrednjih točk dnevnega reda. Na sejah v preteklih letih je bilo omenjeno le mimogrede v splošnih poročilih sodišča, postaje milice ali službe socialnega varstva, če je v preteklosti izpadlo iz dnevnega reda zato, ker so zakone kršili le osamljeni mladoletniki, potem je to razumljivo. Morda pa je bilo to le »zatišje pred nevihto«, obdobje, ko nismo računali, da se bodo s hitro gospodarsko rastjo v občini, v večjem številu pojavili tudi mladi kršitelji družbenih norm.
i
VPLIV INDUSTRIALIZACIJE IN URBANIZACIJE NA MLADINSKO PRESTOPNIŠTVO
V	kriminalogiji se namreč predpostavlja, da je porast kriminala in prestopništva v manj razvitih deželah, ki prehajajo skozi hitro ekonomsko evolucijo, pogojen z industrializacijo in demografsko koncentracijo prebivalstva v mestih. Toda industrializacija in urbanizacija ne povzročata prestopništva neposredno. Industrializacija pogojuje porast mest, transformiranje podeželskih področij v mestna, pospešuje premik mladih ljudi iz vasi v mesta. Industrializacija in urbanizacija nista vzrok mladinskega prestopništva sama po sebi; preoblikujeta le družbeni sestav in po tej poti vplivata na rast negativnih družbenih faktorjev, ki pogojujejo kriminal.
MORALNE VREDNOSTI IN '
MLADINSKO PRESTOPNIŠTVO
Problem prilagajanja mladih v mestnem okolju, je posebno pomemben zaradi sistema vrednot in pravil obnašanja. Mladi so iz podeželja prinesli tradicionalne norme in lastne kodekse vedenja. Postavlja se problem prevzemanja novih moralnih vrednot in pravil v novem okolju, vprašanje je, v kakšni meri je sistem vrednot in pravil mestne mladine v skladu z družbenimi normami in končno ali bodo mladi ljudje, ki prihajajo v mesto, prevzeli negativne ali pozitivne moralne vrednote svojih sovrstnikov iz mestne sredine.
^
MLADOLETNI KRŠITELJI NA OBMOČJU OBČINE V ŠTEVILKAH
Poznejši podatki dovoljujejo sklepati, da so tudi spremembe v šaleški dolini izzvale večjo delikvent-nost mladoletnikov. Zaradi pomanjkanja sistematično urejenih podatkov iz prejšnjih let, je žal mogoča samo primerjava gibanja mladinske delikvence v letu 1965 z letom 1966.
V	obdobju 1965 in 1966 so mladoletniki storili naslednje število sod-no-kaznivih dejanj:
4
Vrsta kaznivih dejanj
Število kaznivih dejanj 1965 1966
Mala tatvina	54	59
Velika tatvina	15	10
Neupravičena uporaba		
motornih vozil	2	6
Posilstvo	1	5
Poneverba	1	2
Nemoralno življenje	1	1
Poškodba tuje stvari	—	4
Lahka telesna poškodba	—	1
Prikrivanje	—	1
Skupaj
74
89
Število kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili mladoletniki, se je torej v enem letu povečalo za 20%. Pro-centualno je največji porast posilstev in neupravičena uporaba mo-i tornih vozil, ki pa v celotnem številu kaznivih dejanj, še vedno zavzemata majhen delež.
V prejšnji tabeli' navedena kazniva dejanja so storili mladoletniki v naslednjih starostnih obdobjih:
	Število
Starost storilcev	storilcev
	1965 1966
Otroci do 14 let	16 34
Mladoletniki	
od 14 do 16 let	18 21
Starejši mladoletniki	
od 16 do 18 let	26 16
Skupaj	60 71
Kot vidimo se je skupno število mladoletnih storilcev kaznivih dejanj povečalo za 18 %. Povečanje gre zlasti na račun otrok do 14 let starosti in mlajših mladoletnikov od 14 do 16 let starosti. Čim bolj pa se pomika starostna meja storilcev navzdol, tembolj je pričakovati kvantitativni in kvalitativni porast v naslednjih letih.
Zanimiva je šolska izobrazba mladoletnih prestopnikov ob storitvi kaznivega dejanja:
Končan razred	Število	storilcev
osnovne šole	1965	1966
I.	1	1
II.	2	1
III.	3	13
IV.	7	9
V.	18	16
VI.	13	12
VII.	7	13
VIII.	6	4
Posebna šola	2	2
Nepismeni	1	—
Skupaj	60	71
številke obeh let opozarjajo, da je največ prestopnikov z nedokončano osnovno šolo. To so predvsem mladoletniki, ki jih je starost 15 let, zaradi nezadostnega učnega uspeha zatekla v 5., 6. ali 7. razredu, ki težje dobijo zaposlitev ali mladoletniki, ki so sicer šolanje zaključili v 8. razredu, pa so iz drugih razlogov ostali brez dela. To pomeni, da razmeroma kmalu po končanem šolanju zaidejo na stran pota, kar dokazuje, da je posebno usodno ravno obdobje, ko mladoletnik konča osnovno šolo dotlej, da nastopi službo, se vključi v uk ali nadaljuje kakršno koli šolanje.
Zagotovitev službe, učnih mest in možnosti nadaljnjega šolanja pa ni samo v domeni občine in zaposlo-valnice, temveč vseh potencialnih sil v občini. Da je vprašanje zaposlovanja mladine resnično zaskrbljujoče, dokazuje podatek Zavoda za zaposlovanje delavcev Velenje, da je bilo ob koncu maja 1967 od skupno 569 nezaposlenih, kar 342 ali 60 % starih manj kot 25 let. Komentar k temu skoraj ni potreben!
Glede na kraj prebivališča storilcev je stanje naslednje:
nega varstva, niso pa zajeti tisti, ki jih je obravnaval sodnik za prekrške, šole in delovne organizacije same (drobne tatvine in poneverbe). V tem primeru bi bilo število mladoletnih storilcev seveda višje.
SKLEPI OBČINSKE SKUPŠČINE
Še so obračali odborniki številke mladih delikventov in ugotavljali pomanjkljivosti vzgoje v družini, .položaj šol v učno-vzgojnem procesu, odnos delovnih organizacij in drugih činiteljev do mladine (zaposlovanje, štipendiranje, vključevanje v društva in organizacije itd.).
Razpravo je občinska skupščina zaključila z naslednjimi sklepi:
1.	Občinska skupščina apelira na vse občane, zlasti na starše, rejnike in skrbnike, da se bolj kot doslej zavzemajo za vzgojo otrok, da s svojimi vzori, primernim nadzorstvom in z nudenjem potrebne pomoči, odvrnejo mladino od nezaželjenih dejanj in obnašanja.
2.	Občinska skupščina priporoča vsem organom upravljanja v podjetjih in zavodih, krajevnim skupnostim, družbeno-političnim organizacijam, zvezi mladine in društvom, da se seznanijo s problematiko mladinske delikvence in jo ustrezno svojemu torišču dela, pomagajo preprečevati oziroma reševati; podjetja bodo veliko pripomogla že s tem, če bodo v kritičnih primerih nudila mladini zaposlitev in priznala svoje mesto lastni in splošni socialni službi.
3.	Gospodarskim organizacijam, ki še nimajo uvedene socialne službe na primernem strokovnem nivoju, se priporoča, da jo uvedejo in se zavzamejo, da bo delovala tudi v
smeri urejanja družinskih razmer svojih delavcev, ki poleg slabega vpliva na delovno razpoloženje pogojujejo tudi mladinsko delikven-co.
4.	Zavod za zaposlovanje delavcev in delovne organizacije naj pri zaposlovanju novih delavcev v največji meri upoštevajo predloge in prizadevanja socialnih služb za rešitev kritičnih situacij mladinske delikvence in jim nudijo pri tem ustrezno pomoč.
5.	Šole naj vedno več posvečajo pozornost tudi vzgojnim smotrom učnega procesa. Učitelj lahko zelo hitro ugotovi, v kakšnem družinskem okolju živi otrok, saj je otrok barometer družinskega življenja. Zato naj bi šola »signalizirala« pristojne institucije že ob prvih manifestacijah antidružabnega vedenja otrok in hkrati sama primerno vzgojno ukrepala. Šole, ki še nimajo socialne službe, naj jo zagotovijo z lastnim socialnim delavcem ali v dogovoru z drugo delovno organizacijo, po možnosti s šolo. Glede na to, da finančni razlogi ne dopuščajo tudi namestitve psihologov, bi bilo za začetek potrebno, da ima psihološka služba samostojno mesto vsaj pri zavodu za prosvetno pedagoško službo.
6.	Krajevne skupnosti, društva in družbene organizacije, naj izkoristijo vsaj tiste možnosti, ki jih sicer-šno pomanjkanje finančnih sredstev vendarle daje za delo z mladino v pogledu izrabe prostega časa, uresničevanje minimalnega programa otroškega varstva, ukrepov proti negativnim vplivom za mladino (neprimerni filmi, popivanje v lokalih
itd.), v pogledu vzgoje staršev preko različnih predavanj, tečajev, vzgojnih filmov, člankov v časopisju, revijah in preko podobnih vzgojno komunikacijskih kanalov.
7.	Kadar obravnavajo mlajše in starejše mladoletnike pravosodni organi, naj bi v čimvečji možni meri upoštevali:
—	da se postopek hitro začne in konča;
-— da se na osnovi zbranega materiala izreče res iztirjenosti ustrezen ukrep;
—	da se izrekajo samo tiste zakonske oblike vzgojnih ukrepov, za katere smo sigurni, da se lahko v danih pogojih dejansko in v celoti izvedejo.
8.	Socialna služba v občinski upravi naj
—	glede na mladoletnikovo iztir-jenje in glede na vzroke njegovega prestopa spremlja in vodi mladoletnika oziroma njegovo družino tudi določen čas po izvršenem ukrepu, da bi tako zajezili naraščajoči pojav povratništva;
—	zagotovi, da vzporedno s tem, ko se mladoletni delikvent vzgaja in družbeno oblikuje v tujih družinah in v zavodih, teče tudi zdravljenje okolja, v katerem je zakrivil delikt; tu je mišljena predvsem sanacija družine iz katere mladoletnik izhaja;
—	pripravi tehnične in kadrovske pogoje za ustanovitev disciplinskega centra;
—	prouči možnost, da se v prihodnjem proračunskem letu s pomočjo honoranih zaposlitev zunanjih strokovnih sodelavcev (pedagoga in psihologa) uvede tudi vzgojno posvetovalna služba.
Kraj prebivališča	Storilci 1965	1966
šoštanj — mesto	5	8
šoštanj — okolica	9	10
Velenje — mesto	19	29
Velenje — okolica	10	14
Izven — (priseljeni)	17	10
Na prijateljskem obisku v ZAR, Iraku in Siriji je bil predsednik republike Josip Broz Tito. Z njim sta odpotovala tudi člana sveta federacije Edvard Kardelj in Vladimir Popovič ter podpredsednik ZIS Kiro Gligorov.
Obisk predsednika republike v deželah, ki so bile ogrožene od imperialističnega napada Izraela, je močno odjeknil po vsem svetu. Posebno veliko pozornost so temu obisku posvetile dežele zahodnega sveta.
V vsem zahodnem svetu je bil obisk predsednika Tita tema razmišljanja, ugibanja, s kakšnim programom je odpotoval na Srednji vzhod. Skoraj ves zahodni tisk je komentiral, oziroma trdil, da je Tito odpotoval v ogrožene
dežele s popolnoma določenim mnenjem, kako se naj reši kriza na Srednjem vzhodu.
Mi vemo, da ima predsednik Tito svoje mnenje o dogodkih na Srednjem
r~--~i
i Predsednik Tito s ■ na Bližnjem vzhodu ■
vzhodu. Vemo tudi, da bo svoje stališče povedal predsedniku Naserju, Arefu in E1 Atasiju. Toda kakšno je
Od omenjenih 10 oziroma 14 primerov iz okolice Velenja odpade 86 % na Pesje; starši teh prestopnikov pa so v večini primerov zaposleni v Velenju.
Ukrepi, ki so bili izrečeni mladoletnim prestopnikom:
Ukrep
1965 1966
Obravnavani pri
socialni službi	16 34
Strožje nadzorstvo
skrbstvenega organa 18 12 Strožje nadzorstvo
staršev	1	5
Oddani v vzgojno poboljševalni dom Radeče 2	1 Oddane v dekliško
vzgajališče Višnja gora 1 — Ukor	2 —
Mladoletni zapor	2 —
Postopek ustavljen	7 12
Brez ukrepa	11	6
Skupaj
60
71
Z »obravnavami pri socialni službi« so mišljeni otroci do 14. leta starosti, ki kazensko pred sodiščem niso odgovorni. Obravnava se omeji na posvari tev otrok — storilcev in na sanacijo otrokovega okolja. Vse druge ukrepe izreka sodišče, izvršuje pa v največ primerih skrbstveni organ.
Poleg gornjih ukrepov predvideva zakon še oddajo mladoletnika v disciplinski center, ki pa zaradi zahtevnih kadrovskih in materialnih pogojev še ni ustanovljen. Zato tudi ni sodišče izreklo še nobenega takega ukrepa.
Prikazani so bili samo primeri, ki so bili predmet obravnav pred pravosodnimi organi in organi social-
Dr. MICHAEL DE BACKEY, iz Bay-lor University v Huostanu v ZDA, je pred odhodom iz Ljubljane, kjer je uspešno operiral osem bolnikov, izjavil: »Najlepša in najljubša nagrada, ki jo bom odnesel iz Ljubljane, bo, če se bo uresničila moja želja, ki jo nosim že od prve ure bivanja med vami: da bi se vsi, ki sem jih operiral, kar najbolje počutili, da bi čimprej ozdraveli in da bi moje poslanstvo pokazalo popoln uspeh.« Zatem je prof. dr. de Backey odpotoval v Beograd, kjer je izvršil še dve operaciji. RTV Beograd je v soboto popoldne neposredno prenašala z druge kirurške klinike v Beogradu operacijo dr. de Ba-keja. Kot v Ljubljani, tako je imel znani kirurg tudi v Beogradu več predavanj in "strokovnih posvetovanj z našimi zdravniki.
IZVOZ IN UVOZ VEČJA — Od januarja do julija smo izvozili za 5 odstotkov več kot lani v istem času. Uvozili pa smo za 9 odstotkov več. To povečanje izvoza je v glavnem zasluga kmetijstva. V tem času je jugoslovanski uvoz dosegel 12.263 milijonov N-din, izvoz pa 8.710 milijonov N-din.
PROIZVODNJA V JULIJU — Po
statističnih podatkih je industrijska proizvodnja v juliju letos še vedno v stagnaciji. Ta je bila v prejšnjem mesecu za nekaj več kot 12 odstotkov manjša od lanskega povprečja ali za 14,5 odstotkov manjša od proizvodnje v juliju letos. V prvih sedmih mesecih se je industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom najbolj povečala v Sloveniji, za 3,6 odstotkov.
USPEH SLOVENSKIH ALPINISTOV
— Slovenska alpinistična odprava se je povzpela na Pik Lenina. 14. avgusta so dosegli vrh Ekan alpinisti Mahkota, Lipovšek in Ščetinin, Pik Lenina je visok 7.134 metrov. Naše alpiniste so
povabili v okviru alpiniade ob proslavi 50 obletnice oktobrske revolucije.
SEPTEMBRA PRAVILNIK O KURILNEM OLJU — Od septembra dalje bo urejal posebni pravilnik kako bo tre-
njegovo stališče do agresorja, ne bo prvič predložil na tem obisku. To je že odločno pokazal na sestanku socialističnih vlad v Moskvi in v izjavi, ki jo je dal neposredno po agresivnem napadu.
Pogovori so potekali v prijateljskem tonu, v medsebojnem razumevanju izmenjavi mnenj o krizi na Srednjem vzhodu, o mednarodnem položaju in o problemih pomembnih z a prijateOf-ske dežele.
Ti pogovori pomenijo velik prispevek k še večjemu sodelovanju in prijateljstvu naše države z državami, kil jih je obiskal predsednik republike. Hkrati pa so v dogovoru kakšne akcije bodo zavzeli, da bi odstranili posledice agresije.
ba hraniti kurilno olje za gospodinjstvo. Natančno bo določeno, koliko kurilnega olja smejo posamezniki imeti v stanovanju. Znano je že, da rezerve olja v kleti ne bodo smele biti večje kot 2.000 litrov. Ker je kurilno olje vnetljivo, bodo morali hišni sveti še posebej skrbeti, da ne bo v kleteh večjih zalog, kot so dovoljene.
Večji izdatki v zdravstvu
Za nami je prvo polletje. Zbrani so že tudi podatki za to obdobje, ki kažejo kakšno je stanje v našem zdravstvu. Pokazalo se je, da izdatki še vedno presegajo dohodke sredstev iz sklada zdravstvenega zavarovanja.
Če pogledamo primanjkljaj, vidimo, da obstoji v vseh komunalnih skupnostih SRS. Izjemi sta le Ljubljana in Novo mesto.
V	primerjavi s prvim polletjem lani, je letos poraslo povprečno število zavarovancev v občini Velenje. Letos je 10.327 zavarovancev (zavarovanih oseb je 25.994), lani pa je bilo 10.280 zavarovancev (zavarovanih oseb 25.874).
Vzroke primanjkljaja najdemo v preseganju predvidenih izdatkov sklada. Povprečni osnovni prispevek na zavarovanca v prvih šestih mesecih letos znaša v naši občini 383,66. Republiško povprečje pa je 354,16.
Skupni čisti dohodki po izločitvi anuitet znašajo 5.763.958,89 N-din (I-VI/67), izdatki 7.463.215,81 N-din. Primanjkljaj torej znaša 1.699.256,82 N-din.
Kakšni so izdatki za zdravstveno zavarovanje?
V	naši občini je bilo letos kljub omejenim sredstvom porabljeno več kot lani. Tako znašajo izdatki za ambulantno zdravljenje, zobne nege in zobne protetike v prvem polletju
1967 1.652.752,89 N-din. Izdatki za bolnično zdravljenje znašajo 2,531.500,46 N-din. Z ozirom na isto obdobje lani smo letos porabili več Vzroki za tako visoke izdatke so predvsem v povečanju povprečne | cene oskrbnega dne.
Prav tako so visoki izdatki za zdravila. Število izdanih zdravil je v letu 1966 znašalo 268.040 s pov prečno ceno 7,88 N-din, v letu 1967 pa je sicer to število zmanjšano na 178.162, toda povečala se je povpre na cena na zdravila in znaša 9,08 N-din. '
V letošnjem letu so tudi previsol vsi izdatki za denarne dajatve, zen izdatkov za pogrebnine, posmrt-nine. Vendar so tudi ti še \ previsoki glede na razpoložljiva sredstva.
Ta bežen pregled nam je pokazal, | da je stanje v našem zdravstvu zelo resno. Zaradi tega moramo vložiti vse sile v zmanjšanje izdatkov in njihovo uskladitev z dotokom sred stev v sklad zdravstvenega zavarovanja.
tr i hun a vaših mn en j
SOS
»Gori, gori! Požar, na pomoč!«
Prebivalci šaleške doline so se preplašeni prebujali in zmedeno spraševali: »Kaj se je zgodilo? Kje gori?«
Nekje v smeri novega jaška je presunljivo tulila sirena. Dolgo — neprekinjeno.
Vendar nikjer, niti blizu, niti daleč ni bilo opaziti zloveščega sija požara, nikjer ni bilo slišati Topotanja gasilskih avtomobilov in gasilskih motork. Nikjer klicev zbira-jočih se gasilcev. — Sirena je tulila naprej.
»Najbrž nesreča v rudniku!« — Vendar ni požara, ni nesreče v jami, niti ni zračnega napada, ni mobilizacije.
Dejstvo pa je, da »sirena« tuli, tuli že nekaj tednov nepretrgoma. Dejstvo pa je tudi, da »sirena« ni sirena, temveč nov ventilator, montiran na zračnem jašku rudnika lignita v Prelogah.
Ta ventilator sedaj s svojim neprijetnim žvižganjem vznemirja podnevi in ponoči prebivalce bližnje in dal jne okolice rudnika. Najbolj so prizadeti delovni ljudje Prelog, Pesja, Družmirja; negodujejo pa tudi prebivalci Gaberk, Škal in celo Plešivca, kamor se zaradi višje lege tuljenje še prav posebno močno Hiši.
Ton žvižganja ventilatorja je zelo prodoren, rezek, s frekvenco okrog 1000 Hz, ki zelo neugodno vpliva na človeka in povzroča notranji nemir ter lahko zapusti resne posledico na živčnem sistemu.
Od začetka obratovanja so bili ljudje prepričani, da je to samo poizkus in da bo tuljenja slej ko prej konec. Vendar temu ni tako. Merodajni na RLV so na vprašanja in intervencije pojasnili, aa je ventilator dokončno montiran in da se bo treba na neprijetno tuljenje pač privaditi. Rečeno je bilo celo, da bo nameščen še nov enak ventilator. No, upamo lahko, da bo nato »ubrano sozvočje« bolj pomirljivo vplivalo na naša ušesa!
Ker sporno tuljenje vsekakor ne more biti v skladu s tehniškimi predpisi, prebivalci severno-zahod-nega dela šaleške doline upravičeno pričakujemo ustrezne ukrepe od RLV.
Malo verjetno je tudi, da tovarna serijsko proizvaja take ventilatorje, ker si bržkone tudi prebivalci ostalih rudarskih revirjev ne bodo pustili ogrožati svojega vsakdanjega mirnega življenja.
Delavci v jami potrebujejo zrak, mnogo svežega zraka. Ko pa pridejo iz jame pa rabijo mir in počitek. To dvoje je sedaj treba vskladiti, kar je naloga odgovornih pri RLV in ki nikakor ni neizvedljiva.
Prizadeti
PIONIR KOZMONAVT
Na obisku pri Milanu Cveiburju is Šoštanja
L
V ASA PISMA
I
B
Nobeno delo ni sramotno
Precej sončnih julijskih dni je privabilo na šoštanjski bazen na stotine kopalcev, ki se tu vsaj nekoliko razhladijo in poživijo krvni obtok. Posebno ob nedeljah je rekorden obisk, saj so vsi prostori na ploščadi in travi domala zasedeni že od jutra pa tja do poznega popoldneva. Sonce neusmiljeno žge in ljudje se leno prevračajo na travi cšpcčerri kot čevapčiči na žaru.
Nekateri imajo hrano kar s seboj v košarah in opoldne niti ne gredo domov. Znano je, da voda človeka »scira«, kot pravijo starejši ljudje v žargonu in treba je pač imeti nekaj za pod zob, še posebno za otroke. Do tu je vse lepo in prav. Sedaj pa bi morali stopiti v akcijo gostinci, ki radi tarnajo o deficitih. No tu je prilika, sem pomislil ob .pogledu na množico ljudi, ki ob času kosila ni odšla nikamor. Sedaj bi se prileglo mrzlo pivo ali morda oranžada pa cocta in celo tako zelo reklamirana sinalco kola. Vendar nikomur ne pade na um, da bi proda-
KAJ NAJ NAREDIM?
Tovariš urednik, ne odrečite moji želji in objavite v vašem časopisu moje pismo.	\
Večkrat sem se že obrnil na občino, pa nisem nič dosegel. Žena je bila osebno že večkrat tam in ji stalno le obljubljajo. Že več kot štiri leta zaman prosim.
V Šlandrovi ulici v Šoštanju še štiri hiše nimajo elektrike. Vsi skupaj smo vložili prošnjo. Sam delam že 15 let v jami. Ko pridem domov si moram svetiti s petrolejko. Zju-
traj grem večkrat lačen na šiht, ker se mi ne ljubi zakuriti ognja.
Pripravljen sem pomagati, če bi do nas napeljali elektriko. Kupil pa sem že tudi električne drogove, ki bodo kmalu uničeni.
Zvedel sem, da bo turistično društvo iz Šoštanja napeljalo elektriko na Pusti grad. Zdaj spet upamo, da bodo napeljali tok tudi do nas.
Alojz Acman Šlandrova 7, Šoštanj
Fotoamaterji
FOTO PAJK VELENJE vas obvešča. da zopet redno
razvija vse vrste c o 1 o r filmov ter izdeluje original AGFA-COLOR povečave vseh velikosti. Fotoamaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVODILO za fotografiranje z barvnimi filmi. Barvni filmi so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. — Brezobvezno se lahko prepričate o izredni kvaliteti in solidni cent!
- I
Fotoamuter ji
Na diplomi, ki jo ima Milan Cvel-bar piše: »Vazdnhoplovni savez Jugoslavije i redakcija lista »Aero-svet« dodeljuju diplomu počasnog zvan ja »SELEMT — KOSMONAUT« nosiocu zlatue selenitske značke učeniku CVELBAR MILANU za iz-polnjenu aktivnost i postignut us-pjeh u takmičeuju »Bivamo SELE-NITE I KOSMONAUTE«. (SELENIT — ime domnevnega prebivalca meseca).
jal žejnim kopalcem. Res je pri vhodu bife in prodajalna sladoleda, vendar za marsikaterega lenega in ožganega kopalca le nekoliko predaleč in od rok. Ali ne bi kak deklič ali fantič, ki bi rad zaslužil kakšen dinar, prevzel prodajo osvežujoče pijače med kopalci? V prodajalni sladoleda je cocta in oranžada po 70 din, v bifeju pa 100. Eden ali drugi, oba bi si lahko izmislila tako prodajo pijač med kopalci. V razgovoru z obema direktorjema sem izvedel, da še niso uspeli dobiti takšnih prodajalcev med mladino, ker jih je baje sram. Začudene sem pogledal, saj tega skoraj ne verjamem.
Prepričan sem, da bi v eni uri oziroma obhodu po kopališču prodali ca. 100 steklenic in če bi pri vsaki steklenici bilo 10 din zaslužka bi se vsakomur to izplačalo. Da o lučkah in sladoledu sploh ne govorimo. Le čudno zakaj bi bilo to sramotno?
V. K., Šoštanj
Milan Cveblar
Toda bilo bi prav, da začnemo svoje pisanje lepo po vrsti. Vroče julijsko sonce je neusmiljeno pripekalo, ko sem po strmi in ne preveč lepi poti sopihal proti razvalini Pusti grad nad Šoštanjem. Dobro mi je dela hladna sapica, ki je od časa do časa zapihala vzdolž hudournika. Ta je ob lepem vremenu majhen razigran potoček, ki žuboreč skaklja preko živo pisanih kamnov. Komaj bi verjel, da skriva v sebi tako demonsko moč, ki jo je čutili ob malo večjem nalivu. Potoček se spremeni v temno valečo gmoto, ki nosi v svojih nedrjih kamenje, pesek, blato in kose lesa, ki so ostali drvarjem odveč. Nenadoma se kotaljajoči štor zagozdi in voda se hipoma požene na cesto, kjer se razlije in spremeni v pravo deročo strugo. Gorje popotniku, če se ob nenadnem poletnem neurju /najde v grapi hudournika, ki dela skrbi in sive lase funkcionarjem krajevne skupnosti Šoštanj. Že nekaj let se mestni očetje, skupaj s stanovalci zaselka onkraj Pustega gradu, trudijo, da bi izboljšali stanje, vendar zaenkrat ni denarja in tudi ne izgledov, čeprav je pot tudi turističnega pomena. Pot vodi na bližnjo razvalino Pusti grad od koder je čudovit razgled po vsej dolini do šaleškega gradu na ciruaem koncu, po katerem je dolina dobila tudi ime, čeprav še daleč ni tako imnozanten kot Pusti grad, ki čepi nad Šoštanjem kot orlovsko gnezdo v steni.
Namenil sem si ogledatf delovišče okrog Pustega gradu, kjer prizadevno turistično društvo Šoštanj ure-iuje okolico razvalin in novo cesto. Ko sem torej ina križpotju stopil na traso nove ceste me je sredi šumenia smrekovega gozda sprele-telo ob misli, da bo nova cesta zmotila to sveto tišino, ki blagodejno vpliva na človeka. Ali bo tudi do sem prodrla motorizirana čreda nomadov, ki sc nikamor več ne odpravijo peš?
Se dva ali trije zavoji navkreber in že sem na prelepi gozdni jasi, tik pod vrhom Pustega gradu. Tu sem srečal Milana Cvelbarja s krampom v rokah — kozmonavta, Vi sem «a omeni! že na začetku. Na vr>rašanje, kaj dela, ie Milan novedal. da nlanira parkirni prostor za avtomobile. Do sm je že pri-nelial traktor kmetiiske zadruge. Gostoliubnost bodočega parkinea sem izkoristil prvi, Vn sem so ves zadihan od strme poti. vsedcl na bližnii štor. ki if v premeru moril skorni meter. Zclol se mi ie kar pripraven in kar žal mi je bilo, da tudi tokrat ni traktoria s pijačo in jedačo saj bi nama jezik ob kozarčku in čevapčičih ala hotel »Ka-juh« Šoštanj, neprimerno bolje tekel v tej peklenski julijski vročini. V razgovoru z Milanom sem zvedel,
da ima sedaj počitnice in da je okrog Pustega gradu zaposlen že drugo leto. Letos je končal drugi letnik srednje tehniške šole v Krškem. Delo na Pustem gradu mu pride prav, saj zasluži kar lepe de-narce, ki jih s pridom porabi za šolske potrebščine. Sicer pa dobiva tudi nekaj štipendije od tovarne radijskih sprejemnikov »Iskra« iz Sežane, kamor bo šel na počitniško prakso.
Milan je bil pred dvema letoma eden izmed šestih pionirjev — ko-zmonavtov iz Slovenije, ki so za nagrado poleteli z letalom z Brnika v Beograd.
Milan je v Pionirskem listu leta 1964 pridno reševal rebuse, odgovarjal na vprašanja s področja letalstva in vesoljstva ter odgovore pošiljal v uredništvo. Uspeh ni izostal — kako tudi, saj je bil Milan vsezkozi odličen učenec.
Nekaj dni pred dnevom mladosti leta 1965 je Milan dobil vabilo, naj se zglasi v Ljubljani, od koder so za tri dni poleteli v Beograd v pravom velikem svetlečem in udobnem avionu, ki ga Milan poprej od blizu še nikoli ni videl.
»V Beogradu smo se namestili v Pionirskem mestu,« pripoveduje Milan, »k jer smo se srečali in spoznali še z drugimi pionirji — kozmonavti iz ostalih republik. Tam smo obiskali letalsko medicinski institut, kjer preizkušajo in pregledujejo bodoče pilote in še marsikaj drugega, civilno letališče Surčin in vojaško letališče Batajnico.«
»In od kod so bili še ostali srečni nagrajenci iz Slovenije,« sem prekinil Milana. »Imen se več ne spominjam, vem pa, da so bili iz Raven na Koroškem, Bleda, Ljubljane, Kranja, Kostanjevice na Krki in jaz iz Šoštanja. Tekmovali smo tudi še v Beogradu kjer je v ožji izbor prišlo le 15 pionirjev.«
Vsekakor precejšnje zanimanje za skromnega a učenega Milana Cvelbarja iz Šoštanja. Da bi bila vsa
stvar še bolj imenitna, je tekmovanje v Beogradu prenašala tudi naša televizija in mladega pionirja Milana so na ekranu televizijskega sprejemnika pri sosedovih videli tudi Milanovi domači. Iz navdušenega pogovora sem povzel, da je bilo za skromnega Milana, kakor tudi za starše, pa mlajšega bratca ' in sestrico pravo družinsko doživetje in veselje. Da bi vse to podkrepil še z dokazi me je Milan povabil na svoj dom, da pokaže še diplomo, lično torbo in v njej kompas, ki ga je dobil iz rok predsednika yaz-duhoplovnega saveza Jugoslavije za odlične odgovore pred beograjsko komisijo.
Cvelbarjev dom, deloma iz kamna, deloma pa iz lesenih brun, je komaj streljaj oddaljen od Pustega gradu, na lepem prisojnem travniku, ki ga okrog in okreg obdaja čudovit smrekov gozd. Hišica je majhna, saj je v njej komaj prostora za majhno kuhinjo, spalnico in ozko čumnato, ki služi za spalnico Milanovemu bratu Lojzetu, ki se uči v šoštanjski tovarni usnja in pa Milanu kadar pride domov na počitnice. S posebnim zadovoljstvom urejujejo Cvelbarjevi svoj mali skromni domek in Milan je pred dnevi pobelil tudi fasado, tako da je hišica kar žarela sredi zelenega travnika ob poslednjih žarkih zahajajočega sonca. Mati bi ne bila prava mati, če mi ne bi z vidnim ponosom in zadovoljstvom pokazala vse pohvale, ki jih je dobil Milcfcri za dosežene uspehe v šoli.
Dan se je nagibal večeru in moral sem se posloviti od prijazne Cvelr barjeve družine in domačije. Mrak je že legal na grapo, ko sem se spuščal nazaj ob hudourniku v dolino. V Šoštanju so se že prižigale prve lučke, mimo mene so švigale svetleče kresničke, v gozdu pa je odjeknil krik sove, ki se je iz stolpne line Pustega gradu odpravljala na svoj nočni obhod.
Viktor Kojc
SKLEPI - SKLEPI - SKLEPI
Na 5. seji skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, ki je bila 30. 6. 1967, so bili sprejeti za občane zelo pomembni spodaj navedeni skle-pi:
1.	Za pregled, ki ga odredi zdravnik splošne prakse na željo zavarovane osebe, pri zdravniku-specialistu, plača zavarovana oseba 5,00 N-din. Zava-lovana oseba, ki jo je poslal na dodatne diagnostične preiskave zdravnik specialist na pobudo drugih zdrav-nikov-specialistov, ne prispeva za te dodatne preglede. Ce pa je zavarovana oseba napotena na te preglede na lastno željo, mora plačati za vsak posamezni pregled 5,00 N-din.
Zavarovana oseba, ki uresniči specialni pregled brez napotnice, plača sama vse stroške pregleda oziroma zdravljenja.	i
Le otroci, ki uživajo pravico do zdravstvenega varstva iz naslova zavarovanca in upokojenca ter prejemajo varstveni dodatek, so oproščeni plačila oziroma soudeležbe. Vendar to ne velja v primeru, če uveljavijo specialni pregled brez napotnice.
2.	Zavarovana oseba plača za dovoljen umetni splav, ki ni medicinsko indiciran 100 N,din.
Zavarovanke, katerim je dovoljen splav iz socialnih problemov, so tega plačila oproščene. Prav tako so oproščene plačila stroškov komisije za odobritev splava.
3.	Zavarovanci in njihovi člani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, plačajo
dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje, če niso oproščeni prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka plačajejo dodatni prispevek jjo stopnji 1 % od čistega prejemka osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
Zavarovanci, ki morajo plačati prispevek iz 1. točke tega sklepa, morajo sami prijaviti podatke o odmeri dodatnega prispevka komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje na Ravnah.
Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje plačujejo tudi zavarovanci, ki so poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom zaposleni, zaradi pridobivanja dopolnilnega dohodka, pri drugem izplačevalcu osebnega dohodka. Ali pa, če sporazumno opravljajo posamezna dela izven določenega delovnega razmerja oziroma časa pri istem izplačevalcu osebnega dohodka.
Zavarovanci iz prejšnjega odstavka plačujejo dodatni prispevek iz prejemkov za delo, ki ga opravljajo zaradi pridobivanja dopolnilnega dohodka in sicer po stopnja kot je določeno za dodatni prispevek, ki ga plačuje organizacija oziroma delodajalec, pri kaierem opravlja zavarovanec dopolnilno delo, vendar najmanj 0,5 odstotka od osnove za obračun prispevka.
Vsi zgoraj navedeni sklepi se uporabljajo od 1. 7. 1967 dalje.
VESTI IZ»
—	V tovarni gospodinjske opreme so v 1. polletju povečali proizvodnjo za 31,6 odstotkov po vrednosti, količinsko pa za 27,2 odstotkov. V »Gorenju« so morali letos bolj kot kdajkoli prisluhniti tržnim razmeram.
—	Tovarni je uspelo zaradi povečane serije v proizvodnji pralnih strojev in z osvojitvijo sodobne tehnologije, poceniti njihov
«
pralni stroj PS 275 od prejšnjih 210.000 na 180.00 starih dinarjev.
— Člani ZB iz Lovrenca na Pohorju so med obiskom Velenja bili tudi v tovarni »Gorenje«. Tu jim je sekretar podjetja Lojze Napot-nik pokazal proizvodne obrate in jih seznanil z delom. Med obisko-* valci je bila večina starejših žena, ki so se še posebej zanimale za izdelke »Gorenja«.
ZAPOSLFNOST UPADA
Če pogledamo naš povojni gospodarski in družbeno politični razvoj, lahko opazimo, da je v njem prišlo do vrste nasprotij. Ta nasprotja smo skušali odpraviti z gospodarsko reformo, katere cilji pa se ne uresničujejo tako hitro kot smo pričakovali.
Sedanji rezultati so pokazali, da smo premajhno pozornost posvetili in posvečamo najvažnejšemu faktorju proizvajalnih sil — človeku. Ta premajhna zainteresiranost za njegovo vlogo, se odraža predvsem v povečani brezposelnosti pri nas.
Rezultati brezposelnosti nam kažejo, da se je število zaposlenih v naši občini v primerjavi z enakim obdobjem lani (1966) povprečno znižalo za 0,2 odstotka (v prvih šestih mesecih).
Družbeni plan SRS pa predvideva v letih 1966—1970 povprečno letno povečanje za 1,5 odstotka do 2 odstotka. Iz tega lahko vidimo, da zaposlovanje stagnira.
Glavni delež v povečanju brezposelnosti so prispevala liste delovne organizacije, ki so iskanje notranjih rezerv videle v odpustitvi delavcev. Svoj delež prispevajo tudi sezonski delavci, za katere skrbe delovne organizacije le takrat, ko jih potrebujejo, v zimskih mesecih pa prepustijo to skrb zavodu. Na našem zavodu za zaposlovanje je po stanju konec julija zaposlenih 330 sezonskih delavcev v gozdarstvu, gradbeništvu in kmetijstvu.
Po stanju konec julija je bilo letos 53 odstotkov vseh prijavljenih starih do 25 let, 76 odstotkov vseh je predstavljala ženska delovna sila, 75 odstotkov prijavljenih pa je predstavljalo nekvalificirano delovno silo. Med prijavljenimi je večina tistih, ki so brez delovnega staža, torej brez sredstev za življenje.
Povprečni procent brezposelnosti celega zavoda znaša 4 %, vendar pa to število ni realno, ker mimo zavoda išče zaposlitev več kot 20 odstotkov brezposelnih.
Iz vsega dosedanjega lahko zaključimo, da na povečanje brezposelnosti vpliva prenehanje delovnih razmerij, ki so bila leta 1966 izvedena na osnovi odločb delovne organizacije s pristankom delavca, letos pa prednjačijo prenehanja zaradi zmanjšanega obsega poslovanja ali dela.
Na brezposelnost vpliva tudi izredno znižanje števila novih in izpraznjenih delovnih mest — 28,9 odstotkov z ozirom na lansko leto. To znižanje zajema 45 odstotkov vseh odpovedi in prostih delovnih mest. Vendar ta prikaz ni točen, ker mnoge delovne organizacije ne
javljajo podatkov kljub temu, da so za to zakonsko zadolžene.
Zavod je vložil veliko truda v znižanje brezposelnosti. To mu je uspelo delno z medzavodskim sodelovanjem in z zaposlovanjem v tujini. Tako se je v prvih šestih mesecih zaposlilo v tujini 294 delavcev. Največ se jih je zaposlilo v Avstriji (95 % vseh). Prizadevanje zavoda za zmanjšanje brezposelnosti je vplivalo na povečanje stroškov za denarna nadomestila in zdravstvena varstva. Ti stroški znašajo 443.461,00 N-din. V primerjavi z lanskim polletjem so se povečali za 74 odstotkov.
Ce se sedaj ozremo na stanje v juliju 1.1. opazimo, da je število zaposlenih na območju našega zavoda za 1,5 odstotka nižje kot je bilo v tem času lani. Delovno razmerje je v mesecu juliju letos prenehalo 139 delavcem — samo v gradbeništvu 68. Kljub temu, da število prijavljenih prenehanj delovnega razmerja počasi pada, pa število brezposelnih, prijavljenih na zavodu, stalno narašča. Konec julija je to število znašalo 1318 — 986 žensk.
V zadnjem času zelo vpliva na povečanje brezposelnosti zaprtost delovnih organizacij pred sprejemom novih delavcev, strokovnjakov in nestrokovnjakov. Tako je bilo v mesecu juliju na zavodu prijavljenih 59 brezposelnih s srednjo, višjo in nižjo šolo.
Na kraju lahko zaključimo, da je stanje zelo zaskrbljujoče in da mu posvečamo veliko premalo pozornosti. Pri vsem tem se pa ne zavedamo, da lahko to privede do velikih družbeno-političnih in ekonomskih problemov.
Zaradi tega moramo vse sile vložiti v pravilno in načrtno reševanje problemov brezposelnosti.
VZGOJNO
VARSTVENA USTANOVA ŠOŠTANJ
OBVEŠČA STARŠE
DA VPISUJE PREDŠOLSKE OTROKE V USTANOVO 30. in 31. avgusta od 8. do 13. ure.
Varstvena ustanova vpisuje vse otroke od 2. do 7. leta starosti za dopoldansko in popoldansko varstvo.
VPIŠITE VSE OTROKE, KI GREDO DRUGO JESEN V ŠOLO.
TU ALI TAM?
otroškega igrišča ivi več
Pred leti so ob Cankarjevi cesti v Šoštanju, na travniku nasproti železniške postaje, postavili otroško igrišče. Namenjeno je bilo šotanj-skim otrokom. Res je bilo igrišče majhno, toda otroci so ga bili zelo veseli.
I
zaščita pri delu
NE LOČENO
; Človek, kot osnovni proizvajalec v našem družbeno-političnem sistemu, je Žrtev nenehnih nesreč, ki imajo zanj krajše pa tudi dolgotrajne posledice. s Na svetovnem kongresu o zaščiti dela, ki je bil nedavno tega v naši državi, so poudarili, da je bilo pri nas v letu 1965 22.000 novih invalidov, kar je povzročilo v gospodarstvu izgube ea 360 milijonov dinarjev.
Največ nesreč je med nekvalificiranimi delavci. V našem družbenem razvoju si zelo prizadevamo, da bi imeli ,vse več strokovne delovne sile, kajti zavedamo se, da bomo le s strokovnostjo dosegli prav pobudnejši način dela.
Seveda pa morajo same delovne organizacije posvečati vse več pozornosti pogojem dela in zaščiti na delu ter jih vključiti kot sestavni del organizacije, tehnologije in gospodarska dela. Nasprotno pa mnoge organizacije
pogoje dela in zaščite dela smatrajo kot problem zase, ki ga je treba reševati s posebnimi merami.
Prav tako bi mnoge organizacije pri izvajanju programov o zaščiti dela morale biti bolj energične. Pri vsem tem pa so mnogi programi zelo kratkotrajni, usmerjeni na eno leto.
Mnogo primerov nesreč je tudi zaradi slabih delovnih prostorov, slabe ventilacije, slabe osvetlitve, nevarnosti pred požarom, neodgovarjajočo električno napeljavo, nepreskrbljena osebna zaščitna sredstva ipd.
Zmanjšanje števila nesreč bi prinesla tudi zadovoljiva strokovnost oseb, ki so zaposlene v službah zaščite dela. Na drugi strani pa bi tudi sami delavci morali prihajati dovolj pripravljeni na delo. Tako pa mnogi zaradi neresnega odnosa do osebne opreme pri delu, prispevajo znaten delež k večjemu številu nesreč.
SEPTEMBRA NE BO BARSKEGA PROGRAMA
V velenjskem hotelu septembra ne bodo imeli barskega programa. Po enomesečnem premoru, bodo z rednim programom spet začeli meseca oktobra. Vsak večer, razen ob ponedeljkih, pa bodo v hotelu kljub temu imeli plesno glasbo.
Šoštanjčani pred praznikom
Asfaltirana Korotanska cesta
Križišče Levstikove ceste z Glavnim trgom. Kje bo speljana nova cesta? O tem se še niso odločili. Če ste dobili našo anketo, jo čimprej odpošljite. Tudi vaše mnenje bo upoštevano.
Šoštanjčani se za občinski praznik, ki je hkrati tudi njihov krajevni praznik, že več mesecev temeljito pripravljajo. Povsem bodo spremenili zunanjo podobo mesta. Glavni izvajalec del je krajevna skupnost, ki s podporo gospodarskih organizacij Urejuje mesto.
Najprej so v Šoštanju zgradili lepo avtobusno postajo. Zatem pa so nadaljevali s polaganjem kanalizacije in asfaltiranjem cest. Do jeseni bodo z vrhnjo plastjo asfalta pokrili Kajuho-vo in Koroško cesto. Asfaltirali pa so že Korotansko cesto.
Zdaj delajo na Trgu svobode. Tu bodo v razkopane jarke položili cevi in ves prostor asfaltirali. To bodo opravili do občinskega praznika.
Komunalna ureditev Šoštanja je načrtna. Krajevna skupnost ima v programu mesto dokončno urediti do leta 1070. Do takrat bodo morali zbrati še precej denarja. Krajevna skupnost, ki je pobudnik in izvajalec komunalnih del, sama, brez izdatne pomoči gospodarskih organizacij, ne bo zmogla financirati vseh del. Zato upajo, da bodo gospodarske organizacije še naprej prispevale denar za komunalno ureditev Šoštanja.
Kratek sprehod po Šoštanju v pripravah za občinski in krajevni praznik pa je zabeležila naša kamera. Naj prizadevni Šoštanjčani ne zamerijo, če smo z objektivom zabeležili tudi nekatere nečednosti.

Plezalo so podrli in odpeljali v vrtec. Kdo je dovolil? — vprašujejo otroci.
Dolgo so se vrteli na vrtiljaku in lovili po lestvah, a nič ne vzdrži večno. Igrišča ni nihče popravljal. Otroci so se še vedno zabavali na njem in so bili zadovoljni, da imajo vsaj to. Tudi učenci II. osnovne šole so se velikokrat pri uri telesne vzgoje, ko ni bilo v telovadnici prostora, razgibali na plezalih.
Vročega julijskega dne pa so največje plezalo podrli in ga še isti dan odpeljali v otroško varstveno ustanovo, češ, da je tam bolj potrebno.
V Šoštanju so manjša igrišča za otroke le ob blokih TEŠ. Kaj pa drugi otroci? Ali ne bi mogli vsaj to, kar je bilo, ohraniti? In kdo je dovolil, da so otrokom odpeljali še plezalo, na katerem so se najraje razgibali. In kdo more zdaj obsojati otroke in reči, da so ves dan na cesti?
Vsi bi radi, da bi bilo igrišče vsaj takšno kot je bilo, če ni denarja, da bi ga uredili.
Maja Natek
HIŠA ŠT. 6 NA KOROŠKI CESTI JE KAMEN SPOTIKE. V NJEJ NIHČE NE STANUJE. KDO JO BO OBNOVIL ALI PORUŠIL IN KDAJ?
8. OKTOBRA PRAZNUJEMO V NAŠI OBČINI OBČINSKI PRAZNIK. KOT VSA PREJŠNJA LETA BOMO TO POMEMBNO SLAVJE PROSLAVILI ČIMBOLJ SLOVESNO TUDI LETOS. V TEH DNEH SE BOMO SPOMNILI NA SLAVNE DNI LETA 1941, KO SO PARTIZANI OSVOBODILI MESTO
ŠOŠTANJ.
V SREDIŠČU MESTA, OB KAJUHOVI CESTI, JE OSTALA PRECEJŠNJA JAMA, KI JO JE 2E PRERASLA PLEVEL.


SKROMNI IN DELAVNI ŠENTILJSKI IGRALCI
Čeprav je bilo to, o čemer bom pisal, že pred poletnimi počitnicami, mi je dogodek ostal še vedno dobro v spominu. Pobrskal sem po svoji zmečkani beležnici in prebral. »Šentilj, člani prosvetnega društva so se nadvse lepo poslovili od Milana Pačnika, ki se je preselil.«
Takoj sem se spomnil kaj pomenijo te beležke. V dvorani prosvetnega društva v Šentilju so bili na intimni slovesnosti tamkajšnji člani tega društva. Bilo jih je več kot trideset. Skoro vsi mladi iz tega kraja. Najprej kratki, ne preveč uglajeni nagovori, potem pa skromno darilo slavljencu. Res skromno. Samo šopek rož, pa vendar po obrazih sodeč, tembolj pomembno. Njihov dolgo-« letni član Milan Pačnik se je preselil in zavoljo tega ne bo več tako marljivo delal v šentiljskem kultur-noprosvetnem društvu. Njegovi sodelavci, sami amaterji, so bili po-
zorni in so priredili prisrčen poslovilni večer.
Bil sem navzoč in sem se za kratek hip zamislil. Šentilj, majhna vasica s šolo, gostilno, s kulturnim in gasilskim domom. Nič več? In z ljudmi, ki živijo in delajo. Ta majhen kraj pa ima tudi veliko peščico ljubiteljev lepe slovenske besede, ki igrajo, recitirajo in gostujejo ...
Izkoristil sem navzočnost Majde Šukove, ki je tajnica kulturnopro-svetnega društva v Šentilju, da mi je povedala nekaj o njihovem delu.
»Malo nas je,« je začela pripovedovati tovarišica Šukova. »Komaj
Igralska družina prosvetnega društva iz Šentilja uprizori vsako leto več iger. Nazadnje so igrali Razvalino življenja. Z njo so gostovali tudi po sosednjih krajih. Na sliki vidimo igralce in ostale sodelavce. Stojijo: Mirko Stvarnik, Vlado Dolinšek, Silva Kotnik, Jože Krajnc, Ludvik Orozel, Branko Stvarnik, Majda Šuk, Miha Plazi. Sedijo: Ivica Tajnšek, Oto Perbil, Jožica Pajenk, Cilka Tajnšek in Edo Cehner.
Zadnja leta opažamo v hmeljski proizvodnji veliko novega. Betonske žičnice, obiralni in drugi stroji. Nove naprave in ukrepi so star način proizvodnje hmelja nekoliko zasenčili. Med novimi ukrepi, ki pa so tudi zelo pomembni za star način proizvodnje, sta uporaba priznanega sadilnega materiala, predvsem ukoreninjen-cev ter učinkovito zatiranje plevela s herbicidi v hmeljiščih.
Omenjena ukrepa sta na videz manj pomembna. Tako vsaj mislijo tisti (tudi nekateri kmetijski strokovnjaki), ki se ogrevajo za star način pridelovanja hmelja. Upoštevati pa moramo, da sta najnovejša in da so njune prednosti v široki praksi še premalo znane. Prirodno je, da gledajo ljudje na nove stvari z nezaupanjem in se jih branijo. To ni primer samo v kmetijstvu, kjer se proizvodnja počasi obrača, zato moramo biti toliko bolj preudarni — ampak tudi v drugih vejah gospodarstva, kjer ni malo primerov, da so odkritja izpred mnogih let, šele danes našla mesto v proizvodnji.
Sajenje in podsajanje ukoreninjencev ne samo da zvišuje pridelek in proizvodni uspeh, ampak dovoljuje že v prvem in naslednjih letih uporabo učinkovitih kemičnih sredstev za uničevanje plevelov, ki bi jih drugače morali uničiti z obdelavo. Vrednost ukoreninjencev v novih nasadih ali kot podsajencev v starih, se je v praksi že pokazala. Naj pojasnimo le nekaj prednosti. Vsaka prekomerna obdelava zemlje, posebno še s težkimi kmetijskimi stroji (kar tudi ni poceni), močno zbija tla in uničuje njihovo strukturo. Meritve in analize so pokazale, da imamo danes v nekaterih hmeljiščih tako majhno zračnost tal, da niso več primerna za pridelovanje poljščin. Zaradi tega marsikatero hmeljišče ne da pričakovanega pridelka.
Druga pomanjkljivost, ki v takšnih hmeljiščih po navadi zmanjšuje pridelek, je sicer dobronamerno osi-panje: ne toliko če osipamo dvakrat, kot če je opravljeno prepozno v želji, da bi uničili ali zadržali plevel in obdržali njivo do obiranja kar se da čisto. Da je prepozno osipanje hmelja škodljivo, je hmeljarjem dobro znano, manj znano pa je, da je na
slabozračnih tleh še posebno škodiji-Mn,
vo. Koreninam je za rast nujno potreben zrak in če jim ga primanjkuje, se razrastejo in razpredejo. Že tako skromno mrežo korenin bližje površini pa s tem obdelovalnim ukrepom precej uničimo. Obdržimo jih prav v času, ko se rastline koša-tijo. Izgube ne morejo več nadoknaditi.
Ob sajenju oziroma podsajanju ukoreninjencev se lahko ob uporabi herbicidov škodljivih posledic obdelave, predvsem prekomerne in nepravočasne, izognemo.
Ukoreninjenci dobro poplačajo trud. Pri povprečnih pogojih pridelovanja je prodajna cena enkrat višja od proizvodne, izplača se jih torej saditi, četudi bi bili še več kot enkrat dražji kot so.
Kljub vsemu pa se tu in tam slišijo mnenja, da je dobra sadika enakovredna ukoreninjencu. Ce bomo v ukorenišča posadili dobre sadike in jih oskrbovali kot je treba, primerjava s sadikami ne bo več mogoča, in tudi opravičilo za slabo pridelane ukoreninjence ne bo več potrebno.
Dobra sadika, ki tehta nekaj deset gramov, se ne more prijeti z nekajkrat težjim ukoreninjencem, ki ima poleg v večji meri nakopičene hrane že oblikovano steblo, korenine in par vencev očes. Nedvomno je rastna moč ukoreninjenca vsaj večja od rastne moči sadike. Rastno moč pa posebno cenimo pri poznem sajenju ali slabih rastnih pogojih, ko se tudi dobre sadike izčrpajo in segnijejo, kljub temu, da so v začetku odgnale.
Za podkrepitev naj navedemo nekaj številk in sicer celotnega poskusa sajenja.
Sadilni material smo vzeli iz proizvodnje in sicer:
—	navadne sadike,
—	zgoraj nepriznane sadike z ostankom hmeljevine,
—	ukoreninjence.
Sajenje je bilo opravljeno brez dodatka komposta in pozno (17. 4.).
Po dveh mesecih smo ugotavljali število rastlin na opori in zabeležili, da je zraslo od:
—	navadnik sadik — 61,4 % sadik,
—	zgoraj nepriznanih sadik — 87,5 % rastlin,
—	ukoreninjencev — 96,2% rast"
nekaj več kot trideset. Ne bi se rada hvalila, kaj vse smo naredili. Pa vendar, če boste pisali, zapišite, da vsak po svoje prispevamo k uspeši nemu delu. Ljudje v tem kraju so navajeni, da večkrat na leto nastopamo. Proslave ob pomembnejših praznikih morajo biti. Vsaj dve igri na leto pa tudi moramo odigrati. V Paki, Gaberkah, Vinski gori in drugod smo stalni gostje, zato nas vsako leto pričakujejo. Toda preveč smo vaška društva prepuščena sama sebi. Morda so naše želje prezahtevne, vendar pričakujemo večjo pomoč od občinske zveze prosvetno-kulturnih organizacij. Ne mislim toliko na finančno pomoč kot na ostalo.«
Najinemu razgovoru se je pridružil tudi Jože Krajnc, predsednik kul-turno-prosvetnega društva v Šentilju. »Tudi to napišite, da je duša vsega dela tovarišica Majda. Poleg tajniških poslov režira igre, ki jih igramo in skrbi za kulturne programe in proslave. Povem naj, da imamo knjižnico. Ljudje iz našega kraja zelo radi berejo. Rabili bi nekaj denarja, da bi kupili nove knjige. Veste prosvetni dom sami popravljamo. Zdaj bomo popravili pod v dvorani in sami nabrali potreben les.«
... da delajo, igrajo... Na konferencah, posvetovanjih in simpozijih v nižini pa razpravljamo o »izumetničenem amaterizmu«, ki ne živi več. Samo majhna misel: ne bi morda kazalo kdaj organizirati tak posvet v vaseh, kjer delajo številna kultur-noprosvetna društva z ljudmi in za ljudi? Kakšno bi bilo razpravljanje takrat, ko bi diskutirali o amaterizmu dekleta in fantje, ki se zvečer zatečejo v skromen »Talijin hram« na vasi in se spoprimejo s Kreftom, Tolstojem in ...
Tako sem razmišljal, ko sem bil nekaj ur skupaj z delovnimi člani kulturnoprosvetnega društva iz Šentilja.
lj-
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za notranje zadeve Številka 2-21-32/1967 Datum: 3. 8. 1967	.
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju mesta Velenja in Šoštanja najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	moško kolo neznane znamke in številke, črne barve, najdeno na starem jašku v Velenju;
2.	moško kolo znamke ROG-TOURING, neznane številke, temno zelene barve, najdeno v Prelo-gah;
3.	moško kolo neznane znamke, svetlo plave barve, najdeno na starem jašku;
4.	žensko kolo znamke »RODI«, rdeče barve, najdeno v Velenju, na šaleški cesti;
5.	moško kolo »ROG-SPORT«, zelene barve, najdeno v Velenju, pri elektrarni;
6.	moško kolo znamke ROG-TO-URING, temno zelene barve, najdeno v Prelogah;
7.	moška ura znamke CMAPT, sovjetske izdelave, brez pasa s premičnimi kazalci.
Prosimo lastnike teh predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last družbenega premoženja. Najdene predmete lahko dvignete vsako sredo popoldne.
Razgovor s prvini reševalcem na Velenjskem jezeru
Kopalci zanemarjajo napisana opozorila
Oko IVANA VIDOVIČA budno opazuje gladino Velenjskega jezera in kopalce v njem. Znano je, da je jezero v preteklosti že pogoltnilo precej človeških življenj, čeprav je gostinsko podjete Paka ukrenilo mnogo varnostnih meril. Letos je o tem razpravljala tudi občinska skupščina in sprejela poseben odlok. Odborniki so zahtevali, da mora biti na jezeru reševalec s čolnom in potrebno opremo.
Na plaži Velenjskega jezera smo srečali mladega Vidoviča, ki opravlja svoj posel vsak dan od 9. do 18. ure. Bil je v gumijastem čolnu. Njegove oči pa so opazovale jezero.
»Zakaj si se odločil za reševalca?« smo ga vprašali.
»Rad plavam in čolnarim. Vedno me je spreletelo kadar sem zvedel, da se je v našem jezeru kdo utopil. Mislil sem, da je takšen krvni davek nepotreben, če je v bližini pomoč. Nisem kdo ve kako velik strokovnjak pri reševanju utopljencev, vendar menim, da je pravočasna pomoč zanesljiva.«
»Ali si že posredoval v tem času, kar opravljaš nalogo reševalca?
»Ne še. Čeprav je vsak dan dosti kopalcev se zdaj še ni nihče resno utapljal.«
»Kaj pa potem delaš?«
»Veste bolj važno je kopalce opozarjati, kje se lahko varno kopajo. Kopališče je označeno. Nekateri pa mislijo, da je povsod varno in zaplavajo tudi dlje, izven dovoljenega območja. Takrat zaveslam za plavalci in jih lepo opozorim. Mirno lahko trdim,
da sem na ta način preprečil že marsikatero nesrečo.«
»Ali bi se ustrašili, če bi se nenadoma kdo utapljal?«
>-Ne. Saj je vsakdo, ki se utaplja še
»Da preizkusimo tvoje sposobnosti. Kaj bi naredil?«
»Važno je, da pravočasno ugotovim nesrečo. Če bi bil še čas, bi utopljencu vrgel rešilno vrv ali pas. Če ne, bi sam odplaval in ga s posebnimi prijemi rešil. V čolnu imam vso potrebno opremo.«
»So kopalci disciplinirani?«
»Vedno ne. Včasih moram stalno opozarjati naj ne plavajo predaleč, ker je nevarno. Zdi se mi, da so neizkušeni plavalci bolj neprevidni in kažejo svojo »korajžo« tam kjer ni potrebno.«
Poslovili smo se od mladega Ivana in mu zaželeli, da bi vedno spremljal vsak zamahljaj kopalcev. Res pa je, da so za varnost kopalcev na Velenjskem jezeru letos izredno poskrbeli. Vsi želimo, da bi bilo čimmanj nesreč
UKORENINJENO
Podatki kažejo, da je sajenje ukoreninjencev neprimerno boljše od sadik, kar se je v slabih rastnih pogojih (pozno sajenje) stopnjevano pokazalo. Tudi neprirezane sadike so v poskusu boljše pokazale od navadnih, verjetno zaradi majhne prednosti. Zgornje rane niso imele.
Po rasti so bile rastline iz ukoreninjencev enkrat višje od rastlin iz sadik.
Od dobrega sadilnega materiala je tudi pri hmelju odvisen velik del pridelka, zato že zdaj mislimo na to za prihodnje leto.
Le^malokatero kopališče ima reševalca s čolnom in reševalno opremo.
80 Lbl
praznuje avgust rozman
Šmarčani se še prav dobro spominjajo njihovega učitelja, šolskega upravitelja AVGUSTA ROZMANA. Naj jih spomnimo, da je ta izvrsten praktik pedagog in njihov dobri znanec, praznoval pred nedavnim zdrav in krepak, osemdesetletnico rojstva in šestdesetletnico mature.
Od upokojitve dalje živi Avgust Rozman v Mariboru.
V Šmartnem ob Paki je bil slav-Ijenec od leta 1924 dalje, ko so ga imenovali za šolskega upravitelja. Tu je služboval, razen let pregnanstva v Srbijo, vse do njegove upokojitve leta 1951.
Lahko trdimo, da je vse svoje sposobnosti, in teh ni imel malo, razvil ravno v Šmartnem ob Paki. Ustanovil je kmetijsko nadaljevalno in obrtno nadaljevalno šolo in jo tudi vodil.
Sadjarji iz Šmartnega ob Paki dobro poznajo nekdanjega šolskega upravitelja. Vsa leta je v šmartnem vodil vzorno drevesnico.
Avgust Rozman se je rodil v Što-rah pri Celju. Njegov oče je bil tovarniški delavec in mladi Avgust je že v svoji mladosti občutil zatiranje. Zato je bil tudi vseskozi včlanjen v naprednih in progresivnih organizacijah.
21. aprila 1941. teta so ga Nemci aretirali in odpeljali v Stari pisker. Junija pa so ga z družino vred izgnali v Trstenik v Srbijo.
Njegova zasluga je, da se je v Šmartnem ob Paki ohranilo toliko gradiva iz NOB. Tega je Avgust Rozman vztrajno zbiral.
Naj prizadevnemu šolskemu upravitelju v pokoju, v imenu mnogih generacij, ki jih je učil v Šmartnem ob Paki in vseh, ki ga v naši dolini poznajo, želimo še mnogo srečnih in mirnih let življenja. Mirni počitek si je neumorni pedagog, ki je preživel večino svojih let v šaleški dolini, tudi resnično zaslužil.
Dopisujte in oglašujte
v
MAŠ LIST!
resnična rit jayne mansfield
Filmska igralka Jayne Mansfield je tragično sklenila življenje v avtomobilski nesreči. Mnogi so se ji posmeho-vali, češ da je bitje brez sleherne čustvenosti in da kaže zgolj mesnati seks podpovprečne filmske zvezde. Globlje je v njeno bit segla znana italijanska časnikarka Oriana Falacci. Iz njenega intervjuja z Jayne Mansfield prinašamo nekaj odlomkov, ki odkrivajo drugo, morda resničnejšo plat igralkinega življenja.
»Ko sva se zadnjikrat srečali V Hollywoodu, ste mi rekli, da se kopate v rožnatem šampanjcu, da se brišete v bizonje krzno in spite na rjuhah iz črne svile, ker »senzuali-zirajo« plavolaske vaše vrste. Zaradi tega sem vas proglasila za najbolj simpatično, iskreno in nerazumljivo žensko Amerike, katere resnično vrednost ni še nihče ocenil.«
»Oh, hvala! Hvala!«
»Sicer pa, če se spominjate ste se sami malce kesali, ker ste dovolili, da so vas snemali nago v vaši kadi, vendar ste slednjič vendarle rekli: »Prav, kaj neki je čudno, če dopuščam, da me snemajo nago v kadi? Ste že videli človeka, ki se kopa v kadi v kopalnem kostimu?« In ko sva že tu, imate še vedno kad v obliki srca?«
»Da, imam! Imam tudi bazen v obliki srca, z majhnim otokom v sredini. Napravila sem tudi nekaj oken v obliki srca, in nekaj divanov, zvonec pa namesto cinglajnja poje »Ljubim te, ljubim te«. Kaj hočete romantična sem, sentimentalna. Celo na dnu bazena lahko preberete: 'Ljubim te, Jayne.'
»Vaša hiša je kajpada, malce čudna. Vselej sem premišljevala, gospa Jayne, če vam res ugaja ali jo imate zgolj za reklamo,«
»Za reklamo? Nikakor, res mi ugaja! Ugaja mi, kakršna je, vsa rožnata, to je, kakor veste, barva, ki jo imam najrajši ... Sicer pa morate vedeti, da živim v Kaliforniji. Če bi živela v Evropi, bi imela najbrž drugačen okus ...V Ho-llywoodu je cadilac in rožnata hiša s 43 sobami in 13 kopalnicami.«
»Triinštiridesetimi sobami? Trinajstimi kopalnicami? Kaj neki počnete s temi prostori?«
»Morda se vam bo zdelo nenavadno, toda vse kopalnice so v uporabi in vse sobe so zasedene. V hiši nas je petero. Jaz, moj mož, moja starejša hči, Mickey junior, Zoltan in zdaj je na poli četrti otrok, ie šest in pol mesecev sem noseča.«
»To je zelo neprijetna reč, gospa Mansfield?«
»Zakaj? Nič ni bolj očarljivo kot nosečnost, nič ni bolj Žensko, verjemite! To vas žene, da mislite na ljubezen. In to je dobro za zdravje, kajne? Daje vam novo kri; koža postane bolj gladka, prozornejša, bolj sveža; to je. izredna kura za zdravje. In če so dvojčki, je še dvakrat boljše. Mar niste mnenja, da je čudovito biti ploden?«
»Dobro, toda kaj je s filmom, ki ga snemate? Kako lahko snemate, če pričakujete otroka?«
»Tako sem počela vedno... Ko sem snemala 'Herkule-sove ljubezni', sem bila v šestem mesecu nosečnosti... Zakaj naj bi se odrekla filmu zaradi otroka ali otroku zaradi filma? Upam, da bo vsaj eden izmed mojih otrok imel črne oči. Kar znorim, če vidim dvoje črnih oči. Toda Mickey, moj soprog ima modre oči.«
»Oprostite, ali se niste ločili od Mickeya...?«
»Da! In ne! Ločila sva se, to drži. Potem sva odkrila, da ta ločitev v Kaliforniji ni veljavna. Tako sva se spet vrnila drug k drugemu. Mickev me zelo ljubi, jaz pa čutim nepremagljivo potrebo, da me ljubijo. Če ostanem dva dni brez ljubezni, zbolim.«
»Pred časom sem prebrala v časnikih, da ste prestopili v katoliško vero. To bo verjetno vplivalo, da v prihodnje ne boste kazali svojih nog in jih snemali?«
»Ah, zakaj? Kakšno zvezo z religijo imajo noge? Če živi Ženska pošteno, če ima čisto srce, če ravna prav, lahko mirno snema svoje noge. Vem, kaj mislijo ljudje o meni. Da sem zelo prostaška ženska z razmajano moralo. Moja morala pa je, nasprotno, zelo stroga... Rada vidim, če me ljudje gledajo. Zdi se mi, da me gladijo, da me ogrevajo. Vendar nič več.«
... Ali drži, da prebirate Shakespeara in Dostojevskega, kadar vas nihče ne vidi?«
»Kdo vam je to rekel? Kdo pravi?«
»Da niste tako bedasti, kot želite, da bi mislili.«
»Prav prenehajva s tem ... Kaj niste razumeli? Dekleta moje vrste ne smejo kazati učenosti, sicer bodo doživele to, kar se zgodi ženskam, ki kažejo moškim preveč razuma. V njihovi družbi se počutijo moški podrejene in jim želijo čimprej zbežali...«
»Toda obstajajo inteligentne ženske, ki so lepo uspele, celo v filmu, gospa Mansfield.«
»Ah, da! Ko sem se odpravila v Hollywood, sem imela za seboj štiri leta študija v koledžu in leto dramskega izpo-njevanja v Dallasu. Shavvovo Devico Orleansko sem znala recitirati boljše kot katerakoli povprečna ameriška igralka. Štirinajst mesecev sem preživela vrhu tega na Broadwayu. Toda ko sem prišla v Hollywood, so mi rekli, da bi dekle moje vrste, ki želi zaslužiti mnogo dolarjev, moralo igrati vznesene plavolaske, maksimalno izkoriščati seks, si prebarvati lase, da bi izgubili barvo, poglobiti izreze na oblekah, se oblačiti v leopardje krzno... niti slišati niso hoteli kako recitiram. In če pravim 'recitirati', je to zame izrazno sredstvo, način, da obstajam na tem svetu.«
»Kakšna drama, kakšno ponižanje za vas?«
»Ah, ne! V bistvu sem vselej mislila, da bi mi takšna vloga ustrezala. Razkošje, ugled, uspeh, to mi je vedno ugajalo ... Obogatela sem iz ambicije, obupa, jeze. Nikdar oddiha, niti svobodne ure, ki bi bila zgolj moja...«
»Toda vi niste neumni...«
»Malce že. Nihče ni nikoli popolnoma dober niti popolnoma slab. Človek ni nikoli popolnoma inteligenten ali popolnoma neumen... Vidite, sleherna ženska je sestavljena iz več žensk: iz dostojanstvene iti elegantne dame, iz čutnega dekleta, iz matere, ki ljubi svoje otroke. Ugaja mi, ko doživljam vsa njihova življenja ...«
»Pravijo, da vas preganja misel, da bi bili čim podob-nejši kakšni lady. Toda pravzaprav ste že lady, to vem, sicer pa, ka j mislite o teh ženskah?«
»S svojimi zaprtimi oblekami vzbujajo videz, da je pri njih seks poudarjen bolj kot pri meni. Samo na seks, na moške mislijo. Ne verjamem, da je katera izmed teh lady boljša mati od mene. Nočem se hvaliti, vendar sem bila dvakrat na seznamu najboljše oblečenih Amerikank.«
»Zares?«
»Seveda! In to zato, ker sem prenehala 7iositi globoke izreze na oblekah in lažni nakit...«
»Zdi se mi, da sem vas razumela, da vam je ta Jayne Mansfield zelo všeč.«
»Da, zelo mi je všeč. Ugaja mi njena zunanjost, kakršna je, in notranjost, kakršna je. Na svetu ni nič drugega, kar bi mi bolj ugajalo. Poslušajte: očarljiva je, živahna, dobra» Nikomur ne povzroča nevšečnosti, ne vara svojega moža. Če joče, kmalu preneha. Prvovrstna igralka je in izvrstna mati.«
Mirni Malenšek
TtiKft Kti

Ko jo je gledal, kako gosposko in malomarno gleda mimo njega, medtem ko se pogovarja z njim, bi ji bil najraje rekel: ko boš zidala hišo, ne boš mogla več biti tako gosposka. In tvoj Drago tudi ne. Le nikar ne priča-kujta, da vama bom vse jaz sam naredil, vidva bi pa lepo sedla na toplo! Toda ni rekel. Končno se ni bilo vredno prepirati z njo.
Govorila sta čisto vsakdanje stvari: o tem, koliko procentov bo treba plačati na prepisano parcelo, koliko stane gradbeno dovoljenje in da bi inženir Mahne v mestu, ki je vendar domačin, gotovo naredil gradbeni načrt ceneje kot tuj arhitekt. Drago mora o prvi priliki stopiti k njemu! Sicer pa bo z gradnjo treba še malo počakati, ker Zaletel še ni posekal lesa, ki ga bo Ana rabila za hišo. Da, in odbor mora dati dovoljenje za sečnjo lesa. Saj se menda ne bodo upirali? Treba je tajnika prepričati, da bo Zaletel sekal za lastno potrebo. S tem si Ana očividno ni belila las — tajnik je vendar njen stalen gost! Vse to morajo urediti čimprej, ker je zdaj ravno pravi čas za sečnjo lesa.
Ana je govorila nestrpno, Zaletel pa mirno, kakor bi se nikamor ne mudilo. Ona je nejevoljno prikimovala njegovim nasvetom: da, da, seveda bo treba čakati, les mora biti suh... toda podkle-tili bi pa lahko do jeseni in cement, opeko in betonsko železo bi tudi lahko takoj kupili. Kmet je čutil, da je že naredila načrt in da bo moral šteti denar -— mnogo denarja — zdaj, ko se je vdal in se zapletel v to zadevo s hišo. Zato ji je rekel, da mora končno tudi Miha dobiti svoj delež. On še ni dobil nič, čisto nič. »Da, da,« je nervozno prikimovala Ana, »seveda naj Miha dobi delež, ampak on ni delal doma petindvajset let, kot jaz.« Tem petindvajsetim letom se je moral starec nasmehniti vselej;, kadar jih je omenila: menda je čisto pozabila, da kot otrok ni delala in da je še pozneje imel veliko stroškov z njo, ko jo je dal v gospodinjsko šolo. In bala, ki jo je dobila, ko se je omožila — a to ni bilo nič? Toda o tem bi se zaman prerekal z njo!
Ves čas med pomenkom je bila nemirna in vsak trenutek je prisluhnila v vežo, kjer je sedel nek šofer, ki je pustil svoj tovorni avto pred vrati in dva delavca, ki sta se vračala iz tovarne. Dekle, ki je bilo za pomoč v gostilni, je bilo tudi zunaj in se je glasno pogovarjalo z moškimi. Ko so odšli in so pred vrati zacingljali kolesarski zvončki, tovorni avto pa je odhropel okrog ogla, je dekle priteklo v veliko sobo. Zdelo se je, da je Ana čakala tega trenutka — potegnila je iz miznice pismo in ga izročila dekletu.
»Na pošto ga nesi,« je rekla. »Če kdo pride, bom že sama postregla.«
Dekle si je naglo odvezalo predpasnik in odšlo. Takrat se je Ana na svojih visokih petah prisukala k očetu in mu sedla nasproti. Pogladi-la je namizni prt, kakor bi ne vedela kako bi začela, on pa je mislil da bo spet govorila o hiši ali pa ga bo kar naravnost zgrabila, naj ji da denarja. Rad bi se izmotal in je rekel:
»Letos še ne bo nič. Najprej moramo narediti apne-nico.«
»Ja,« je rekla Ana.
»Dragu pa nikar ne prepiši,« ji je svetoval oče. Pri tem jo je malce uščenil: »Hiša naj 'bo le tvoja. Če se Drago spet kdaj zaleti kot takrat v zadružni prodajalni, mu jo lahko še vzamejo.«
u
»Drago niti ne mara, da bi bila hiša njegova,« je odvrnila Ana in se nasmehnil« nekako prevejano in zoprno. Očetu njen nasmeh ni ugajal in je mrzlo rekel:
»No, le glejta, kako bosta vozila s to hišo!«
»Oh,« je rekla Ana, »vsak vozi, kakor najbolje more! Drago vam nikoli ni bil pri srcu, to že vem. Čeprav menda sami ne veste, kaj bi utegnili imeti zoper njega! Navsezadnje mi je le bolje, kot če bi bila vzela katerega teh kmečkih cepcev, ki sem jih sita že ob sobotah zvečer in nedeljah, ko jih moram gledati v gostilni.«
»N-ja,« je nejevoljno zategnil Zaletel in izlil ostanek vina v kozarec. Sunkoma ga je izlil po grlu. Pogovor ni bil tak, da bi mu ugajal, zato je segel v žep, da bi plačal zapitek. Ana je ogorčeno odrinila denar.
»Ampak, ata! Veste, da ne vzamem denarja! Tako redko se prikažete in takrat mi hočete plačati! Ravnate z menoj, kot da smo si čisto tuji!«
Starec je bil v zadregi, toda denar je le moral vzeti nazaj. »Saj ne dobiš pijače zastonj,« je rekel.
»Ne. Ampak to je taka malenkost! Drago bi se jezil, če bi zvedel, da sem vzela. Včasih mi pravi: — Nesi atu steklenico dobrega vina, stari so že in potrebni so ga. — Ne, ne! Saj vem, da imate doma slivovko in mošt, ki je boljši kot tole vino. Ampak — saj vem — mene niste imeli nikoli tako radi kot Miho ali Cirila.« Ana je govorila z narejeno žalostnim glasom in ustnice je zategnila, kakor bi jo grizla skrita bridkost.
Oče je skomignil z rameni. Da je nima rad ... no, ja. »Hočem, da bo vsak dobil svoj pošten delež od hiše,« je rekel počasi. »Ti in. Miha. Grunta pa zaradi vaju ne bom raztrgal. Tebe bom izplačal sam, Mihi bom zapisal doto. Naj potem Ciril gleda, da mu bo dal, kar mu gre.«
Ana je zažmurila z očmi in se čez mizo nagnila k očetu. »Ciril bo lahko izplačal, če bo kaj priženil,« je rekla pomenljivo.
»Tudi priženil bo lahko,« je nestrpno odvrnil stari.
»Saj je včasih za Cilo gledal, ne? Gregorc je bogat.«
»Nič ne vem o tem,« je za-mrmral stari, toda misel na Gregorčevo Cilo mu ni bila čisto tuja. 2e sam je mislil, da bi bila kakor nalašč za Zale-telov grunt. Včasih se je tudi mimogrede pošalil z njo. »Za mlado te bomo vzeli,« ji je rekel pol zares pol v šali. Čila se je zmeraj samo smejala, ni pritrdila, zavrnila ga pa tudi ni. Ciril pa dekleta ni nikoli omenil. Sicer je pa lahko mogoče, da imata kaj med seboj in če je tako, potem je fant pametnejši, kot si je mislil.
»Samo če bo dovolj pameten, da se bo res obrnil k Gregorcu,« je spet rekla Ana.
»Kadar se bo ženil, bom že gledal, da se bo pametno,« je rekel Zaletel. Zdelo se mu je, da se Ana preveč vtika v domačijo. Njena stvar je, da bo prišla do hiše in to bo temeljito opravila — o tem ni prav nič dvomil — njega in Cirila naj pa pušča v miru!
»Hm, če boste mogli!« je zlobno rekla Ana.
Zaletel je začutil v njenih besedah namig, ki ga ni razumel. Toda z Ano je bilo vedno tako: kar naprej je skrivnostno namigavala in nikoli ne pride s pravo besedo na dan. Tudi v tem je bila čisto podobna svojemu možu* pri katerem nisi vedel kaj ima za bregom. Zato je ni hotel vprašati. Toda Ana se je namenila povedati svoje in je spet začela po ovinkih:
»Ata, dobro vem, kako je! Pri vas človek zmeraj slabo opravi, kadar vam hoče povedati resnico! Ampak tega pa
menda ne boste trdili, da prav nič ne veste, kako neumno se Ciril zaletava.«
»Kam se zaletava?« je prizadeto vprašal starec.
Ana ni odgovorila. Poravnala je namizni prt — čisto brez potrebe — potem je vzela prazno steklenico in kozarec — še zmeraj brez besede. Starec je postal nestrpen. »Kaj pa je spet? Kakšnega hudiča pa imaš?« je vprašal.
»Kaj? Naredite že temu konec,« je rekla, kakor bi bila hudo prizadeta. »Do grla sem sita govoric. Ljudje prihajajo v gostilno in se menjio, jaz moram pa poslušati! Sram me je, da bi se najraje udrla v zemljo! Saj zato je menda niste zveli v hišo?«
»Koga?« je zavpil Zaletel. »O kom pa govoriš? Hudič te razumi! Povej vendar po človeško!«
»Torej res nič ne veste?« se je narejeno začudila Ana. »Saj — vi ste zmeraj zadnji, ki izve, kaj se godi za vašim hrbtom! Večer za večerom poslušam dedce, ki posedajo v gostilni in razdirajo prazne o Cirilu in Miheli... Ja, ata: vsa vas že govori o tem!«
Kmet je za trenutek osupnil. Ciril in Mihela ... Zdelo se mu je tako brezumno, da se je zasmejal.
»A, to je tisto!« je rekel. »Lahko bi si bil mislil. Ljudje zmeraj razdirajo prazne, kadar je v hiši mlado dekle zraven neoženjenega fanta. Lahko jim zavežeš jezike! Reci jim, da sem jaz rekel, da ni nič. Mihela je pridna in ko sem jo pripeljal, nisem mislil, da bo zatorej za delo. Odkar je mama zbolela, ni bilo več pravega reda v hiši — pa zdaj poglej! Dobro vem, zakaj tako govorijo: zavidajo mi, kes imam dobro delavko! To je!«
Ana je strmo gledala predse. Zaletelu se je zdelo, da je malce poparjena in ji je na tihem privoščil. Ko pa je utihnil, mu je s svojimi drznimi, svetlimi očmi pogledala naravnost v obraz.
»Pa je le res!« je vzkliknila. »Samo vi ste čisto slepi! Pravite, da je pridna pri delu? Seveda! Najbrž si misli, da bo kmalu sedla na grunt! Ampak povem vam, ata — in čeprav vem, da vam ne bo všeč — povem vam: če bo ona pri hiši za mlado, jaz ne bom nikoli več prestopila praga! Drago je tudi rekel, da ...« Ana je naglo pobrala steklenico in kozarec in razburjeno stekla k točilni mizi. Za trenutek se je ustavila pri lesenem nati-ču za kozarce, potem se je vrnila k očetu. Oprijela se je naslonjala pri stolu in bleda lica so ji zagorela od ogorčenja, ko je ponavljala:
»Ne, nikoli več, ata! Da boste vedeli: nikoli več! In Drago tudi ne bo več prišel!«
Za trenutek je utihnila. Samo toliko, da je zajela sape. Potem je spet začela:
»Saj sploh ne veste, odkod je in kakšnih ljudi! Kakor pribito drži, da ne bo nič imela. Nobenega svojih nima in njena mati se je potepla po svetu. Povrh je nezakonska! Kar Lenko vprašajte — sama ji je pravila, ko še ni vedela, da bo prišla sem! O, jaz bi rada dobila Cirila v roke, da bi mu povedala, kar mu gre! Toda on se izogiba krajevne gostilne kot bi bila kužna! Ves mesec ga že ni bilo blizu. In če ste vi slepi in ne vidite — Drago pa ni slep in ju je videl! Takoj spočetka, ko je prišla, ju je videl neko nedeljo ponoči, ko sta šla skupaj s postaje. Se pravi, da sta bila v kinu in najbrž tudi na plesu. Drago je tako povedal, da boste vedeli. Nisem vam hotela praviti, ampak zdaj, ko že vsi govorijo, ne morem več molčati.«
Potem je drugič odvihrala k točilni mizi — tokrat končno veljavno. Naslonila se je na sivo vlažno pločevino in izzivalno gledala očeta. Starec je čutil, da uživa v njegovem ponižanju — in razen tega ji prav zares ni mogel verjeti! Ana je postala tako zlobna, odkar je vzela Draga! Zato je segel po klobuku in hladno menil:
»Ne. Ne verjamem.«
»Saj vem, da meni in Dragu nikoli nič ne verjamete,« je rekla Ana kakor bi povedala nekaj, kar že dolgo ve in je niti ne boli več. »Zato boste najbrž čakali tako dolgo, da bo prepozno.«
»Kako — prepozno?« je jezno zategnil Zaletel.
»Ježeš,« je rekla Ana in in dvignila obrvi, kakor bi se čudila očetovi lahkovernosti — »kako neki? Menda ne mislite, da molita rožni venec, kadar sta sama? Mislite, da se mu ta nastava ne meče pod noge?«
»To si pa v celo zagrabila,« se je jezno zasmejal oče.
Zdaj je Ana prav zares vzkipela. »In če bo otrok?« je zavpila toliko glasno, kolikor si je upala zaradi ljudi, ki bi jo utegnili slišati na cesto. »Kaj potem? A boste potem pustili, da jo bo vzel — ali pa boste plačevali?«
Zdaj se je Zaletel končno znašel. Počasi in preudarno si je pokril klobuk, nato si je zapel suknjič, kakor bi se mu nič ne mudilo. Z dolgimi koraki je stopil proti vratom. »Grdo je, če nekdo pljuva v lastno skledo,« je vrgel hčeri. »Ampak ti si to zmeraj dobro znala!«
»Kaj — jaz da sem ...?« je zahlipala Ana in se prijela za prsi, kakor bi se bala, da bo spet dobila enega tistih srčnih napadov, ki so jo začeli mučiti takrat, ko so Draga zaprli in je zdravnik rekel, da povzročajo živci. »Jaz, da sem .,.« je ponovila, toda oče je ni poslušal. S treskom je zaprl vrata in šel. Zunaj na cesti je postal. Od gnusa je pljunil. Bil je jezen na Ano in žal mu je bilo, da se je vdal in se zapletel v gradnjo nove hiše. Nič ni, si je rekel, tisočkrat nič! Ana se boji, da se bo fant oženil, ker ve, da potem ne bo ničesar več dobila od hiše. Ali pa ljudje kvasijo, ker pač ne najdejo druge koristi, da bi jo obirali. Nekaj časa so govorili o Lojzi in župnikovi pritožbi zastran farovškega vodnjaka, zdaj so se pa menda tega že naveličali. Ampak, da so se morali spraviti ravno nad mojo hišo! A ni bilo že takrat dovolj govorjenja, ko so Draga zaprli? Ne, nič ni. ..
Kljub temu pa se je zagrizlo vanj. Ni si mogel pomagati: moral je biti na preži. Zaradi tega zvečer ni mogel mirno zaspati. Precej pozno — navadno šele okrog enajstih — je zdaj že ves teden prisluškoval tihim, mačje opreznim korakom, ki so bili tako lahki, kakor bi se noge, obute samo v volnene nogavice, komaj dotikale tal. Ko so koraki utnihnili na zgornjem moslov-žu, si je svak večer globoko oddahnil: pomenili so, da je Mihela odšla spat. Kakor bi bil njegov mir odvisen samo od njenih korakov, se je takoj nato tudi sam pogreznil v globok, mrtvičen spanec brez sanj. Zelo zgodaj, ob treh ali pol štirih, ko je bilo še daleč od dneva, se je prebujal. To mu je ostalo iz prejšnjih let, ko je mnogo vozaril in je moral krmiti konje. Zdaj pa sta stara kobila in Pram počivala in so ju krmili šele zjutraj. Dokler ga ni Ana zbegala s svojim govorenjem, se je obrnil na postelji in spet mirno zaspal, zdaj pa se mu ni dalo spati. Noč okrog njega je bila živa kakor nikoli poprej, ali pa kvečjemu v časih, ko je žena ležala bolna in ji je ponoči popravljal blazine in podvzglavnike, vroče in vlažne od znoja. Zdaj pa je neprestano mislil na Mihelo in Cirila.
V urah brez spanja je prisluškoval lesnemu črvu, ki je dolbel v posteljni končnici, slišal je, kako je pokal suhi les, vmes je ujel oddaljeni pasji lajež na vasi in ukanje zapoznelih vasovalcev, potem spet mehki šum avtomobila, ki je zdrsnil po cesti ali pa težko hropenje tovornega vlaka daleč pod vasjo. Med šumi, ki jih je bil tako vajen, da jih doslej sploh ni dojemal, pa se mu je zmeraj zdelo, da sliši nek poseben šum.
(Se nadaljuje)
šport šport šport šport
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVHEOA LJUDSTVA O B CI ti S VELENJE
Lastni!: in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavc, MaruSa Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi ževart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev ln 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon S-50-87 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk ln klišeji; GP
Celjski tisk Celje.
prijateljski nogomet
VELENJE : KLADIVAR-CELJE
2:3 (1:2)
V	prijateljski tekmi je novo moštvo Kladivar-Celje premagalo Velenjčane z rezultatom 3:2. Z malo več sreče pa bi lahko zmagali tudi domačini. Gole so dosegli za Velenje: Devič in Koren, za goste pa Hribernik, Topčič in Reberšak.
Mladinci
VELENJE : KLADIVAR 1:2
V	finalni pokalni tekmi celjske nogometne podzveze so mladinci Kladi-varja zmagali šele po streljanju 11 metrovke z rezultatom 2:1.
V Dresdenu, na IV. mednarodnem juniorskem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju, je bil tudi predsednik drsahio-kotalkarskega kluba »Rudar« Velenje tovariš Slavko Vidmar. Tja so ga organizatorji povabili kot edinega posebej vabljenega častnega gosta.
Delavske športne igre
Letos se bodo že četrtič pomerili med seboj delavci-športniki iz štirinajstih delovnih kolektivov naše ob-čiije.
Doslej je organizirala tovrstna športna srečanja občinska zveza za telesno kulturo. Letos pa je skrb za izvedbo delavskih športnih iger prevzela komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Velenje.
Na razpis se je prijavilo štirinajst delovnih kolektivov, ki se bodo pomerili v sedmih športnih panogah — no-
gometu (7 ekip), šahu (12 ekip), odbojki (5 ekip), streljanju (11 ekip), namiznem tenisu (7 ekip), kegljanju (6 ekip), rokometu (4 ekipe). Skupaj bo nastopilo skoraj 300 delavcev-športni-kov.
Tekmovanja v nekaterih panogah so se že pričela. V septembru pa se bodo odvijala srečanja v vseh navedenih panogah. Zaključna tekmovanja pa bodo v tednu praznovanja občinskega praznika, ko bodo podelili zmagovalcem pokale in diplome.
Zlato iz Presdena
ZA NAŠEGA FRANCIJA
17. In 18. avgusta je bilo v Dresdenu IV. mednarodno juniorsko tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Tekmovanje je priredila kotal-karska zveza iz Nemške demokratične republike. Kotalkarsko tekmovanje v Dresdenu poteka po vseh mednarodnih pravilih, izjema je le v tem, da se ga lahko udeležijo vsi kotalkarji, razen prvi trije plasirani moški, prvih pet žensk in prvi trije pari iz minulega svetovnega prvenstva.
je z osmimi točkami prednosti pred drugo plasiranim tekmovalcem — vzhodnonemškim državnim prvakom — osvojil zasluženo' 1. mesto. To je njegov največji uspeh na mednarodnih tekmovanjih.
TUDI OSTALI SO BILI »MED SVETOVNIM VRHOM«
Nogometaši pred prvenstvom
Nogometne enajsterice iz Veienja, Šoštanja in šmartnega ob Paki se vestno pripravljajo za bližnje nastope v ponovnem prvenstvu.
šoštanjski Partizan si je kot dru-gouvrščena ekipa prvenstva SCNL-vzhod pridobil pravico do kvalifikacijske tekme z enajsterico Hrastnika za vstop v SNL. Moštvi bodo odigrali dve tekmi. Prvo v Hrastniku, drugo pa v Šoštanju. Zmagovalec tega dvoboja bo v prihodnje tekmoval v višjem razredu.
Ekipa šmartnega ob Paki pa bo po uspehu v Celjski nogometni pod-zvezi, kjer je osvojila prvo mesto v jeseni nastopala v SCNL vzhod.
Šmarčani se pripravljajo pod vodstvom dolgoletnega igralca Šoštanja — Romana Žagarja, ki bo skušal mlade igralce kar najbolje pripraviti na zahtevna srečanja v novem tekmovalnem obdobju. Velenjčani se bodo v novi sezoni
z vso resnostjo potegovali za čimbolj šo uvrstitev, saj so v drugem delu preteklega prvenstva dokazali, da so eno boljših moštev v SCNL-vzhod.
V	kolikor se Partizan iz Šoštanja ne uvrsti v višje tekmovanje, bodo kar tri moštva iz velenjske občine tekmovala skupaj v SCNL, kar je nedvomno napredek na področju nogometa.
Pozitivna pa je zahteva nogometne zveze Slovenije, da morajo vsa moštva, ki tekmujejo v conskih ligah, imeti mladinsko in pionirsko ekipo. To bo nedvomno popestrilo delo v klubih in si bodo tako sami vzgajali nogometni naraščaj.
V	okviru priprav za prvenstvena srečanja so bile odigrane naslednje tekme:
Velenje — Šmartno 4:3
Fužinar — Velenje 2:2 (2:1)
Šmartno — Liboje 4:2 (2:0)
Šoštanjčani niso uspeli
Na mednarodnem tekmovanju v Dresdenu je bila tudi šestčlanska ekipa iz Jugoslavije. V njej so bili Ljubljančanka Nada Divjakova, Za-grebčanka Binca Kristanova in kar štirje velenjski tekmovalci — Franci Blatnik, Duška Fišerjeva ter dvojica Nataša Dermol in Slavko Kore-nič. Kriterij za sestavo jugoslovanske ekipe je bilo nedavno tekmovanje v Velenju.
LEP SPREJEM IN ODLIČNI
REZULTATI
Takoj po vrnitvi iz Vzhodne Nemčije se je našemu vabilu ljubeznivo odzval vodja jugoslovanskih tekmovalcev Hinko Dermol iz Velenja in nas seznanil z rezultati, ki so jih dosegli naši kotalkarji na tem pomembnem mednarodnem tekmovanju.
Najprej je tovariš Dermol povedal, da bi morala v Dresden Ljubljančanka Mejakova. Ker pa se ta iz nepojasnjenih razlogov ni udeležila tekmovanja, je namesto njie nastopala Duška Fišer. Ta se je tekmovanja udeležila z namenom, da si pridobi čimveč znanja in rutine.
Jugoslovanska reprezentanca je bila na mednarodnem tekmovanju v Dnesdenu močno prikrajšana.
V kvalifikacijskih tekmah za vstop v SNL sta se med seboj pomerili moštvi Hrastnika in Partizana Šoštanj. Ze v prvem srečanju v Hrastniku so Šoštanjčani bili poraženi z visokim rezultatom 5:0
Prednost gostov v povratni tekmi v Šoštanju je bila prevelika, da bi lahko domače moštvo rezultat spremenilo v svojo korist. Kljub temu pa so igrali
šoštanjski rokometaši so odigrali dve prijateljski rokometni tekmi.
V Šoštanju je gostoval državni prvak Partizan iz Bjelovara. Domače moštvo je zelo dobro zaigralo in nudilo odličen odpor najboljšemu jugoslovanskemu moštvu, predvsem v drugem delu igre. Rezultat srečanja 23:9 (11:2) za
Sodnik, ki so ga delegirali iz naše kotalkarske zveze ni prišel na tekmovanje. To so organizatorji in udeleženci obsojali. Kot povsod, je bila tudi v Dresdenu navzoča pri-stranost sodnikov. Povrhu vsega pa so sodili le trije sodniki, namesto petih. Tudi ostali udeleženci so opazili nenaklonjenost zlasti italijanske sodnice, ki je močno okrnila naše tekmovalce. Pri tem moramo napisati, da je težko razumeti odnos sodniške organizacije, ki ga kaže do tako pomembnih mednarodnih tekmovanj, zlasti pa še do lastnih tekmovalcev.
TOKRAT NI BIL
PO TEKMOVANJU UTRUJEN
Največje simpatije je bil deležen Velenjčan Franci Blatnik. Kot v
Dresdenu, kjer jie bilo tekmovanje, tako tudi v ostalih mestih, kjer so bile revije, je mladi nadarjeni kotalkar postal ljubljenec številnih obiskovalcev. »Bil je mnogo boljši, kot na zadnjih nastopih doma«, je pripovedoval Hinko Dermol. Brezhibno je v Dresdenu izvedel svoj program z zahtevnimi dvojnimi skoki in v obeh tekmovalnih disciplinah pokazal, da je najboljši. Franci Blatnik
zelo požrtvovalno in v drugem delu tekme povedli z 1:0 z golom, ki ga je dosegel Pavšek. Vendar pa so gostje kmaiu izenačili in do konca tekme so dosegli dva zadetka.
V obeh srečanjih so Hrastničani pokazali, da so zrelejše moštvo za SNL.
Partizan iz Šoštanja pa se bo še nadalje potegoval za vidno mesto SCNL poleg Velenja in Šmartnega ob Paki.
TRQ0VSK0 PODJETJE HA VELIKO IN MALO
TOPOLŠANITRETJI
Spomladanski del odbojkarskega	Impol	7	5	2	17:6	12
prvenstva mariborsko-celjske lige je	Turbina	7	5	2	17:9	12
končan. Edini predstavnik celjskega	Topolišca	7	5	2	18:10	12
področja ekipa iz Topolšice se je	Tobi	7	4	3	15:7	11
uvrstila na tretje mesto z istim šte-	Steklar	7	4	3	14:12	11
vilom točk kot zmagovalec Impol iz	Črna	7	2	5	9:16	9
Slovenske Bistrice.	Branik	7	2	5	7:18	9
Lestvica:	Lenart	7	16	9:18	8
PRIJATELJSKI ROKOMET
Bjelovarčane. Gole za šoštanjčane so dosegli: Štefan Kac 4, Roman Kac 1, Korpnik in Bubik po 2.
V prijateljskem srečanju v Celju pa so izgubili z ekipo Celja z rezultatom 23:16 (9:8). Največ golov za šoštanjčane sta dosegla Kac in Korpnik po 5.
KAKOVOST KVALITETA POSTREŽBA CENA
Slavko Korenič je bil v Dresdenu
četrti. Nekoliko boljši je bil v obveznih likih. Bil je takoj za nemškim državnim prvakom. V prostih likih je prav tako nadkrilil samega sebe, vendar je moral za deset deseti nk točk prepustiti tretje mesto drugemu nemškemu tekmovalcu. Ne zaradi opravičila, ampak zaradi dejstev, ki so jih v Dresdenu vsi opazili, moraimo povedati, da je nemška sodnica previsoko ocenila njihove tekmovalce v škodo Kore-niča.
Pri ženskah, ki so bile na tem mednarodnem tekmovanju najbolj zastopane, je bila najboljša članica zagrebškega Medveščaka Binca Kristan. Kazno je bilo, da bo dobila eno izmed kolajn, saj je bila po petem obveznem liku na 4. mestu, šesti lik, ki ga ni izvedla nič slabše kot vse ostale, pa ni ugajal belgijskemu sodniku in se je uvrstila na 6. mesto. Kljub temu je bilo še upanje, da bo dosegla boljše mesto v skupnem plasmanu. Toda ponovno so sodniki pri prosti sestavi oškodovali Kristanovo in dodelili za pet desetin boljšo oceno Francozinji, ki je zelo slabo izvedla svoj prosti program.
Ljubljančanka Nada Divjak je bila solidna in v formi. Ce bi bili v domačem klubu do nje bolj pozorni, bi lahko ta mlada tekmovalka še z večjim uspehom zastopala naše nacionalne barve. V Dresdenu pa je bila v skupni uvrstitvi na 10. mestu.
Verjetno od vseh najnesrečnejša je bila Duška Fišer. Zanjo je bil en sam lik usoden, da je od prvotnega 8. mesta bila na zadnjem mestu. Zaman se je potem trudila, da bi premagala, kar bi nedvomno lahko, če ne bi imela usodnega spodrsljaja, obe slabši Francozinji in dansko državno prvakinjo. Svoj prosti program pa jie Fišerjeva izvedla zelo lepo in dokazala, da na bližnjem državnem prvenstu ne bo imela podrejene vloge. Mlada Vetlenjčanka je bila v Dresdenu edina tekmovalka, ki je nastopala v juniorskem razredu, vse ostale pa so bile seniorke ali tekmovalke mednarodnega razreda. Zato je tudi z osvojenim'mestom dosegla lep in pomemben uspeh.
Prisrčno pozdravljena pa je bila najmlajša dvojica Nataša Dermol in Slavko Korenič. Elegantno, mirno in brezhibno sta izvedla svoj petmi-nutni tekmovalni program. Kot na tekmovanju, tako tudi na revijah v Geri in Ehriurtu, sta bila navdušeno sprejeta. Zasedla pa sta 3. mesto.
Vodja naših kotalkarjev je povedal, da je uspeh v Dresdenu največji odkar tekmujejo jugoslovanski kotalkarji v inozemstvu. Poleg Jugoslovanov so tekmovali še Belgijci, Danci, Francozi, Italijani in Vzhodni Nemci. »Kot vodja reprezentance«, je povedal Hinko Dermol, »moram reči, da bi s takšno ekipo kotalkarjev še rad odšel na kakršnokoli mednarodno tekmovanje.«
Skozi naselje so jo speljaliTrebušnica ne bo več preplavila bregova, pod zemljo, pred naseljem pa regulirali. Vsa dela je opravila vodna skupnost iz Celja. Na sliki: dela pri regulaciji Trebušnice.
/kJVfiKŽJb
POČILA JE GUMA
Bernard Krivec se je 22. julija peljal z osebnim avtomobilom. V Pirešici mu je na ovinku počila sprednja leva guma. Zaneslo ga je s cestišča in se je z avtomobilom prevrnil.
IZSILJEVAL JE PREDNOST
Viljem Kerin je izsiljeval prednost, ko je iz Zidanškove ulice pripeljal z osebnim avtomobilom CE 11840 in se je zaradi tega v njega zadel mopedist Anton Pesjak s sopotnico Nado Korošec. Oba sta bila laže poškodovana.
IZOGNIL SE JE MAJHNE OVIRE
Voznik osebnega avtomobila reg. št. CE 54-09 Franc Marinčič je peljal proti Velenju in se v Podkraju izognil deski z žeblji, ki je ležala na cestii. Zapeljal je preveč v desno in je s sprednjim desnim blatnikom zadel v hruško Ob cesti, se prevrnil z avtomobilom preko strehe ter obstal na travniku. Voznik in sopotniki niso bili poškodovani, na vozilu pa je škode za 250.000 S-dinarjev.
OTROK SKOČIL PRED
AVTOMOBIL
17. avgusta se je pripeljal z osebnim avtomobilom CE 174-79 Vladimir Videmšek po Tomšičevi cesti proti križišču Zidanškove ulice. Nenadoma je pred njegov avtomobil priletel triletni Marjan Pogorevc. Avtomobilist nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zadel z desno stranjo avtomobila ter ga zbil štiri metre daleč k desnemu robniku ceste. Voznik je ponesrečenega Marjana takoj odpeljal v Zdravstveni
dom, odkoder so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Triletni Marjan je na srečo dobil le lažje telesne poškodbe. Ta nesreča zopet resno opozarja, da bodo morali varuhi in starši bolj skrbno paziti na otroke, ki tekajo, prepuščeni sami sebi, po cesti. Marsikatera tragična nesreča se bi še pripetila zaradi otrok, če ne bi bili vozniki motornih vozil previdni.
AVTOBUS POŠKODOVAL
OSEBNI AVTOMOBIL
15.	avgusta okoli 13.15 je peljal Janko štrbenk osebni avtomobil CE 68-79 po cesti drugega reda iz Vinske gore proti Velenju. V šaleku pred hišo št. 45 se je brez pravega vzroka ustavil na desni strani ceste, ni pa ukrenil vse potrebno, da ne bi ogrožal drugih udeležencev v pro metu. Takoj za njim je pripeljal Izletnikov avtobus CE 56-73, Franc Kolenc. Ne da bi se povsem prepričal, če je cesta prosta za prehitevanje, je zavil na levo stran. Nasproti je v tem trenutku pripeljal neznani avtomobilist, ki ga Kolenc ni mogel videti, ker se tu cesta nekoliko vzpenja. Zato je z avtobusom naglo zavil nazaj na desno stran ceste in zadel Štrbenkov avtomobil ter ga nekoliko poškodoval.
PREKRATKA RAZDALJA
Mopedist Jože šket se je peljal 12. avgusta ob 9. uri po Celjski cesti. Nenadoma pa se je zaletel v spredaj vozeči avtomobil VŽ 27-77. Voznik osebnega avtomobila se je ustavil, mopedist pa je imel prekratko razdaljo. Pri pregledu mopeda so ugotovili, da je sprednja zavora slabo zavirala.
NI NAKAZALA SMERI VOŽNJE
16.	avgusta ob 14,45 se je na Celjski cesti, pri križišču z Ljubljansko cesto, pripetila lažja prometna nesreča. Kolesarka Ljudmila Podkriž-
nik je pred križiščem zapeljala na sredino cestišča in začela zavijati na Ljubljansko cesto, brez da bi nakazala spremembo smeri vožnje. Za njo je pripeljal mopedist Karel Zi-danski, kolesarko v križišču prehiteval po levi strani in jo zadel tako, da je sam padel in se lažje poškodoval.
VOZA NI ZAVRL
Florjan Krejan iz Velenja je na dvorišču gospodarskega poslopja na Koroški cesti 16 pripeljal vprežni voz. Odšel je po konjsko vprego, brez da bi voz zavrl. Ta je zdrsel na nasprotno stran in pri tem poškodoval dva osebna avtomobila in motorno kolo.
VINJEN MOPEDIST NA CESTI
15. avgusta ob 15,20 se je Karel Kranjc peljal z mopedom po Kidričevi cesti proti centru. Iz Šoštanja je za njim peljal poklicni voznik Alojz Terček poltovomi avtomobil CE 159-80. Ko je mopedista prehiteval je Karel Kranjc z mopedom zadel v zadnji del avtomobila in padel. Z alkoskopom so na kraju nesreče ugotovili, da je bil Kranjc vinjen. Pred tem je popival v Rudarskem domu in tam tudi razgrajal. Razbil je dva kozarca in pepelnik. Miličniki so mu odvzeli potrdilo o znanju cestno-prometnih predpisov.
Mlade vključujejo v zvezo komunistov
Občinski komite ZMS organizira v mladinskih aktivih razpravo o možnostih vključevanja mladih v Zvezo komunistov. Osnovna misel razprave je, vzpodbuditi tiste mladince, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v Zvezo komunistov.
Precej je mladincev, ki v mladinski organizaciji delajo že več let in so si že pridobili ugled v družbi. Seveda bi kampanjska in površna akcija pri vključevanju lahko imela tudi negativne posledice, zato bodo pri izbiri predlaganih kar najbolje pretehtali njihove sposobnosti.
Nove člane bodo sprejeli v Zvezo komunistov predvidoma še v letošnjem letu, prej pa bodo s predlaganimi na občinskem komiteju ZKS imeli še več razgovorov.
M. N.
MLADINSKE KONFERENCE
Do 15. septembra bodo imeli vsi aktivi Zveze mladine v naši občini letne konference. Tudi konferenca občinske organizacije bo že oktobra.
Menijo, da bo delo mladinskih organizacij v jesenskih in zimskih mesecih bolj zaživelo kot druga leta.
M. N.
Trčila na nepreglednem ovinku
27. julija je voznik tovornega avtomobila Ivan Hribernik pripeljal s stranske ceste na Celjsko cesto. Izza nepreglednega ovinka je pripeljal isti hip motorist Jože Zidam. Če-
prav sta oba močno zavirala, trčenja zaradi prekratke razdalje nista mogla preprečiti. Huje je bil po škodovan motorist, ki so ga odpeljali v bolnišnico.
Umrl na kraju nesreče
mmmž
—	KONOVŠEK Edvard, mizar iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 3a in Romana GOSTINCAR, natakarica iz Šoštanja, Primorska c. št 2.
—	Anton VRABIC, rudar iz Sv. Florjana pri Šoštanju št. 28 in Ivanka PEčOVNlK, usnjarska delavka iz Raven št. 50.
—	Vojislav KOSEM, ključavničar iz Šoštanja, Korotanska c. št. 1 in Ana CANDER, delavka iz Šoštanja, Aškerčeva c. št. 2.
—	Pavel RAMŠAK, delavec iz SKorncga št. 22 lin Zofija POCAJT, delavka iz Velikega Vrha št. 9.
—	Oto ZAVERLA, strojni tehnik iz Liboj št. 102 in Jožefa STROPNIK, strojni tehnik iz Šoštanja, Nova ulica št. 2.
—	Silvester DREV, rudar iz Topolšice št. 141 in Ivanka VRCKOVNIK, delavka iz Topolšice št. 138.
—	Leopold BERVAR, delavec iz Gavc št. 21 in Marija KOLMAN, kmečka delavka iz Smartnega ob Paki št. 125.
—. Anton MEDVED, vlakospremnik iz Celja, Aškerčeva 1 in Marija TROBINA, kme-tovalka iz Podgore št. 51.
—	Stanko BORSTNAR, šofer iz Velenja, Slandrova c. št. 14 in Erna ZAVRATNIK, kuhinjska pomočnica iz Polzele št. 168.
—	Gabrijel PETRE, upokojenec iz Nove Dobrave št. 56 in Marija KUNEJ, upokojenka iz Velenja, šaleška c. št. 22.
—	Pankrac ZALOŽNIK, rudar iz Hrastov-ca št. 1 in Veronika ŠPEH, gospodinjska pomočnica iz Hrastovca št. 2.
—	Viktor KRSINAR, študent iz Preske št. 75 pri Medvodah in Ladislava KREMER, prodajalka iz Velenja, Šercerjeva c. št. 6.
—	Anton VODOVNIK, rudar iz Mislinja št. 185 in Stefanija-Gabrijela KREMER, natakarica iz Velenje, Šercerjeva c. št. 6
—	Viktor FAKIN, rudar iz Velenja, Slandrova c. št. 1 in Barbara BENETEK, delavka iz Velenja, šlandrova c. št. 1.
—	Jožef PETRIC, rudar iz Velenja, Kersnikova c. št. 3 in Paulina KNEZ, delavka iz Velenja, Jenkova c. št. 14.
—	Franc ŠTRAUS, šofer iz Brdic nad Dobrno št. 19 in Marija KAMENIK, delavka iz Pesja št. 78.
SXU»I
—	Zeljko ZLATAREK, otrok iz Velenja, Ljubljanska c. št. 4, star 2 meseca.
—	Savo KALAŠ, kovač iz Gakovega, Ulica Branka RADICEVICA, št. 20, star 20 let.
—	Jožef TAMŠE, upokojenec iz Gaberk št. 97, star 82 let.
—	Jožefa OBLAK, družinska upokojenka iz Šoštanja, Slandrova pot št. 2, stara 83 let.
—	Terezija ŠVARC, gospodinja iz Šoštanja, Heroja Šercerja št. 2, stara 73 let.
—	Rajmund MOLLER, invalidski upokojenec iz Hrastnika št. 68a, star 60 let.
—	Adolf NAHTIGAL, brez poklica iz Raven št. 118, star 17 let.
POMOČ ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE
Tudi mladina je začela zbirati pomoč za žrtve imperialistične agresije. Občinski komite Zveze mladine je organiziral proda jo bonov po en novi dinar med mladinci. Računajo, da bodo zbrali v občini več kot 2.000 N-din.
M. N.
ŠOŠTANJČANI — vsi ki ste dobili našo anketo! Prosimo, da jo čimprej izpolnite in oddate v poštni nabiralnik.
Njegov konjiček je.,.
V službi je na sodišču, diplomirani pravnik. Tam sva se tudi srečala, da bi govorila o njegovem konjičku — izdelovanju maket vojnih ladij.
Kaj nenavaden konjiček. Koliko pa je takih izdelovalcev pri nas?
—	Mislim, da sem edini posameznik, ki se ukvarja s tem konjičkom. Verjetno izdelujejo makete vojnih ladij tudi nekateri modelarski klubi. —
Verjetno je potrebno tudi precej potrpežljivosti?
—	Za izdelavo ene ladje porabim 300 do 400 ur. Torej kar precej. Ladja mora biti izdelana izredno natančno. Delam jih v merilu 1:200. Torej maketa mora biti v vsem podobna originalu, le manjša je. —
Katere ladje pa imate že izdelane, in kaj nameravate še narediti?
Vlado Korun
izdeluje makete vojnih ladij
—	Želim zgraditi celo floto, izdelanih pa imam že nekaj. Nemško bojno ladjo, angleško težko križarko, ameriško fregato na atomski pogon, nemški rušilec in francosko bojno ladjo. Nemški prekooceanski parnik pa gradim sedaj. —
In katera vam je najbolj pri srcu?
—	Prva, saj sem zanjo porabil največ časa. Pa tudi veselje za naslednje gradnje sem dobil tedaj. —
Poleg ladij pa imate verjetno še kak konjiček?
—	Da, včlanil sem se v mednarodno združenje prijateljev Železnic. Namen tega združenja je ohranitev starih lokomotiv, ki jih umikajo iz prometa. Naj navedem kot zanimivost. Neki angleški lord, član tega združenja, je kupil kompletno garnituro »Letečega Škota« znanega vlaka in ga postavil na svojem posestvu. Toda pri nas je malo težje. Saj posamezniki nimajo na voljo dovolj sredstev, razne organizacije pa niso zainteresirane. Res škoda. Naši zanamci bodo le po fotografijah spoznali — lokomotivo.
MALA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. javna veljava in moč, 7. Kekčeva prijateljica, 9. kratica za odbojkarski klub, 10. krdelo psov ali volkov, 11. hvalnica, slavo-spev, 12. morska pena, 14. neodločen izid šahovske partije, 15. veznik, 17. drevesni sadež z debelo koščico, 19. grško-rimski stari vek.
NAVPIČNO: 1. moško ime, 2. plemensko govedo, 3. začetnici po vojni umrle slovenske pesnice, 4. politični delavec na terenu, 5. nadevano zelje, 6. prestol, 8. kratica avstrijske poročevalske agencije, 11. deviška kožica, 12. pripadnik jugoslovanskega naroda, 13. reka v severovzhodni Španiji, 15. obrtnik življenjske stroke, 16. ime ameriške filmske igralke Gardner, 18. oziralni zaimek.
-f		5	*	5	6	L
v						s
		J	'<7			
		44				
H	'3					
1+				M		k«
47				H	i_	
	<9				1	
Takoj na začetku meseca, 3. avgusta, se je v Velenju pripetila huda prometna nesreča. Na križišču Ka-juhove in Šlandrove ceste je izgubil življenje Alojz Šinkovec. Voznik tovornega avtomobila CE 53-96 Baltazar Žerjav se je s tovornjakom umaknil traktorju. Cesta na tem križišču je bila preozka, da bi se lahko obe vozili srečali, žerjav se
je prepričal, če je cesta prosta in šele nato vzvratno zapeljal tovornjak. Ni pa videl kolesarja A. Šinkovca, ki je stal tik za avtomobilom. Zapeljal je nazaj, podrl kolesarja in z zadnjim levim kolesom zapeljal čez ponesrečenega tako, da je ta takoj umrl. Na kraj nesreče je prišla posebna komisija s preiskovalnim sodnikom.
Ob boleči izgubi našega ljubega moža in ata
ALOJZA ŠINKOVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stisnili roko v sožalje in zasuli grob z venci in cvetjem ter ga spremili na zadnji poti.
Lepa hvala za toplo sočutje in pomoč sosedom ter Komunalno obrtnemu centru Velenje.
Družina Šinkovec s sorodniki
mali oglasi
PREKLICI
•	Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 155. Franc Vrčkovnik, Florjan 21/11, šoštanj.
O Preklicujem neresnične besede proti Vincek Lenartu in Jurko Stanetu zaradi ribolova. Franc Matjaž.
PRODAM
•	NOVO HIŠO v bližini Velenja prodam. Naslov v uredništvu.
•	DVOSEDEŽNI MOPED ugodno prodam. Ivan Kunej, šaleška 22 b, Velenje.
RAZNO
0 LOKAL za lahko popoldansko obrt iščem v Velenju. Naslov v uredništvu.