134. &*reir Postnina ptečona v gotouini Qctlje, sobota 8. oktobra 1927. Leto IX. NOVA DOBA v torek, «Setrtek in sobottt« Stane mesečno Din 7"- ra inozemstvo Din 20*—. PoMnezna ötewilka 1 Din. Rattm poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniitvo ia ¦pravitiitvo i Cel|e Strossmayerjeva ulica 1 prftličje. Rokoptsov ne vračamo Ogla«! po tarifu. Telefon int Stev. 65. Koroški dan. DobrJ poznavalci koroskih ram- mer so ostrmeli, ko so zvedeli, da smo si Sloveiid. na Koroškem dali nariniti Plebiscit. Naše Ij-udstvo ni bilo za kaj takega zrelo; brutalni nemski vpliv ga je prevee deraoraiiziral. In zato smo se opravičono bali za izicl. Vzlic temu je nasa uavdušena mladina ono dneve pred plebiiscitom od v,seh straaii vrela na Koroško, da bi pripomogla k zma- gi pravični naši stvari. in bližal se je usodni plebiscitni dan 10. oktobra. Ali se še spaniinjate, kako smjo v strathu in üpu pričakovali prvih vesti? Zivedeti pa nismo magli nioesair, ker skrutinij ni bil še izvršem. Prejemali srao redka porocites a do jasaio slike niismo magli priti. Napetast v naših dušah je rastia, nemir se na:s je lote-val in o traigični msodi srao zvedeli šele, ko so se vračali našd agitatorji ter nam z žalostno ge- sto naznanjali usodepolni rezultat. pripovedovali so podrobnosti o nem- skem nasil'ju, o nepraivilnosti in o po- tvarjanju plebi!scitas proü kateremu je bil vložen utemeljen protest. Vendar vse to »aß ni potodažilo. Zaigrali smo lepo Koroško ter si s tern priigrali no- Vio Kosovo. In kakor niso braitje Srbi niikdar pozabili na svojte Kosovo, tako ne sme- inio Slovenci tudi nikdar pozabiti svo- je mile Koroške. Vsako leto bomo ob- liajali koroški dan, dokfer si zopet ne priborimo tega, kaT nara je bilo po nemorali, zvijači in po nasilju vzeto! V sobato 8. f. m. bo ob pal osmih zvečer v celijsköin Narrodnem domu akademiija, s katero bonlo obhajali spo- min na izgmbljeni koroški biser. Zaito vabimo in prosioio vse celjske in oko- liške Slovence, da se prav gotovo ude- lože to pomofmbnt' manifestacijei, na kajteri sproffovorixno vzpodimidno be- siedo za e-virstejse delwamje za dosego fdeatov. Brat je im sestre. na, svddanje! .Odbor Jugoslav, malice. Politične beležkei p POGAJANJA MED DS IN SDS. y četrtek popaldne se je vršita druga konfrenca oficijeinih delegatov SDS in DS za pogajanja glede ujedi- njenja obeh domokra.tskih strank. 0 seji ni bil izdan komtunike, vendar pa se od udeleženoev doznava, d'a je bil v vseh vpražanjih, ki ,so bila na dnevnem rodu, dosežen popoln sporazuim. Kdaj pride do forrnalnega zaključka poga- janj, še ni gotovo, ker zavisi to od splošnega političnega položaja, saj mo- ra fuzija obeh demokratskih strank nujno izzvati takojžen ])adec današnje vftido. Tekom popoldneva sta se sesta- ],i gg. Pribičevic in Radic in sta dalje čiusa konferirala. Razgovori so bili v zvezi 7. nadaljno tajktiiko v parlamentu in v vorifikacijsk^ui odboru ter z ak- cijo glode ustviii'iitve enotne deinokrat- ske si'onle. l> ZADNJA NAPETOST V VXA- 1)1. Dopisnik »Jutra« je izvedel iz n&- posredne okolice g. Vukičevica, na je nuiii. pmlsediiik na svojiJi koni'erencah z deniokratskkni jmi'nistri posnovno za- hteval, n aj demokrat.ski klub nedvo- unino rzjavi in javno dokumentira, ali odobravui politiko drunasnjü vladc all ne. Zahite vail, je, da «e definitiv no raz- cistijo odiiošaji med obema koalirani- mia .strankamia. Deniokraiski rainistri so predložiili ministrskemui pred'sedni- ku. zahtevo po revjziji tell odnošajev na potllliiigi. izida* zadnjih volitev; po- praviti se jnora sedanje raznuerje, ki delai vitils, da iigra Demokraitska zajed- nica v vladi povsem podrejeno vlogo. — Vdiko pozornost je vzbindila kon- Terenca v kaibi'notu nuiniistrskega pred- siednika. Vršiia se je v cetrtek zvoöer in, so vSie je udei'ezili vai demiokratski rnjiiniistri. Po tej konferenci demokrat- ski. in in ist ri novinarjem nkso prikri- MaJ, da se bliža odločitev in so ocitno priznavajli, da že petek latlnko prid^ese krizo vla.de. P VE1UFIKAGLJSR1 ODBOR. V wtrtek je biki na dnevnem redu skup- šc-insiki' .seje samo izvolitev verifikacij- sikeiga odibora. TaJcoj v začeitku je pri- šlo do prvega ostroga spo])ada ined nadiicevd in zemJ.joradn.iki na erd, ra- dikali in, klerifcalci na druffi strani. Zejiiii'j.oradnik Dinidtriije Vujiic je za- hiteval besedo in konstaiifai da se je na prvi seji Narodne skupščiine zgo- dila velika napaka, ker je na za.htevo vlade 'sieji prvdscd'ova-l radikal Joca Selic ces da je najsfcairejši paslanec. To ]>a ni i'&&, ker jc» Josip Pasaric skoro yja. ceio leto starejši od Selica. Vlada je tako že na svoJL rrvi seji pokazala, kako maifo ji je mar skupsdinski po- .sil.wn.ik. — Za volitev je bilo vlozenih. .šest kandklaitnih Mist im sicer: radikaJ- na (nosiJec Nikola Subotič), demokrat- ska (Draigotin Peci'c), radičevska (Ste- pan Radio), keriikalno-nemzka (dr. Hohnjec), saamoistonodemokratska (Ju- raj Deinetrovic) in aeinljoradniška ((^eda Kokanovic). — Pri volitvi je nasta/1 velik hruišč .in grozen Skandal, ker je dr. Pernar iztrgat glasovnico iz rok predsedniku dr. Pericm, ki je. hotel gilasovati, pa po poslovniku, nitma pra- vice. — Oddaaüh. je bilo 309 gkisovnic; tri med njimi so bile prazne, od ostaiih .so dobiili rajdikaJi 101 glas, Demokrat- ska zajodniica 76, radicevci 64, kleri- kailci in Nemci 28, sam. demokrati 25 in, zemljoradniki 12 glasov. V volilnt žari so našli tudi dva gumba in želez- niško karto bivšega ministrskega predsodnika Nikole U?.unovic,a. Kdo .si jo dovoliil te sale, niso inioigili ugo- i toviti. Verifikacijski odbor bo potem- taikem sostaivljen taikale: 7 radikalov: j dr. Nikola Subotic, Vasa Jovanovič, JVl.iihajlo Rankovic:, Joca LaJoševič, Bogdan Afiloši.n.aviic, Vasa Trbic in Če- ka Raid'onjiic; 5 demokraltov in miusli- mianov: Dra.gutiin Peric, Kost a Timo- 1 iijov ix-., dr. Behunen, Pera Markovic in Boiidar Vlajič; 4 radicevci: Stjepan Raidič, Juraj Krnjevič, Juraj Šutej in Stepan Cagkovaic; 2 sam. demokrata: dr. Juraj Demetroviic iin dr. Srdjan Buidi'.saivil:je,v.i;c; 2 kleriikalca: dr. Hoh- njec in dr. Hodzar; 1 zemJjoradnik: (Jeda Kokanovic. Celjska kronika. c KOROŠK1. VEÖER. Ponowio opozvarjaano celjsko in okoliško občin- stvo na riirediitev podruižniice Juigoslo- venske Madiice, ki bo v soboto, dne 8. I. in. ob i")ol 9. uri zvečer v Nairodinem doniu o priliki spormina na nesrooen koraski plebiscit. Program je zefo pe- st or im se bo iizvaijal v pohiem obseigu. Uolznost vsaikega zavednegii, Slovenca jie, da. se tt.^ga. večera ude.leži. v. >HLAPGI«. Pri polni hiši nani jie g. Braitina v celrtek otvoril \rrata gledalisča s »Hlapci«. Bil je to res lep vecer, ki nam je dal po pravici upaaija, da bo začrtani program tudi. izveden. J\riti'ko objavimo po reprizi. c KULTURNI FILMI V CELJU. Z ozirom na notilco v zadnji številki :>Nove Dobe«, v kateri se trdi, da se prikazujjejo kuiturni filmi v Ljubljaiii in jMariboru, »drugod nekod« pa, ne, narai posiifja vodstvo Mestnega kina v Gelju sledece: Geljski mestni kino po- sveca že od vsega pocetka najvecjo pažnjo kuHurnim filmom, ki so raz- nicToma redki. in. draigi. Taiko so se prc'?.;„d,j'a]i odliični: kuiturni filmi »Raj Evrope«, »DaJomacija — dežela soJn- | «i«, »Od Londona do Carigrada«, ' Tixjnosi praigozdai«, itd., ki pa so do- ži;veli vsled n(>ra.zu,inovanja pubfike in nekaterili merodajnih činiiteljev popoln fiasko. Ziaininiivo je, da se n, pr. o predvajanju kulturnega in patriotske- ga filma »Dalmacija — dežela soln- ca« v salskih predstavah po znižanih cenah uičenci neke oeljske sole kljub povabilu in prošnji niti niso obvestiH, docim je neko celjsko društvo predva- jalo mesec dni pozn-eje isti. film v last- nii. režiji z boljšim uspehom^ kar je do- kaz, da nekaiteri ne podpirajo vodstva Mestnega kinai v njegovem stremljenju nuditi občiinstvu kulturne filme. Mest- ni kino daje svojo dvorano, kinoaparat in celo svoje asobje vedno rade volje na rajzpolaigo za kuJturna predafvaiijai 's filmi aß skioptiičnimi slikami proti skraj'n.0 nizki odskodnmi, brez vsakega dobičba;. Kuiturni film »Tajniiost pra- gozda«, ki se sedaj prikaizuje skupno z fiilmom »Industrija paipirjaJ«, zopeit ni nasel odmeva. V Meslnesm. kinu so se prikazovali že vsi kuiturni filmi, ki j.üi sedaj pri.kazuje Zveza kulturniih dru- stev v Ljubljani. Bati se je, da bo predvajanje ku/lturnih folmov v Gelju zaividi nerazumevianja odslej popohio- nua izostalio, Težko je pač, ako nekateri ljudje zalnteviajo od kina in fiilma. kul- tuirni. pomen, p,otem ga pa zopet odre- kajo. Bočim dovoljujejo uradne cen- zurne komisije mladM izpod 16 let obiskystevilnih filrnov ob dnevnih uraih, pa šoilska vodstva kratkomalo prepo- viedujejo mladini slehern obisk kinai^ trpijo pa, da ta mladina obiskuje dru- ge prireditve po osmiih. zvečer. Mes>tni kiuio predvaija vse svetovne filme. Ce n. pr. nemška filmska industrija da- nes prekaša vse druge, ni krivda vodu stva Mestnega kina. Opozarjamo pa, da bo prišel čas, ko bo nemsko in. vse astalo fiJmiske i.ndukstrije prekosila ru- s»ka, koje proizjvod je has velefilm »Ha- rem v Bulwi«, ki se te dni predvaja v Mestnem kinm. To je eden oniili redkih ruvskiih velefilm.ov. ki so pri nas dovo- Ijeni. € DRŽ. Ö0LSKA POLIKLINIKA V GELJU. Ceilje je že daivno p'ogresala za svojo milaidino solskega zdraAmiika. Začctkoon tega šolskega leta pa se je r otiko zadovoljstvo staršev in uioeče se miladiiio otvorila drža.vna šolska poli- klinika, ki je namenjena eel j skim, sol- skim zavodoin. Nastanjena je pod vod- stvoni šefa teikteriiioloske s-tanice g. dr. Rebernika v posilopju javne bolnice. Že kar v početku svojega poslovainja kna mnogo dela. Opravlja tudi zobozdrav- niištvo ter zahteva le maJenka?tno od- škodninio za resnicne izdadke za ma- ter ijal. c NOGOMET SREDNJEŠOLGEM ZOPET :DOVOLJEN. Minister pro- svete dr. Kumianudi je razveljavil na- redbo, s kwtevo se je v srednjiih šolah zai>ranil dijaJco.m noigam/et, di.jak.in.jam pa haizena. c SMRTNA KOSA. V jaivni bol- nici je umrl v torek v stairasti 61 let g. Ivan Ropolar, posestnik v Zaviodni. N. v m. p.! c IZPREMEMBA POSESTI. Le- karnax g. Vojko Arko je prodal lekar- no g. lekarnarju Tončiču iz Brežic. Sam pa se preseli v kr"atkem v Zagreb. G NA STUDIJSKO POTOVANJE je odšel učitesj mestne deške osnovne sole eeiljske, g. Franjo Roš za čas 14 dni, da si po nalogu krajnega mestne- ga. šolskega odbora ogleda ustroj naj- niodeniejših deških osnovnih šol ter prisostvuje tudi pouiku v mestih Graz, Wien, Praba, Dresden in Leipzig. Po virnitAd bo g. Roš poročal o svojih vti- sin na eel j ski not el j ski skupsčini in opi^sal vse zanimivosti tudi v pedago- vških revija.b. Tako poslanstvo je za napredek v šoifctvu resnično velikega Štempihar: Blojster Pies, Mesec oktober prinasa v sobe hia- dui, v sode vina in. mošta, v shrarn.be kanxpotov in delikates, na parkete pa plesaloe. Tudi letos se pojaivlja med nami z vsako sezonio splošna plesa- zel'jnost, in Sokoli, zasebni nameščen- ci, dijaki so ze zbrali svojo lahko ka- valerijo, da jo izvežbajo za predpust- ne manevre in revije. Ni se tedaj prav zelo cuditi, če so se zganili tudi kro-z- karji (da ja ne bo škrata!) in drugi in- toresonti v GeJju in okolici v posebno lalango z odkritosmiim namenom pre- Plesau nokaj kilomotrov. Še več, letos imamo domačo plesno gimnastiko, ki naj dokumentira «rnagoskvni pohod vilke lmije mi korakovih pfesov v naše pnjazno moeto,,kier irna Savinja po- [eg raznih neuslug tudi to uslugo da smemo iz plavalnih Mac preskočiti neposredno v trde srajoe in v po-1 ure visoke trde ovratnike. Umestno je tedaj, če se pobavimo s plesom tako kakor da bi bill vseučili- §ki profesor na stolici za pies. Ugotoviirao iiajprej, da pies dan- dames ni nic več neka samo tolerira- na ter na mtadi svet in na zimski čas ornejena institucija, ki je poleti nedo- stojna, za starejše pa presmesna, pre- otročjva. Pies jo pomandral v naših dneh vsako nestvarno ograjo in si po- iskal pristašev, ki bi še predlanskim prisegali, da se niti v sanjah ne mi- sliijo vrteti. Pies pa si ni samo osvoiil clružbe m celega.koledarja, nego jo postal splo- sen, oblikovit, dob if je pester venec po- polnaina novih form in varijant. Spo- redno s tern pronicavanjem na vnn in z razvojem v programu je zmagal koncno korak nad kroffom in par nad skupimo. Čisto naravno: za neplesalca komplicirani moderni koraki so v res- nici laliki, neutrudljivi, docim je po obliki revni stari valoek primeroma veliko konispliciranejši. V tolažbo onim, ki ,se spričo neizvežbanosti z novimi plesi še niiso sprijazniii, pa znajo do- bro vaJčkovati, iodi povedano, da se jim ni treba bati »začetništva«. Znanje vaička zadostuje popolnoma. ker ne ra- bijo več elenientarnega pouka v plesu. Piisec je bil se pred tremi leti v no- rili plesili analfabet in je bil napram njim apatioen, celo antipaticen, Toda, če tocno premißlite, so tadi bili vsi ti plesi tedaj Se grobi, vecinoma neeste- tični, malhedravi in porovičarskii. Da- nes gledajo na isto evolucijo, kot val- i'ok sam, kateroga krinolinska vrlina jo bi la mebko koleno in vcrtikaJno po- sk,;ikovanje, danes»pa lep edino le v rafinirainem miru. Tai^go 1912 ali tango 1927/28 sta si kakor gorila in Kreolka. In vendar današnji tango, prav plesan nič ne skriva svojega poreküa: južnoanieri- škega, v križanju ras in barve vzra- slega trubadurstva. V zameno za izgu- bo prvotne šokantne brutalitote, je tan- go že par let morda najplemenitejši moderni pies: aristokratiden plod ra- finirane plesnekulture. In če se pojav- ljajo vsako leto nova imena, gre v bist- vii vedno za nijanse že osvojene mo- derne linije in tehnike v plesu. ¦Shimmy, Foxtrott, Java, Boston, Blues, Bananas Slide, oeto Charleston, Black bottom, vsi so ukroceni divjaki, nesporno harinonični z lakastimi čev- lji in giadkim parketom ter so ofici- jelno nehali antišambrirati pred sa- lon orm. »Jenkov« zaključeni plesni kro- žek bo skusal ne samo seznaniti ple- salce z Tetošnjimi novitetami, ampak predvsem poostriti v vsakem posamez- niku njegovo plesno znanje na pl&t- formi plesne solidarnosti z Ljubljano in, Mariborom. Ideja tega krožka ni gola mebanična priučitev onih tigur,. korakov in obratov, ki juili lani ni bilo in jih prihodnjič ne bo več, nego rav- no v prvi vrsti poglobitev in rafinira- nje zaklada,, ki smo ,ga dobili lani mnogi popolni novinci v izborni soli g. Černeta. Ta ideja je bila povod za angažman plesnega učitelja-profesijo- nalca g. Jenka» ki uživa utemeljen sloves, in je celo clan pariške »Acad6- mie franchise de danse«. Njegove ča- janke v ljubljamski »Emoni« so dnev- no zbirališče resnično kultiviranih ple- safcev in ze ta stik je vreden ozira. G. Jonko bo — če smo prav poueeni —¦ vodil solo tudi v Mariboru, kjer je za letos predviden Triglavanski pies. Zato: mojster Pies, veliko bo tvo- jih pristasev in castilk r petek v Celj- skem domu. 90s Stam 2. »NOVA DOB A« Stev. 114. pomena in dcda mastnemiu magkstratu. ki je potovivnjv» ]>odprl s primer no sti- penidijo. vso cast. — k. c GLASBENA MATICA. Na soli Glasbene Matilce v Gel in bo prevzel pouk vijoilanoela g. profesor Beran, priznatni eelo-pedagciiitno yromiafnjkanje čelistov. Priporočamo ta dns/trument najtople- je vsem Ijuibiiteljam ilnstruinientalne glasbe, zla«ti bivJ-iiim goslačem. c 1Z POŠTNE SLUŽBE. Preme- ščeni ste v Gelje poštivi uradnici gdč. Ana Gomišoek z Bleda in gdč. A. Via- jak i:z Tržisča. c ŽRTEV POVODNJI. V zadnji steviifld simio sporocili., da so naišlii inrt- veiga milinaTJa Podrgajsa iz Škofjo va- si še le sedaj v Hudinjii. Pripomnili' smo bili., da n.i izkljuoeno. da je tuja malomiairnoist povzroeila njegovo sinirt. Sedaij nairt je pa bil oibsiiruo ra&ložen slučaij, ki kaiže zaclevo v drugi. luči. Po tern opisu dogodkov je kriva milinarje- ve srnrtti nezigoda ozirama nesreca. ki jo je povzročita povodenj. c DOM AC A VESELICA V CELJ- SKI KOČI. Plianinci, plaminke! V ne- delja, dne 9. i. ;nx. vsi. k Oeljski koči. kjcr so zbirajo vsi, da se po težki luri. iiz Celj'a, z Laškega., s Tovsta, Srebot- nika aili z Grmade okrepčajo pri vimu, miosiiii, s sla'dkim grozdjeni in dobrimi kolinami. Ta.m bo riainirof. pla.nin.ska veselica s trgatvijo od zore do mraka. c D1JAŠKE PLESNE VAJE. Ka- kor vsako leto priredijo 'tudi leto« celj- Kki gimnazijoi svoje di^aško plesne va- je od pokroviteljgtvom cenj. dam ge. dr. Orožnoive, ge. Goričarjeve in go Stermecke. Plesne vaje bo vodil pred- ated liik plesavodij g. L. Černe iz Ljub- ljaine. Prva plesna vaja bo v n edel jo 9. oktobra v gimtnazijski 'telovadnici tot1 no cb 15. wri. v PRY ENST VENA TEKMA mod SK Celje m Atletiki Gel.ie bo v nede- ljo 9. t. m«. oib pal 11. dapokkie na igrišču pri »SkaiLni kteti«. c V GOSTILNO »PRI MOSTU» bo vse drlo v soboto in nedoljio. Povod vam razloži današnji oglais. 918 c OTVORITEV DELIKATESNE TJK10V1NE. V GaboTJu st. 159 — na,- sproli nave Westenove defaivske hiiše — je odpH g. Zvonimir Pogiačiic Irgovino z deiikates^iimi, prekajieniim inesom, si- rom, vivniam itd. Ob tej priliiki ga cenj. obcimstvu najtopleje priporočaimo. 915 c TRGATEV GAS1LNEGA DRU- ŠTVA GELJE, ki. bo v nodeljo, dne 9. t. m. v vseh prostorih giozchie restav- racije, bo dobro obi^kana. Dasedaj za omenjeno veseliloo, ievrsene pripraive ,^o tako lispele, da. je za vsestransko raizvedrilo dovolj preif>krbljeno. V.sak posaraieznik se bo imeiLiitn.o zabavial. \ iiiiK-airji in viin.iičairke se kaj marljivo pripravljajo za trßaitev. da bado lahko postreg'l'i c«nj. občinstvm. Yen dar pri- ma.njkuje se nekoiliko cvetjai. Zato si dovoJjuje podpLsaino druistvo prav vlijudno v.se spoatavarve liaistnike vrtov proislti, da l>i m.u v to svrho priiR-kocili ila pomioc ter miu. darovadi. raizen grozd- ja tudi nekoliko cvetja;. 916 c »JENKOV« PLESNI KROŽEK. Otvoriitvena plosna vai'a bo v petek, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v nuali dvio- ra;ni Geljskega doma. Obleka prome- nadna. Ueni program na vpogkxi v trafiki Kovač. — Komiite. c TRGATEV priredi izobraževal- nio druötvo »Edinost« v Gelju v soboto dne 8. t. m. v rcstaviraciiskit» prosto- rih Narodnega doma. Za zabavo vsa- ke vrste je poskrbljeno. Začetek ob a^rmili zvečer. Ystapnime je 5 Dim. •¦— Cenjeno obeilnstvio se opozarja na to prireditev. c TRGAEV GROZD.TA, spojeho s pdesom priredi priredlk prostovoljeö ga.silno drustvo celjsko v nedefjo. dine 9. oktobra v vseb prostorib gozdne restavracije ob 3. uri popold.ne. Mo- rebitni čisti donos prjreditve je dolo- ra, d;a bode slav.no obrin- stvo to prireditov vsestransko podpi- ralo. KoiK-no prositno lastnike vi.no- gradov, da bi narn za našo svrho po moznoxti podarili nekoliko grozdja1 ali dnigega sadja. -— Odbor. Mestno gledaHšče. /iiV' i> e r I o a r :, Nedelja. dne 9. oktobra ob pol 15. uri: »///ape/«. Ljmdskfi pred'sta\Ta pri zni'za.nih eenah. V nedeljo. due 9. oktohra m> vpri- zoi'i v driiigk- Cankairjeva drama »Hlapci« ki je pri premieri napol- nila gledaližče do zadnjega koticka in žela vei'ik iispeb. Da bo omogoceno tu- di abein.st.vu izven Gelja posetbti pred- staivo, je zai'ntek doloeen na pol 15. uiro, tako da je zveza z vsemi vlaiki iz- redno ugodna. Prepricani smo. da ])o gle'dali.sce tuidi t ok rat pol no. Celjska obrtna nadalje- v«.ln;s Sola. Ciospodom obrtniin miojistrotn \- niGstu in okolici se naan.amja, da je celjska obrtna nadalj. sola zai šolsko leto 1927/28 v svoji dosedanji sestavä nekoliko izprenienjena. Do letos so bi- li namrw 'trije pripravtjalinii razi'odi CA B G). zanafprej Pel. zaimioreta bili «i- rno dve pripravnioi (A B) in to vsled tiV4^. ker je v p rot eklem šalskem letu 1920/27 absolviralo z dohrim ufc-nimi uispoliom ti'i pi've razrede tuk. sole 90 iicenoev. ki jiib z oziiroiB na predinete kalkulacij^e in obrtno knjigovodstvo (tu se nnora pouk prilaigoditi islocasno 27 raizlifnim cbrtimv) nikakor ni nio- goče spra/vHi v d va druiga ra:zreda, Na- niesto ene odpadle priiprawiioe se bo ! toi-ej fonniiiral !1. C i-azred. In iz teb ! ivtoišnjili drugih razredov (A B (')) bo ! za one vajjence, ki imajo za podlago ! in^srainsko solo ali par razreiloiv grm- j nazije. vzklil za prih. šol. leto 1926/29 HI. ra/.red, kjer se bo poucevala ni.ed drii'giüiui predtneti zlasti tebmoilogsija razliniiili o'brlniii ui.aiterijalij. In sedaj he nekaj! Ker inia letos obrtna nada- Ijevai'na sola samo dve priprav.ii.ici, se je zamaglo \ te «])rejeti manjše število obrlnili vajencev kot lani v tri take pri'praivljalnu razrede. Ysled tega je učiitelj.ska. konferonca sklenila, da se letos v tuk. obrtno nadailj. solo sprej- ii lie jo i^i'edviseni obrtni vajenci iz mesta Gelja in pot^ni iz najbliižje coljske oko- lice v koliikor je pa.c proistora. Vsled ve- liike prena.poln.]enosti raizredov — zla- stii deških! — je zal moralo biti ob le- tošnjem vp:.sovaiiju odslovljeniib celo nekaj takih iiconcev jz celjske okolice, ki so dosedaj ct))rtno nadalj.. šolo že ob- ii.-)koApali. Stevilo obrtnega naTašcaja je iiaiiiiu't'C' od lani do letas zopet močno H.aiastlo. Spriico iistega ste/viila razre- (!ov kot lani (11) in enakega proracu- na iy.dntkov, pa žal ni mjogoce miisliti, I da bi se v tern šol. letu sola, razsirila, ker so vsi mla.tki fiksiran.i že \naiprej. kriilir i>a se ne! Na-tanma staitistika le- tos Gbisikiijočfih vaj'encev na tmk. obrtni nadaij. s'ili -I'^i v kr.-ifkcm, — Vod- stvo so!'t MESTHI iCIWO CELJE PREDSTAVE: v soboto 8. oktobra ob 8'15 zvečer, v nedeljo 9. oktobra ob '/23., 4., 0. in 8'15 zvečer, v pond^ljek 10. oktobra ob 8'15 zvečer. MESTNI KINO. V pot ok 7. okto- bra ob 8.15 ediina predstaivai snjajnega kultiirnega Ufa-filmia v 7 dej.: »f«j- nost pragozrla« z dodatkom »lndusfri- j M i n aret smüiti«). Oriiginalen ru.skr vdefiiilm v 7 dej'. V gla;viiiiJi vlo- gah Nadežda Bend^lina. Jon Taianov in 0. Barainova. Izredno lepa oriental- ska dramuv. Naipeto dejamje. Razkošna inscenacija. Monumentalen ruski vele- film. Predstave: v soboto in pondeljek ob 8.15y v nedeljo ob pol 3., 4.. 0. in 8.15 zveoer. V Sitcom dctsvio^inei» Š MAKEDQNvSTVUJoCl UBILI NAŠHGA GENERALA. V «redo zve- cer je J>il >' Stiipu .iavršen nov ateatat od strani l)oliga,rskih komitov. ki bo brez d'Moma iiiiol vaiane diplomatske posledice. Ko se je zvečer okrog 8. \ire sprebaja! brigadni general Ko\-a,cevic v sprein>'tvn tamosnjetga. ucötelja. je stop.il nenadojiKi pred njega neznainee iin oddaf nanj i/- nopoisredne bližiine tri »tre-la 8mirtno zadot se je genierai. ljukoj zgrudil in par mi'mit nato iz- d'iiiniiK Ysaka pomor je bi.la za.inan. Na pramenadlii, kjer j« bilo zbraiiio mnogo obi'instva, je luwtala •splo.šmi paniika. V zmedi se je nafpudalcu po- «ročilo, da ye pobegJiil. Prei'.skava je dognala, da gre za i-iii bolgarskih ko- nuiitov in je pali.ciija Mtoritcem že na sleil'ui. Napad je ilzzival v Stipu in v Beogradu nepopisno ogorcenje. Miiu~ Fti'ski prodsednik g. Vukičmič j-e ta- ke j odredii! strogo preiskavo. š N0V DNEVNIK V MARIBO- iir. Dosedaj kot 'tednik tzbajajoce nenifeko piisxiinr. giasilo juKoslavonske sonijakic denuokraiciije v Mairiboru. »Volksistimane« priene v kraikcm izha- jaiti. kot dnevnik. Tako bo kneUlanbor tri dnevniike: »Marburger Zeitung«, »Večernik« in »VolkÄstiimiw«. š STAVKA PElvOWSKLH POAIOC- NIKOy V LJUBLJANI. Stajvka pe- kovskih pcmioenikov v Ljubsjani še \-edno traja ini se jo cdo pao»tiila. Neka:teri pekoviski niiojstrL, zlaiS'ti De- lias ska pefoirna na Vieu, sio za setbv j^odiji.vaiii kolelotivno pogo:il>o in pri njih so poniooiiiki del ali. Ker pa je to ogrcžailo uspeb stavke, so stableujoči sklt-nili, da ustavijo delo tudi v teb cbrrtitiih, dokler ne bo dosožen posta,v- ljeni cii'j in od vseh niiojstrov podpi- sa.na kc^ektivna pogcdl>a. Delavska zbornica je po sivojih iiiradnih organih jirieelia z intervoncijo. š IZGUBLJENI SIN. Od Sv. P*- tra v Saivinjski dolin.ii paročajo, da je pc-begnil 28 let wtairi Ivaiii Žolnir, »in posestniika Franca Žohitrja. Svojemu oeetu je uikradel 87.5(M) Din x ¦?otoyini ter dve h-raiiiln.L knjiiic:, na katpn ,K' dvipnil pri Saivwjski bra.nilnici v M- cu vscito 37.51X1 Din, .fest staffÄev. JSe- srečni sin je pobegnil najbrže v Av »trijo. s feXOLlLTNl STARCI.. V Fojmici v Bos-ni je luntnla te cliu Mara Tuka, ki je dosegila starost MX) let. Vwse svoje žLvlJCTije je prraiivela v revščini. Iz PoloŽBiice smo priložsli današnji 6tevifki za one naroc- niUe, kS so x. trsa«*očnino äe v zadstanku. Is po« ložiiice wsak nai'ocnik jasno a«azvidi9 kolikoa« dolguje. Prosimo vse, da naročnino poravnajo, Mostara pa poroeajo, da zwi tamkaj seljak Fra-njo Tonn-ic, star 103 ieta? ^[ je še popolnoiiiva. zdra«v. Vkljub vi.soki sitaro'sti je se vztrajen pešec im poljski cle!a\ec. Na vprašanje da-11 ']*? bil v sax; j em ži;\l'jeinj'u že večkrai bolan, je i!/.J!aA'ii!. da je bil pac- pogoslo lacen, a redko bolam. a v «JIvSliiNSKA SEZONA NA Va- Hl RIVIJERl. Jesennka sezoaia na gornjem na«em Priniorju ni mspela ka- kor se je prieakavailo. VečLna gostov odhaja z goirnjesa Jadra-na v Dubrov- li.ik in Spl-iit. Ves mesec septomibe.r so bili parniki Jadrainiske plio\;itl)e pre- polni potnikov. In taiko je tudi v okto- bru. Vreme je še vedno lepo in ugodno im tujci äe potujiejo 11a jug. š KONGRKS JADRANSKE STRA- ŽE. Glavsni odbor Jadrain^ke Straže s svoji mi 500 kraijevniniii odhori prire- di kongTGs v dneb 30. in 31. oktobra ter 1. noivembra. Kongres se bo vrsil" \' Spliitu i'n O'b tej pri.liiki se izvrši to- ineljita iziDrememba dosedanjih prav.il, i.zvoli se nova upraiva in določi obsežeai delovni. progratm za bodočnost. s N0VI GOJENGI V0JNE AKA- I)KM LIE. r,eitos je vstopiilo v niižjo so- lo beograjs'ke vojne aikademiiijie nad 400 nevvih igiojencev. lived temi precej vSlo- vencev. Š USTANOVITEY GEOMETER- SKE ZBORNIGE. Udniženje geome- trov je i'zdelalo načrt za ustanovitev geoinietorske zbornioe v našii drža;\ri. Nax*rt se rrtApošlje vsem sekcijam v svrho, da izrecejo o naicrtu svoje mnc- n.jio. Na pod.la;ffl naerta. bo glavna upra- vi /.\-«'/'-r slii"i./.iiTiili:i defini I i.vni nnčrt. :'\:f; ZvAA-v/rwy-'in j'osta- jAli;:;L!', ,se pnhoüiijü neddjo otvori med positajama Pes^ica in St. Ilj v Slovenski'h goricah. vš VRN1L SE Jp;. Po »Jutru« po- siiieinannio: »Nedavno smo poroeali 0 veliki poneveirbi, ki jo je zagrešil na skedo TPD njen blaigaiiüik E. K. pri j-udniku Huda jaina v Laskem. E. K. je takratt brez sledu iTigitnil. l^retekli teden pa *se je nenadamxi sami javil v Ljuiblijiaini in izpovedal, d'a ni ponove- J'ii saino_97.0()0 Din. temvec 250.000 dhiarjev. Denar je zaipraivll v iiočnib lokaiiih v Biulimpesti in v Sremü.« a ENOSTAVNEJE IN GENEJE PR ATI! to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijctmo in trudaipotno pra- nje na pralni deski ni «111110 miukii, am- pak je tudi niaogo dražje. Uporabljajte Persit. Perilo je treba samo nekoliko eajsa. enostaviao kuhati, pa je eisto in brez madežev. Da pa dasežete popoln in lep učinek, uporabljajite Pers.il brez pridodatkov in se držite nataaicno na- vedii'a za uporabo. « ORGANIZACIJA IN SAMOVAR- STVO JE DANE CILJ MODERN EGA G0SP0DARSKEGA ŽIVLJENJA. -- Največji sovraižniik za lastnino je ogenj, kaiteri letno uniči mnlijardna pre- . Najboljši originalni ruski'velefilm HAREf» V BÜHARI I ali MINARET S.M.tfTI 114 »NOVA DCBA< Atmn 3 za vsaho peril«! L%mmamm______ Ravno la id© lamaiane spönne volnene tfvorl Jc Persli prat© pralno sreüstwo. persii tin onrani meioke in puhoste. 9(1 icdlln« ill" n« 3 Hire mlaiflt vodr.) Jl.Tnitl «e po navodlln upotab«, m privl ivllati ueinek. moženja in nešteto eksLsten.c. Koliko (riida, dela in. knpiita.la so žrtvuje, da bi se te škode obvarovafe, zamore pre- sodrti vsaimo tiisti, kaiteri pozna organi- zed jo požarne bramlx'. Vsakogar pa ji- dolznosl. da požnnio braiin;ke cene tloseže naTavnost nepriča- kovani iKsipeh pri gasenju, je ročni ga- siilnik »FJlaimaiieivtod« — Smirt plame- na. s katerlm se boide vršila javna po- skušnjn v nedeljo, dne 9. t. m. ob 18. iiii'i: na vwelicnem prostoru »Vinxsko trgatve« v Celju. Slavnemu obemsfvu bode damai priii'ka se prepričali o pri- proslem in uspesnem raivnanju gasil nega aiparata »Flammentod« — Smrt plamena. {KM š KAJ JE ŽIKA? Ako je še n.o poznate, xaihtevagite jo v trgovimi. Do- bitc jo v rdečiih zavitkih. Prepričali se bole, da je mioffoče z Žiko pripra- vrvti res okusno in rediilno kavo. 882 s RKVMATTZEM (zailivalua izja- va). Laboratory Raidiio Badsaanuka, Beograid, Kosovska 43. Prasim Vas. da lYiii posljeto po postnem povz-otjii 2 stekleniciei Finxliio Baillsaunika, kot sk> in! bili' pas lad i prod dvemi leti..... Predpreteklo lelo mi je Vaše zdravüo pomagaflo, zato se nadejam, da mi bo- de tudi sedaj pomaigalo ter mi uiblaži- lo bolecine. Priraikujem Vašo pasiljko in ostane s ¦ spoštavanjem Teresa Jn- retič. Lek Radio Balmmika izdeluje, prodaja in razpoSilja po povzetjn 1a- boratorij Radio Baisantikn dr. 1. liahlejew, Beoyrnd Kosovska 43. š P.ISALN1 STROj; IN PISALNI STROJI SO DVOJJ. In ako Vam tisbč- krat nasprotno zatrjujejo — ne dajte se izpeljati na led. Poizku.site, da Re pomirite, v.sc stroje, ki so v prometn, kolikor mogoce na:taneno in potem iz- voli-te. — Res je, kdor mora izbirb,ti, se inora tudi mučiti. Pa navzlic vseniu. Rajši se mučite nekoliko ur z izbira- lijem, kakor leta in leta s strojem, ki Vas ne zadovoljuje. Ako si pa v.seka- kor hocetc priliraniti izbiranje in mu- ko. I'tthko prav tako mii-no kakor bi bi- li poizkusiJi vse stroje, narocite »na slepo« »Continental«. S tern ste si ku- pili desetletja trajajoco veselje. Samo- prodaja: Ivan Legat, speeijalni meha- nik. Maribor, Velrinjska ulica 30, tel. int. 434. š LJUUJE, KI TEŽKO ODVAJA- J() ter pri tern trpe za obolonjem de- belega creva, za navalorn krvi v dru.go organe, za udarci v mozeg in glavo- bolom ter za Mtrejšiim ind'arjanjem wca. vzenio vsako jutro in na večer oetrt caise naravine Franc-Jožefove vo- de. Zdraivniki velikjih kirurgilcnib in- sti'tuitov svedočijo. da se pred in po operaciji žeodca Franc-Jožefova voda vied no u,porablja z najlvečjim uspo- lioni. Dobi se povsod. Ljudsk a prosveta«. I ÖPÜMIN«KE SLAVNÜ8T1 NA CAST EMILU ZOLI V. PARIZU. V retntek, dne G. t. m. so se vrsil-e na Sorbonni. v Parizu svecanosti, posve- cen,e spominu fraaicosikeffa piwatelja Emiila Zol'e. Predsednik prireditvenega odbora jo bil francoski prosvetn.i mi- nister Herriot, sla^nastnii govor pa je iiiKil niinistOT Parnleve. Prireditev na Sorbonni je olxsegala čitanje iz piisa- teljevib del in »laisbeni zaskJjnčok spo- mi'nskoga program*. 1 SLOVENSKA KNJ1GA 0 RA- DIOTEHNLKI. Prafesor Leopold An- dreo, Radio. Osnovni ]3oj;iiii iz radio- tülunike. 214 sdik. V Ljubljana 1927. Zial'czila Jugoslovanska knjigarna. Ce- n,a nevezaiii knjigi GO Din. veza.ni- v ])lalno 7(i Din,. Sedaj snuo dobidi tudi Siovenci domaico knjigo o raidiu. Iime- noviana Andreejeva knjiiga jo razdelje-* na na tri poglavja. Prvi dve obsegata s.plosne nauike o elektri'ki. nihanju Li valovanjin, kajteri sliuzijo kot ziiaii- stveii temelj za tretje poglavje o spe- cialni raid iotehm ilk k Teoretični del knjige ni pusit in doligočasen, tudi ni niiorda zasnovan saWonski po srednje- solski'li, f iKijkah, ampak ga preplela več prakliienih uporab, tu sirje opisanift, tarn le na kratko omenjenib. Tako se eitatelj po kratki borbi .« teoriijo pri-. je'tno naslaija ob praiktk'n'ib' ;i'zuir«i]i. Povsod naj-deš ostro očrtane pojimo in jasno izrazene mhsli o Mseh, semkaj spada'jorib zakoni'tostih. Elek'triwke po- jave doslodno niötri s stallšča unitariir- ne elektronske teorije: elcktrika je ato- nui'sticiiai, da-si se nebogljoncu etru tudi ne more izögniiti. V specialnem delu j-adioteliinike nais pisatelj seiznani z de- 1'ovanjem oddajne postaje, na^o s spre- jeiiLoni na ¦detektor ter zaiključi z opi- som vjiniiverzalnega aiperaia aifi duse ce- lo radiclebmike, z elebtronko. ali kakor se siam izraža: z elektronsko cevko. Kot dodatek pa je knjigi. prideljen najno- Aiej.ši proglod oddajnib posjaj v Evropi in a/.ioski llirsi'ji lev ,stvarno kazalo, kar uponubo kiiji-ffe izdatna dviffa. V slvarnom o^-iru pač knjigi n^ gve ooi- la.ti n ičesar, ker je pi&atelj uporabljal le najboljse vire. Posebno se odfikuje knji'ga po izredno lepih iin Vocn'Ji sli- kali, vskoro vsako strain diči en;x. g HMELJARSTVO V SLOVENI- ! JI. S bmdjem kuiltif\;ira'na i)ovršina je \ ziiiiišala v cel.i Sloveniji lota 1924. 742 Ivektarov (mai-iborska abkust 737, ljuib- Ijaiivska 5 ha), leta 1925. je narasfa na 1021 ha (raasrib. 750, ljubljaiiLska 6); lotos pa izkstzujiejo himeljniki v Siove- niji veliko razsiirjenje. Povecali so se za 85%, hirneljarstvo .se je udoinacilo tudi v ljubljams'ki obksti; oe trajno, bo- mo videll I'ovrsina haneljniikov znasa leios 19S0 Iwi (mariib. 1881, Ijubljan- ska. 99 ha). g KONKURZI V SEPTEMBRÜ. \' septembru je bilo v nasi di'zavi 83 koiiikui'zov, doeini jLh je bifo lani v sei^embi-u sanio 55. Število konkurzov ie narastlo za 51%. Na Hrratsko in Silavonijo odpadejo 3, na Srbijo in Cr- no goTo G4, na Sloveni.io in Dallrmaicijo G, na Bas no in Hercegovifno 3, na Voj- vodi-no 7 konkumw. Od zacetka letoš- njega leta do 30. septeambra je bilo 825 koinkurzov (lani v is tern času 603) in sicer v Hrvaitski in Slavonijii 96, v Sr- | bijii in Crni gori 543, v Sloveniji im « DiiiliiKTciji 88. v Bosn; m Hor(«govi«i 24, v Vojvodini 74. V Srbiji je narastlo stevilo konkurzov v prirneri z 15-in.skinn lotom za 233 ali 75%. v Hrvatski in 8lavon,i'ji. za 18 all 23%, v Sloveniji i.n Dahnaciji za 15 ali 20Ä. Razgled po svetu. i- KEDUKGIJA PL AC V IT ALI- Jl. Te dni. se je vršiila soja vodstva fašnstične stramke pod Mussolinijeivm l)red'sedstvoini. Nai seji je bilo sklenjc- lio, da se znižajio pfci:cie deLavcev in uraidništva povprečno za 10 do 20 od- stotkov. Reduikcija se bo ravnala po goispodai'skih razmierah posamoznih pokra'jin. v ŽALOSTNA ÜSODA MATTE- OTTIJEVE VDOVE. Franeaski pesnik Ronict.iüi Pkolland obja;vlja pismo, v ka- terem zaitrjuje, da so fasi'sti Matteotti- jevo vdovo popolnorna izoli\rali, tako da je popolnoma odrezana od sveta in ne ve nieesar, kar se dogaja. izven 1 ta- li je. V sYGJem pisimu iizraža bojaizen, da bi jo fašisti taikoj odstra/nili, kaikor hi- Iro bi žvedeli, da; stoii v kakrsniilikoli stikih s protifašisiti v inozemistvu. r POŠTNT PREÜAL, KI FRAN- KIR A P1SMA. V Leiipzigu je uspelo nekemii konstrukterjai sesta.vM;i postni predal z napi'avo za fi'ankira,nje imel pred dnovi proses or dr. Chaneey Barber znanstxieno predava- nje pod. nais'lovom »Madamie Nicoti- ne«. V prixla/va-njn je zaitrjoval, da ma,- t(>re. ki kade. ubiijajo svoje otroke. V resniei: se opaža med otroci, katerih mat ere se, uda.jaijo kajenju, znatno vec- j,a ninrljivost. Nikotin za^truplja živč- iiii sisitem, ki je pri ženskaih itak sla- l)ejsi, kakor ap pri moskili, radi Cesar se pri ženskah često opaiža deTiriivm treme.ns radi niikoti/na. Dr. Barber je /.aikl.jucil svo'je predavanje s toc.no sta- tistiko, da GO odslotkov otrok, ki jib rode nw.ioro ni.k(>fi.nislke. pomrc pred- iio dopolnijo druffo leto. PDBLE3TE nizkc cene čevljev: iz toletlne moSki 152 Din, iz kravlne moški podkovar.i 154 Din.gojrercllSODin boks moSki anifiik. ali pol i\m\ 159 Din, boks ni>.ki tnoSki ali ženski H9 Din, drun- ski gevro 169 Din, damski lak i99Din, otrocji iz ovčevlne 30 Din, iz tcletlne 41 Din, iz boksa 54 Din. Izbira novili niodelov vedno ve- likanska ! Ve!etrgovina I Sfermsclii, Ceije. Og'ejta si izložbe! Zbir«jte liülko nagradol hi Glasovir dobro ohranjen, kupim na domenjene obroke. — Naslov v upravi lista. Kupim posteljo in nočno omarico (eventuelno tudi umivalnik) v temnorjavi barvi (matt). Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na upravo »Nove Dobe«. Prodam dobro ohranjen glasovit* za Din 3000'— Nas'ov v upravi. in iiD^iii! us M v wM in olioiici F'anfo Joat, CeBju, Aleksaodrcva ul. 4 se sprejme pri boljši c^>ite!ji na stanovanje, hrano ozir. v popolno oskrbo. C<-'na nizka. Glasovir na razpolago. Istotam se zamenja lep dokoracijski divan za otoman. Naslov v upravi lista. 2-2 U gosio! „PR! 10STU" v soboto in nedeljo okusne koline, rlževe in mesene klobase, vinski most rizling in burgund.ee s Turškega vrha. NA PRQDAJ je za večjega gospoda Iepa črna obleka in lep sivi kiobuk (zajČjek) za skupno ceno 1000 Dm — Vpraša se pri hiš- nici CELJE, Za kresijo St. 6. Boljša šivilja gre šivat na dorn po nizki ceni. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi lista. Soba se odda lepa, r.račna in solnčna, solidnemu boljšemu gospodu. Vprašati v upravi. Vsakdo, bodisi zasebnik, trgo- vec ali tovarnar, varuje svoje življenje in imetje z gasilnim aparatom m ^' än^V Ba ^1 fls IH mS 00 fl ¦¦ ¦vH JhwP Am ^bV ^BAv Poskušnja se vrši v nedeljo ob 18. uri na vesef/čnem pro- storu » Vinske trgatve« v Celju. Pojasnila daje in naročila spre- jema generalno zastopstvo »Flammentod4 Ljubljana Oglasujto v ,TVovi dobi'! ^^pifarsra^ifareii in jawnc»tcoff»i$ien det%arni seavad celjskeaa mesfa Ustanovl/ena let» 1864. V l.a.stbiÄi j>$*,x&,ßjk Celje, Dolgo polje 9 a {vHa Winter) 52-1s Švfcarske ure, zlafo, srebro, briljante, opflka, očala Največja delavntca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik tirar, fuveltr, Optik CELJE, Glavnl frg 4 Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri staibeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! LASTIVI DOM Obrestufe hraraälrse vloge po 6% Večjc stalnc vloge po dogovoru najugodneie. Tamstvo za vloge uad 2,000.000 Efrira. Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! PH nafožbi »neska do 5O Din se dobč nabiraEnik na dorn, Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. \z malega raste vcliko! Ucenca močnega, z drav ega in poštenega, sprejme ZVEZNA TISKARNA v Celju. Pogoj : 4 razredi gimnazije ali 4 me- šČanske sole. Predstaviti se je s spri- čevali v pisarni Zvezne tiskarne. P O Z O R! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v Celju, Slomškov trg 1 (tik fame cerkvc) tovarnüöko zaiogo vseh vrst uletenin kakor: nogavice, rokavice, ple- teno perilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Zenko Hribar. 10-43 Lezioni d'Italiano. Legons de Frangais. AQ RICO LA, maitresse diplomee, Krekov trg 7. Pipfifilt pH mm hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju.— Prvovrstna dok»z56a na razpolago. — Pi- salni »troji no*i in vabl|eimi v zalogi, JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4 Stanovanje in lohal se odda v hiši Jadransko-podunsvske batike v Celju. Oddata se 2 stanovanji, obstoječi \z 3 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin. S 1. decembrom se odda tudi lokal, obstoječ iz dveh Iepih prostorov. Pojasnila se dobe v Kocenovi ul. 2 III, vrata II ali pa v zalogi potošštva Glavni trg 12. Vabilo na XX. FBdni občni zbor Kmečke hpanilnice in posojünice w Sv„ Jufju ob juž. že!., ki se vr§i v nedeljo, dne 23. oktobra 1927 v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1926. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor ob doloCeni uri sklepčen, se vr§i v smislu § 35 zadružnih pravil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem Stevilu navzočih zadružnikov. Sv. Jurlj ob južnl železnici, dne 7. oktobra 1927. Načelstvo. Franjo Dolžan, Celj Za kresijo sto 4 Kleparsfvo in nappava streKovodov. Pokrivanje streh in . zvonikov. inStalacije, naprtsva modern«» higijenicnih kopalnih «ob, klosetov in zdravstv. napra«, Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. P O Z O R ! Hotel BALKAN v Celju Novo dožel češki JAZZ-BAND-TRIO (Šula) svira dnevno do 2. ure 2jutraj. Točijo se prvovrstna štajerska kakor tudi vsa specijelna dalmatinska vina. Sprejemajo se abonenti na najboljSo domačo hrano 15 Din dnevno. PriporoČa se Drago Beornardi, hotelir. N O V O S T ! OGLAS. Na dan 14. oktobra 1927. godinc u 10 časova prepodne, održace sc u kancelariji štaba 39. pešadijskog puka u Celju druga javna usmena licitacija za nabavku kg 3.600, slovima tri hiljade šest stotinc kilograma pasulja i to. Za puk 3400 kg, tri hiljade četri stotinß kilograma, a 200 kg, dvestotina kilograma za privremeno vojno bolnico. Kaucija se polaže na kasi 39. pešadtjskog puka u moneti po členu 288, zakona o državnom računovodstvu najdalje do 9. časova na dan licitacije. Uslovi ugledati u kancelariji 39. pešadijskog puka svakog dana od 8. do 11. i od 16. do 18. časova. Ponudjači, da ponesu sabom overenje o naplačanom porezu za te- kuČG tromesečje. Licitacija je javna i usmena pismene, ponudbe primaju se samo do 10. časova na dan licitacije. Svaki ponudjač ima, da ponese sabom mustru pasulja, kojega bi hteo lifrati. !z kancelarije 39. pesariijskog puka (kasarna Kralja Petra I. V. 0,) na dan 6. X. 1927. godine, broj 12172. Prvo poWo viriliw v Celiu Cankarjeva ul. sf.lt priporoča svoja izv^stna namima ftes* odbrana sortimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po.zmernih cenah. ^^|| JJ&** Vzorci na razpolago ! Jaz Ana Čilag s svojimi 185 cm dolgimi divnimi lasmi, sem iste dobila po uporabi pomade, ki sem jo sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti ispadanju las, za pomaganje razvitka" gostih las in za jačenje las. i Pomaga razvitku gostih las pri moških, ženskah i^jES 2e po kratki uporabi naravni sljaj in čuva lase od Prf gd"VII' do visoke starosti. Čilag-pomada odstranjuje P^'J^l,?, S nNobe"° sredstvo ne vsebuje toliko hranilne materije za lase ^aK0' ^1 'ag-pomada, ki je po vsej pravici zadobila svetovni slovcs, kaj« gospodje in gospe že | po uporabi prve steklenice dosežejo najbolj^ *spen, ker izpadanje las prcstane It po nekaj dneh popolnoma in nova rast seze pnkazuje. Ta , uspeh dokazuje moj 50letni jubilej in milijoni zahvalmh pisem, ki sem jih dobila iz vsega sveta. Cene velikemu lonfiku Čilag-pomade Din 60'-, dvojnemu Din 90'-. K vsakemu lončku je potrebno: 1 steklenico Special-Shampoo (za 20kratno umivanje glave) Din 25"-. Vse vključno poštarina. Pošilja se po povzetju ali če se denar naprej pošlje \z tovarne za SHS: Laboratorij «AURORA* Sremska Kamenica br. 28. ^--- ___— Tiska In Izdaja Zvezna tl.knrn». - Odgovorna sta za izdajatelja in tlskarno Milan Četlna | za redakcijo Vlnko V. Gabero. - Oba v Celju.