GLAS
, List slovenskih deJavcevr Ameriki. -
Reentered as Second Class Matter September 25th 1940» at the PmI Office mi New York. N. ¥., under Aet of Congress of March Srd, 1879.
HIYftffil WAR BONDS
No. 146 — Ktev. 146
S ME LII. — LETNIK Ml,
NEW YORK, THURSDAY, JULY 27, 1944 — ČETRTEK, 27. JULIJA, 1944
Tel: CHeLsea 3-1242
RUSI NA VISLI
Rdeča armada je včeraj dospela do Visle, ki je zadnja večja naravna obrambna črta pred Nemčijo, ko je zavzela Deblin, ki je 56 milj ju go vzhodno od Varšave in kakih 36 milj od
Lublina in Lukova.
Moskva je padec IM>1 inn proslavila z 12 salvami iz 124 topov eno uro za ip ros Lav o padca Narve v Ebtoniji. S tem, da je bili naznanjen padeo Narve, je bil naznanjen olbeneiu priče-tek ofenzive leningradske armade generala Leonida A. Govorov a proti baltskim državam.
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da so ituske arma<le včeraj osvobodile nad 450 obljudenih krajev na vseh krajih fronte. Obenem je bilo tudi sporočeno, da so ruski bombniki l>om<bardirali vojaštvo, vlake in municijska skladišča v Varšavi Ln Tilizitu v Vzhodni Prusiji.
V Lufblinu je bil vjet general Moser-HilSmar, poveljnik posadke v Lufblinu in je 1*6. nemški general, ki je bil vjet., odkar so Riusi pričeli svojo poletno ofenzivo 23. junija.
Lvov je popolnoma obkoljen
Lvov je popolnoma obkoljen in v mestu so v teku poulični
boji.
Močni tančni oddelki so pripeljali Ruse na Visilo pri Deb-iinu in Pulavi.
Okoli Stanislava potekajo "boji tako, da bo močno utrjeno mesto kmalu obkoljeno, (►koli Stanislava je 'bilo zavzetih KM) obljudenih krajev, med 'kateri so najvažnejši: Burštin, Tju-niač, Tismenira, Na dvorna j a in Deljatin.
Na severu, kjer so držali Rusi že od februarja močeno o-porišče ob zapadnem bregu Narve, Rurd niso sajiio prebili močne nemške obrambne črte in zavzeli Narvo, temveč so osvobodili še več drugih obljudenih 'krajev ob cesti v Tallinn.
Druge čete, ki prodirajo jugozapadno od Pskova, so zavzele nad obljudenih krajev, med njimi tudi važno železniško postajo Kupravo, ki je .'{(i milj jugozapadno od Pskova iu v notranjosti Letske.
Nemška armada v Litvi na slabem p&ožaju
Poloiaj nemške armade v Litvi, tar se tiče zalaganja in umika, se je zelo poslabšal, ko so Rusi raztegnili svoje osvojitve proti xa<padu in jugozapadu od Panevezvsa.
Rusi so «ei!o napredovali v bližini Stanislava in zapadno od Zamoišča.
Poročila s fronte naznanjajo, da so Nemci v zelo veliki zmedi okoli Lvova, ki je obkoljen. Okoli Brest-Litovska so odrezane vse železniee in eeste, po katerih ibi -se mogli Nenwi u-makniti, Bjalostok lw> kmalu obkoljen.
Nemci so zelo izmučeni in se ne branijo
"Rdeča zvezda" poroča, ko so se ruski tanki z infanteri-jo 'bližali Sa nu, so bili Nemci tako izmučeni, da se niso brani-li. Posočevaflec pravi, da nemški poveljnik ni niti najmanj poznal položaja, kajti izdal je ukaz, da morajo vojaki prej umreti, kot pa Ravo Rusko prepustiti Rusom. To povelje je prišlo prepozno, kajti Rava Ruska ježe tri dni nrei i>adla
Bojne ladje pri Palau
Tokijski radio je naznanil, da so ameriške bojne ladje, po večini matične ladje za aeroplane prišle bfczn otoka Palau, kakih 500 milj vzhodno od Mindanao na Filipinih in da je okoli 30 aeroplanov z matCčnih ladij napadlo otok.
Pala;u je sedež jaiponske vfla-de za južne otoke na Pacifiku in je poznan kot. japonski Sin-gapur.
Japonska radijska postaja je tudi naizmanila, da je močno zavezniško brodovje, obstoječe iz križark, matičnih ladij, ru-šilcev in podmornic včeraj bombardiralo pristanišče Sa-bang o"b zapadni obali Sumatre.
Japonska radijska postaja pravi, da so na ameriške aeroplane streljale baterije proti-tančnih topov in da sta bila dva aeroplana izstreljena. Ravno tako poroča Tokio, da so ameriški aeroplani napadli o-tok .Jap na Karolinih vzhodno od Paflaraa.
Kot navadno, pravijo Japonci, da so pri obeli napadih a-meriški aeroplani napravili le neznatno škodo.
Glede napada na Paulu ni
nobenega ameriškega uradnega potrdila.
Japonci v svojem poročilu o napadu na iSabang pravijo, da so potopili dva rušilea in eno podmornico in da so izstrelili več aeroplanov.
To je bil že drugi napad na ^aibang v štirih mesecih. Angleške ibojne ladje pod poveljstvom admirala sira Jamesa Somimerville so napadle otok 17. aprila.
Prvič so ameriške bojne ladje napadle Palau 29. marca. Bitka je trajala tri dni in Japonci so imeli naslednje izgube: 28 ladij potopljenih, 18 poškodovanih in izstreljenih 384 do 214 aeroplanov. Amerikanci so izgubili 25 aeroplanov in 18 letalcev.
Ta napad je imel namen odvrniti Japonce, da ne bi ovirali admirala Chester Nimitza pri vpadih na Saipan, Guam in Ti-nian.
—---
Rusija in Poljska
Na osvobojenem poljskem ozemlju je bil postavljen Poljski odbor za narodno osvobojenje in ruska vlada je naznanila, da bo s tem odborom sklenila sporazum, ne ozirajo se na zamejno poljsko vlado v Londonu.
Ta odbor l»o v tesni zvezi s ki jučeni: — Vzhodjia. Prusija, prodirajoč© rdečo armado sko- večji del Pomorjanske in drugi
kraji vtzliodne Nemčije. Odfbor
SVOBODNI NEMŠKI ODBOR V MEXICU
Mexico City, 24. julija. Po- dnega Latinsko-Neimško Ame-
tom ONA.— Ustanovitev nemške proti fašistične vlade v vzhodni pruski bi bid "na trdnih tleh za. kakoršnokoli gibanje proti Hitlerju" v ostali Nemčiji, je bila izjava Paul iMerkerja, ki je (bivši 'komunistični poslanec v Reichstagu in je sedaj glavni tajnik išvobo-
riškega komiteja tukaj.
Merker je dejal, da bi bila list varitev proti nacijskega komiteja na vizhodno pruskem o-zemlju ''logična rešitev," a poudaril je, da svobodni Nemci tukaj ne vedo, če je 'bil kak načrt izdelan afli ne.
zi Poljsko ter fbo prevzel civilno vlado osvobojenega ozemlja.
Obenem je ruska vlada naznanila, da Rusija ne mara pridobiti poljskega ozemlja in Stalin je rekel, da je reka Bug meja med Rusijo in Poljsko.
Rdeča armada je že daleč čez Bug in naglo prodira proti zapadli.
Sovjetski komdsarjat za vna-nje zadeve je izjavil, da je vladanje osvobojenega ozemlja zadeva poljskega naroda in da sovjetska vlada ne 'bo na Poljskem postavila nobene svoje organizacije.
Poljski odbor narodnega o-svobojen ja je že stavil zahtevo, ' da so k povojni Poljski pri-
Cilj velikanov zraka
je označit poljsko vlado v izgnanstvu kot pustolovsko in neodgovorno oblast.
Kabinet poljske zamejne vlade v Londonu se sedaj posvetuje o tem, ako bi /bilo primerno, da zamejna vlada »kosa priti v zvezo s sovjetsko vlado. Ministrski predsednik Stanislav Mikolajczvk bo mogoče odpotoval v Moskvo, da razpravlja z rusko vlado o pofložaju, ki je nastal, ker je ruska vlada priznala Poljski osvobodilni odbor kot pravo vlado osvol»oje-ne Poljske.
Amerika in Anglija (bosta še dalje priznavali poljsko zamejno vlado, vojaško pomoč pa bosta nudili odboru za narodno osvobojenje.
■r
Notranjost velike japonske jeklarne, ki so jo bombardirali ameriški super^boiribniki B-29.
Tukasnji Nemci
(London, 24. julija (ONA— Nemško osvobodilno gibanje tukaj je prosilo, da 'bi njihovi člani smeli iti 4'takoj na fronto, da bi govorili kot Nemci vojakom v nasprotnih jarkih."
V javni iizjavi, je dejala svobodna nemška skupina, da bi prosila nemške vojake naj ne ubogajo "Goering, Doenitz, Rommel in Kiuge kliko."
Svobodni Nemci Ibi povedali nemškim vojakom, da če (bodo kmetje, intelektualci, in (Uiho-ščina še pasivno opazovali zaveznike, bodo te nehali razlikovati med: naciji in nemškim ljudstvom.
"Niso zavezniki, ki želijo n-ničenje nemškega ljudstva in razdelitev Nemčije. To je Hitlerjevo delo," je bilo dodano k izjavi.
Napad s tanki v Franciji
Amerikanci so s tanki in infanterijo razbili nemško utrjeno črto v Normandiji ter so napredovali tri milje do Marigny, 7 milj jugoza-padno od St. Lo na cesti v Coutances.
Associated Press pravi, da eo tartki vdrli v goreče mesto in so se spoprijeli s sovražnimi oklopnimi oddelki po ulicah mesta. To je bil prvi večji a-meriški tančni napad.
Odkar so Amerikanci zavzeli St. Lo, je prišlo zaradi silno močnega sovražnikovega odpora do zastoja, včeraj pa je general Omar N. Bradley prvič po vpadnem dnevu poslal v boj tanke, ki so preibilli črto in nato vdarili naravnost v Ma-rignv.
Amerikajnci so z reikordnim zračnim (bomba rdi ranjeni na široko odprli nemško črto in raztegnili svojo fronto.
Tančni oddelki so se spopadli z nemškimi oklopnimi oddelki južno od St. Lo—Periers ceste in so zdrobili sovražni odpor. Nato je prišla infante-rija ob straneh tankov, po ruskem načinu, in se je razipršila ter uničila vse, kar ji je prišlo na pot, tanki pa so drvili čez u-t rje ne postojanke.
Na vzhodni strani fronte, kjer se bore Angleži in Kanadčani, so se pričeli Nemci trdovratno braniti in so ce*Io pognali Kanadčane iz Tiily4& Cam-pagne, štiri in pol milje jligo-vzhodno od Caena.
Nemški radio poroča, da Angleži neprestano skladajo vojni materjal ob ustju Onne, severno od Caena.
Richard D. MlaMillan, ameriški vojni poročevalec z angleško armado, poroča, da so Angleži in Kanadčani že prišli do gflavne nemške -utrjene »črte, Nemci pa se fanatično hranijo, ker jih doseže smrtna kazen, ako bi se skušali podati.
Nemško vrhovno poveljstvo priznava, da sta ameriška prva in angleška druga armada prebili nemško črto, da pa so nemške čete v "fanatičnem boju" zavzele nekaj izgubljenega ozemlja južno od Caena.
Poročila, ki prihajajo v zavezniški glavni stan, naznanjajo, da Nemci pošiljajo v »boj vse svoje sile, da čimdalje za-drže zaveznike v Normandiji v nasprotju s priporočilom feld-marsaia von Rundstedta, ki se je hoteli takoj spočetka "umakniti za u/trjeaio črto za re*ki Seine in Loir, ker (bi bila s tem skrajšana zveza z zaledjem.
Svetovalci Adolfa Hitlerja so se bali, da 'bi ta nmifc za o-Jbramlbno črto od Seine in Loire z ozirom na poraze v B-usiji slabo vplival na nemško prebivalstvo. Vsled tega je nemško poveljstvo poslalo v Normandijo vse rezerve, ki so bile na razpoflago. med njimi do 20 najboljših oklopnih in infanterij-skih divizij, ki so ibile razpostavljene na 12 m. črti okoli Caena.
NIZOZEMSKA
London, (ONA) — V pričakovanju nemških razdejanj v poslednjih trenotkih, so nizozemski podtalni časopisi pozivali prebivalstvo, da naj vso živimo in brano Skrijejo. Vsa prevozna -sredstva morajo biti skrita, vsi patrioti naj se razpršijo, da jih Nemci ne bodo mogli aretirati in naj nikdar ne spijo doma, in naj pooblaščajo druge o svojih dolžnostih kolikor mogoče.
8 milj do Florence
Angleška osma armada, ki prodira na dolgi fronti južno od Florence, je včeraj napredovala tri do pet milj.
Na zapadni strani fronte pa je peta armada utrdila svoje postojanke in se pripravlja na končni napad na Piso.
Nemci se zelo trdno drže in njihova artilerija in možnarji posebno močno streljajo. Nemci, ki so bili vjeti, pripovedujejo, da se bore zato tako trdo-vratno, ker so jim častniki povedali, da so Angleži zaradi napadov roibotnih aeropilanov tako jezni, da vsakega Nemca, ki ka v jame jo, takoj vstrelijo.
Angleška osma armada, ki prodira severozapadno od Gre-ve, je napredovala tri milje in dospela do Mercatale.
Novozelandci so prodrli nad pet milj severno od Taverneile in se po zadnjih poročilih nahajajo blizu San Casciano, ki je od Florence oddaljen osem mittj.
Veliki roboti
nad Angli jo
Nemško vojaško poveljstvo je pričelo nad Anglijo pošiljati rotootne aeroplane, dvakrat večje, kot so bili dosedanji. — Bombe imajo 2000 funtov raz-streljiva. Ena taka (bomba, či-je motor je še deloval, je padla na neko (bolnišnico, ki je pričela goreti s talko silo, da je zračni stražniB: rekel: 41 Ogenj se je posmehoval vodi." — En (bolnik, njegov brat, Iki ga je obiskal, nek drug obiskovalec in ena bolničarka so bili ubiti.	» j
Požar na parniku na Hudsonu
Včeraj zjutraj je iz neznanega vzroka nastal požar na tovornem parniku Champ Clark, ki je bil prazen in v popravilu ter je bil privezan na pomol ob vznožju 133. ulice na Hudsonu. Visoki oblaki dima so se dvigafli in stebri plamena so 'švigali proti nebu.
Plameni so kmalu požgali barvo ob zunanjih stenah pa mika in vnela se je tudi velika posoda olja ob robu pomola; olje se je razlilo po reki in gorelo.
Ožganih je bilo okoli 20 o-seb, gasilcev, moštva in delavcev na pomolil.
Na bistvenih delih parnika ni bilo povzročene nikake škode. V dveh urah je bil požar pogašen.
DANSKI UJETNIKI
Washington, (ONA.)—Danski patrioti bodo prepeljani v Nemčijo v oddelkih po petdeset, da ne bo preveč drena v nemških koncentracijskih taboriščih v Danski, pravi poročilo danskega tiska iz Urada za vojne informacije.
Kot primer drena, navaja pjoročilo taborišče izven Ko-penhagena, kjer držijo sedaj 445 mož in žena. Dodano je da so Nemci ''odkrito priznali, da intajo toliko ujetnikov, da nimajo časa, da bi jih vse pregledali."
Stokholmski časopis je pisati, je Kopenhagen protestiral proti ubit ju 93 oseb od Nemcev s dveminutnim molkom. Opisan je bil kot impozantna demonstracija, katere se je udeležila celo policija. En nemški ka-mjon je mirno stal, vkljub stalnemu opominjanju potnikov, ki so bili nemški vojaki, vozil ga je Danec.
Bolgarski kviilingi pri Hitlerju
Bolgarski ministrski predsednik Bagrijamov, Filov in generalni nadzornik bolgarske armade Lokaš so se z aeropla-nom odpeljali v Hitlerjev glavni stan, kamor jih je poklical sam Hitler.
Trumanova žena v državni službi
Mrs. Bess W. Truman, žena senatorja Harryja Trumana, demokratskega predsedniškega kandidata, je v državni službi kot njegova -uradnica z letno plačo $4500.
Zapiski senatnega tajništva kažejo, da je Mrs. Truman nastopila službo v juliju, 1JU1 za letno pilačo $2400 in je ostala do junija 1943. Lansfko jesen je zopet nastopila službo in jo i-ma še sedaj.
"Ona je moja poglavitna svetovalka," je rekel senator Truman. 44 Nikdar ne napišem nobenega govora, da ga ne bi pregledal skupno ž njo. To moram storiti, ker imam toliko dela in nikdar ne napravim nobene odločitve, dokler se ne posvetujem ž njo. Oskrbuje tudi mojo zasebno pošto."
Letna plača $4500 je najvišja za kako uradno delo v senatnem nradu.
Mrs. Truman pozna vse prijatelje svojega moža in ve, če-gavo pismo sme nasloviti z "Dragi John,?' aH pa z 44Mr. John itd." Ne piše na pisalni stroj temveč s peresom. V u-rad pride ipo parkrat na teden, da pregleda pošto.
Trumaan dobiva kot senator plače $10,000 na leto.
KUPITE EN -EXTRA" SOND DANCU
Lepi dobički pri izdelovanju jekla
Sharon Steel Co., je ravno kar objavila svoje poslovno poročilo za minulo četrtletje. Iz tega poročila je posneti, da je imela družba v imenovani dobi $141,233 čistega, dobička in sicer po odbitku davkov. Dobički te <iružbe tefcom minulega polletja so znašali $307,744. —, Izdelki iz jekla, katere je družba prodala tekom prvega polletja sedanjega leta, so vredili svoto $17,069,885.
V isti dobi leta 1943 je družba prodala za 22,302,995 teb izdelkov, kar znači, da se sedaj ne potrebuje toliko vojnih potrebščin, kakor v Lati ddbi lanskega leta.

"GLAS NAHODA"—NEW YORK
THURSDAY, JULY 27, 1944
VSTANOVLJEN L. ISM
: fi
It	D
M

-i
ttk HBIVC.Wf jou U, T.
TT
51at Year
uroed «f«*y <Uy «i "m4 BoUd^aT
, .	, f 9L - r MU	. r. T _ ,,
BA CMUO TJBTO VMLfl OST SL EDBUfiBMB DftSfcV* Of <KfB(i <7.— ; EA POL LITA |U0; ZA PBTBT UBTA P^
■aiu Htndt" Litija wmM lat hinil abbot. »14111 ta KufitaV
,,	_'TfC_TTt ~ "I it ..rtr MfiT rT fFMSUI
"6LAI NAVODA". >1« WUT lttfc
tqu IX, N. T
■BP
Nova jugoslovanska vlada i k ^
V	notranje političnem položaju Jugoslavije je prišlo 7. julija do odločilne premembe. £o tridnevnem razgovoru z maršalom Titom na osvolbojenem ozemlju Jugoslavije — in e popolnim odobravanjem Združenih držav, Anglije in Rusije v duhu teheranskega dogovor**—je dr. Subaeic sestavi] vlado, ki združuje demokratske jugoslovanske elemente izven Jugo-slavijv z Narodnim osvofbodilnim gibanjem maršala Tita v .) ugoslaviji.
Nesrečni prepad mod jugoslovanskim narodom in z uradno priznano vlado v zamejstvu je (bil slednjič premosten. Vse delovne patriotičine sile so se združile in vsi sledovi zmešnjave .so bili odpravljeni.
Predstavni značaj nove vlade se zrcali v sestavi po narodnost i--dva S riba, dva Hrvata in dva Slovenca, vkljuano dva člana Narodnega sveta dr. Ivana Hiba rja, ki predstavlja Na-, rodno osvdbodilno gibanje mai&ala Tita.
Nova vlada je sestavljena naslednje: I>r. Ivan &ufoašič, bivši hrvatski ban in odličen član hrvatskp sel jaške stranke— ministrski predsednik, vnatnji in vojni minister; Sava Kosa-»ovR*, Sr»> iz Hrvatske, tajnik neodvisne demokratske stranko. bivši minister v vladi, ki je 27. manoa 1041 strmoglavila nat-ijein naklonjeno vlado kneza Pavla—minister za notranje zadeve, družabno blagostanje in odravje, in jayna 4ola; dr. .hiraj £utej, bivši finančni minister v mnogih vladab in Član hrvatske soljaške stranke—.finančni in trgovski minister; dr. Izidor Cankar, član slovenske ljudske stranke, bivši poslanik v Kanadi, dokler ni odstopil v protest proti politiki Purieeve " bule—minister za vzgojo, poeto, brzojave in telefon; profe-~ or S ret on Vukosavljevič, Srb iz stare Srfoije, bivši profesor na beograjskem vseučilišču, bivši zastopnik demokratske t ranke v narodni skupščini in član protifašističnega sveta narodno osvobodilne fronte v Jugoslaviji—minister za zaloge, živež, gozdove in rudnike; dr. Drago Marušič, bivši ban dravsko banovine (Silovenije), Ibivtši minister m član protifašističnega odbora narodne osvobodilne fronte—minister za pravo--odjo in prometne zveee. Vuikosavljevič in dr. Marašic sta že ,mšla iz osvolbojenega ozemlja v, Jugoslaviji v London.
V	svoji prvi javni izjavi je dr. Subašič rekel, da se njegova vlada ne l>o sfhala nobenega truda, da pomaga narodu v nj<*rovi borbi za osvobojenje Jugoslavije, ki jo tako uspešno vodi Narodna osvobodilna fronta pgd vodstvom ma.ršala Ti-ia. Združila bo vse demokratske borbene in odporne sile v deželi za vpostavitev neodvisme, resnično demokratske in federativne Jugoslavije.
Sestava nove jugoslovanske vilade pomeni zmago za vse demokratke sile. Tri leta je svet z veliko skrbjo pazil jugoslovanski položaj; na eni strani je jugoslovanski narod pokopal vse politične, narodnostne in verske spore m se edružii v boj proti tujemu vpadniku in proti danpa£im kvizliugom, l$ar je presenetilo ves svet; <na drugi strani pa je za*nejna vlada, priznana pri zavezniških vladah in Slanica Združenih narpf do v, je, mesto da bi pomagate narodu v njegovi borbi ea $vo-* ikxIo, storila vse, da osvobodilnemu gibanju »kodi kolikor more in je po inozemstvu razširjala napačne vesti o resničnem: položaju v Jugoslaviji. »Slednjič pa je prišla resnica jasno na" dan in odstranjeni so bili vsi oni, ki so ovirali jugosiovanskP rjarod v njegovi borbi za svobodo in demokracijo. Ni bilo več mogoče prezreti Narodne osvobodilne vojske maršala Tita in Narodnega protifašističnega sveta dr. BSbarja. Borili so' se(L uničevani sovrainika in polagali so temelje za dtemokratskd Jugoslavijo. Po govturu "Wii^tooa (ChnrcHlW 3f>. februarja; 1<H4, ko je slavil maršala Tita m njegovo junaško vojsko, je [»ostalo jasno," da je ea zaveznike potrebno, da je trelia pomagati jugoslovanskemu osvobodilnemu gibanju in ž njim sode-4 lovati.	'	^	~
Subašičeva vlada edinstva je poledica osvobodilnih Jbo-jcv jugoslovanskega naroda in dogovoru med Z^rui Arža< vami, Anglijo in Rusijo v Teheranu. Ta vlada trdno veže zdra-j ve m gradil ne sUe v Jugoslaviji in napredne in patriotične Jugoslovane v inozemstvu. Pomeni {»poln pora* za natadnj*-[Jo« kot HO ^unč, MShajlovic in Fotic hi njihovi podrepuikL
Slovenski Parlament
PBVO ZASEDANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA sveta---19. ill 20. FEB. 1944
SKLEPI IN ODLOKI 19 4 4
IZDALO PREDSEDSTTO Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, (SNOS.)
ODLOK o TZDAJI plačilnega bona
Člen 1. Predsedstvu SNOB se nalaga, da izda postopno po potrebi kot zakonito plačilno sredstvo na: osvobojenem ozemlju Slovenije plačilne bone v iznosu 100 milijonov lir v enotah po 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000 lir. Svate posameznih enot do-loči Predsedstvo SNOS.
Člen 2. Pravilnik k temu odloku izda Predsedstvo snos.
Člen 3. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in stopi v veljavo z objavo.
(Zaključek.)
Slednjih Okrajni osvobodilni odbor ne more predpisati, temveč se lahko ustanove samo sporazumno.
Člen 4. Predsedstvo SNO(S predpiše pravilnike k temu odloku.
Člen 5. Ta sklep zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in stopi v veljavo z objavo.
ODLOK O NARODNEM DAVKU
Olen 1. Na temelju sklepa EJbora odposlancev slovenskega naroda o spflošni mobilizaciji vse ljudske sile in vseh gmotnih sredstev slovenskega naroda od 3.X.1943, ter vseh prejš nih odlokov o narodnem davku se dosedanje davčno obveznostjo na dohodke vsake vrste in na imovino, ki donaša koristi Neobdavčena ostane imovina, »ki je potrebna za obstoj davčnega obvezanca in oseb, za katere je dolžan skrbeti. Obdavčenje se mora vršiti sorazmerno višje, v kolikor znatnejši je dohodek ali imovina, ki se ima obdavčiti.
Člen 2. Okrajni Narodni O svobodilni Svet ustajnovi na te melju javne xazprave s člani krajevne sflcupnosti, kateri pripada davčni zavezanec, in ob nje&ovem sodelovajnju višino, čas in način izpolnitve davčnega bremena, ki ga ima ta zavezanec nositi za posamezno davčno leto. Davke pobirajo krajevni Narodni osvobodilni odbori.
Člen 3. Davčna obveznost se izipokin je s plačilom v gotovini ali pa z dajatvami v naravi.
O D L O K
O OBVEZNI OBDELAVI
PLODNE Z EMIL JE IN O ZAŠČITI SEMEN TER PLEMENSKE ŽIVINE
Člen 1. Vsa pdodna zemlja na slovenskem osvobojenem o-zemljn mora biti v celoti Obdelana in čim smoterneje izkori-ščajna. Plemenska živina in semena so zaščiteni.
člen 2. Razen poljedelca, ki obdeluje svojo zemljo, jo dolžan sodelovati, kadar nastane potreba, pri obdelavi plodne zemlJje po svojih zmožnostih tudi vsafc drug Slovonee, z vzajemno pomočjo. Pravica in dolžnost organov narodne oblasti je zlasti, dajati za izvedbo v členu 1. (postavljenega načela pobude, »nuditi vso ustrezno pomoč, ob potrebi pa izdajati primerne ufcrepe.
Olen 3. Predsedstvo SNOS izda k temu odloku potrebne pravilnike, ki bodo predvidevali tudi sankcije.
Olen 4. Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme tSNOS in postane veljaven z objavo.
ODLOK
O USTANOVITVI KOMISIJE KA UPRAVO RAZLAŠČENE IMJOVINE NA SLOVENSKEM OZEMILJU
Členi 1. Soglasno z izdanimi odloki je razlaščena imovina pripadnikov tujih narodnosti, zlasti veleposestnikov, ki so
služili okupatorju, ter narodnih izdajalcev, last slovenskega naroda in se daje v brezplačen užitek slovenskemu ljudstvu, se neposredno upravlja, kolikor to zahteva po ohranitvi slovenskega narodnega bogastva. /
člen 2. Predsedstvo SNOS postavi za ejnotno upravo te i-movine komisijo z nazivom: " Komisija za upravo razlaščene imovine pri Predsedstvu SNOS." Ta komisija je sestavljena iz predsednika in 8 članov ter posluje po pravilniku, ki ga predpiše Predsedstvo SNOS.
Člen 3. Naloga te komisije je Zlasti ugotoviti to imovino, o-skrbeti da se daje v brezplačni užitek slovenskemu ljudstvu, skrbeti za njeno vzdrževanje in za ohranitev narodnega bogastva, ki ga vsebuje; upra-ljati koristi, izvirajoče iz nje in polagati o njih račune Predsedstvu SNOS.
Člen 4. KoSikor so prejšni odloki v nasprotju s pričujočim, se njihova določila razveljavljajo.
Člen 5. Ta. odlok zadobi moč, ko ga sprejme SNOS in poslane obvezen z objavo.
-ke
m »mfeko Mi tetami japfr o* 4: rojaki i
dopočfliaiija Bata, lahka apgdo lUuaiarištriL .n»<
MiHMMIJ! "
oni alacano
avojraww
ta JU oponrtn, ket«'»t«n
- *--^^. n, i*	*
JH9CUUW7
■ •f "-r • !

TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Hour
▼ wgbittd iip«l gmn alorttega pisatelja,
Howard Fost^a ,
Po»art o bojih Jugoslovanov sa svobodo, o ča. mar ni bilo pisano ia aikdar popraj.
"Najbolj razburiva povfat
▼ 27 Mr
i . • - . ■
Stane 25c v uradu — 30c po poŠti
K^r Je UtagR ten kafltio aelo onejena, Je prtporoQJlro, dm poBjlU P**	* wyroeUii prfloBte ▼ dobrem nrttkn
gotovino ox. znamke (Zdrnienlb drier). — Nervate lehko prt:
X9JMABIVZ B^MYMMie PUBLIBHBIO
COMPANY
-n
■ i • m------
New Tevh ti« M. X
ODLOK
O ZAŠČITI GOZDOV NA SrX)VKNSKBL\r OZEMLJU
Clqn L Vsi gozdovi na slovenskem ozemlju so pod zaščito slovenske narodne oblasti.
t*len 2. V okviru odseka za gospodarstvo pri Predsedstvu SNOS se ustanovi komisija z nazivom "Komisija za zaščito gozdov", sest o ječa iz predsednika in 5 članov, mešana z gospodarskimi strokovnjaki.
Olen 3. Naloga te komisije je: proučevanje gozdnega bo-gatstva, možnosti smotroneera in načrtnega izkoriščanja gozdov m sredstev za pospeševanje gozdnega gospodarstva ter vseh s tem združenih gospodarskih panog in ugotovitev potreb po gozdnih produktih, izdajanje splošno obveznih navodil in po potrefbi konkretnih nalogov za zaščito gozdov prod škodljivci in elementarnimi nevarnostmi, za sečnjo in pogozdovanje.
( "len 4. Pravilnik k temi* odloku izda po zaslišanju Komisije za zaščito gozdov Predsedstvo SNOS.
Člen 5. Ta odlok zadobi moč, ko ga, sprejme SNOS in posta ne obvezen z objavo.
RAZGLEDNIH
«
BJALORUSfKI PARTIZANI
Iz Minska, r Rjalorusiji, j<» ravnokar dospelo zakasnelo poročilo časniških poročevalcev, kateri so obiskali bjaloru-ske partizane v raznih krajih severne Rusije in ob Pripjat-sklli Močvarah. ki so vspešno napadali Nenvo tekom treh let okupacije po nemških barbarih. Doživljaji teh partizanov bodo ostali za vedno v zgodovini Sovjetske Rusije kot doživljaji ruskih herojev.
Xemci požgali njihove vasi in ko >o se preipričali, da so naciji miK^o ljudi, ki »o ostali v vaseh, pomorili in nekatere tudi živ<- >ežgali, so >c takoj pridružili partizanski vojski. Xcjii-ei so mislili, da bodo zarnogli pobediti partizansko vojsko, toda tozadevni njihovi poskusi so se izjalovili. Vsaki partizanski oddelek se je dnevno pomnoživa I za 10—12 bojevnikov. Sa velja Lešrenija. sinjeoka
Ko so naciji prišli v Bjalo in mlada dijakinja metalurgije, Rusijo tekom junija 1!>41. je j ki je postala partizanka, je u-bil njih prihml dokaj veliko iz-' stanovila svojo stotnijo parti nenadenje za tamošnjc prebi-jzam.v, ki je Štela prvotno le 9o valstvo, katero nikakor ni hilojmož. Metl temi so partizani od-pripravljeno na vojno. Toda brali najsrčnejše in najmočnej-
prebivalstvo >(» ji* takoj pripravilo na odpor. 'Medtem ko so nemške oklopniške čete prihajale v deželo v vedno večjem številu, so se domačini hitro organizovali za bojevanje za hrbtom nemške vojske. Na \>c mogoče načine so nadlegovali nemško vojsko. Njihovo prvo o-rožje so dohiti naravno od ubitih Nemcov, oziroma ravno na isti način, kakor jugoslovanski partizani. Polog teira so pobi-
rali tudi orožje od ubitih Xem- gnali.
še kot svoje vodje, katerih povelja so bila iste veljave, kakor državni zakon. V vsakem pododdelku te stotnije, je bilo tekom enega mesca ubitih povprečno od ]~) do lil) bojevnikov.
V veliki pokrajini, ki jo pokrita z nepreglednimi gozdi, Bjalorusi sploh niso nikdar 1 n i pozna II nem-ške o-vojitve tle-ž<*l<> in Nemc-ein se ni nikoli posrečilo paj-tižanske čete raz-
cev in Rusov na bojnih polja nah. Kmalo na to s«> pruVii izdelovati tudi svoje domače o-rožjo— možnarjo in ročne granate daleč v notranjosti velikih gozdov. Stalinov naswt potom radija dne 3. julija 194.1. naj ljudstvo za nemško vojsko oziroma bojno črto, stori svoje dolžnosti, smatralo je prebivalstvo kol povelje vrhovnega ruskega poveljnika.
Ko so kmetje videli, da so
ODLOK O USTANOVITVI 'ROD1-TBUJSKTH SVETOV PRI NARODNIH OSVOBODILNIH ODBORIH NA SLOVANSKEM OSVOBO.TE-NRM O0EMLJU
C'len 1. Pri vsakem narodnem osvobodilnem odboru se ustanovi kqt posvetovalni organ v vprašanju šolstva Roditeljski svet, ki sodeluje tesno z Narodnim osvobodilnim odborom samim.
tflen 2. Sestavo, naloge m poslovanje Roditeljskih svetov določa poseben pravilnik, ki ga tia j na podlagi'tega odloka izda Predstvo {S^Og.
Člen Ta odlok zadobi moč, ko ga sprejme-SNOS in postane nibveeen z pbjavo.
^ dO. H. 1944.
Predsednik:
J08EP WDMAR1. r. Sekretar:
BQBJS,	1. r.
Zapisnikarja:
VLAimSsk' Kwfe t r., JANEZ STANOVNIK L r.
\ saka vas v tej pokrajini si jo izvolila svojega starosto, in vsaki okraj svojega poveljnika, kateri so bili v neprestanem stiku z sovjetskimi o-bla-tmi. V tej pokrajini se je poduk v sovjetskih šolah nadaljeval; bolnice so bile ravno tako redno, kakor v mirnem ča-u in prebivalstvo je praznovalo vse sovjetske praznike, kakor v letih, Ko jt« vladal mir — in povsod i so vihrale sovjetske zastave.
Nemci so trikrat skušali za-troti partizansko bojevanje s tem, da so pošiljali v to okraje kazenske odpravo, ki so štele kar po šest divizij vsakovrstnega vojaštva. — toda vso je bilo zaman. Ko je prišlo poročilo, da prihajajo Nemci, so vaščani vseli vasi mirno odvedli svojo deco, živino, hrano in
Brez "G. N." ne gre
Coketon, \V. Va. — Cenjeno uredništvo: Vam pošiljam 7 dolarjev za svojo naročnino na "G. N." za eno leto. Se mi zelo dopad o; toliko novic in lepili povesti nam prinaša vsaki dan in dopisov. Jaz ne bom ostal več (brez njega. Žal mi jo. da nisem bil njegov naročnik že druge stvari, in tekom noči so dolgo prej. Želim, da bi ?o vsi brez sledu zginili v gozdove in tisti naročili, ki ga še nimajo na močvirja imenom Pripjat-do sedaj.	| sko Močvare. Nemci so jih za-Srčno Vas vso pozdravim man iskali po gozdovih, kajti našo uradnike pri "G. N." iu ljudje, ki so ostali v vaseh, ka-želim Vam obilno dobrega u- mor so prišli Nemci, so sled-sP°l,n- (njim dali vedno in tudi vspe-Vaš naročnik, [šno, povsem napačne informa-_ John Ogrinc. cije.'

KAMPANJA SE KONČA KONCEM JULUA
>'WmmHB i
"GLAS NARODA "—NEW YORK
THURSDAY, JULY 27, 1944 = ■ ■ , ■ . . i
USTANOVLJEN L UM
3g*-l Vesti m slovenskih naselbin
vse nafte *iut«lj« iiui njimi nafti r»)afel rtM	HbfJ Mf»f«rjtli.
slovenci v little falls in okolici!
Kot mislim, vam je vscjii znano, da se bode vivila 'konvencija SANS-a in 3. septembra v Cleveland, O., in to je tudi ^>rva te vrste med najini narodom v Ameriki.
Da bi pa mi ne izostali, so sr> uradniki tukajšnjih društev, in uradniki od št. 7 SANS. zbrali k pripravljalni seji, da se kaj ukrene v tej zadevi. Niso bili vsi navzoči, ker jim niso razmeri1 dopušrale. Seja se je pa zaključila v najboljšem razpoloženju. Soglasno je l»il<» ^kletijo-110, da so j*>šlje dva delegata na konvencijo, do katerih je naša naselbina upravičena. Mi pa tukaj nimamo podružnične bla-^gajne, u v smo vse posla'li na * SANS, smo pa razjnotrivali, kako bi bilo najlažje, da bi se pokrili stroški delegatov. Prišli smo do zaključka, da se priredi VESELTOO dne 5. avgusta v Slovenskem Domu na Danube St. Vstopnina je 2.V. rgral slovenski nrkfstor. Za volitev delegatov za na konvencijo SANS-a boste pa vsi člani dobili listke pri vratih. Volite po svoji volji. Katera bodela imela največ glasov, lw»-deta pa delegata.
Pri tej veselit-i bodemo imeli t n takozvane rdeče zvezde, simbol Osvobodilne fronte, da | jih boste mogli kupiti. Dobili boste tudi več informacijskih buletinov v slovenščini in angleščini, kateri l>odo pa brezplačni. Ves dobiček te prireditve je namenjen za stroške de-Irgatov. preostanok pa za SAX-S-ovo blagajno. Toraj Slovenci, ne pozabite se udeležiti te NAROD N K prireditve.
Konvencija bode pa važna, in |K>scl>no važna iz razloga, ker <o >e trije slovon>ki duhovniki v "Ameriški Domovini** javno izrazili proti SANS-n in pozvali svoje člane, da naj za-
.2.2.5.Ž.6.5
Note
za
klavir
ali
PIANO harmoniko
35 centov komad — • 3 za $1.—
*	Breesc« of Spring Ume of Blouom (Oernl
*	Po Jeiern
Kolo
*	Spa vaj Milka MoJa Orphan Walt«
*	Dekle na vrtu
Oj, Marinka. r*jrljaJ
*	Ra r?ica
Mladi kapedi«
*	Gremo na Stajerako StaJerlP
*	Happy Polka č> aa tujem
*	Slovenian Danoa Vanria Polka
¥ Zidana marela Veeell bratd
*	Ohio Valley S jI rta Polka
*	Zreilel t*m nekaj Ko )*UHca ta mala
*	Kadar bo« ti randrat M
*	IMcna Polka Slovenski P«»lk«
*	PnJ<1l x menoj Dol * planin*
G^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piapo-liarmonlko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročita pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Go. si$ w. im smet
Tarit ti. N. T.
puste omenjeno pr^aiiizajcujo, in se s tem direktno izrekli proti Osvobodilni Fronti, in tako tudi proti slovenskemu narodu. Večina, pa še velika večina nas je za osvobodilno fronto. podpisani trije, z njihovimi malo številnimi ovčicami pa za -Mihajloviča, in za staro monar-liistično Jugoslavijo, na eni strani, na druari pa s pogledom v Rim, Ves, tisti Rim, ki ni dal našim Primorcem zadnjih dvajset let trohice narodnih pravic, tudi v cerkvi ne. Ali se vi trije podpisani Hudi v Glasilu K. S. K. .1. Štev. JO. 17. maja P.»44) sploh upate se Še šteti, da ste Slovenci? In kako si daste pravico, tla pozivate vaše člane, naj sapu-ste. oziroma naj prekinejo vse stike, z našo najboljšo politično organizacijo, kar smo jih še do sedaj Slovenci v Ameriki imeli' Pa ne -atno lo; zraven pa še napadle ulavne uradnik«' SAXS-a. pose4vnn Mr. I »on i > Adamiča. On j,, ve«" napravil za «Iovcnski narod, pa naj si hod«* tukaj ali v domovi-ni, kakor pa vsi duhovniki skupaj. Pa recite, ako ni res! Duhovniki so bili 1 ukaj zadnjih ."i<>—UMI let, pa nas ni nih<V poznal, sedaj nas pa poznajo, in to največ po zasluiji Mr. Adamiča.
Xo; pa saj se pozjiamo. Slovenski Xarod.ni Kongres, ki se je vršil v C eve land, je hi I res vsc-SIovenski. Mandate so razdelili. kakor ali za kar je bil kdo sposoben, po pravici povedano, še dosti enakomerno, in to je bilo tudi povsem pošteno. Kmalu potem je pa že bilo vidno, da se gotova struja obnaša precej mlačno. Zakaj Vemo sedaj!'Zato ker niste imeli popolne kontrole nad organizacijo. Pohabili ste pa, da to ni katoliška, pač pa narodna organizacija, v kateri ima vsak enake pravice in tako tudi dolžnosti. In tako ste začeli vrtati, in vrtali tako dol^rt, da ste prill skozi. O, ves, ste prišli pa ja-ko mizerno. Če prav ste se posluževali v ta namen ljubljanske Gra škofa Rozmana, ki je kakor poroča ljubljansko -Ttitro, bil pri proslavi slovenskega kvizlimra Rupnika. Pa to je samo izgovor, škof amr ali dol. bil je. in to je vse, pokazal je, s kom drži; ravno tako bi lahko rekel, da ne arre na slavnost, ker ara politika ne hrijfa. pač pa vera, in ne verjamem, da bi zato izjmbil življenje.
Gotovo vi, SANS-ovi nasprotniki, se pa o pri mete vsake bilke, da bi vas rešila, in <ia bi še nadalje lahko brodili po rimskih vodah, in ob enem z Mihajloviecm v .Jugoslaviji. Rad hi vedel, kaj l»oste sedaj ? Mihajlovič je šel po poti. kjer ni izhoda, oziroma je moral iti, za njim pn še Mr. Fotič. Well, saj še ostane papež tam v Rimu, vi ste pa tudi zadosti iiče ni, bodete že kaj poarruntali. Ha
bode vlekdo za vas. No, pa saj smo v svobodni Ameriki. Vsak po svoje, kot pravi Mr. Terbo-vec.
Kampanja Petega vojnega posojila se je med tukajšnimi mudi!o sem maIo pohajkal
SJovemcj uspešno končala. Bon- ____v_______
dov je bilo kupljenih meti našim narodom za $16,975.00. To
s počitnic
Dne 9. judija sem zapustil naš prelepi Sheboygan, drugi dan zjutraj sem že bil v Dtrfuth, Minn. Ker se mi ni nikamor
je, kolikor mi vemo. Svota je gotovo nekoliko višja, pa je bilo skoro nemogoče vsakega posameznika vprašati. Se vidi. da nismo lojalni samo naši stari domovini, pač pa t tuli naši novi domovini Ameriki. —Samo želimo, da bi naši rojaki imeli takšno svobodo, in toliko ugodnosti, kot jih mi imamo tukaj.
Toraj Slovenci in Slovenke, ne pozabite ."i. avgusta priti na Narodno Veselico v Slovenskem Domu na Danube Street v Little Falls, X. V.
Frank Gregorin.
velika zaposlenost
Ressemor. Pa. — ("enjetio n-rednišfvo: Tukaj v tem pismu «lobili boste v znesku od :£i.00 za naročnino na lisi <Jh»s Xa-roda. Prav žal mi je. da prav vsa'kikrat sem zaostankar; po-ve<lal bom po resnici, (i dni se dela, večinoma hi rekel zmešano največ po noči, potem pride še Victory garden, pa še kaj zraven. Oh, Bog varuj, sem že več kakor 17 let naročnik, pa še nik«lar nisem pozabil hiti naročnik, y.a kaj, ta list je naš glavni za nas Primorce. Zatorej z<-lim mu dosti napredovanja in ve*- naročnikov.
Tukaj 11a Bessemer j«• ena novica ne prav dobra, 110, pa bode <lo na boljše. — Xaš zastopnik Glas Naroda Mr. John Jevniknr, se je malo poškodoval na dva pr>ta desne roke. Je bil nekaj dni v bolnišnici, zdaj se doma na svojem domu zdravi. Želimo mu svi skupaj, da kmalu ozdravi, ker smo sodelavci in stari prijatelji.
S spoštovanjem Miha Ovčar i č, Primorski Slovenec.
mestu. Ker nisem videl ni« posebnega sem se ustavil na Michigan Avenue, kjer se zbirajo "trampi" ali kAbitmi." in sem vedel, da mora biti tudi kakšen Slovenec med njimi. Pa nisem vedel, kako hi ga našel. Po daljšem času sem le srečal <<no skupino, da so imeli bolj slovenske obraze, pa sem jih nagovoril: <4 'Alo, stric I** in nisem se motil. Eden se je o-zrl, pa vprašal, če ga poznam. Potem sem imel daljši razgovor 7. njim in je rekel, da že čes .'>0 let nič ne dela in bodi po Michigan Avenue, pa -i ni mogel boljšega kraja poiskati.
Pozno popoldne sem šel na Range, kamor je bil moj cilj, k mojemu bratu, ki živi pri Half Moon Lake, blizu H vele t h.
Prihodnje dni sem obiskal več prijateljev in vznaneev iz prejšnjih let. Ravno tako sem
_L
policajn, da živim precej daleč in nimam prilike večkrat po Range hoditi. Me vpraša za i- vreme, da moramo peči kuriti me in potem pa, če sem Slove-4 in suknje obleči in dežuje sko-
Čtf DNO VREME
Ohisholm, Minn. —* Danes jej Lake St., v hiži, kjer se je po-9. j-uilija, pa je ta/ko hladno j prej nahajal Mesaba Miner Pa
nec, in ker je bil tudi on Slovenec, mi je pa vseeno razkazal poglavitne reči.
Nazaj grede sem se »pa. zopet ustavil v Duluthu in sem obiskal znanega rojaka Matija Pogorel ca. in sem ga vprašal, če mi bo kaj razkazal Duluth. Najprej me je peljal v Vila Scbolastica, kjer ima svojo zbirko, ali stare indijanske spominke.
Menda ni nobenega Slovenca v Ameriki, ki bi bil spravil in zbral toliko stvari, ki spominjajo na življenje naših rojakov v novem svetu, kakorMatija Pogorele. S tem je opravil veliko narodno delo ter ohranil mnogo prič delovanja Slovencev v Ameriki, za kar mu moremo biti hvaležni.
Naj se omenim, da mi je razkazal tudi St. Marys bolnišnico, kjer oii sedaj stanuje.
Meni se je pa čas bližal na
se ogledal odprte jame blizu • železnico, da sem popihal na -Eveletlia. Tam se mi je pripe-lzaj v Sheboygan, tilo zopet nekaj novega, ker ni-1 sem imel dovoljenja in zaradi;
vojne ne pustijo nobenega bli-l	Anton Kolnr.
zu, pa sem povedni prijaznemu j Sheboygan, Wise.
Vas pozdravim.
raj vsaki dan. Ko poslušamo radio, da je huda vročina po drugih državah, tukaj v Minnesota je pa hladno in vrtovi so bolj slabi. Farmerji ne morejo mrve posušiti, ker je zrn i raj dež. Res da je vreme narobe kot je celi svet.
Sedaj na tem mestu naznanim vsem našim prijateljem tukaj na železnem okrožju, da bodemo prvega avgusta zopet odprli Tavern in to v lastni hiši. Smo vse moderno uredili tako, da se bo vsak gost počutil zadovoljnega tako kot doma. in postrežba bo prvovrstna. Se priporočam vsem našim prijateljem. Nahajamo se na "219 \V.
per. Ohratova'li bomo pod imenom Park Tavern in obenem se tudi vsem naročnikom priporo ramo, da nas lahko obiščejo na novem naslovit in obnove naročnino za "Glas Naroda". Ko sem zadnji mesec in ta mesec obiskala več naročnikov, so s«* vsi pohvalno izrazili s sedanjim romanom, ki izhaja na zadnji strani "Glas Naroda'* z imenom "Prokleta". Vse naročnice so rekle, da tako lepega in zanimivega romana niso -.n či tale. Vsakdo komnj čaka, da prinese pi^monosa li-t. Tudi moški radi čitajo roman.
Soda j pa pozdravim v-o <**i-t a tel je "fjlns Naroda/'
Frances Lukanieh.
Milwaukee. Wesrt A11K Frank Skok« Sheboygan. Anton Rolar Wyoming: Rock Springs, LouU Tauefcar*
Diamondvlllc, Joe KoHch
(•Zastopniki, ki Imnjo polet; Imena so upravičeni obiskati tod! druge naselbine v njlta okraju, kjer je kaj naftib rojakov naseljenih.) ■rftAnrfMM.—TTprava »flla« N»r*d»" Vsak saatapnlk Izfla potrdil« za »vo Is, katero Je prejel. Zastopnike topi«

SMRT NA ZAPADU
Poštni promet v vojnem času
VANCOUVER, R. <\, Kanada. — V prigbhn pošljem Postal Money Order za $:!.50 1*. S. A. koi pol-letno naročnino za priljubljeni stari "("»las Naroda** kateri bo s tem vplačan do prihodnjega leta (Jan 1'»., 1!)4."».)
List prihaja navadno po 2— 3 številk hkrati in včasih katera zostaja za »-eli teden in pride vmes z novejšo izdajo, in včasih katera izmanjka docela. Pa se ne more zameriti poštnemu prometu v sedanjih časih.
Zeleč Vam, cenjeno uredništvo in časopisu nadaljnega vspeha
Vas lepo pozdravljam, S spoštovanjem
Marv >foravec
^•IfllllllllllllllHIllIIIllilllllllllMnilHIHHIHIlIlililHitlliHHlill IHi lili liti lllllllllillla^
NOVA IZDAJA ' HammondoT SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega aveta, ki so tako potrebni, da morate slediti da-naSnjim poročilom.
Zemljevidi so ▼ barvali.
Cena 60 oentov
Naročite pri: <4Q LASU NARODA", 216 West 18th* Street, New Yoi* 11. N. Y.
New Drtluth, Minn. — Cenjeni urednik, prosim vas za prostor v listu *'Glas Naroda", katerega že l>erem ."»(). let. Zdaj | vam naznanim žalostno vest, Ida jo moj soprog Frank Makovic) i umrl Vi), julija, zjutraj ob
• ». uri so bili Father Pa-j^sh poklicani, da so mu še zadnjič podelili sv. Zakramente. 14. julijii je bila v St. Elizabet cerkvi peta sv. ma.Ša za dušo pokojnega ob 0. nri. popoldne pa smo ga odpeljali na Calumet, -Mieh., 'kjer je l>il pokopan.
Pokojni Frank je bil star 7:» lel. dne junija. Rojen je bil v J)r:Lgutski fara v Jugoslaviji. Na Calumet n je živel s svojo družino 31 let in je delal v kikrenih rudnikih. Ko tam ni liilo več dela, se je preselil s svojo družino v Drihith. kjer je živel let.
Tu zapušča ženo. hčer Margaret v <Mi'k-ago. zeta Miles, vnukinjo Beti, vnuka Franka, ki je leutenant v mornarici. *
Zahvalim se vsem sosedom in prijateljem na Calumetn, ki so prišli na pogreb in se poslovili od pokojnega. In Father Sprajcer je šel z nami na pokopališče, kjer je še zadnjič Ha gosi ovil pokojnika. Tukaj se pa v Duluthu lepo zahvalim vsem, ki so prišli obiskat pokojnega in darovali za sv. maše. Se tudi lepo zahvalim Father Papežu, ki so rožni venec molili in so pokojneiya večkrat obiskali v bolnišnici.
Za sv. ma še so da roval i:
Mr. in Mrs. Anton Tratnik, Mrs. Jennie Balovich, Mr in Mrs. Mike S pehar, Mr. in Mrs. Aleks Smolnikar, Mrs. Mary Blatnik, Mrs. Frank Podgoršek, Mr. in Mrs. Frank Novak, Mr. Tony Tatanzarito, Mrs. Louise Rokovina, Mr. in Mrs. Anton Blatnik. Mrs. Fr. Blatnik, Mr. Theodore Shnltz, Mri in Mrs. Jnksa. Mr. -Toe Ko-eevar, Mrs. Amalija Braje, Mr. in Mrs. Jakob Brula, Mrs. Arnold Balev, George Rosa, Mr. in Mrs. L<a Plan, Mrs. Margaret Zalar, Mr. Jerina, Mrs. Mary Mrak, A^rs. Galev, Mr. in A trs. Fred Task, Mr. Joe .Tan char in družma. Mr. in Mrs. Joe Jaksha, Mr. in Mrs. Viktor
Blaže vie, Mr. in Mrs. Wessel. Mr. in Mrs. Kterle, Mr. in Mrs. John Piko>h.
Še enkrat lepa hvala vsem, ki -te darovali za sv: maše, in (iood Fellowship Chibu, Morgan Park za cvetlice, ki so jih darovali, in moji ličeri. ki je pos'lala lep venec na krsto svo-jr-ga očeta.
Dragi, nepozabljeni soprog, Bog Ti daj mirno počivati in naj Ti bo iabka ameriška zemlja.
Ana Makovich.
NASI ZASTOPNIKI
Star naročnik
Denver, Colo. — Cenjeni : Pošljem $7 za nadaljno naročnino za list. Sem malo zaostankar in Vas prosim, da mi oprostite. Ifi Vam čestitam k vaši
je podružnica upravičena za prvo konvencijo ŠANSa. ki se bo vršila meseca septembra v Cle veland, Ohio.
.le tudi več važnih stvari zji urediti na tej seji. zato ste pro šeni, da se iste prav gotovo u deleži te.
Z rodoljubnim pozdravom, Frances Smrdel.
tajnica.
f)1.4etnici. Tudi jaz sem Vaš slovesna pogrebna >v.
t ari naročnik, od leta 1008. — Mislim, da ne hi mogel l>iti "brez *4Glas Naroda."
Vas vse lepo pozdravim.
Joseph Ponikva r.
Maša zadušnica za Valentin Kobilca
V pondeljek, '11. juli ja "h S. zjutraj ho v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi v New Vor-
nia-
Callfornia:
San L>:in<*is<?o. J ar« »h Laushln* Colorado:
Pneblo, Tetor Culis Walsenburg. M. J. Bajuk* Indiana:
lmlinnnpolis. Fr. Murkioh Illinois:
Cbirojro. Joseph Bovčič* Chicago. J. Fabian (ChlcaRO. Cle«-: ro In Illinois) | Joliet, Jennie Bambleb La SaUe, J. SpeUcb Ma scout ah. Martin Doleae	f
North ChieaffO In Waukeffao, Matb Warfiek ftllehipw:
Detroit. L. Flankar* . Minnesota:
Cblsbolm, J. Lnkanlcb Ely. Jos. J. Peahel Eveletb. Louis Gonfo Gilbert, Louis Vessel Montana:
Roundup. M. M. Psnlan Nebraska:
Omaha, P. Broderlck New York: Gowanda, Karl Strnlsha*	• -
Little Falls, Frank Masle* Worcester* Peter Rode* Ohio:
Barberton. Frank Trohs* Cleveland. Anton Robek, Charles
Karlinger*. Jacob Resnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Italant, John KnmHe Young*town, Anton Klkel) Orefon:
Oregon dry. J. Koblar Pennaylvanla:
Benflemer, John JeTnlkar
Conemangh, J. Brwwfec*
Coverrlale In okolica. Joa. Paternel
Exi»ort, Louis Snpandlč*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Matb Kamin*. Frank
Blodnikar Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerfn Imperial. Venc® PalHcta Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. TsnlelJ Luzerne. Frank Ballock Midway. John 2ust* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Rehlfrer* West Newton. Joseph Jmi w ffteonsln:
Seja SANS-a v Barbertonu
Članstvo podružnice šiv. 51 v Barberton, O., senazmanja. da je sklicana važna seja (luč julija v nedeljo ob uri popoldne v dvorani društva "Domo-vine''. Na dnevnem redu bodo namreč volitve enega delegata in 1 namestnika, do kolikor
ša zadušnica za mojesra >ma Valentina, ki je pa det v bojih v Franciji.
Prosim svoje prijatelje in znance, da se vdeležijo te sv. maše, kar mi bo saj nekoliko olajšalo bolečino.
Mrs. Mary K ob i lea l?idi?ewood. L. T., N. V.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.
45 - LETNO preiskuSnjo
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ELY, MINNESOTA
ki ima
25,000 Članov in tri miljone
DOLARJEV PREMOŽENJ A
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje' otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti '
Ako jo drnStvo A.B.Z. v va5i našel-bini, vprašajte krajevnega tajnika -sa pojasnila, Se ne, pišite na glavni t nrsd, Ely, Minnesota.
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dok; Zabnemu uspehu, društva potresu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti.
THURSDAY, JULY 27, 1944
VHiROfUBI L
OKLETfl
Spisal gjfTT.K RICHEBOURO
Is francoščine prestavil J. L
(85)
Ko je pa pisec onih vrst te divje obupne tožbe izbruhnil na dan. je pričel hvaliti in .poveličevati dolbrotnega Boga. Prikazala se mu je bila Lucila in ž njo je dobil pogum, moč, plavoljubje nadejo, smoter življenja, cilj in misijo!
In tudi tukaj je Leon nahajal zgodovino lastnega svojega srca, metamorfozo svoje duše!
Prišedšemu pa do rokopisovega konca, se ni raasvetlila živtjenja tema. V rokopisu je stalo le ime "Lucila". Brez dvoj-be je bilo to ime njegove matere. Pa to ime ni bil nikakršen pled. Kakor on, je toil tudi njegov oče zapuSoen otrok, ki ni posnel svoje rodbine.
Zdajci se Leon loti obeh pisem. Prvo se je glasilo takole:
"Chevrignv, 20. junija, 1850.
lastiti gospod!
Naznaniti Vam moram nekaj prav zadostnega. Uiboga Marjana Sudre, ki Vas je Ijiubila kakor svojega otroka, je danes zjutraj izdihnila duao «vojo. Kaj v miru počiva!
Ne vem, če je kraj, kjer ae zdaj nahajate, daleč od Chevrignva; a jaz Vam vendar takoj pišem, ker morda utegnete priti k pogrebu. Vsi ljudje jo tukaj spremijo k zadnjemu počitku, ker «o jo vsi radi imeli.
Marijana je že prej čutila, da ne ozdravi več; zatorej Vam je pisala pismo, ki ga je izročila meni, da Vam ga dam, če bi umrla. Prilagam Vam ga tukaj. Sieer nič novega. Obe nečakanji umrle Marijane sta prišli k pogrebu. Nam vsem je, hvala Bogu! dobro, in to isto se nadejem tudi od Vas.
Ne zamerite mi <zaradi slabe pisave!
Vaša sBuginja
Violet."
Drugo pismo je bilo Marijanhio. Glasilo se je tako:
"Ljulbi moj otrok! Jaz sem prav bolna in čutim, da se mi fcliža zadnja ura. Nočem pa umreti, da Ti prej ne dam podatkov, ki si me jih čestokrat prosil in s pomočjo katerih neki dan lahko izveš ime svojega očeta. Jaz sama ne vem mnogo, ubogi moj Leon; pa to, kar vem. hočem Ti povedati! Tega nisem prej storila zato, ker sem bila 6bl>uibila, da fbodem molčala. Zdaj pa mislim, da je bolje, da govorim.
Prihodnjega 20. avgusta bode bas 20 let od tega, kar je prišel neki Germain, ki sem ga poznala v Parizu, ko sem tam služila, k meni v Chevrignv. Bil je dolber prijatelj pokojnega mojega moža. Prinesel je se seboj otroka, ki ga je bil ovil v svoj pla-šč. Ta otrok si bil Ji, dragi moj Leon! Bil si takrat komaj osem dni star. Germain mi je rekel: "Mati Marijana! Vi ete O bogi in nimate otrok. Tu Vam prinašam jaz enega. Mi ga hočete odgojiti ? Seveda ne zastonj, nego za dobro plačilo! Jaz sem rekla: "da!*' Na moja vprašanja mi Germain o tej stvari ni mogel povedati drugega kakor to, da je Tvoje rojstvo veHka nesreča in da nikdar ne smeš izvedeti, kdo so Ti bili sta riši. Tudi mi je ukaizal, naj Te dam krstiti za Leona. Bil si povit v jako fino perilo z dragimi čipkami in trakovi. Qermain mi je tudi priznal, da so Tvoji starši bogati ljudje. Jaz pa naj nikdar po njih ne povprašujem. tudi naj Tebi, ko odrastes, nikoli ne pravim, kako si prišel v hišo.
Vsak mesec dobim 60 frankov. Za prvi mesec mi Germain takoj plača. In če bi otrok umrl, bi dobivala omenjeno svoto vseenako vsak mesec do svoje amrti.
Če bode pa otrok živel in pride v dobo, ko ga bode treba odgojevati, bo dobival za svojo osebo vsak mesec s«to frankov posebe. Ko bode 15 let star, se ta svota poviša na mesečnih lijO frankov. Čeprav mora njegova rodbina zatajiti otroka, vendar mu ne bode manjkalo ničesar. Potrebna glavnica vseh teh obresti se naloži pri be4ežniku gospodu LImblinu, Hue des Vieuoc Augustius v Parizu. Njemu naj se tudi javi vse, kar se tiče otroka.
Do gospoda Laniblina v Parizu se Ti bode zatorej obrniti, ljubi Leon, ko bodem jaz mrtva.
Se eno Ti moram naznaniti. Oni Germain, ki Te je otroka prinesel k meni, je strežaj in •zaupnik grofa Bussieresa, velikega gospoda, ki stanuje v Parizu v prekrasni palači v Rue Bellechaase. In jaz sem vedno mislita, ljdbi otrok moj, da si s plemenito rodbino Bussieresovo na kak način v sorodu.
Naposled ne to, ljubi Leon: Germain ima najboljše sre«; on Ti bode vse dobro svetoval. Njega torej najprej poteči r*	»
Tako ee je glasilo pismo, ki se je sklepalo s presrčnimi in blatenimi besedami.	-	_
w (Nadaljevanj« »ledi.)
PODPOLKOVNIK PETER
Radio govor prof. Boris Furlana, London 24.6.44 i
Pred par dnevi sem se v ne kem londonskem ki ulbu sestal z britanskim častnikom, visoke, aloke postave, plavili las in modrih oči. Je to stari znanec in prijatelj partizanov, podpolkovnik Peter, kateremu je bil Florijan za tolmača. Večer, ki sva ga preživela skupaj, mi bo ostal v neij&risnem spominu. Pred mano so vstajale in se vrstile slike, davno zakopane v opominih mladosti, podobe krajev in ljudi, povezainih v ne-razdružljivi usodni skupnosti. Nanos, Čaven, Ajdovščina, Vipava, Cepovan, Kras tja do tržaškega predmestja- Triglavsko pogorje in Bela Krajina. Ta pokrajina, edinstvena po svoji lepoti v zimi in snearu, v s pom 1 ad i in cvetju, se ob pripovedovanju podpolkovn i k a Petra dopolni z veličastne slike borečega se naroda, naroda v orožju, naroda, ki dan za dnem prinaša vzvišen primer žrtve. Podpolkovnik mi poka Zlije fotografije, na katerih prepoznam svoje drage prijatelje, in na posebno izdelani mapi. d6hro znani partizanom, mi po-kazuje pot, ki jo je prehodil od Jajca do Primorja. Pripoveduje o Florijanu in gemeralu Stanetu, katerega ime je postalo sirom Slovenije sinonim za vi-težtvo, pripoveduje o Vilfu, Vidmarju, Mariji, Kraigherju, o edinstvenih svoj st vi h generala Avšiča, in o tolikih drugih, ki jih tu ne morem imenovati. Prizor za prizorom se vrsti pred mojimi očmi. Si Ive« t rova noč na kmetih v Beli Krajini, brezprimemo junaštvo ** smrtne čete." Brezmejna požrtvovalnost istrskih partizanov, bombardiranje Kozaršč-, akcije posameznih čet, noči v gozdu in partizanske pesmi ob tabornem ognju. Vse se zlije v harmonično veličastno podobo naroda, ki se je zavedel svoje Zgodovinske naloge in je odlo-čern, da je izpolni do kraja.
Moj sobčsednik in jaz sva pozabi&a, da sva na Piecadillv-ju. Prejšnje jutro v ranih u-rah je podpolkovnika Petra prebudila sirena, ki je oznanja-
la zračni napad. Še v polsnu se mu je «zdelo, da sliši s ceste blizu Piocadillv-ja znano melodijo: 4'Kje so meje, pregrade, za slovenske brigadePlanil je k oknu in videl ranega pa-santa, ki si je na poti k delu požvižgaval partizansko pesem.
Ob slovesu mi je podpolkovnik Peter podaril partizanski koledarček ea leto ]<H4, z Jak-čevim lesorezom na platnicah. Da n za dnem motrim ta koledarček, v katerem je toliko velikih in slavnih dni slovenske domovine. Vedno znova razmiš-Jjujeni o osnovnem smotru OF: "»Za osvobodilno akcijo in akti viaari jo Slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske Ijwlske množiee, ki se borijo za svoje narodne in človeške praviee, u-stvarjajo nov lik aktivnega slovenstva."
Da, osvobodilna borba je preoblikovala slovenski narodni značaj i|n ustvarila narod bor-eev, ki je samozavesten in ponosen. Ponosen na dela, ki pričajo o dragocenih svojstvih naroda v ustvarjalni svobodi, a dela in samo ta defla. so slovenskemu narodu pril»orila toliko zvestih in iskrenih prijateljev med našimi zave»zniki in velika zasluga vseh teh naših prijateljev, kakor je n. pr. podpolkovnik Peter, je, da je resnica o borbi slovenskega naroda in o borbi vseh drugih narodov Jugoslavije končno prodrla v mednarodno javnost. In s svojimi deli si ibo slovenski narod to dragoceno prijateljstvo tudi v bodoče ohranil.
Domača fronta
Zveana vlada je v Washington!!. D. C. in po drugih krajih postavila več uradov, ki dajejo prriiivulstru raene informacije in navodila, kaj je v vojnem £axu treba delati in tudi fcrtvovatt, in kaj je treha vedeti, da bo čimprej dobljena zmaga. — Take informacije in navodila objavljamo (tod naslovom "I>«»mača Fronta."
otrok v 31,000 šolah sirom dežele v federalnem krajevnem programu. Uradniki WFA s«, dejali da bo program za 1944^ 45 podoben tistemu od lanskega leta.
- Projekt za šoliVka kosila bo deloval pod krajevnim vodstvom šolskih odborov in drugih šolskih organizacij, skupine učiteljev in starišev, civilne skupine in d'rnge proti-dobič-karske oiiganizacije. FA bo dajala denar krajevnim odbo rom za hrano.
Cene za breskve so kontrolirane
Sveže breskve so prvič pod kontrolo cen, so dejali pri Uradu za upravo cen.
Najvišje eene, ki so v velja vi od 15. julija, bodo veljale za vse. kar pomeni, da bo cena na drollmo priližno 2v% pod ceno iz »leta
Zdraviliščem bo oddeljen penicillin
Zdravilišča "za hitro zdra-vi jen je" zgod njega sifilisa, katerih je 36 Sirom dežele, bodo sedaj dobila penicillin na široki podlagi je poročal Urad za vojna obvestila .na podlagi poročil Javnih higijenskih zavodov Združenih držav Federalne varnostne agencije.
Prvi bolniki dobivajo sedaj količine na novo izdelanega zdravila, ki se je izkazalo tako koristno v zdravljenju ran na bojiščih. Vendar pa pričakujejo, da bo preteklo nekaj časa predno bo učinkovitost zdravila v sifilisu jasno odločena, so de jali pri Javnem higijenskem zavodu.
Penieifllin je že izkazal svojo učinkovitost v zdravljenju go-noreje, za katero niso mo^li u-porabljati suflfa zdravil, so dejali pri .Javnem higijenskem za vodju, in če se bo novo zdra-1 jen je nja široki podflajgi "izkazalo za. tako učinkovito, kakor vsakdo upa, bomo močno oboroženi z novim orožjem v narodmi borbi proti sifilisu."
V-pošta gre hitro za
V-pošta gre na normandij-»ko fronto skoro tako hitro kakor je prej šla v Anglijo k zavezniškim četam predno so predrle atlantski zid, je poročal u-rad za vojna obvestila na podlagi dejstev dobljenih od vojske in mornarice.
Voj-ska in mornarica imajo pripravljeno vso opremo za postavitev novih stanicina Zeml jini, kakor hitro postane to vojaško izvedljivo. Za sedaj pošilja vojska pisma od čet v Normandiji na-zaj v Anglijo na la-
vojake v Normandijo
djah, ki prinašajo dobavilla.
'Število pisem, navadnih in v-pošte, se je zmanjšalo v glavnem zaradi tega, ker so bili vojaki preveč zaposljeni z bojevanjem, da bi pisali domov. Cesto so vojaki in mornarji pod sov razni škini ognjem dneve in dneve v takih okoliščinah jim ni mogoče pisati redfno domov.
DELO DOBE
ŽENSKE z n fiA^enje pisarn. lahko rteln. Teden«kn plafu 2.1. VprnSnJfe na : r»ir» MmHsnii Ave.. New York City. So. Iw 7<lrt. Thotl iz f«. »t-ste.
(7 lil d n g—.rI|
Samo nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
lllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllll
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj 1
V UČNI IN TRPEŽNI PLATNENI
vezavi Skoro 1400 strani —
760 Slik
Popolni voditelj za val vojni vrt.
' Popolna vsaka besed«, vsak« stran, vaaka slika — mnoga NOVE snovi oovlb Ilustracij!
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! NI« visokih besed — vse Jo Jasno, rt-ločno, vporabno.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Tukaj Jo v en! sami knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAK ŽELITE PRIDELATI! 10.000 tlankov vam podrobno pojasni vso o vrtnarstvo, o vadit vi In sejanja, o gnojeujn |D oskrbi vrte. Najnovrjfto p a Jo VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova sutwh sa uničevanje ikodljlveev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine evetlle! — Abecedno kazalo vam pove takoj, kar telite. Prirojeno ni vsako ponebjo v Združenih driavah, za vsako lomijo In vsako setono.
To knjigo Jo uredil E. L. D -SEYMOUR, B. S. A„ poznana ooeba v vrtnarstvu, ki ga eenijo vrtnarski Izvedenci.
U. S. E. S. bo izdajal veteranom izkaznice
Krajevni odbori Usfložbene-ga urada Združenih držav bo izdajal odpuščenim vojakom in ženam izkaznice, iz katerih bo videti, da so veterani, zato da fcodo lažje našli delo, so dejali pri Komisiji za Vojno delavstvo.
Po sprejemu izkaznice ne bo trelba veteranu nobenih drugih iakazil, (bodisi pri poznejšem ofbisku v uradu, kjer je Ibil pr-
vič intervijujan, ali pa pri ob isku v drugih USES uradih, kamor Jaliko gre.
Projekt za šolska kosila se bo nadaljeval
Nadaljevamje projekta za šolska »kosila za 1944 in 1945 je bilo zagotovfljeno s odločbo Kongresa, Ici je za. to .nameni $50,000,000 so dejali pri upravi za vojno prehrano.
Med 1943—44 šolskim letom je sodelovalo več kot 4,000,000
»«lll«,,l||||||!ll»«',ll!lll!lll»'P,>iUl||||lll',l|„ml(||l«l||, ,„„1 Izlili,n-mli'lfi,,,,,,,,I,>l||l||||til|.PIi|,
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
3.°°
3TKnjiga je trdo vezana in ima 821 «trani*%SI
leotptl so napisani t angleškem jeziku: poukod pa so tndi ▼ jezikn naroda, ki mn je kaka j«d posekno ▼ navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem timbolj izvaihati In Izpopolniti
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
2X6 Wtit 18th 8tmt	Viw York 11, N. Y
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
i
Domače šivali
Spisal Damlr Felgel
Kreutzerjeva sonata
8plaal L. N. Tolstoj
S
Andrej Tomove
Spisal Ivan Albraht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splllmaii
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
10
Dedek je pravil
Spisal Julij Slapiak
12
Frank Baron Trenk
Po raanlb Tirih napisal G Juro Pandorič
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester KoSntnlk
15
Suneški invalid
8plaal SUr-atep Kodu tn i k
35
Praški Judek
Spillmaniiova povest — Pre-vel Josip Vole
IGRE
28
Magda
(I?ra) — Alojzi] Remec
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Oolln
IT
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip OgTinec
18
Mladim srcem
DrugI zvezek. Zbirka za slovensko mlad Ido. Splaal K* ver Mefiko
19
fitudent naj bo
Spisal Pr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Izdala druiba sv. Mohorja) L. SkupoU
IS
Pariški zlatar
Poslovenil SUv
KUPIT« EN "BXTRA" IOND DANBM
26
Denar
Dr. Kari Bnglla — Poslovenil Dr. Albin Ogrls
Edini vojni bond, za katerega vam bo £alf je oni, ki ga niste kupili!
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Uerbart Hauptmana
31
Revizor
(Igra) Nikolaj Vaslljevl«
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Llpovac
33
Orne maske
(Igra) — U Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil O. Oolar
36
Sveti Just	' "
(Igra) — Spisal dr. F. Petronlo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. BrbetnlkU F. Boje
_ J« saloga teb knjig aelo omejena, je pri naroČilu priporočljivo
fctfrm«* vafi abirk, «1« asa bo m ta na«n mogoflf miip aadevoUltt.