IJ o p i s i. _ Dllliaja. Predlauskim je nekaj občin s Štajerskega prosilo za slovenska učiteljišča in srednje šole; tudi »Slovensko učitoljsko društvo« v Ljubljani je državnemu zboru poslalo prošnjo zaradi slovenskih učiteljišč. Vse te prošnje so se oddale šolskemu odseku, ki jih je izročil slavnemu češkemu profesorju Kvičali v poročanje. Gospod profesor se je natanko informiral o našili šolsskih razmerah, spisal jako obširno poročilo, v katerem dokazuje krivice, ki se nam Slovencem gode in bodo v prvej prihodnjej seji šolskega odseka *) Škrlatnik je 6-5 cm. dolg ter ima vsebi rudcč sok. Prebiva po Sredozemskem morji. Barvali so ž njim volno. Ali to barvilo je bilo ncznansko drago, ker polža ni lehko najti in ker ima vsak jako malo soka v sebi. Zdaj delajo lepo riulečo barvo iz amerikanske koštniljke, od katerih gre suhih 70.000 ua cu funt, a včasih so jih iz Amerike izvozili po 880.000 funtov na leto. (Pokorny.) svoje poročilo predložil. Potem pride v zbor, in svet bode iz ust učenega moža izvedel, da imajo Slovenci dovolj profesorjev in tudi učnih knjig za srednje šole, in da mora vlada brez odlašanja odpraviti sedanje naopake in krivice pri šolstvu. nSlov. Narod." S Roroškena. Interpelacija naših državnih poslancev o naših slovenskih šolah, ki so jo v državnem zboru 26. preteč. m. stavili do naučnega ministerstva, nas slovenske učitelje naudaja z upanjem v boljšo prihodnost. Eea, če se hoče, da bode Ijudska šola pri nas izpolnovala svoj naravni, v ljudskih šolskih zakonih odločeni namen, treba, da se pred vsem za to skrbi, da se bodo za ljudske Sole po slovenskih okrajih nastavljali le taki učitelji in okrajni šolski nadzorniki, ki so slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožui. Kako bi li kdo dati mogel kaj, kar sam nima? Iz Istre. Naučni minister je imenoval šolskim okrajnim nadzornikom v Istri: profesorja na c. kr. učiteljskem izobraževališči v Kopru g. Vekosl. Spinfiiča za Koprski okraj; učitelja na vadnici g. Pavla Skopiniča za Lošinjski okraj; profesorja na učiteljskem izobraževališči v Kopru g. Štefaua Križniča za Pazinski in Puljski okraj, in nadučitelja v Eovinji g. Nikola Prodomo za mestni šolski okraj Eovinja. Po nEdin.u Iz Planiue. Buljše zime si pa mi učitelji po deželi ne moremo želeti, nego jo imamo letos. Otroci lehko redno hodijo y šolo in kjer je redno šolsko obiskovanje, nij trud zastonj in dober vspeh gotovo tudi ne izostane. Žal! da pri uas nij po vsem tako. — Dasiravno imamo prijetno zimo, in če tudi je blaga knežja rodovina Windiscligriitz-eva nad dvajset ubozih otrok s toplo zimsko obleko oskrbela, tukajšnji kraj. šol. svet in c. k. založba šolskih knjig na Dunaji pa jih s potrebnimi knjigaini obdarovala, imamo vender še vedno nekaj takih staršev, kateri svojih otrok kljub vsem zahtevam iz same nemarnosti v šolo pošiljati nočejo. Hi sicer teh nemarnežev ne pogrešamo čisto nič, ker imamo uže itak šolski sobi prenapolnjeni; a oni bodo šolo pogrešali, kadar odrastejo, ker bodo ostali — nevedni. Konečno pa tudi jaz z g. dopisnikom iz Postojinskega okraja zakličem: Zdramite se dragi sobratje po vseh slovenskih pokrajinah ter dopisujte pridno našemu »Tovarišu«, da bode vedno krepkejži in mikavnejši v čast našo in na korist našemu milemu narodu! — k. Iz Sent- Jerneja. Nastopil si dragi »Tovariš« kaj čvrsto svoj 22. tečaj. Veselo upanje boljše bodočnosti se kaže že v izdanili listih. Le tako naprej, ter naj zopet vsi slovenski učitelji na Kranjskem, kakor tudi po Štajerskem, Koroškem in Primorskem pristopijo k našemu listu in ga prav obilno z dopisi in z naročevanjem podpirajo tako, da bode postal tednik. Vsaki učitelj naj skuša vsaj en dopis na leto poslati »Uč. Tovarišu« in gotovo bo zadosti gradiva za list. — Zmožni mladi gg. učitelji naj pigejo dobre članke za »Tovariša«, in gg. nadzorniki naj jih s svojim vzgledom k temu spodbujajo, kakor vidimo to v zadnjem listu. — Vrli gg. nadzorniki lehko pri šolstvu in učiteljstvu mnogo koristuega in lepega učinijo. V našem okraji se je v kratkem času uže marsikaj storilo, a vender so še v Šent-Jerneji, Leskovci, Eadečah in Mokronogu trirazredne šole; v Št. Euprehtu, Kostanjevici, na Eaki, Čatežu in Studencu so dvorazredue ; druge, kakor v Št. Janži, Bučki, Veliki dolini, Št. Kocijanu, Št. Marjeti, Št. Juriji, v Trebelnem, Boštanji, Cirkljah, Jesenici in Trziši pa so še enorazredne. Treba bi bilo, da bi se še tu pa tam šole razširile, kajti šolskih otrok je dalje več. Da se bode šolska postava prenaredila tako, da bode se pri tem pospeševalo šolstvo, se trdno nadejamo. Bog daj srečo! Jan. Saje. Z Brezovice pri Ljubljaui. Zadnjo nedeljo tega meseca t. j, 26. febr. bode imel tii deželni popotni učitelj poljedelstva gosp. E. Kramar kmetijsko predavanje. Iz LjlibljailC. Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko dnd 19. januvarja 1882. Sklene se, da se ima napraviti jednorazredna šola v Božjakovein in dotična plača (400 gold.) je bila uganjena. Eazreši se prošnja cerkvenega predstojniStva, daseodpiše nek cerkven donesek k normalnemu šolskemu zakladu. Na znanje se vzame poročilo okrajnega šolskega Bveta o položenji šolskega poslopja, in dotično se ukazuje. Prošnja za spregledovanje kazni zarad šolskih zamud se razreši. Na tukajšnjem možkem uč. izobraževališči se ima vpeljati učni tečaj za gojeuce četrtega leta, kako da se poučujejo glubonemi in slepi otroci. Na višje mesto se poroča o prošnji tukajšnje evangeljske cerkvene občine za privoljenje, da se pokliče učitelj za drugo učiteljsko službo na tukajšnji evangeljski zasebni šoli. Prošnja pomožnega učitelja za učiteljski izpit se razreši. Sklene se o poročilu okrajnega šolskega sveta, ki se tiče prestave dveh učiteljic iz službenih ozirov. Stalno se umesti naduoitelj na 4razredni ljudski šoli (v Senožečah). Več prošenj za nagrado in denarno pripomoč se razreši. asnoterosti. — Slovauske učne knjlge ln nčlla 1881. 1. (Iz alfabetičnega imenika v ,,Verordnungsblatt-u" v dan 15. dec. preteč. 1.) (Koneo — gloj št. 2, atr. 31.) Jireček Josip, Čitanka pro tfeti tfflu nižšiho gymnasia. Kišpatič M., Rudstvo za niže razrede srednjih škola. Klicpera Josip, Druha čitaiika a mluvniče pro jedno- a vicetfidni obecne školy. Klika Josip, Fysika pro nižšl tHdy škol stfednlch: Lemminger. Knaus R., Zemepisny atlas pro jedne- až petitfidni česke školy obecnč. Krejči Josip, Zemčpis pro školy obecne a mšštanske. II. stopnja. Ksia,žk druga do czytania i nauki. Lepaf Franc, Recka cvičebni kniha pro gymnasia česka. — Slovnik fecko-česko-nčmecky ku potfebž žaku gymnasijm'ch. Markovič, Dr. Franc, Hrvatska čitanka za IV. razred gimnazijski. Martin, Dr. Konrad, Katolicka mravouka. Preložil Bohumil F. Hakl. Miklosič, Dr. Franc, Slovensko berilo za osmi gimnazijski razred. Miklosich Ivan, Slovensko-nemška začetnica za ljudske šole. Močnik, Dr. Fr. R. v., Tretja računica za slovenske ljudske šole. — Pouka u računici za niže razrede gimnazija. I. i II. razdio. — Računica za niže razrede realka. MUller, Dr. Gustav, Fjsika pro c. k. iistavy ku vzdelaui učiteluv a učitelek. Nemška slovnica, prva, za ljudske šole. Pivoda Fr., Nova methoda u vyučevani zpevu. Pokorny, Nazorny pfirodopis živočisstva; Paul Jehližka. — Nazorny pHrodopis rostlinstva; Dr. L. Čelakovsky. — Prirodopis živalstva 8 podobami (slovensko). — Nazoruy pffrodopis rostlinstva; Dr. L. Čelakovsky. Pokorny-Jehlička, Pfirodopis pro školy obecnč a mžštanskš. I. stopnja. Praprotnik And., Spisje v ljudski šoli. Rozman Josip, Kateketika ali poduk peirencov u sveti Jezusovi veri. Šanda Franc, Mefictvi a rysovam pro II., III. a IV. tfidu realnych škol a realnych gjmnasil. — Mšficke zaklady kresleni pro I. tfidu stfednich škol. Smičiklas Thad., Hrvatska čitanka za I., II. in III. razred gimnazijski. Štastny Vladimir, Učenf katolickeho naboženstvi pro prvni tfidu stfednfch škol a jine ustavy. Štastny J., Lepaf J., Sokol J., Čitanka pro školy obecnš. Stoklas Edvard, Zakladove chemie pro iistavy učitelskš. Tieftrunk Karol, Česka fiitanka. Tille Dr. Anton, Učebnice zemepisu obecneho i rakousko-uherskeho pro školy stfedni etc. Zvezek I. — Učebniče zemepisu pro školy mžštanskč a obecne. Tomek W. Wl., Džje mocnafstvi Rakouskeho ku potfebS na gymnasiich a školach realnych. Vorovka Karol, Čitacf kniha pro ustavy ufiitelske. Vučetič Anton, Razgovorna slovnica talijanska. — Iuostransklh pedagoglčnlh shodov in zborov se učitelji ljudskih, meščanskih in srednjih sol ne smejo udeleževati, — tako zapoveduje ukaz naučnega ministerstva. — ,,Nauk o avstrljskoj-ogerskej državi" je šolska kujiga, ki jo spisuje profesor Janez Jcsenko v Trsti. Ta knjiga bode gotovo dobro vstrezala ne le našim srcdnjim šolam, temuč tudi posebno še učiteljskim izobraževališčcm iu splok ljudskim učiteljem. Isti ueumorni pisatelj ima tudi že za tisk pripravljen nZemljepis za prvi razred srednjih šol", katerega je dogovomo s šolskimi oblastmi osnoval po novem učnem načuu. Dobro!  — ,,Domovinskl nauk o avstrljskem Pr.morjl" ima žc delj časa v rokopisu zgotovljen prof. Rutar. Ta knjiga je uameiijcna osobito učiteljiščema v Gorici in Kopru. Po ,,Zvonu". — ,,Delo sv. Cirlla 1 Bletoda". V spomiu 5. julija 1881. 1., z ozirom na današnje razmere. Spisal in založil Jaromir Volkov. To je naslov lični knjižici, ki je (ponatisnena po nEdinostia) ravno- kar izšla. Knjižica kaj lepo popisuje življenje sv. slovanskih apostolov Cirila in Mctoda, ter vzbuja ljubezen do sladkega maternega jezika. Priporočamo jo naši mladini — posebno pa šolskim knjižnicam. Dobiva se pri bukvarjih po 45 kr. — Prenapolnjene iole. — Zdravniki in šolski možje trdijo, da so prenapolnjene šole mladini zelo škodljive. Vsakdo mora pripoznati, da se duh spcšno razvija le tam, kjer slabe okoliščine telesu ne ovirajo. Da prenapolnjene šole mladiui in učiteljem škodujejo, so zdravniki že davno dokazali. Vidi se, da otroci več ogljenčeve kisline izsopejo, kakor odrasli ljudje, ter po izpari amonijaka, vodeneca in ogljenčevega vodeneca pokvarijo vzduh toliko bolj, kolikor manjši je šolski prostor v primeri 8 številom otrok. Prenapolnjenim šolam je tedaj treba preskrbeti več prostora, ali pa učence razdeliti v oddelke in pri vsem tem pa šolske sobe marljivo prezračevati s tem, da se napravljajo produhi in da se vrata in okna odpirajo. — Skrb za odraslo mladino. — Vsakdo, komur je splošna omika in ljudsko obrazovanje pri srci, ima pred očmi tudi mladiuo, ki je šoli odrasla. Misleči šolski možje svetujejo, da bi se na- pravljale in ustanovljale ljudske knjižnice, katere bi učitelj oskrboval in tako bi bila lahko povsod tako zvana napredovalna učilnica brez kake sile in brez moranja. Dalje se svetuje, naj učitelj mladino poučuje v petji, v sadjereji, čebeloreji in sploh v kmetijstvu, ter naj ji kaže, kako se vsak kos zemlje v prid in korist obrača. Taki nasveti so vredni, da bi jih ljudski učitelji po deželi preudarjali in se po njih ravnali. — Tobak prl otročajih sev veliko škodo naši mladini zelo preveč širi. BZgodnja Danica" pripoveduje (v zadnji lauski številki) tako-le: ,,Kako sta al podobna glava gizdallna in tobakarska plpa? Obe ste urezani in ocifrani po novi šegi in kolomeri; obe ste otli in prazni; obe se s trudom tujih rok napolnujete; obe se 8 tujim ogDJem ogrevate in poživljate; obe prav hitro izkadite svoje možgane, ako jik drugi na novo ne naterpajo, in kar iz obek izhaja, ne diši lepo; obe k večemu pri slaboumnih otročajih in tobakarjih imate kaj veljave. — Kako pa sta si podobui glava gizdalinova in tleča smodka? Odgovor: 1. Ob6 delate veliko dima; 2. obe ste prismojeni; 3. obe hitro ugasnete!" Preinembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. V Logatskem okraji. Za Staritrg poleg Loža imenovani pomožni učitel.j g. Jos. Petrič se je tcj službi odpovedal ter gre na jednorazrednico v Preloko v Ornomeljskem okraji, a v Staritrg poleg Loža pa prido bivši pomožni učitelj g. Alojzi Sežun. — Odbor Slovenskega učit. društva je imel 9. t. m. sejo, pri katerej 6e je ukrenilo, da se iz društvene blagajnice primeron znesek dodii k stanaiini za sobo. Prihodnja odborova seja bode 2. marca t. 1. in sicer takrat in tam, kjer je bila zadnjič.