PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 268 (5643)
TRST, torek 12. novembra 1963
DANES ZAČETEK POGAJANJ ZA SESTAVO NOVE VLADE
\
Segni poveril sinoči Aldu Moni mandat za sestavo koalicijske vlade levega centra
Mandat je sprejel s pridržkom - Izjava novinarjem o nalogah, ki čakajo novo vlado
skladen tempo gospodarskega raz- [ niverzi v Bariju, kjer poučuje tu-voja, ki naj ne vodi k družbeni I di filozofijo prava. Izvoljen je bil -»-i! m	.	*■'“* ‘v ustavodajno skupščino; bil- je
ALDO MORO
RIM, 11. — Predsednik republike Segni je poveril poslancu Moru mandat za sestavo nove vlade, ki ga je Moro sprejel s pridržkom. Po razgovoru s Segnijem, je Moro dal novinarjem naslednjo izjavo:
«Predvsem se želim zahvaliti predsedniku republike za čast, ki mi Jo je izkazal s tem, da mi je poveril mandat za sestavo vlade. Mandat sem sprejel s pridržkom. O poteku pogajanj nameravam poročati poglavarju države. Upoštevajoč stališča strank, bodo moji napori težili k temu, da dosežem popolno vladno soodgovornost Krščan-
ne sme biti nobenega dvoumja kar zadeva komunistično stranko, glede katere obstajajo še vedno razlogi za točno diferenciranje in upiranje, zlasti glede vprašanj svobode v družbi in državi.»
«Zaskrbljenost glede gospodarske konjunkture je danes večja od one pred nekaj meseci. Vlada bo fiorala braniti stabilnost valute in se spoprijeti na organski način s sedanjimi težkočami, katerih premostitev je bistveni pogoj, da bi z načrtovanjem in ob spoštovanju zasebne pobude, zagotovili pospešen, hkrati pa uravnovešen in
ske demokracije, socialdemokratske, socialistične in republikanske stranke v primeru, da se sporazumejo, kakor u-Pam, o bistvenih vprašanjih zunanje, notranje in gospodarske Politike. V mojem načrtu gre ka točno določeno organsko večino, ki pušča v opoziciji — v demokratični in parlamentarni igri, seveda — desničarske sile in tudi liberalno stranko na tej strani, komunistično stranko Pa na drugi strani. Ker gre za Politično formulo levega centra,
......„„.................................................................nuni
«NEW YORK TIMES» PREDLAGA NOV POSKUS «ŽENEVSKE REŠITVE> / JUŽNEM VIETNAMU
ZDA so obnovile začasno ukinjeno vojaško pomoč južnovietnamski vladi
kristalizaciji, ampak k socialni pravičnosti. V perspektivi težimo zato, z globoki obnovi družbenega in političnega življenja dežele, ki naj zagotovi ne le blagostanje in uživanje bistvenih socialnih služnosti, ampak tudi svobodno in politično oblast vedno širšim slojem italijanske družbe. Vse to v okviru zunanje politike, ki temelji na popolni lojalnosti do atlantskega zavezništva, z vsemi obveznostmi, ki iz tega izhajajo, na nenehnem prizadevanju za mir, na obvezi, da bomo učinkovito delali za enotno, demokratično, integrirano in v svet odprto Evropo».
«Nalogo, ki mi je bila poverjena, bom izvršil lojalno, resno in jasno; v mejah možnosti bom pospešil pogajanja spričo nujnosti, da se sestavi vlada, ki io dežela čaka po predolgem razdobju negotovosti. Zaupam v to. da bodo ne e stranke, ampak tudi javno mnenje hotelo razumeti in podpreti ta napor, katerega namen je postaviti na širše in trdnejše temelje demokracijo v Italiji in ostva-riti resničen napredek narodne skupnosti. Ne vodi nas častihlepje, ampak je dolžnost, da služimo deželi, ko tolmačimo njene globoke zahteve po poštenosti, pravičnosti in svobodi».
Moro se bo jutri ob 10.30 sestal s predstavniki PSDI; ob 11,15 s predstavniki PRI; ob 12. s predstavniki PSI in ob 13. s predstavniki KD. Popoldne se bo v Camil-lucci sestalo vodstvo KD. Razgovori s predstavniki strank bodo na Montecitoriu,
Dopoldne se je Moro sestal s poslancem Ferrari Aggradiiem, prof. Saracenom in odv. Morii-nom, po obisku pri Segniju pa se je. sestal s predsednikom senata Merzagoro, koj nato pa še s pred. sednikom poslanske zbornice Bue. ciarelli Duccijem; končno je stopil še do predsednika vlade Leo-neja, ki ga je sprejel takoj. Razgovor z Leonejem je trajal 45 mi. nut; novinarjem ni hotel dati no-bene izjave.
Aldo Moro se je rodil 23. septembra 1916 v Maglie (Lecce); po poklicu je' odvetnik in redni profesor kazenskega prava na u-
SAJGON, 11. — Južnovietnamska vlada je dovolila amnestijo vsem mladeničem in vojakom, ki se niso prijavili vojaškemu naboru ali so dezertirali pred 18. aprilom letos, to je ko Je stopila v veljavo politika «odprtih rok», da bi zopet privabili tiste, ki so se pridružili osvobodilnemu gibanju.
Ta politika določa, da vsi tisti, ki se bodo javili oblastem, morajo
«stati nekaj časa v koncentracijah taboriščih (ki jih uradno imenujejo prevzgojevalna taborišča), kjer bodo imeli možnost, da se •oddolžijo».
Uradne statistike trdijo, da se je So 18. aprilu prijavilo oblastem Sad deset tisoč «upornikov».
Iz uradnih 'virov se je zvedelo, da je bil vladni delegat za severni del Južnega Vietnama Gujen Kuan Kuong aretiran. Postavili ga Sodo pred sodišče, ker je sodeloval pri preganjanju budistov v “ue Uradni predstavnik vlade za Jo področje Ngo Din Kan, ki je orat bivšega predsednika Diema,
Sa je bil aretiran pred nekaj dnevi in je v taborišču blizu Sajgo-ha. Tudi njega bodo postavili pred
sodišče.
ZDA so sklenile, da bodo dale "Užnemu Vietnamu del pomoči,
*i so jo ustavile preden je padla Vladavina predsednika Diema. Kot 1« izjavil neki ameriški predstavnik, so v Sajg'onu storili ukrepe,
«a bi razveljavili suspenzijo nad Jelopi pomoči za blagovni uvoz, ki jo čenijo na približno 94 mili-
‘■■UII............................III..
Ben Bela svari pred vmešavanjem v afriške zadeve
jonov dolarjev na leto.
«New York Times» predlaga, naj bi še enkrat poskusili uveljaviti ženevsko rešitev, ki je predvidevala združitev Severnega in Južnega Vietnama na podlagi volitev. Spremembe južnovietnamskega režima daje zdaj ZDA redko priložnost, da natanko določi svojo politiko na tem področju. Američani čestokrat pozabljajo, da dolguje Južni Vietnam svoj obstoj v obliki neodvisne celote sporazumu med Francijo, Veliko Britanijo, ZSSR, LR Kitajsko in deloma ZDA iz leta 1954 v Ženevi. Na podlagi tega sporazuma so bila prepovedana tuja oporišča v Vietnamu in ustanovljen j« bil nevtralni Vietnam ob jamstvih velesil. Po volitvah, ki pa jih doslej še ni bilo, naj bi se sever in jug države vnovič združila. Časopis «New York Times» dodaja, da ■ZDA nikoli niso hotele v Vietnamu uresničiti ženevske rešitve. Morda je zdaj napočil čas, da bi jo s pogajanji spet uveljavili. Nerealistično bi bilo verjeti, da je ženevske sporazume mogoče realizirati brez mednarodne konference, končuje časopis.
AL2IR, 11. — Predsednik alžirske republike Ben Bela je govoril «anes v narodni skupščini. Poudari je, da se notranji položaj ugodijo razvija in da je borba proti baroku še bolj okrepila enotnost, M se mora sedaj ohraniti s stallina vračevanjem k revolucionarji podlagi. «Ta enotnost, je dodal "en Bela, se lahko konkretizira samo v okviru stranke. Kongres, !>a katerem bodo vsi socialistični lh revolucionarni pristaši mogli ?Vobodno obrazložiti svoje ideje, bo imel namen utrditi našo enotnost. Socializem ima mnogo sovražnikov, in zaradi tega morajo biti stalno budni».
t O sporu z Marokom je Ben Be-izjavil: «Zdi se. da se je na naše meje povrnil mir. Sli smo J Bamako, ker smo mnenja, da je lteba afriške zadeve reševati v ^riškem okviru. Nobena tuja de-*ela ne sme vedeti o sporih med briškimi državami. Potrebno je,
da kolonizatorji, od katerih smo podedovali naše meje, prenehajo vmešavati se v Afriki.
Obračam se na ‘Portugalsko, ki bi hotela blokirati promet ob izlivu reke Kongo. Ce bo Portugalska izvedla to grožnjo, prav gotovo ne bo Kongu manjkala moralna in materialna podpora Alžirije».
Ben Bela se je na koncu zahvalil etiopskemu cesarju in Modibu Keiti zaradi uspeha konference v Bamaku, «ki nam prinaša mir in sprejema naše bistvene zahteve».
Kairski list «Al Ahram» je objavil danes vrsto fotografij o egiptovskih vojakih v Alžiriji. List pravi, da so te čete sedaj sestavni del alžirske vojske. Dalje pravi list, da so poskrbeli, da bi pošiljali iz ZAR vse potrebno za oskrbovanje teh vojaških enot, toda načrti so bili odveč, ker je alžirsko poveljstvo prevzelo nase to nalogo. Danes je prispela v alžirsko pristanišče, egiptovska vojna ladja «Damietta»,.
Stalno tajništvo organizacije afri-ško-azijske solidarnosti in odbor za pomoč Južnemu Vietnamu sta objavila skupno poročilo, ki poziva narode Azije, Afrike in vsega sveta, naj podpro boj južnovietnamskega ljudstva «proti napadu ameriških imperialistov», za evakuacijo ameriških sil in za to, da bi ljudstvo Južnega Vietnama samo reševalo svoje notranje zadeve.
Sporočilo pravi, da so nedavni državni udar v Južnemu Vietnamu izvedli v skladu z ameriškimi načrti.
Stalno tajništvo in odbor za pomoč Južnemu Vietnamu sta podprla prizadevanja Fronte za narodno osvoboditev Južnega Vietnama, za politiko miru, nevtralnosti in demokracije v Južnem Vietnamu, za ukinitev terorja v državi, za osvoboditeh vseh političnih zapornikov, likvidacijo kon-centracijskih taborišč in strateških naselij, za zboljšanje življenjskega standarda, organizacijo demokratskih volitev v narodno skupščino, za sestavo koalicijske vlade ob udeležbi vseh političnih strank in naprednih organizacij in za to, da bi se ameriške sile umaknile iz Južnega Vietnama.
Delegacija «Trade Unionov» v Jugoslaviji
BEOGRAD, 11. -=- V Beogradu so se začeli danes razgovori med zastopniki centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in dele-gacijo britanskih «Trade Unionov», ki je sinoči pod vodstvom generalnega tajnika Georga Wo-odcocka prispela na večdnevni o-bisk v Jugoslavijo. Obiskala bo nekatere kraje v Srbiji, Sloveniji in na Hrvaškem. V začetku da-našnjih razgovorov je predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Vukmanovič seznanil britansko delegacijo z družbeno ureditvijo Jugoslavije, organizacijo sindikatov in z osnova, mi družbenega samoupravljanja in z vlogo delovnega človeka v tem sistemu. Opoldne je predsednik mestnega sindikalnega sveta Beograda priredil gostom v hotelu na Avali kosilo.
BAGDAD, 11. — Bagdadski radio je davi javil, da bodo prihodnje dni razglasili sirsko-iraško gospodarsko zvezo. Radio je dodal, da se v Damasku nadaljujejo razgovori o poenotenju določb, ki se tičejo varnosti in kroženja državljanov med obema državama.	... i
član komisije «75» in koordinacijskega odbora «19», ki je izdelal osnutek republiške ustave. Takrat je bil tudi podpredsednik parlamentarne skupine KD. V peti De Gasperijevi vladi je bil podtajnik za zunanje zadeve, leta 195p je bil pravosodni minister v Segnijevi vladi; v obeh Zolije-vih vladah je bil minister za pro-sveto, isti resor je imel tudi v naslednji Fanfanijevi vladi od julija 1958 do februarja 1959, ko je, po ostavki Fanfanijeve vlade (ki je takrat — zaradi pojava prostih strelcev v demokristjanskih vrstah — zapustil tudi mesto po. litičnega tajnika KD), postal politični tajnik KD. Na volitvah 28. aprila je bil ponovno izvoljen za poslanca z 228.182 preferenčnimi glasovi.
RIM, 11. — Rimska delavska zbornica je potrdila za jutri splošno stavko v Rimu, ki se bo začela ob 13. uri. Stavka bo protest proti stalnemu naraščanju življenjskih stroškov. Ob 14.30 bo na Trgu sv. Ivana sindikalno zborovanje.
Senator Molè umrl
RIM, 11. — Danes je umrl senator Enrico Molè. Imel je 74 let; bil je odvetnik, novinar in publicist. Za poslanca je bil izvoljen leta 1921 in 1924 na listi socialistične reformistične stranke. Bil je podtajnik notranjega ministrstva v drugi Bonomijevi vladi, minister za prehrano v Parrijevi vladi, minister za prosveto v prvi De Gasperijevi vladi. Leta 1946 je bil izvoljen v ustavodajno skupščino na listi «demokracije dela»; leta 1948 je postal senator; leta 1953 je podal ostavko na mesto podpredsednika v znak protesta proti reformi volilnega zakona (tako imenovanega «legge-truffa»;« Leta 1958 je bil izvoljen za senatorja na listi KPI kot neodvisen. Nedavno je bil izvoljen za člana višjega sveta sodstva.
Vdovi so poslali svoje sožalje med drugimi tudi predsednik republike Segni, predsednik vlade Leone, predsednik senata Merza-gora in predsednik poslanske zbornice Bucciavelli Ducei.
Home izvoljen za voditelja konservativcev
LONDON, 11. — Novi predsednik britanske vlade sir Alee Dou-glas-Home je bil danes soglasno izvoljen za voditelja konservativne stranke. Izvolili so ga na sestanku volilnega kolegija, v katerem so poslanci obeh zbornic, kandidati za prihodnje volitve in voditelji deželnih sekcij.
Ob tej priložnosti je imel Home kratek govor, v katerem je izjavil, da ne dvomi v «zmago konservativcev pri prihodnjih volitvah, če bodo znali predložiti prepričljiv in dinamičen program». Dodal je, da ne bo šlo toliko za politične osebnosti, temveč za politične programe. «Važno je, da se ta dežela ubrani pred socializmom in da se znova Izvoli konservativna vlada.»
Nove akcije osvobodilne vojske v Venezueli
CARACAS, 11. — Dva policijska agenta sta bila ubita, eden pa hudo ranjen med spopadom z osmimi pripadniki narodnoosvobodilne vojske, ki so osvobodili levičarskega poslanca, ki je bil v bolnišnici pod policijskim nadzorstvom.
Venezuelske oblasti' so mobilizirale policijo, ki išče poslanca in napadalce.
Sinoči so skupine narodnoosvobodilnih sil v Venezueli zasedle projekcijske kabine petih kinematografov v prestolnici in so predvajale protivladne propagandne filme ter so se nato umaknile.
Bali v Bonnu
BONN, 11. — Ameriški državni podtajnik George Bali, ki je prišel sinoči v Bonn, je začel davi posvetovanja z zahodnonemškimi voditelji. Najprej se je sestal z državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Lahrom. Zatem se je razgovarjal z ministrom za o-brambo von Hasselom in nato s profesorjem Hallsteinom, ki je predsednik izvršne komisije skupnega tržišča. Bàli se posvetuje v zvezi s pripravljalnimi pogajanji, ki se bodo začela glede trgovinskih odnosov med zahodnoevropskim skupnim tržiščem in ZDA.
Norveški poziv južnoafriški vladi
OSLO, 11. — Člani norveške vlade, poslanske zbornice, sindikatov in mladinskih organizacij ter predstavniki kulturnega življenja in univerzitetnih krogov, so podpisali poziv južnoafriški vladi, naj prekine proces, ki se je začel v Pretorii proti enajstim nacionalističnim voditeljem, ki jih obtožujejo sabotaže, ter naj izpusti vse tiste, ki so jih zaprli ali internirali, ker nasprotujejo politiki rasne diskriminacije. Poziv so podpisali med drugimi dva ministra in 106 članov poslanske zbornice od skupnih 150.
Poziv skupščine OZN za prekinitev vseh poskusov z jedrskim orožjem
Brazilski delegat je obrazložil resolucijo o brezatomskem področju ¥ Latinski Ameriki
NEW YORK, 11. — Glavna skupščina OZN je odobrila resolucijo, ki poudarja važnost prekinitve vseh jedrskih poskusov zaradi nevarnosti, ki jo ima atomsko žar-čenje za človeštvo. Resolucija poziva svetovno meteorološko organizacijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje radioaktivnosti v atmosferi. Resolucija je bila odobrena brez razprave.
V političnem odboru je govoril danes brazilski delegat v podporo resoluciji, ki jo je predložilo deset latinskoameriških držav in ki zahtevajo podporo OZN za določitev brezatomskega področja v Latinski Ameriki, vključno Kubo. Brazilski delegat Bernard.?» je izjavil, da brezatomsko področje v Latinski Ameriki nikakor ne bi škodovalo varnosti zahodne koalicije in tudi ne ZDA. Dodal je, da bi ravnotežje svetovnih sil s stališča povečane stabilnosti imelo samo korist od tega. Poudaril je, da Latinska Amerika ni področje, kjer so velike države neposredno v dotiku. Predlagal je sklenitev sporazuma glede brezatomskega področja, ki naj bi veljale pet, sedem ali deset let. Po poteku tega razdobja bi države pogodbenice mogle revid: rati svojo oboroževalno politiko v
skladu s tedanjim mednarodnim položajem ter z napredovanjem splošne in popolne razorožitve.
Važni sklepi
jugoslovansko-malijskih
razgovorov
BEOGRAD, 11. — V razgovorih med državno-partijsko delegacijo republike Mali in jugoslovansko de. legacljo, v kateri so bili poleg visokih državnih funkcionarjev zastopniki družbeno-političnih organizacij, so ugotovili enakost, oziroma podobnost pogledov glede aktualnih mednarodnih vprašanj kakor tudi o vlogi socialističnih in novo osvobojenih držav, naprednih sil na svetu v borbi za mir, koeksistence, enakopravnih odnosov v mednarodnem sodelovanju ter zmage socializma na svetu. Delegaciji sta poudarili odločnost svojih narodov in vlad, da podpreta idejo o sklicanju konference nevezanih držav, katerih število in vpliv raste povsod na svetu, posebno pa v
konferenca izboljšala načela v mednarodnih odnosih in prispevala k hitrejši rešitvi gospodarskih vprašanj držav v razvoju.
Glede odnosov med Jugoslavijo in republiko Mali so delegati ugotovili, da je sedanji uspešni razvoj odnosov ustvaril potrebne pogoje za nadaljnjo krepitev in razširitev na vseh področjih. Med razgovori so se delegati pogovorili tudi o bo» dočem sodelovanju med SZDL Jugoslavije in malijsko zvezo dela, na katere vabilo bo jugoslovanska državno-partijska delegacija obiska, la republiko Mali. Kot rezultat razgovorov so podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju, protokol o tehničnem sodelovanju in načrt o tehničnem sodelovanju za 1. 1964.
MOSKVA, 11. — Tass javlja, da se bo 9. decembra sestal plenum CK KP SZ. Na seji bo Hruščov poročal o nadaljnjem razvoju kemijske industrije ter o večjem uporabljanju kemijskih proizvo. dov v gospodarstvu. Gre za razširjeni plenum, ker bodo navzoči razen članov centralnega ko-
Afriki. V zvezi s svetovno konferen- miteja tudi znanstveniki, pred-cq o trgovini in razvoju sta dele- stavniki krajevnih oblasti in go-gaciji izrazili pričakovanje, da bo | spodarstveniki.
■IMM lll■•ll Ml   Iltllllllllllll, Hilli Hilli,, IIIIII1IIIIIIIIIIMII II  
Nova izzivanja zahodnonemške vlade da bi zaostrila napetost okoli Berlina
Ameriški in britanski predstavniki so odklonili udeležbo pri otvoritvi dela popravljenega poslopja rajhstaga - Moskovski komentar
BERLtfJ, 11. — Danes so uradno odprli in izročili predsedniku Bundestaga Gerstenmaierju del palače starega rajhstaga, ki ga je dal Hitler zažgati 27. februarja 1933 in je potem zvalil kriv’do za požig na komuniste. Poslopje Je v bližini Bran-denburških vrat, kjer je meja med vzhodni Berlinom.
Zvezni minister za zaklad Dollinger je na tiskovni konfe-
Im in zahodnim
renči izjavil, da se bodo čez dva tedna sestale v popravljenem delu poslopja štiri komisije Bundestaga. Trdil je tudi, da 1-ma zahodnoneški parlament pravico sestajati se v Berlinu, vsakikrat, «ko je to potrebno ali se zdi umestno», ter je dodal; «Zvezni parlament je z obnovitvijo poslopja rajhstaga Izrazil svojo vero v enotnost nemškega ljudstva in v njegovo pravico sestavljati eno samo državo. Hkrati si je prevzel zgodovinsko nasledstvo Nemčije, vštevši najtemnejša razdobja.» Popravljanje poslopja se bo nadaljevalo in bo morda končano čez dve leti.
Današnji svečanosti je prisostvoval tudi predstavnik francoske vojske v Berlinu; medtem ko so bili odsotni angleški in ameriški predstavniki. Britanski predstavnik je izjavil, da so odklonili vabilo, ker gre za izključno nemško zadevo, dodal pa je, da s tem ne mislijo pokazati nespoštovanja do Bundestaga. z ameriške strani pa niso dali nobenih pojasnil.
Vzhodnonemški list «Neue.? Deutschland» objavlja danes komentar, ki ga je oddajal včeraj moskovski radio v zvezi s tem dogodkom. Komentator je med drugim poudaril, da pomeni ponovna otvoritev rajhstaga izzivanje, «ker predstavlja postavljanje
pravic Bonna do zahodnega Berlina, ki pa je na ozemlju vzhodnonemške republike». Komentator je dodal; «To izzivanje sovpada z vsem zahodnim prdpagandnim hru. pom glede dostopnih poti do zahodnega Berlina. Zahodne države spreminjajo zahodni Berlin v oporišče NATO. Ne samo da si lastijo, pravico do nadaljnje okupacije tega mesta, temveč trdijo tudi, da imajo pravico, da njihovi vojaški konvoji vozijo brez nadzorstva po avtomobilski cesti, ki pelje zeč o-zemlje nemške demokratične republike in ki veže zvezno Nemčijo z zahodnim Berlinom. Ta zahteva je nezakonita.
Spričo nedavnih dogodkov je postalo še posebno jasno, da se ureditev nemškega vprašanja ne more odlašati v neskončnost. Ce bodo zahodne države končno privolile v sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, se bo položaj v zahodnem Berlinu mogel normalizirati na podlagi medsebojnega sporazuma. tako da se zahodni Berlin spremeni v mirno mesto.»
V Moskvi poudarjajo, da to dejanje zahodnonemške vlade pomeni nov poskus, da bi povečali napetost v srednji Evropi. To dejanje Zahodne Nemčije je v nasprotju s pravnim položajem zahodnega Berlina, ki prepoveduje zahod-nonemškim oblastem kakršnekoli ukrepe v tem mestu in v imenu tega mesta, ker Berlin ni del Zahodne Nemčije.
Kot poudarjajo v Moskvi, Sovjetska zveza nikakor ne more
dovoliti samovoljne spremembe sedanjega statusa zahodnega Berlina. Kot' kaže, bi lahko po določenem relativnem zatišju znova prišlo do aktualizacije nemškega in zahodnoberlinskega problema, ki še nista rešena. Nedavno so iz Moskve poslali nov poziv ZDA, naj zavzamejo bolj realistično sta. lišče zastran rešitve nemškega problema, če so zares zainteresirane za zmanjšanje mednarodne napetosti.
V vzhodnoberlinskem državnem svetu so danes ratificirali moskov. sko jedrsko pogodbo. Ob tej priložnosti je govoril predsednik vzhodnonemške vlade Ulbricht, ki je v celoti podprl sovjetske predloge glede Nemčije in Berlina. Kritiziral je Erhardovo vlado zaradi njene atomske politike, ker je sprejela večstransko jedrsko silo NATO. Ponovil je predlog za sporazumevanje med obema nemškima državama in za začetek pogajanj za normalizacijo medsebojnih odnosov.
Le Troquer umrl
PARIZ, 11. — Bivši socialistični minister Andre Le Troquer, ki je bil več let predsednik narodne skupščine, je umrl v neki kliniki blizu Pariza, kamor so ga bili sprejeli pred tremi dnevi. 2e tri leta je bolehal za rakom in nedavno Je bil operiran.
Le Troquer se je rodil v Parizu pred 79 leti. V prvi svetovni vojni jo zgubil eno roko, leta 1915 je bil izvoljen za občinskega svetovalca v Parizu in' za svetovalca v departmaju Seine. Tedaj je bil član socialistične stranke, v katero se je
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiuiTiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiffiniiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMimiiiiiHiiiiiiiiuiiiiii
y nedeljo je začel obratovati prvi rudnik urana v Jugoslaviji
Kalna v jugovzhodni Srbiji je iz male vasi zrastla v sodobno mesto. Y Gabrovnid blizu Kalne je začel v nedeljo obratovati prvi rudnik urana v Jugoslaviji
BEOGRAD, 11. — V vasi Kalni, na obronkih Stare Planine v vzhodni Srbiji je predsednik zvezne komisije ža jedrsko energijo Jugoslavije Avdo Humo slovesno odprl včeraj prvi rudnik uranove rude in
pognal v obrat naprave za predelavo te rude v uranov dioksid. V svojem govoru je Humo med drugim izrekel priznanje jugoslovanskim strokovnjakom, ki so iznašli originalen postopek za pridobivanje
uranovega dioksida tudi iz manj bogate rude, ki v nadaljnjem procesu omogoča dobivanje tudi kovine urana, in jugoslovanskim podjetjem, ki so izdelala zapletene naprave za predelavo rude.
vključil že mlad ln kateri Je ostal zvest vse življenje. Leta 1936 je bil izvoljen za poslanca. Aktivno je sodeloval v odporniškem gibanju in Je bil v prvi de Gaullovi vladi kot državni minister. Bil je zatem notranji minister v Goulnovi vladi ln minister za obrambo v Blumovt vladi. Leta 1951 je bil podpredsednik narodne skupščine, leta 1954, ko je Herriot umrl, Je postal predsednik skupščine. Leta 1958 pa je bil vmešan v neki škandal in je bil prisiljen odstopiti. V zadnjih letih se ni politično udejstvoval.
•llilmiitniiitiiiim.iiiiiitiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiii,ii„iii»
Predsednik republike Segni je sinoči končno zaupal mandat za sestavo nove vlade demokristjan-skemu političnemu tajniku Aldu Moni, ki se bo danes dopoldne prvič sestal z voditelji ostalih treh strank — z vsakim zase — levega centra, ker je že v svoji Izjavi po sprejemu mandata jasno povedal, da bo tako vlado sestavil v primeru, če bo prišlo do sporazuma glede «zunanje, notranje in gospodarske politike». Sicer pa je Morova izjava v skladu s sklepi nedavnega zasedanja glavnega odbora krščanske demokracije, le da pri omejitvi večin« z leve in z desne poudarja zlasti «diferenciacijo in kontrapozicijo» do KPI, glede gospodarstva pa stabilnost denarja, medtem ko o «obnovi socialnega in političnega življenja» v državi ter o zunanji politiki, ki naj sloni na «polni lojalnosti do atlantskega zavezništva» in «obveznosti delovanja za združeno, demokratično, integrirano in svetu odprto Evropo», govori izjava v odstavku, ki spravlja vse to med «perspektivo». Hkrati s posvetovanji se bo v Rimu začela danes splošna stavka zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov.
Od dogodkov v ostalem svetu moramo tudi danes na prvem mestu poročati o doslej znanih tragičnih rezultatih dveh strahovitih nesreč na Japonskem: zadnji podatki pravijo, da sta nesreči terjali več kot 600 smrtnih žrtev.
Glavna skupščina OZN je včeraj brez razprave odobrila resolucijo, v kateri se poudarja važnost prekinitve vseh jedrskih po-skusov in poziva se svetovna meteorološka organizacija, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje radioaktivnosti v atmosferi.
K tej spodbudni vesti moramo dodati nič kaj spodbudno novico, da so včeraj uradno odprli in izročili predsedniku zahodnonem-ikega Bundestaga del palače starega rajhstaga. ki ga je dal Hitier pred več kot tridesetimi leti izzivalno zažgati, da bi potem zvalil krivdo za pbžlg na komuniste. Značilno je, da se vojaška predstavnika Anglije in ZDA svečanosti nista udeležila, ter je bil prisoten samo predstavnik francoske vojske v Berlinu. Vzhodnonemški tisk je to zahodnonemško potezo označil takoj kot izzivanje, ker «predstavlja postavljanje pravic Bonna do zahodnega Berlina, ki je na ozemlju vzhodnonemške republike, izzivanje, Id sovpada z vsem zahodnim propagandnim hrupom glede dostopnih poti do zahodnega Berlina.»
V Alžiru pa je Ben Bela ponovno poudaril uspeh sporazuma v Bamaku ter opozoril kolonialistične države, zlasti pa Portugalsko, ki bi hotela blokirati promet ob izlivu reke Kongo, naj se prenehajo vmešavati. v afriške zadevo.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
Laburistična stranka in znanstvena revolucija
Dokument, ki ga predstavljam Javnosti se imenuje «Laburistična stranka in znanstvena revolucija». Moč, plačilna zmožnost in vpliv Velike Britanije — ki bi jih nekateri še vedno radi opirali na nostalgične iluzije in na nuklearne baharije — bodo namreč v tej drugi polovici 20. stoletja v resnici bistveno odvisni od tega, kako naglo se bomo znali prilagoditi svetu, ki se vsepovsod spreminja.
Ce mislimo, d A nam je svet dolžan pomagati živeti, je to iluzija, ki je sicer prijetna, vendar nobena ni nevarnejša od nje. Pojmovanje, da je življenje osnovano na «starem tovarištvu», je nevarno zato, ker mislimo, da sega tudi v mednarodno območje in da moremo, naj počenjamo kar si bodi, vedno računati na svoje «posebne odnose» z enim ali z drugim, da se izvlečemo iz zadrege, če zabredemo vanjo. Velika Britanija bo imela poslej le toliko vpliva, kolikor si ga bo znala pridobiti, kolikor ga bo zaslužila. Nikake zalige vpliva nimamo, da bi mogli živeti od nje In če ima to predavanje neko poglavitno temo, potem je to tema o spremembi, o skrajnji nujnosti, da se naša dežela prilagodi novim okoliščinam.
Očitno je že cguljena fraza, da živimo v dobi tako naglega znanstvenega napredka, da naši otroci sprejemajo kot sestavine svojega vsakdanjega življenja reči, o katerih se je še pred nekaj leti zdelo, da sodijo v utopično literaturo. Vendar ie revolucija, ki jo doživljamo sedaj, morda še hitrejša, kot nekateri mislijo. V prihodnjih petnajstih letih bodo namreč prišli tehnični preobrati, posebno pri industrijskih metodah, ki bodo pomembnejši od vsega, kar se je podobnega zgodilo v industrijski revoluciji zadnjih 250 let. Ce se zavemo — in to je bilo izračunano — da v sedanjem času živi in deluje 97 odstotkov vseh učenjakov,,.m znanstvenikov, kolikor iih je fcijo na svetu od doDe Evklida, Pitagore in Arhii meda, potem si lahko zamislimo,' kakšen je ritem napredka, ki se mu moramo prilagajati.
Komaj nekaj let je tega, kar smo na enem svojih kongresov prvič spregovorili o avtomatizaciji. In vendar je skoraj vse, kar smo tedaj govorili, že tako zastarelo, kakor da bi bili govorili o izumu mehaničnih statev. Kakor je znano mnogim izmed navzočih odposlancev, se je avtomatizacija že začela uveljavljati na nekaterih področjih britanske industrije.
Povejmo odkrito: nič bi nam ne koristilo, ko bi se skušali pomiriti, govoreč si, da razvoj avto-macije pri nas ni nujen in da bi utegnil povzročiti celo toliko no-.vih problemov, eia bi bilo morda boljše, če potisnemo glavo v pesek in namenoma zamudimo to revolucijo. Ce se poskusimo izmakniti dobi avtomacije, bomo dosegli samo lo, da bo Velika Britanija postala v reki zgodovine mrtev rokav, za katgrega bo preostali svet čutil samo usmiljenje in zaničevanje.
V	sedanjem položaju se skriva nevarnost, da bo nenadzirano gospodarstvo «svobodne podjetnosti» vpeljalo ravno dovolj avtomacije, da bo povzročilo resno brezposelnost, vendar ne dovolj, da bi omogočilo rc-rničen «preboj» na področju produkcije. Poglejmo, kako je ž avtcmacijo v drugih državah.
V	Združenih državah Amerike je mehanska in avtomobilska industrija dosegla tako stopnjo, da more venga orodnih strojev, ki jih nadzira «programski stroj», izdelati popoln avtomobil — in govorim o ameriškem avtomobilu, z vsem kar vsebuje — ne da bi človek sploh kaj sodeloval. Tako bi bil avtomobil izdelan, ne da b; se ga bila dotaknila človeška roka. Trgovsko ta postopek še ni rentabilen, tehnično pa je mogoč.
Razumeti moramo, da avtoma-cija ni le korak več v zgodovini mehanizacije, če mislimo z mehanizacijo uporabo tehnike, da odpravimo človeški napor. Bistvena poteza sodobne avtomacije' je ta, da nadonpešča človeške funkcije tja do bistvenih dveh spomina in presojanja. In elektronski računski stroji so danes dosegli tako razvojno stopnjo, da njihov «spomin» in njihovo «presojanje» močno presegata zmožnost katerega si bpdi posameznika ali skupine posameznikov, ki so bili kdaj na svetu,
V	drobcu sekunde more sodo-bčn računski stroj opraviti operacije in izraziti sklepe v obliki sodb, za katere b! vsi angleški in ameriški znanstveniki skupaj potrebovali leto dni, če bi jih hoteli dognati z navadnimi metodami. Obstajajd že programski stroji, ki nadzirajo verigo orodnih strojev in pri katerih je impuizij-ski cikel tri milijoninke sekunde. To se pravi, da nekaj izračunajo in izpeljejo iz tega sklep v treh milijoninkah sekunde. Tudi ti stroji pa so že zastareli. Zdaj izdelujejo nove, ki delujejo tisočkrat hitreje.
Priznati moram, da sem si težko predstavljal, kaj naj bi bile te tri milijoninke sekunke ali tristo milijonski del sekunde, dokler mi tega niso pojasnili na naslednji način: če bi se nekdo odpravil peš, da bi prišel okoli zemlje ob ravniku, in če vzamemo, da bi mu ne bilo treba prekoračiti morja, potem bi„ če bi naredil po en korak vsake tristo milijoninke sekunde, v eni sekundi prišel okoli zemlje.
V	Ameriki se začenja avtoma-cija razvijati hitreje pri poklicih s trdim ovratnikom» kot pri mehaničnih industrijah, ker je lažje «programirati» stroške, plače, davke ali zavarovalne premije, kot programirati produkcijski cikel. Zavedajmo se torej, da se bodo danes v Ameriki in jutri v Veliki Britaniji velikanski presežki osebja pokazali prav tako po pisarnah kot po tovarnah.
Daljnovidni ameriški sindikalni voditelji so že izračunali, da bo treba, če ostane sedanji ritem tehnološkega procesa nespremenjen, do leta 1970 za 70 milijonov ljudi, ki so sedaj zaposleni, ustvariti 40 milijonov novih služb, če hočemo uresničiti in ohraniti popolno zaposlenost. Ce upoštevamo.
da bo avtomacijska revolucija pri .
as potekala pozneje in jiočasije-
M moramo biti pripravijfifii; da nekako do leta 1975 ustvarimo v Angliji 10 milijonov novih služb.
Vprašanje, lahko .osvetlimo tudi še z druge plati. Danes lahko upostavimo verigo avtomatične produkcije, ki more, ne da bi se človek kakor si bodi vmešal, izdelati drugo, natanko enako produkcijsko verigo. In ko stroji dosežejo, kot se je terej že zgodilo, zmožnost, da se čisto sami množijo, smo dosegli prag, onstran katerega bo človek v oblasti strojev,-če se mu ne bo posrečilo, da jih spravi pod svojo oblast.
Ta neizpodbitna dejstva postavljajo vse razpravljanje o industriji, gospodarstvu in socializmu v novo perspektivo. Ne mislim izgubljati dosti časa z dokazovanjem, da si vlada, kakršno imamo v naši deželi, zdaj ni zmožna niti zamisliti, kaj bi pomenilo ustvariti 10 milijonov novih služb, saj je, potem ko je že dvanajst let na oblasti, ustvarila položaj, v katerem je na primer v celotni Škotski zdaj zaposlenih manj ljudi kot leta 1951.
lajo ne Rusi ne Američani, ne Nemci, ne Japonci, m prav tako si tega tudi mi ne moremo
dovoljevati.
Ce naj dam zgled, v mojem volilnem okraju je veliko novo mesto, v katerem so po zaslugi socialistične mestne uprave vse srednje šole odprte vsem. Otroci, ki živijo tam, ne vedo, kako je to, ko otrok nekega mrzlega februarskega jutra pride v šolo delat izpit, «za otroke z enajst ali več leti», ali na kakršen si bodi drug izbirni izpit. V tem noče '
Ko bi doslej ne bilo nobenega resnega razloga, ki bi bil govoril v prid socializmu, bi nam ga dala avtomacija, ker je pač jasno, da tehnološki proces, če je prepuščen nadzorstvu zasebne industrije, ne more dajati nič drugega kot večje bogastvo nekaterimi večji koeficient zaposlenosti nekaterim drugim, in brezposelnost za večino. Samo če tehnološki proces postane sestavina državnega načrtovanja, ga bo mogoče usmeriti v prid plošne blaginje naroda.
Niinamo torej izbirati med tehnološkim napredkom in zvrstjo «gospodarske svobode», v kateri živimo sedaj. Izbirati imamo med slepim tazvojem tehnološkega procesa z vso nezaposlenostjo, ki bi se rodila ob t«m, ter zavestno, načrtno, . preračunano uporabo znanstvenega napredka, da dosežemo življenjsko r%ven, kakršne si danes ni -mogoče zamisliti, in povečanje prostega časa, ki si ga prav tako' ne moremo zamisliti.
Zato moramo mi laburisti več premišljati o vprašanju, kakšne naprave bodo potrebne, da bodo ijudje preživljali ta prosti, čas, in pokazati več iznajdljivosti, da zagotovimo nove položaje delavcem, ki bodo izgubili službo z nastopom novih tehnik.
To, kar smo dolžni storiti, lahko povzamemo v program s štirimi točkami :
1.	Izšolati moramo več znanstvenikov :
2.	Ko jih izšolamo, se nam mora dosti bolj kot doslej posrečiti, da jih bomo zadržali v domovini;
3.	Ko jih zadržimo doma, jih moramo uporabljati pametneje, kot jih uporabljamo zdaj;
4.	Britansko industrijo moramo organizirati tako, da bo učinkoviteje uporabljala dosežke znanstvenega raziskovanja za razvijanje naših produkcijskih naporov.
Seveda mi je znano, kako je neka vladna komisija zatrdila, da bomo leta 1965 imeli vse znanstvenike, kolikor jih bomo potrebovali. Jasno je, da jih bomo imeli, če jih ne bomo uporabljali: v letu 1965 bomo imeli vse torere, kolikor jih bomo potrebovali. Ce pa hi hoteli izšolati znanstvenike, ki bi nam bili resnično potrebni, bi bila potrebna prava revolucija v naših pogledih na šolstvo na vseh stopnjah.
Kot narod si ne moremo privoščiti, da bi svojim otrokom že z enajstim letom nalagali pravo segregacijo. Kot socialisti in kot de-mokratje smo nasprotniki šolskega sistema, ki sloni na tej zvrsti «apartheid». Vendar to še ni vse.
Kot narod si ne moremo dovoliti, da bi zanemarili šolsko izobrazbo tudi le enega otroka, dečka ali deklice. Ne moremo si privoščiti, da bi trem četrtinam naših otrok ali še več praktično jemali vsako možnost, da si pridobijo višjo izobrazbo. Tega ne de-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinMiii
Kdo je sovjetski «glavni konstruktor»?
vem mestu živi deček, ki je stanoval prej s svojo družino v Liverpoolu in tam ni naredil «izpita za otroke z enajstimi leti», tako da ni mogel naprej v javno srednjo šolo. Ko je prišel v Kri-by, se je lahko vpisal v «odprto» šolo, in prav današnje jutro se .ie vpisal na. vseučilišče v Liverpoolu z vladno štipendijo za fiziko. Koliko je takih, kot je on?
Ne moremo si dovoljevati segregacije ne z enajstimi leti ne z osemnajstimi. Nekaterih študentov letos niso sprejeli v državne kolegije, na univerze, čeprav so imeli kvalifikacije, ki so še lansko leto veljale za zadostne, in sicer zato, da se izrazimo z besedami polkovnika Burforda, ravnatelja Industrijskega sveta za severozahod, ker je «boj za vstop na vseučilišče vedno bolj divji».
Četrtina tistih, ki so lansko leto imeli potrebne kvalifikacije, ni' mogla biti sprejeta, ker ni bilo prostora zanje; letošnje leto bodo morali zavrniti še večji del. In medtem ko število mladih fantov in deklet, ki dosegajo starost za vseučilišče, narašča — zaradi številnejšega naraščaja iz let okoli 1940, za katerega je vlada že zelo dolgo zelo dobro Vedela — medtem ko more vedno večji del teh mladih ljudi podaljševati svoj študij — in tega se veselimo — naši šolski zavodi iz l&ta v leto zavračajo vedno več mladih ljudi samo zato, ker nimajo prostora zanje. Vlada bi bila lahko mislila na to in ukrenila, kar je bilo potrebno, da bi bilo dovolj prostora ža vse. Ce hočemo, da bodo današnji študentje imeli enake možnosti, da najdejo prostor na kakem vseučilišču proti koncu sedanjega desetletja, moramo na naših vseučiliščih dodati 180.000 do 200.000 prostorov. Vladni načrti pa računajo samo s 150.000 prostori. Zato laburistična stranka daje tako veliko prednost razvoju višjega šolstva...
Potrebovali bomo tudi nove industrije, in naloga nove vlade bo, da jih ustvari. V ta namen je potrebno mobilizirati znanstveno raziskovanje, da dosežemo nova tehnološka «prebitja». V zadnjih letih smo porabili na stotine milijard za nepotrebna raziskovanja in vojaške načrte. Ce bi zdaj u-porabili sistem vladnih pogodb za raziskovanja v območju zasebne industrije, sem prepričan, da bi mogli v ne predolgem času ustanoviti nove industrije, s katerimi bi se povrnili v prvo vrsto industrijskih narodov sveta...
Zakaj tisti med nami, ki so se seznanili z neznanskim sovjetskim prizadevanjem na področju izobraževanja znanstvenikov in tehnikov, predvsem vedo, kako sistematično v sovjetski industriji uporabljajo nove tehnike, tisti vedo, da naša prihodnost ne bo odvisna samo od naše vojaškg moči, temveč od naporov ki jih bomo znali darovati kot svoboden narod, da zagotovimo veličino svoji deželi. Ker smo demokrati, zametujemo metode, ki jih uporabljajo komunistične dežele, da uporabijo v industriji dosežke znanstvenega raziskovanja; ker pa nam je na skroi prinodnost Velike Britanije, moramo uporabljati vse pripomočke demokratičnega načrtovanja, vse skrite možnosti in vse neizkoriščene talente našega ljudstva, da zagotovimo svoji deželi primerno mesto v svetu.
HAROLD WILSON
12. novembra 1963
linfir/v vv fjlprlftli&čp
4
AAA/
ijlubku vv òliliu'iàtvi*
Spet je izšel Ingoličev «Matevž Visočnik»
Antona Ingoliča roman, «Matevž Visočnik» je bil lata 1945, ko je izžel, med tistimi pripovednimi teksti, ki so po osvoboditvi prvi prišli v roke slovenskih bralcev. Roman je bil namreč napisal že pred vojno. Ko je izšla, pa je seveda knjiga ustregla velikemu povpraševanju po duševni hrani in je bila zato kaj kmalu razprodana. Zdaj, ko se je založba Obzorja v Mariboru odločila izdajati izbrano delo Antona Ingoliča, je roman ponovno izšel. To pot
Pogled z letala na mesto železniške nesreče pri Yokohami na Japonskem	kot druga knjiga izbranega de-
• 1111101101110011110110101."""•.».mu..............
V DVEH NESREČAH NA JAPONSKEM 615 MRTVIH
V rudnikih in v železniškem prometu je nevnrnost obstujulu že dlje iosa
Pridružila se je tretja nesreča: potopila se je neka ladja z 12 možmi posadke, medtem ko novo trčenje dveh vlakov ni zahtevalo nadaljnjih žrtev
NEW DELHI, 11. — Valentina Tereškova in Andrian Nikolajev sta bila danes na kosilu, ki ga je njima priredila hči Nehruja. Po kosilu ju je sprejel predsednik Radhakrišnan. Na sprejemu je Nikolajev dejal, da pripravlja SZ vesoljsko ladjo, ki bo lahko na Mars ali na Venero ponesla več kozmonavtov z veliko količino potrebščin. Pot z Zemlje na enega teh planetov bi naj trajala okrog 7 mesecev, kozmonavti pa bi ostali na planetu celo leto.
MOSKVA, 11.	— Skrivnostni
«glavni konstruktor», ki je vse od začetka odgovoren za sovjetski vesoljski program in o katerem se je mnogo govorilo, ne da bi se povedalo, kdo pravzaprav je, bi naj bil profesor Valentin Petrovič Glužko. Kot specialist naprav za zgorevanje je bil sprejet v sovjetsko akademijo znanosti 1. 1958, eno leto po izstrelitvi prvega sput-nika. Toda doslej ga niso pokazali na nobeni fotografiji in tudi ri mogoče reči, če povsem odgovarja opisu, ki ga je napravil Juri Gagarin v svoji uvtobiografiji. V neruskih komunističnih krogih v Moskvi pa domnevajo, da je mnogo verjetnosti, da je prav on «glavni konstruktor».
Slabost Fenarolija
RIM, 11. — v Rimu se je začelo govoriti, da je Giovannija Fe. narolija, ki je zaprt v kaznilnici v Porto Azzurro, zadela kap. Res je, da se ne počuti dobro in da bo moral začasno v kaznilniiko
1**1' f’f
bolnišnico. 'Vziok njegove slabosti je kajenje in črna kava. Dnevno pokadi povprečno 80 cigaret in popije 12 kav.
TOKIO, 11. — Dve preiskovalni komisiji sta danes na delu, da bi ugotovili odgovornost dveh velikih nesreč n,a Japonskem, ki sta v soboto zahtevali 615 smrtnih žrtev.
Po zadnjih poročilih, ki jih je izdala policija, izhaja, da je bilo pri nesreči v rudniku Omuta 452 mrtvih,, 470 ranjenih. Trčenje na železnici v bližini Tokia pa je povzročilo smrt 163 oseb, medtem ko je bilo 71 ranjenih.
Japonski tisk odraža tudi ogorčenje javnega mnenja p» teh velikanskih nesrečah. List «Yomiu-ri», eden izmed treh glavnih japonskih dnevnikov, podčrtava v svojem uvodniku, da je prišlo do dveh groznih nesreč, medtem ko «se je o ukrepih za povečanje varnosti na železnicah in v rudnikih pravkar razpravljalo v pogajanjih med delodajalci ter sindikalnimi predstavniki in neko posebno komisijo». «Z drugimi besedami, piše list, je bilo nevarnp stanje v rudnikih in v železniškem prometu znano že dlje časa »
Kolikor je znano, prometni minister še ni sprejel nikakega sklepa v zvezi z ostavko, ki jo je predsednik japonskih železnic podal po železniški nesreči pretekle sobote.
Ravnateljstvo ruanika Omuta je sporočilo, da je delo v rovih prekinjeno do srede zaradi žalovanja. Sindikat rudarjev pa namerava proglasiti stavko na dan, ko bo masovni pogreb rudarjev, verjetno proti koncu tedna. Sindikati namerfivajo protestirati proti sedanjim varnostnim ukrepom, ki jih imajo za nezadostne.
Tajništvo Italijanske splošne zveze dela, ki je pošlalo centralnemu svetu japonskih sindikatov (Sohyo) sožalje, je obenem izjavilo pripravljenost, da se pridruži tudi v mednarodnem okviru morebitnim pobudam Sohyo za zagotovitev varnost’ dela v rudnikih s primernimi zakonskimi ukrepi in vestnimi kontrolami.
Japonski cesar in drugi oblastniki so prejeli- brez števila brzojavk, v katerih državni poglavarji in drugi izražajo svoje sožalje ob velikih nesrečah, ki sta prizadeli Jgiponsko.' l'alto sta-svoje sožalje pošrala predsednik 1 republike- Segni in ministrski predsednik Leone. Tudi predsednik SFR Jugoslavije maršal Tito je izrekel so-
žalje japonskemu cesarju Hiro Hitu.
Danes dopoldne bi spet skoraj prišlo do velike železniške nesreče. Neki vlak s 14 vagoni in 560 potniki se je ustavil na progi zaradi slabega delpvanja zavor. Strojnik drugega vlaka, ki je opazil v bližini ovinka znak «stop», je zavrl. Ko pa je prišel iz ovinka in ni videl na progi ničesar, je začel spet hitreje voziti. Za drugim ovinkom pa je zagledal, stoječi vlak, a sedaj je bilo prepozno, da bi lahko* popolnoma ustavil, Ker pa je bila hitrost še vendar zmerna, trčenje ni bilo hudo. Le šest oseb je bilo laže ranjenih.
Pač pa se je popoldne izvedelo za novo nesrečo s hujšimi posledicami. V Pacifiku se je pri otoku Honshu potopila ladja «Taisho Maru», na kateri je bilo 12 mož posadke. Doslej so našli trupla petih mornarjev.
Med tujci v Franciji je dosti Italijanov
PARIZ, 11. — Med 46.456.000 prebivalcev, ki jih je imela Francija 1962, je bilo 1.095.000 Italijanov, od katerih jih je bilo 450.000 «naturaliziranih», to je takih, ki so ' si pridobili francosko držav-
ljanstvo na lastno prošnjo, s poroko ali po opciji. Zanimiv je podatek, ki izhaja iz zadnjega štetja, da je namreč število tujcev, ki so ohranili svoje državljanstvo, kakor tudi tistih, ki so dobili francosko državljanstvo, v zadnjih osmih letih znatno hitreje naraščalo kot pa število pravih Francozov. Marca 1962 je bilo od 1 milijona 287.000 naturaliziranih «Francozov»; 450.000 Italijanov,
203.000	Poljakov, 179.000 Spancev,
89.000	Belgijcev, 68.000 Nemcev,
27.000	Švicarjev, 13.000 Portugalcev, 27.000 Rusov, 81.000 pripadnikov drugih evropskih narodnosti,
43.000	pripadnikov azijskih narodnosti, 31.000 pripadnikov afriških narodnosti, za preostalih 47.000 pa prejšnja narodnost ni bila znana.
Okrožje, v katerem je največ tujcev, je seveda okrožje Sejne, ki zajema tudi Pariz.
V Beogradu kongres za medicino dela
BEOG-RAD, 11. — v dvorani Ko. larčeve univerze v Beogradu se je pričeto danes pod pokroviteljstvom predsednika republike mar-šala Tita petdnevno zasedanje prvega jugoslovanskega kongresa za medicino dela. Na kongresu sodeluje nad 800 znanstvenikov, zdravnikov, biologov, psihologov, sociologov in zastopnikov velikih gospodarskih organizacij iz raznih krajev Jugoslavije, Proučili bodo konkretna vprašanja s področja zaščite zdravstva delavcev zlasti pa tradicionalnih bolezni dihalnih organov. Na kongresu bodo sodelovali tudi ugledni zdravstveni delavci iz Švedske, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Bolgarije, Zahod, ne Nemčije in Francije.
................................................................................lumilllliuillllllllltlllllllllllllllllllllllimilllllll
Po 24 letih je naročnik prejel frak
V n^?e.1Jo,stf.-.v Ge«ovi.na zavodu za slepe prejeli zlato medaljo in penzijsko knjižico učiteljici, ki sta v se svoje delo posvetili slepim. Anita Gaggero (na levi) je tudi sama od rojstva slepa, medtem ko je dru-ga, Maria Antonietta De Ambrosia, pričela svoje delo med slepimi že s svojim šestnajstim letom
VARŠAVA, 11. — frak, naročen pri nekj krojačnici na Dunaju 1. 1939, je te dni srečno prišel v roke naročniki!, Jaroslavu S. iz Poznanja.
Jaroslav S. je preteklih dneh pravkar prišel iz zapora, kjer je odsedel dve leti. Povzročil je nam-
Most čez Ticino pri Boffalori se je nevarno upognil, ko je narasla voda razmajala en oporni steber. Pa
jc res kriva samo voda...?
reč cestno nesrečo, pri kateri so izgubili življenje trije otroci in neki moški. Sedaj je iskal delo. Malo debelo je pogledal, ko je prejel velik poštni zavoj, ki je prišel z Dunaja, v njem pa frak, Zraven pa je bilo pismo krojač-nice, ki pojasnjuje tako pozno izročitev naročene obleke. •
Krojačnica sporoča, da je bil frak izgotovljen že 11, septembra 1939, točno mesec dni po naročilu. «Toda mnčnj obžalujemo, nadaljuje pismo, da j» bila odpoši-ijatev na dogovorjeni način nemogoča zaradr obžalovanja vrednih okoliščin, za katere naše podjetje absolutno ni odgovorno in ki so v zvezi z izbruhom vojne.» Nato se v pismu pripoveduje o vseh poskusih, ki jih je tvrdka napravila v sledečih letih, da bi našla naslov poljskega klienta. L. 1948 se je z zadevo ukvarjala celo delegacija ameriškega Rdečega križa na Dunaju. Sele pred kakim mesecem, ko so ponovno poskušali najti naročnika, je stara vratarica v palači, kjer je klient bival pred 24 leti, vedela povedati za njegov sedanji naslov in dunajska krojačnica se je potrudila, da mu je dostavila frak.
Poročilo pa ne navaja, če je bil frak poravnan že pred vojno ali ga bo moral Jaroslav S. šele sedaj plačati, ko ga najbrž niti ne bo več mnogo potreboval. .
Sovjetski parlamentarci na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 11. — Na vabilo zvezne skupščine Jugoslavije je prispela danes na štirinajstdnevni obisk v Jugoslavijo parlamen-
tarna delegacija Sovjetske zveze, ki jo vodi član prezidija vrhovnega sovjeta SZ in prvi tajnik Ck KP Belorusije Kiril Mozurov. Delegacijo je na beograjskem letališču pozdravil podpredsednik zvezne skupščine in predsednik zveznega sveta Mijalko Todorovič s skupino zvežnih in republiških poslancev. Vodja sovjetske delegacije je ob prihodu izrazil zadovoljstvo, da je sovjetski delegaciji dana možnost, da obišče Jugoslavijo in dejal, da se zadnje čas« prijateljski stiki med Jugoslìvijo in Sovjetsko zvezo zelo dobro razvijajo. Mozurov je izrazil prepri-Čanje, da bo-' obisk sovjetske delegacije prispeval k utrditvi medsebojnih prijateljskih stikov in v imenu sovjetskih narodov zaželel narodom Jugoslavija mnogo uspeha v izgradnji socializma.
Izdatna tatvina
LUINO (Vareše), 11. — Trgovec Franco Acetta Ima trgovino v Ponte Tresa na švicarski strani. Včeraj sta bila z ženo v trgovni, ker so v Svici mnoge trgovine odprte tudi v nedeljo. To njegovo odsotnost so izrabili tatovi, ki so prišli v hišo in odnesli 136 milijonov lir. Vsota je razdeljena tako, da je 50 milijonov vinkuliranih na bančne ln poštne knjižice, 25 milijonov italijanske gotovine in ostalo — za 61 milijonov — pa je bilo švicarskih frankov.
LISBONA, 11. — Uradno potrjujejo, da se je ubilo devet portugalskih častnikov in podčastnikov, ko je njih letalo treščilo na tla v Severni Angoli. To se je
la v opremi Janeza Vidica. Ue preveč obširen tekst je pisatelj za drugo izdajo nekoliko predelal, nekatera poglavja pa tudi bistveno spremenil.
Medtem ko je Ingolič do »*-daje romana o Matevžu Visočniku že izdal dva teksfa posvečena «lukarjem» in «splavarjem», je tokrat posegel v svet domači hiše, v svet mizarjev. Zato je knjigo tudi posvetil trem domačim mizarjem, očetu, bratu t* svaku. In v resnici je s to knjigo predvsem proslavil mizarski poklic, katerega je sicer nekoliko sentimentalno poveličal, 0 mu vendar posvetil mnogo lepih strani in ga prikazal v življenjski luči vsakodnevnega trdega dela. Seveda se roman nanaša na čas pred prvo svetovno vojno, ko so bili tudi v tem poklica bistveno drugačni pogoji dela.
Toda v pretežni meri pa je Ingoličev roman vendarle roman o Matevžu Visočniku, človeku, ki se je boril in pehal za košček osebne sreče. Ce bi hoteli označiti vsebino tega pripovednega teksta, bi jo prav lahko označili na kratko kot življenjsko zgodbo mizarja Visočnika, od njegovih mladih dni vajenske dobe do zrelih moških let, ko je. življenje pretrgala prva svetovna vojna. Vendar je pisatelj razen osebnega problema Visočnika zajel v svoi tekst še širši problem, le da tega ni tako izrazito postavil v ospredje. Me-tevž Visočnik se nekako tragično umika pred svetom v svoje delo, v svoj družinski krog in pa tako neizprosen zgodovinski tok odnese. Njegova usoda, ko se je v okviru svoje delavnice skušal izolirati pred zgodovinskim razvojem, je bila značilna za usodo marsikaterega delavca, obrtnika individualista. S tem pa je seveda Visočnikova življenjska usoda dobila širše človeške in socialne dimenzije ’n Ingoličev roman širši pomen. Seveda je pri tem omeniti, da je v romanu našlo svoj odmev tudi življenje na štajerskem podeželju ob prelomu stoletja, čeprav roman ne predstavlja kritične in analitične podobe tega življe" nja in njega problemov.
Ingoličev roman o Matevžu Visočniku po umetniški moči pripovedi zaostaja za nekaterimi drugimi deli pisatelja, zlasti za «Lukcrji» in nekaterimi novejšimi teksti. Vendar je zgodba sama na sebi zanimiva, prijetno napisana in v lepem jeziku. Le da ji bendarle manjka tiste široke epske zgradbe, ki je tako značilna za velika dela, manjka ji izrazitejše idejne osnove, Pa tudi jezik je včasih bolj malo življenjski. Bralcem, v mislih imamo predvsem širši krog manj zahtevnih ljubiteljev knjige, Pa bo tudi njiga o Matevžu Visočniku všeč, kakqr jim sploh In‘ goličeva dela pomenijo prijetno in pribljubljeno branje. Zato bo z novo izdajo tega dela tudi ustreženo mnogim.
Sl. Ru.
Delovanje reškega
Italijanskega gledališča
REKA, 11. — Ansambel italb jonske Drame reškega gledali" šča «Ivan Zajc» bo organiziral v letošnji zimski sezoni šest turnej po Istri, s tem bo seznanil prebivalstvo italijanske narodnosti s šestimi dramami, ki so bUe to sezono prvič na repertoarju. Poleg predstav na Reki bo ansambel dal 75 predstav v krajih Istre, kjer žive pripadniki italijanske etnične skupine, jonske etnične skupine. Včasih se je govorilo o možnosti, da bi Rečani prišli gostovat tudi v Trst.
* * *
Planinski vestnik je posvetil letošnjo 11. številko 70-Ietnic* Planinskega društva Kamnik: "" rednik Tine Orel pa je za to številko napisal tudi prisrčen nekrolog Rudolfu Badjuri.
Cesare Felice Poggi, ki so ga sedaj poklicali pred sodišče, češ da J® 1. 1915 dezertiral. Obtoženi mor» sedaj dokazovati, da to ni res, n® glede na to, da je vsa stvar že k*» nekoliko smešna
UGANDA IN NJENE NOTRANJE TEŽ K O ČE
Plemenski kralj
l
niso
vzhodnoafriški federaciji
naklonjeni ina obisku
•narR
v. 1 rstu
»invalidski pevski zbor"
Kralj
darji,
Bugande, Kabaka, ki je najmočnejši med plemenskimi via-se boji, da bi v federaciji padel njihov politični vpliv - Situacija, ki se v njej nahaja premier Obote, ni najbolj rožnata - Voditelji Kenije in Tanganjike : puščamo Ugandi odprta vrata
DAR ES SALAM, konec oktobra, — Vest, da bi Uganda u-tegnila pristopiti k vzhodnoafri-žki federaciji Kenije in Tanganjike, je razgibala notranje politično življenje te dežele, a obenem je zanetila nove borbe za oblast in ustvarila medplemenska obmejna ter druga vprašanja.
Ugando sestavlja sedem pokrajin, sedetti provinc, v šestih od teh imajo oblast v rokah kralji. In prav ti so, ki v pristopu U-gande k že omenjeni federaciji vidijo nevarnost, naperjeno proti vlogi v političnem življenju te dežele. Saj bi v tem primeru — čeprav je predvidena tudi ustanovitev avtonomnih enot — bili primorani deliti oblast najprej z vlado Ugande, zatem pa še z osrednjo federalno vlado. To je nevarnost, ki se jim zdi, da o-graža njihove pravice in položaj, zakaj v takšnih novih okoliščinah bi njihova oblast gotovo bila postopno zmanjšana.
Se vedno obstajajo v Ugandi
RAZPIS ZA POPEVKO EVR0VIZ1.JE
Jugoslovanska TV razpisuje natečaj za popevko, ki nas bo leta 1964 zastopala na Grand Prix Euro-Vision 21.III.1964 v Ko-penhagnu.
Dela, ki bodo prispela na ta natečaj, naj bi po
želji organizatorja vsebovala nekaj značilnih nacionalnih motivov. Dela ne smejo biti prej niti izvajana niti objavljena. Natečaj je javen, avtorji pa bodo kompozicije morali poslati najkasneje do 31. XII.1963 na enega od petih TV centrov (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skopje). Izmed vseh del, ki bodo prispela na natečaj, bodo posebne strokovne žirije pri posameznih TV centrih izbrale po dve kompoziciji, ki pridejo v poštev za jugoslovanski finale. Poleg izbranih kompozicij bodo žirije vse ustrezne skladbe odkupile. Za popevko, ki nas bo zastopala na evropskem jinalu, bo jugoslovanska Radio-televt-zija podelila nagrado v znesku 150.000 din, vse druge skladbe pa bodo odkupljene vo tarifah posameznih centrov. Skladatelji morajo poslati svoje kompozicije v preglednem klavirskem izvlečku s podpisanim tekstom in tremi izvodi teksta, pisanega s pisalnim strojem. Poleg tega lahko vsak skladatelj izrazi željo za aranžerja in vokalnega solista za svojo kompozicijo, končno odločitev glede izvajalca pa bo dala komisija glasbenih urednikov vseh petih centrov.
tudi številna doslej nerešena medplemenska obmejna vprašanja, Angleži so med drugim v obdobju svoje kolonialne nadoblasti priključili nekoliko okrajev pokrajine Buniora pokrajini Buganda.
Glede na to dokaj težko in z najrazličnejšimi vprašanji razgibano notranjo politično situacijo v Ugandi, se zdaj celo postavlja vprašanje, ali se bo dosedanji vladni predsednik Obote še sploh mogel obdržati na oblasti.
Buganda, kot najmočnejša in največja provinca, ki jo vodi Kabaka s svojo stranko «Kabaka-je-ka» («Samo Kabaka»), vztraja na svoji popolni avtonomiji, kakor tudi na tem, da na svojem ozemlju ne dovoli politične dejavnosti nobeni drugi stranki. V primerjavi z ostalimi kralji je Kabaka nedvomno najmočnejši. On ima najmočnejšo in najbolj organizirano lastno vojsko, za katero menijo, da je celo močnejša od oboroženih sil osrednje vlade. Poleg tega ima Kabaka v svojih akcijah polno podporo od strani Angležev.
Glede na to, da je Buganda najmočnejša in najsamostojnejša pokrajina Ugande, je tudi njena zahteva po popolni avtonomiji v dobri meri prispevala k razvoju notranjih težkoč vlade' in pa k slabitvi pozicij Oboteja kot premiera.
V	zadnjem času je v Ugandi bila vpeljana praksa, da namesto dosedanjega britanskega general, nega guvernerja (predstavnika britanske kraljice) volijo poglavarje države. Po tradiciji to mesto izmenoma pripada samo plemenskim kraljem. Večina kraljev je kot kandidata za poglavarja države podpirala kralja Busoge, toda na osnovi kompromisa med vladno stranko «Ljudskega kongresa Ugande» in stranko «Kabaka — jeka» je na to kriesto bil izvoljen Kabaka. vtem ko je kralj Busoge postal podpredsednik. Izvolitev Kabake za predsednika, bo temu nudila večje možnosti, da vpliva na politično dogajanje dežele, kot mu bo to tudi omogočilo, da bo okrog sebe zbral ostale kralje.
Ker je Uganda, kot že povedano, sestavljena od sedmih provinc (Buganda, Ankola, Toro, Bu-soga, Akoli, Bunjora, Kikezi), ki so v odnosu do osrednje vlade dokaj samostojne in katerim ne gre preveč v račun naj bo takšno ali drugačno združevanje, je vlada Ugande zaradi tega omejena v pogledu sprejemanja samostojnih političnih ukrepov. Ti in takšni razlogt pa ustvarjajo vladi velike težave v pogledu njene opredelitve in stališča v zvezi z ustanovitvijo vzhodno-afriške federacije, skupno s Kenijo in Tanganjiko.
V	odgovoru na izjave nekaterih voditeljev Ugande, da pač do federacije ne more priti čez noč, odgovorni državniki Kenije in Tanganjike poudarjajo, da bodo oni ustanovili federacijo sami in brez Ugande. Le-tej pa, da pušča-
jo odprta vrata in bo lahko — ko bodo pogoji za to zreli — v federacijo stopila vsak trenutek, ko. se ji bo {o zdelo primerno.
V Zveži z vprašanjem federacije in poudarjajoč njeno nujnost ter koristi, je predsednik Tanganjike, Njerere, nedolgo tega rekel o tem sledeče: «Sedanje meje med našimi sosedi in brati so samo umetne, ker jih je bil u-stvaril dolgoletni kolonializem. Mi pa se teh meja moramo čimprej otresti, jih odpraviti, in to zaradi tega, ker je naša enotnost, ki za-
njo vsi v enaki tneri težimo, edina pot, da se kar najhitreje gospodarsko okrepimo, Mi še danes občutimo jarem kolonialnih sil v sosednih, deželah. Z ustanovitvijo federacije ter dosego enotnosti med našimi deželami bomo obenem politično bolj strnjeni, gospodarsko bogatejši, v vojsškbm pogledu udarnejši in bolj odporni, hkrati pa samostojnejši, kar bo vse v prid tako našega blagostanja kot tudi splošnega razvoja naših ljudstev»,
S. B.
in
YLT • v
Križu
Kot smo poročali že v nedeljo, je bil te dni med nami Invalidski pevski zbor iz Ljubljane. V soboto zvečer je v dvorani na stadionu «Prvi maj» zapel vrsto partizanskih, med katere je vpletel tudi nekaj narodnih. Z enakim programom je v nedeljo nastopil v Križu, kjer ga je ob-. činstvo sprejelo s prav takim navdušenjem, kot v soboto pri Sv, Ivanu, kjer je drage goste v imenu Prosvetne zveze pozdravil njen predsednik prof. Ubald Vrabec, (gornja slika). Na spodnji sliki pa vidimo Invalidski pevski zbor in del ončinstva
llllllllllllllllllllll|||lllllltlllllIll|lllttllllllll|llllllllllllllllllllllllllIIIIIIItlIlllltlltIIIiaiailI>llltltlllllllIIIII||||||i|l||||t|||||||i|||||||l|«illl||t||||||||l||il||||||||||||lt||t||tll||l|iaitll||Mlllllla>llllllfllllllll||llllllll*lllllllflIlllllllIlllllMIIlltl>ltllll*lllII*l|lll*lllllll*llllll*ll*inillllIIIIIIIIIIIII«l
V NEDELJO SO POD STARO GORO V SRBIJI SVEČANO ODPRLI
Jugoslovanski rudnik uranove rude
in obrat za predelavo
Nekdanji pastirji - sedaj atomski rudarji - Vse naprave obratov doma izdelane - Težave prvih let, ko je bilo vse, kar je v zvezi z atomi, «stroga tajnost»
Ob prvem rudniku urana v Jugoslaviji so postavili tudi obrat za predelovanje, čiščenje in separiranj e. Na sliki pogled na del obrata
Od Beograda vodi proti Nišu, Skopju in dalje proti jugu do grške meje nova asfaltna cesta «Bratstva in enotnosti», ki jo je zgradila jugoslovanska mladina. Ko pa pri Nišu uberemo pot proti severovzhodu, proti Knjažev-cu, je cesta že slaba, še veliko slabša pa je, ko pri Knjaževcu obrnemo «na desno», t. j. proti jugovzhodu, proti Pirotu. Kdor bo pogledal na zemljevid Jugoslavije, bo videl, da smo v jugovzhodnem delu Srbije, že bli-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiniiuiii'i»iiiiiiiii,i"l,l,,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,iiiiiiiliiii,iiiiuiiiiiiii,i<,niiiiliiri,iiiiiliiiiitiiii,iiiiii,iiiMi"iiiii"iiiiiiiiiiiiii
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kaj so in kako spoznamo rdečke
Znanstveno se rdečke imenujejo rubeola. V mnogočem ta bolezen spominja na škrlatinko ali na norice. To je bolezen, ki poteka zelo blago in se nikoli ne konča s smrtjo in ne pušča komplikacij. Povzročitelj obolenja je posebne vrste mikroorganizem iz skupine virusov. Izven telesa je virus zelo kratko časa obstojen in kmalu Doeine.
Bolezen se pojavlja v večjih «h manjših epidemijah, se pravi, d« istočasno oboli več oseb. Prenaša se z bolnega na zdravega s kihanjem, kašljanjem in pljuvanjem. Zn širjenje bolezni je potreben čim ožji kontakt, saj je povzročitelj, kot smo že rekli, malo odporen. Zaradi tega se bolezen najbolj pogosto pojavlja tam. kjer so osebe v ozkem kontaktu, lz česar sledi, da nastopa obolenje najpogosteje v šolah, internatih in podobnih ustanovah Bolniki so okužljivi dokler traja inkubacija in tako dolgo, dokler izpuščaj ne izgine.
Za bolezen so najobčutljivejši otroci med drugim in desetim letom starosti, kar pa seveda ne pomeni, da bolezni ne bi mogel dobiti tudi odrastel človek. Borzen zapušča trajno, doživljenj-
«ko imuniteto, kar pomeni, da nihče dvakrat ne zboli za rdečkami.
Od trenutka, ko je bil zdravi o-trok v kontaktu z bolnim, pa do izbruha bolezni preteče najmanj štirinajst in največ dvajset dni. Temu časovnemu razdobju pravimo inkubacija in ves ta čas je bolnik kužljiv.
Bolezen sp začenja navadno hitro. in sicer v povečano telesno temperaturo ali pa tudi ne. Bolnik toži, da ga boli glava, je nerazpoložen, cesto toži, da ima v želodcu bolečine in nima apetita. Istočasno otekajo žleze na vratu, zatilku in v preponi. Kmalu nato se pojavijo na koži mi-roge. in sicer v začetku na licu, potem za ušesi, na kosmatem delu glave in končnp po vsem telesu. Izpuščaji so zelo «nežni», tako, da jih včasih komaj opazimo, so rdečkasti in nikdar ne nad nivojem kože. Izpuščaj včasih srbi.
Ti marogasti izpuščaji trajajo 1« dan. dva ter potem izginejo. Kot smo že omenili, bolezen nima posledic. Edina izjema je, če dobi rdečke noseča žena. Rdečke pri nosečnicah utegnejo imeti ne-
varne posledice za porod. Najnevarnejše posledice za plod so: slepota, srčna napaka in gluhone-most.
Cim se bolezen pojavi, moramo bolnika izolirati. Prepovedati moramo na domu vse obiske. Posebni higienski ukrepi niso potrebni. Za zaščito, zlasti velja to za nosečnice, se priporoča ga-maglobulin v injekcijah. Cim se V nekem kraju v večih primerih pojavijo rdečke, je potrebno, da se nosečnice obrnejo do zdravnika. ki bo ukrenil vse potrebno.
zu meje z Bolgarijo. Toda tudi na zelo dobrem zemljevidu, razen na »specialki», bo zaman iskal vas Kalna, kamor smo namenjeni in ki se nahaja na pol poti med Knjaževcem in Pirotom, še manj sreče pa bo imel, če bo iskal na zemljevidu vas Gabrov-nica, saj sta Gabrovnicn kot Kalna šele v nedeljo postali «o-membne vredni», ko je predsednik jugoslovanske komisije za jedrsko energijo Avdo HUmo svečano odprl rudnik urana. ’ Kot vidimo, je kraj, kjer se odpira novi rudnik, v zelo zakotnem m zapuščenem področju, pa čeprav je nekoč, pred davnimi stoletji, tod vodila rimska cesta in čeprav so pozneje srbski vladarji tod z izpiranjem rečnega peska pridobivali zlato za kovanje svojih novcev. Ko pa se je koj po vojni «uranska mrzlica» razširila po vsem svetu, so tudi po jugoslovanskih z rudami bogatih področjih začele krožiti strokovne ekipe, ki so z Geigerjevimi števci iskale dragoceno rudo. Bilo je to, seveda, v prvih letih po vojni in med pohodi raznih skupin strokovnjakov okoli Stare pianine se je Geigerjev števec nekje, «močno razživel», njegov kazalec je močneje kot drugod zanihal, kar je bil znak, da je tod uranska ruda Pravzaprav ni bilo to nobeno presenečenje, saj je znano. dn je ta del Srbije z rudami zelo bogat. Tu blizu je že
stari Borski rudnik Prav tako blizu raste sloviti Majdanpek, skratka veliko rud, in čemu bi med temi ne bila tudi uranova.
Ko so tako ugotovili, da je tu nahajališče uranove rude, in, kot je Geigerjev števec nakazoval bogatejše kot drugod, so se lotili dela. Toda bilo je to pred 14 leti, ko so «atomske sile» vsako stvar v zvezi s praktično a-tomsko znanostjo skrivale. Izkušenj torej ni bilo, prav tako ni biló virov, ki bi nakazovali pot, ki jo je treba ubrati. To pa odgovornih krogov v Beogradu ni motilo. Leta 1950 je bila iz Beograda poslana sem posebna ekipa, ki naj delo usmeri. Tedaj se je začelo kopanje le v poskusne namene, praktično se je začela komaj iskati rudna žila. Ugotoviti je bilo treba tudi, če je ta žila vredna nadaljnjega dela in večjih stroškov. Delo je bilo izredno naporno, saj smo ie prej rekli, da je ta kraj zelo odročen, brez cest, brez komunikacij.
Medtem se je tudi mednarodno vzdušje nekoliko uneslo. Leta 1955 je bila v Ženevi prva mednarodna konferenca, na kateri so strokovnjaki iz najbolj razvitih dežel in predvsem iz «atomskih sil» objavili svoje dosežke in izkušnje pri raziskovanju jedrskih surovin in pri tehnologiji pridobivanja atomskih goriv. Hkrati so se odprle tudi možnosti nakupa opreme za raziskovanja na terenu, pa tudi opreme za atomske laboratorije. Malo pred začetkom tega mednarodnega zasedanja strokovnjakov v Ženevi pa je bila v Beogradu ustanovljena Zvezna komisija za jedrsko energijo, ki je imela nalogo, organizirati znanstveno raziskovalno delo na področju jedrske energije v Jugoslaviji. Vse to je pripomoglo, da se je tudi v zakotnem delu jugovzhodne Srbije dejavnost razvila z ustreznimi rezultati, pa čeprav se ves čas do sedaj o vsem tem ni govorilo in je zato Jugoslavija dobesedno nepričakovano prišla na ožji seznam tistih držav, kjer se pridobivajo atomske surovine.
Prej smo rekli, da delajo sedaj v tem rudniku bivši pastirji, ki so se spremenili v atomske rudarje. Toda zvezna komisija za jedrsko energijo jz vzporedno z razvijanjem treh atomskih inštitutov in z osnovnimi deli za postavitev uranskega rudnika v Kalni, skrbela tudi za strokovno vzgajanje kadrov, ki so mli potrebni ne več kot rudarji, pač pa tudi za vodenje eksperimen-
»r. S. B.
Razvite neko prijateljstvo, k'i se poraja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
talnih naprav ter naprav za predelovanje uranove rude. Pri organiziranju raziskovalnega dela ter pri gradnji eksperimentalnih ter drugih naprav, se je posebno izkazal kolektiv zavoda za jedrske surovine. Avdo Humo je v otvoritvenem govoru povedal, da so vse naprave za rudnik, separacijo in laboratorije izdelane doma. Rudnik je moderno opremljen. Za obrat za predelavo uranove rude so tako načrt kot tudi naprave izdelali domači sti'9-kovnjaki. Iz obrata dvigajo predelano rudò do bjlrtkeVJa1, od tod dalje pa «prevzemajo nalogo» avtomatske naprave.
Seveaa proces ni tako enostaven; Po posebnem traku potujejo kosi izkopane rude preko drobilcev do velikega mlina, v katerem se ruda melje in kjer se pomeša s j^otrebnimi dodatki Nato gre ruda v visoke kotle za luženje, raztopina pa nato skozi posebne sisteme filtrov, kjer se uranova raztopina loči od jalovine. Iz filtrov nato teče uran v reduktorje, nato pa gre v oddelek, ki da dokončni produkt — črni prah uranovega dioksida.
Uranovi rudniki pa niso rudniki, kot drugi rudniki. Konkretno kopljejo sedaj pod Staro goro v globini 200 metrov Glede tega so rudarji v tem rudniku v enakem položaju kot rudarji v drugih premogovnih ali železnih rudnikih. Toda u-ranova ruda ni premog, ker «je živa». V rudniku se iz rude sprošča plin radon, ki med svojim razpadanjem oddaja sicer majhne toda nevarne količine žarkov. Zato je treba rudarje
zaščititi. Najvažnejše sredstvo proti temu je ventilacija, ki slabi koncentracijo plina in prahu ter tako zmanjšuje nevarnost pred zastrupitvijo. Vsak delavec v rudniku nosi na prsih majhno «značko». To je navaden košček filma, ki beleži radioaktivno žarčenje in njegovo moč. Vse te «značke» gredo vsak dan na kontrolo. Človek more prenesti do 5 rentgenov žarkov na leto, ne da bi mu škodovali,. Potejntakem znaša tedensko povprečje 0,1 rentgena ki gS ugotavljajo z vsakodnevnim pregledom «značk». Poleg tega imajo delavci pri delu še rokavice in inspiratorje, prepovedano pa jim je pri delu jesti in kaditi, da bi uranov prah s hrano in dimom ne prihajal v organizem. Ko delavci odhajajo iz rudnika, se okopljejo in menjajo ofdeko. Do sedaj še niso opazili nobenega škodljivega vpliva. Zato pa se tudi striktno držijo varnostnih ukrepov, kajti pretiran strah bi bil nesmiseln, malomarnost pa bi bila usodna. Varnostni ukrepi, ki se v tem rudniku izvajajo, so v skladu z normami, kot lih priporoča mednarodna agencija za atomsko energijo.
Tako se je Jugoslavija uvrstila med one redke države na svetu, kjer se doma pridobiva ena izmed temeljnih surovin za novo, nastajajočo atomsko industrijo. Toda k temu bomo dodali, da je Avdo Humo pri nedeljski svečanosti posebej poudaril, da bo ta ruda in uranov koncentrat, ki ga iz nje pridelujejo služil miroljubnim namenom.
Obračun plodne dejavnosti
10 let dela glasbene sole v Šempetru
Malokateta organizacija ati društvo lahko pokaže tako pestro, bogato in plodno dejavnost kot nižja glasbena Sola v Šempetru. Pred dnevi je s lavila svojo 10. obletnico samostojno dejavnosti.
10 let še ni nikakršna zgodovinska doba. Ko pa brskamo po kroniki te šole, vidimo, da si je vodstvo za dosežene uspehe veliko prizadevalo. Vsi uspehi pa so terjali vztrajno in požrtvovalno delo in so predvsem rezultat nesebičnega ustvarjalnega dela, ki ima trajno vrednost in je prispevek k oblikovanju in rasti človeka ter naše kulture. Vzgojitelji šempetrske glasbene šole so dali vse od sebe, da so učence strokovno kar najbolje uspo-sabljali. Materialno in moralno pomoč pa so šoli dajali ObLO in gospodarske organizacije.
Položaj, v katerem je pričela šola delovati, m bil najboljši. Sola ni imela svojih prostorov. Podstrešje osnovne šole in tesni razredi so dajali gostoljubnost pridnim učencem in požtrvoval-nim učiteljem. Kdo ne pozna marljivega, prizadevnega, tihega m delovnega vodje orkestra Marijana Komča, ki s svojim orkestrom nastopa na vseh prireditvah, proslavah in pripravlja samostojne koncerte. S svojimi nastopi se ni uveljavil samo doma, ampak tudi v Novi Gorici in drugih krajih ožje Goriške. Pripraviti 716' nastopov m majhna stvar.
Pred 10 leti je bilo v šoli 30 učencev, ki so bili razdeljeni v tri oddelke. Oddelek za godala je vodil Marijan Kontč, oddelek za klavir Konstantin Maroš, medtem ko je teorijo poučeval Venceslav Žižmond. Število učencev pa je iz leta v leto naraščalo. Delovni pogoji šole so se s pridobitvijo dveh prostorov močno izboljšali. Tako je danes v nižji glasbeni šoli vpisanih 157 učencev, 37 jih je v pripravljalnem razredu, 26 članov orkestra, 22 harmonikarjev, ostali pa vadijo v duetih, triih, kvartetih in kvintetih. To število učencev vadi 6 marljivih učiteljev pod vodstvom Marijana Ko niča.
V počastitev svoje 10. obletnice je šola pripravila bogat tn pester koncert narodnih in modernih pesmi, ki so prejšnjo soboto zvečer v dvorani «Partizana» v Šempetru občinstvo nadvse navdušile. Več kot 300 udeležencev je z aplavzi potrjevalo sposobnost orkestra in drugih nastopajočih. Na koncertu so sodelovali bivši učenci nižje glasbene šole, danes učenci srednje glasbene šole v Ljubljani. Kot gost pa je nastopal znameniti harmonikar Renato Okretič iz Jamtlj pri Doberdobu. Dohodek koncerta je šola poklonila za obnovo tn pomoč porušenemu Skopju.
Ob 10. obletnici ustanovitve pa je šola pripravila tudi lepo razstavo pisanega gradiva, iz katerega lahko razberemo bogato in plodno dejavnost. Na razstavi je videti vrsto pohval, diplom in priznanj tudi republiških glasbenih pedagogov. Izdali so tudi brošuro, ki v slikah in tekstu pokaže plodno dejavnost.
Desetletno kulturno delo šem-petrske glasbene šole je bogato. Gojenci in učiteljski zbor so na svoje delo lahko ponoeni.
KOTAR
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepričakovane priložnosti bodo v prid vašega načrta. V čustvenem pogledu se vam bodo stvari zdele enostavne.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugoden dan za one, ki upravljajo tuje premoženje. Sprejeli boste že nekaj časa pričakovano vabilo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zapletena situacija bo zahtevala dokajšon diplomatični čut. Zlobno besedičenje naj vas ne vznemirja preveč.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Koristne pobude za razvoj nekega načrta. Vzdušje primerno za objektivno oceno nekaterih nasprotij.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristite dano priložnost za odpravo
HOROSKOP
nevšečnega nespor: zuma. Srečni dnevi po viharnem spopadu.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepredvideni dogodki bodo ugodn > vplivali na vašega snujočega duha. Več“r je primeren za štiidlj.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.1-3.) Dobri izgiedi za večji zaslužek. Bodite skromnejši in enostavnejši v svojih odnosih z ostalimi ljudmi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Na osnovi nekega poklicnega sporazuma se bo položaj poenostavil.
Obvladujte svojo nervoznost, če vam je pri srcu uspeh. V družinskem krogu bodite bolj strpni
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo dober dan v pogledu koristnih razgovorov. Izboljšajte svoje odnose z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne prenehajte z bojem, dasiravno tekmeci že kažejo znake utrujenosti. Pazite na nasvete, ki vam nikakor ne morejo koristiti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) preden se lotite dela, katerega uspehi sn zelo dvomljivi, raje premislite še enkrat. Na večer razmišljajte o nekem bistvenem problemu.
Radio Trst A
7.ffl)F	Koledar:	7.30:	Jutranja
glasba: 11.30: Slovenski motivi; 11.45: Jug. pevci in orkestri:
12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30:	Iz glasbenih sporedov;
13.30: Glasba po željah; 1V .00: Ansambel Franco Russo; 17.20: Glasbeni kaleidoskop: 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost	in prireditve;
18.30: Sodobna ital. simf. gJcsba: 19.00: Vesele harmonike; 19.15: Pisani	balončki;	nato	Orkester
Marek Weber; 20.00: Sport; 20.30: Revija	pevcev;	21.00:	Pregled
ital. dramatike; 21.50: Slovenski sdisti;	22.10:	Plesna	glasba;
23.00; Orkester Špike Hughes.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Juke box; 13.40: Radijska priredba; 14.20; Komorni koncert.
Koper
6.15; Jutranja- glasba; 7.0Q: Prenos RL; 7.-15; Glasba za dobro jutro: 9.00; Za delovne kolektive; 9.00: Orkestralne melodije; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Na programu Lajovic in Bravničar; 12 00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Kvartet Harijskih bratov in Tolminski ženski oktet; 14.00: Popularne melodije; 14.30:	Za-
bavne popevke; 15 30: Komorna glasba; 15.15: Glasbeni paberki; 16.45: Popoldanski zmenek: 17.00: Iz opere «Cavalleria Rusticana»; 17.00: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Kvartet Cetra; 19.30; Prenos RL; 22.15:

TOREK. 12. NOVEMBRA 1963
Kvartet Mulligan, 22.40: Večerni koncert; 23.00: Prenos RL.
Nationaini program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.10: Psihologovo mnenje; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.30; Sola; 11.00; Sprehod skozi čas; 11.15: Verdijeve skladbe; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna u-metnost; 15.45:	Ital. pesmi in
plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Komorna glasba; 17.25: Simfonični koncert; 18.55: Skladbe za godala; 20 25:	Masenet:
«Werther-
//. program
7.35: Jutranja glasba; 8.35: Poje E. Pericoli; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35; Nove ital. pesmi: 11.00: Vesela glasba; 12.00: Glasba danes; 14.05: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Psmi leta; 15.15: Za vas izbrani motivi; 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50; Ital. narodne pesmi; 17.00: Filmske novosti; 17.35; Mala enciklopedija; 18.35: Enotni razred; 18.50: Vaši izbranci; 19.50: Veliki valčki; 20.35; Franz Lehar; 21.45: Glasba v večeru; 22 10: Jazz.
lil. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40; Tuji periodični tisk; 19.00: Schoenbergove skladbe; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.3Q: Revija revij. 20.40: Lisztove skladbe; 21.20: Bruchnerjeve simfonije; 22,15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes.
Slovenca
5.00: Dobro jutro, 6.20: Začetni tečaj angleščine: 8.06: Za ljubitelje domačih viž; 8.30: Orkester David Carroll; 8.55: Radijska šola; 9.25:	Operni pevci;
10.15; Trikrat petnajst; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25; Ansambel Jože Kreže; 12.40:	Lepe melodije;
13.30: Orkester praškega Konservatorija; 14.06: Radijska šola; 14.35; Slovenske narodne; 15.15; Zabavna glasba; 15.30: V torek na svidenje; 18.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00:	Aktualnosti doma
in po svetu; 18.10: Instrumentalni solisti: 18.25: Plesni orkester RTV Ljubljana; 18.45: Na mednarodnih križpotjih; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00:	Zbor
Slovenske filharmonije; 20.20; Radijska igra; 21.30: Serenadni večer; 72 10; Zvočni mozaik;
Ital. televizija
Od 8.30 do 13.05: Sola; 18.00: Program za najmlajše: 19.00: TV dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 20.15: Športni dnevnik; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film: «Smrtni skok»; 22.45: Bolsena — mestu čudežev; 23.00; Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05; Dnevnik; 21.15; Anketa o Vjetnamu; 22.20; Simfonični koncert; 22.45:	«Predniki»; 23.10;
Športne vesti.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,9, najnižja 12,9, ob 19. uri 15,2, vlaga 90-odstot., zračni tlak 1016,4 stanov., vete» 2 km z ab., uopo po-oblačepo, morje skoraj 'mirno, temperatur» morja 15 J.		Tržaški	dnevnik	Danes, TOREK, 12. novembra Emil Sonce vzide ob 6,58 in zatone ob 16,39. Dolžina dneva 9,41. Luna vzide ob 2,48 In zatone ob 15,26. Jutri, SREDA, 13. novembra Stanislav
SEJ« TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA		Šolske štipendije	PO ODOBRITVI RESOLUCIJE ZA BORBO PROTI DRAGINJI	_	PROSVETNO
Vprašanje o ministrski okrožnici ki omejuje avtonomijo občin
Gradnja naftovoda jc še v zraku - Vprašanj« o omejitvi števila gledalcev na stadionu
Ob začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je socialistični svetovalec dr. Pincherle počastil spomin nedavno umrlega odv. Crasnicha, ki je bil eden od tržaških republikanskih antifašistov. Nato so prišla na vrsto vprašanja svetovalcev. Dr. Pincherle je vprašal odbornika za šolstvo prof. Prodija, zakaj v občinski knjižnici ne delajo več mikrofilmov za zasebnike, ki proučujejo razna vprašanja. Zato je zaprosil odbornika, naj posreduje pri vodstvu knjižnice, naj nudijo mikrofilme vsakomur, ki za to zaprosi. Zagotovili so mu, da se bodo zanimali za stvar. Socialistična svetovalca dr. Pincherle in odv. Senigaglia pa sta vložila na župana nujno pismeno vprašanje, v katerem pravita, da sta iz časopisja izvedela, da je odbor za nadzorstvo nad javnimi predstavami po nalogu kvesture omejil število gledalcev na stadionu pri Sv. Soboti za jutrišnjo tekmo Juventus-Beograd na 13.300 oseb, čeprav je znano, da jih stadion lahko sprejme 24.000, češ da stadion nima zadostnih izhodov. Svetovalca ugotavljata, da je fcilo v preteklosti večkrat do 24.000 ljudi, ne da bi se pripetil katerikoli incident. Zato sta svetovalca zaprosila župana, naj takoj posreduje pri kvestor-Ju, da prekliče nalog o omejitvi gledalcev, da ne bi prišlo do neljubih domnev.
Liberalec odv. Jona je opozoril odbornika za industrijska podjetja na nevarnost, ki jo predstavlja za pešce in avtomobiliste premalo razsvetljeni del Ulice Flavia od stadiona do vhoda v industrijsko pristanišče. Na tem delu ulice je prišlo zaradi slabe razsvetljave do hudih prometnih nesreč. Odbornik je zagotovil, da pripravljajo sedaj načrt za okrepitev razsvetljave na raznih krajih mesta in da bodo čimprej poskrbeli tudi za Ulico Flavia.
Komunistični svetovalec Calabria pa je vprašal odbornika za finance, ali je tudi tržaška občina dobila okrožnico notranjega ministrstva, ki opozarja vse občinske in pokrajinske uprave na bolj smotrno in varčno finknčno politiko. Način in ton te okrožnice, je dejal svetovalec, je žaljiv za vse krajevne uprave in njene izvoljene organe. Vsebina smernic, ki jih notranje ministrstvo daje krajevnim upravam, pa predstavlja grob napad na avtonomijo krajevnih uprav. Poleg tega je Calabria ugotovil, da je ta okrožnica v odkritem nasprotju z vsklajenim gospodarskim razvojem države in s tem tudi z nujno krepitvijo krajevnih financ. Odbornik dr. Rocco je dejal, da je tudi tržaška občina dobila to okrožnico, ki pa ne predstavlja nobene nove politike vlade do krajevnih ustanov. Občinski odbor bo to okrožnico proučil in bo svoje stališče sporočil občinskemu svetu.
Nato je odbornik za Javna dela Inž Colautti odgovoril na vprašanji, ki sta ju postavila svetovalca dr. Pincherle in Calabria glede nevarnosti, ki jo predstavlja za otroke razkopana cesta v bližini šole v Ul. Kandler, kjer so v teku nekatera dela. Odbornik je zagotovil, da bodo podvzeli vse ukrepe, da se zavarujejo zasilni pre-hcdi čez prekope in da je občinska uprava že posredovala pri podjetju, ki ta dela opravlja, naj jih pravočasno zaključi. Odbornik za zdravstvo dr. Blasina pa je odgovoril na vprašanje, ki ga je svoj čas postavil svetovalec Mar-chesich (FN) glede prahu, ki ga povzroča tovarna «Italcementi» v industrijskem pristanišču. Odbornik je dejal, da je občina posredovala pri podjetju, ki je podvzelo ustrezne ukrepe- in je sedaj vprašanje rešeno. Svetovalec Marche-sich pa je vprašal odbornika za javna dela, kdaj bo občina poskrbela za ureditev kanalizacije na področju Sv. Pantaiejmuna, ki se je v zadnjih letih spremenilo v gosto naseljeno področje. Odbornik je izjavil, da so ta dela vključena v načrt večjih javnih del,
računa za leto 1964
Zupan dr. Franzi] pa je odgovoril na vprašanje, ki je bilo postavljeno na pretekli seji glede gradnje naftovoda Trst-Avstrija. Dejal je, da za sedaj še ni določeno, kje bo imel naftovod odhodno postajo. Povedal je, da se občinska uprava že dlje časa zanima, da bi zgradili odpremne naprave naftovoda v Trstu. Sicer pa je še vse samo na papirju, ker se med avstrijsko državno ustanovo in ENI še niso niti sporazumeli, kakšno družbo naj bi ustanovili za upravljanje naftovoda. Hkrati pa je še vedno odprto vprašanje naftovoda Sredozemlje-Bavarska, ki je tudi povezano z vprašanjem naftovoda z Avstrijo. Poleg Trsta in Tižiča sta za ta naftovod zainteresirani tudi Benet ke in Marseille.
Na vprašanje demokristjanske svetovalke Benni, ali se občinska uprava zanima za okrepitev trža-
škega pristaniškega prometa in pomorskih prog, jc župan odgovoril, da je sedaj v teku akcija za okrepitev pomorskih prog podržavljenih družb PIN na Jadranu. V tej zvezi so tržaški predstavniki zahtevali od ministra za trgovinsko mornarico in ravnateljstva Lloyda, naj se ponovno vzpostavi hitra pomorska proga Trst-Daljni vzhod ter naj se da Jadranu potniška proga z Avstralijo.
Potem ko je občinski svet sprejel nekaj sklepov navadnega u-pravnega značaja, se je začela razprava o resoluciji misovskega svetovalca Morellija glede položaja mestnih redarjev. Ker je po obrazložitvi resolucije odbornik dr. Venier ugotovil, da je občinska uprava poskrbela za ureditev mnogih od omenjenih vprašanj v resoluciji, je predlagatelj sprejel predlog odbornika, naj se še nerešena vprašanja spremenijo v priporočilo odboru, naj jih čimprej reši.
tržaške pokrajine
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za 25 štipendij za študente in dijake, in sicer: 1 štipendijo 200.000 lir za univerzitetnega študenta, 12 štipendij po 40.000 lir za dijake višjih srednjih šol in 12 štipendij po 30.000 lir za dijake nižjih srednjih in strokovnih šol. Prošnje na posebnem obrazcu pokrajine je treba vložiti pri pokrajinskem tajništvu do 30. novembra opoldne. Dodati jim je treba izjavo o gmotnem stanju družine, ki jo izda občinska ;z,postava, družinski list, ki ga vidira davčni urad, ter potrdilo ravnateljev šol ali rektorja univerze o učnih uspehih prosilcev v šolskem letu 1962-63. Informacije se dobe na tajništvu pokrajine v Ul. Geppa 21-11., soba št. 12.
Vprašanje sen. Vidalija o vojaških novincih
Senator Vidali je vprašal ministra za obrambo, če je poučen, da so tržaški in tirolski novinci podvrženi v vojašnici Casale Monferrato diskriminacijskemu postopku in da morajo imeti posebna dovoljenja, ne postanejp, podoficirji inštruktorji itd. Istočasno je senator tudi vprašal v zvezi s posebnimi, prispevki, ki yjih morajo plačevati za vzdrževanje vojašnice.
Občinska potrošna ustanova EK(JO bi morala odločno poseči na trg:
Če ne more povečati števila svojih prodajaln, naj nabavlja pa živila na debelo in jih deli po nižjih cenah Del. zadrugam in trgovcem na drobno
Resolucija, ki jo je v petek odobril tržaški občinski svet in ki priporoča ukrepe za borbo proti draginji, pravi v zadnjem odstavku naj se priporoči upravni komisiji občinske potrošne ustanove, naj poskrbi za širšo in bolj učinkovito dejavnost in naj odpravi vsako omejitev pri nakupu blaga v poslovalnicah te ustanove, tako da bodo odprte vsem občanom.
Kakšne naloge ima in na kakšnem področju pravzaprav deluje občinska potrošna ustanova (EN CO), je obrazložil njen predsednik «občinski odbornik dr. Verza. ENCO, je dejal dl. Verza, deluje sedaj na omejenem sektorju in upravlja dve občinski menzi, dve občinski prodajalni, v katerih se prodajajo živila, in občinsko mesnico. V menzah na Trgu Libertà in v Ul. Gambini pripravijo sčdaj povprečno po 2850 obrokov dnevno. Medtem ko so v letu 1962 v obeih menzah pripravili skupno 650 tisoč obrokov, so od prvega januarja do konca septembra letos
pripravili že 770.000 obrokov. Obe menzi sta seveda odprti vsem občanom. Poleg tega pripravlja ENCO toplo hrano za istrske begunce -v Padričah; od letošnjega junija pa pripravljajo toplo hrano tudi za menzo uslužbencev občinskega avtoparka in. uslužbencev mestne čistoče.
Dr. Verza je povedal, da ima sedaj uprava ENCO namen razširiti svojo dejavnost in odpreti novo menzo za občinske uslužbence.
Dve občinski prodajalni, v katerih prodajajo živila, sta bili do pred kratkim odprti samo za občinske uslužbence. Sedaj pa lahko kupujejo v rijih blago tudi pokrajinski uslužbenci, uslužbenci občinske ustanove ECA in občinski upokojenci. Občinska mesnica v Ul. Muda Vecchia pa je odprta vsem meščanom. Hkrati pa je občinski odbor že sklenil, da bo v okviru občinske klavnice odprl še eno občinsko mesnico, kjer bodo lahko kupovali meso po nižji ceni vsi občani, zlasti tisti, ki stanujejo na področju Sv. Sobote,
........................................................................Hlini.....iiiiiiimiiiiMiiiii,»miiiiiiiiiiiiiiNii|liHiMmmiiinmii«lliiaei*ieilllti»iniiiiinniiiiii«b4tn(»i*iiiiiii»iiiMil«liM<li«il*.miliMUtiliiu>'Miii‘i«i....ikmtiiMiiiiMihitiMimiimiimiMNHmiiiiiiiiiii
SEJA NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Samo 16 milijonov za dela v okviru gospodarskega načrta
Novi pogoji za sklenitev najemne pogodbe za kamnolome '
Včeraj se je stavka delavcev
Sinoči je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta, na kateri so po poročilu župana o nabiralni akciji za ponesrečence v Vajoritu in o odobrenih delih za prihodnji gospodarski načrt razpravljali o nekaterih upravnih zadevah, o prodaji občinskih zemljišč in o podaljšanju najemne pogodbe za kamnolom s podjetjem SMAT.
Župan je dejal, da je za ponesrečence v Vajontu občinska uprava prispevala 100.000 lir, med občani so zbrali še 274.000 lir. Skupno vsoto je župan v delegaciji z drugimi župani podeželskih občin izročil pred nekaj dnevi občinski upravi Èrta in Cassa.
Glede javnih del v okviru prihodnjega gospodarskega načrta je župan pripomnil, da je občinska u-prava zaprosila za 100 milijonov lir prispevka, dodelili pa ji gg bodo le 16 milijonov. Občinski upravni odbor Je sklenil, da bodo iz te vsote porabili 3 milijone lir za popravilo nekaterih občinskih stavb (šole v Nabrežini, Sesljanu in Mavhl-njah), 2 milijona za Javno razsvetljavo (v Sesljanu), 4 milijone za turistične naprave (po skupnem dogovoru z občinskim upravnim odborom in predstavnikom krajevne ustanove za turizem in letovl-ščarstvo) ter 7 milijonov za asfaltiranje občinskih cest. •
Nato Je župan sporočil, da Je občinska uprava dobila pismo pokrajinske uprave glede ureditve nove pokrajinske ceste skozi Nabrežino. Kakor smo že poročali, je pokrajn-ski tehnični urad napravil zadevni načrt, s katerim pa se občinski svet ne strinja, zaradi česar je občinski tehnični urad pripravil drugi načrt. Pokrajinska uprava vztraja na svojem stališču, sporočila pa je, da bi iz svojega načrta črtala ureditev ceste od kavarne do šole. Občinski svet Je na tako rešitev pristal z nezadovoljstvom in s pripombo, da ne odstopa od svojega načrta. Svetovalec Lenarduzzi je nato predložil v imenu svoje skupine protestno resolucijo proti podlemu dejanju neznancev, ki so pred nekaj dnevi razbili svetlobni park v Stivami pri spomenikih iz prve svetovne vojne. Občinski svetovalci so soglasno odobrili resolucijo, župan pa je pri tem poudaril, da je popolnoma prepričan, da tega niso napravili domačini, pač pa gotovo provokatorji, ki so prišli iz drugih krajev z namenom, da bi kvarili
ki jih predvidevajo v okviru pro-
...........................................iiiiiiiimnninmiiiii
ZANIMIV ÓAWIK GOSPODARSKEGA USTA <11 SOIE»
Skrb zaradi upadanja italijanskega izvoza v SFRJ
Jugoslavija je znižala svoj uvoz iz Italije za 12 odstotkov
Italijanski gospodarski tisk že dalj časa pozorno spremlja razvoj italijansko-jugoslovanske trgovinske izmenjave in pri tem izraža očitno zaskrbljenost, ker postaja trgovinska bilanca vedno bolj v korist Jugoslavije. Znani list «Il Sole» (nekako poluradno glasilo milanskih industri jcev) piše pod naslovom «Izgubljamo Jugoslovanski trg», da je Italija do sedaj uvozila dvakrat več jugoslovanskega blaga kot lani, medtem ko se je italijanski izvoz znižal, tako da krije komaj tretjino nakupov.
Strokovnjaki obeh strani so mne. nja, da gre predvsem za kreditno politiko, saj je prišlo do izrazito ostrega znižanja izvoza prav na tistih sektorjih, kjer so v preteklih letih zaradi srednjeročnih kreditov predvsem izvažali. Tako se Je znižal izvoz strojev, industrijskih naprav in prometnih sredstev.
Isti list poudarja, da so Jugoslovani vedno točno in pravočasno plačevali svoje obveznosti in da bi bilo zato logično, da bi italijanske oblasti nadaljevale s staro politiko garantiranja kreditov, s čimer se stroški bistveno znižajo m se tudi zniža razlika v primerjavi z drugimi državami.
Položaj je toliko resnejši, ker so zaznamovali v istem razdobju nagel
uvoz v celoti za 15 odst. istočasno pa znižala uvoz iz Italije za 12 odst. Zato Je treba po mnenju italijanskih gospodarskih krogov naglo sprejeti vse ukrepe, da se zamujeno nadoknadi, ali da se vsaj ustvarijo pogoji za nadaljnji razvoj izmenjave. V zvezi s tem se čujejo govorice, da nameravajo skleniti novo kreditno pogodbo za dobavo strojev in strojne opreme v višini 50—60 milijonov dolarjev, kar naj bi odplačali v 7—8 letih. Nova kreditna pogodba naj bi bila izvedena po vzorcu prve, ki je predvidela kredit v višini 80 milijonov dolarjev in odplačila v petih letih in ki je bila v celoti ter v kratkem času izkoriščena.
Splošna trgovinska bilanca med Italijo in Jugoslavijo in kreditna politika še posebej zanima tržaške gospodarske kroge tako zaradi trgovinske Izmenjave, ki gre skozi Trst, kot zaradi dobav nekaterih tržaških podjetij. Znano je namreč, da so predvsem CRDA v okviru prejšnjih kreditov dobavile za potrebe Jugoslovanske ladjedelniške industrije velike pogonske stroje in drugo ladijsko opremo, medtem ko je sedaj ta vir naročil usahnil. Se pomembnejši pa je razvoj splošne trgovinske izmenjave, ki se nujno pozitivno odraža tudi na krajevni izmenjavi, pri kateri so zainteresi-
razvoj Jugoslovanske zunanje trgo- rana številna tržaška trgovska in vine in je Jugoslavija povečala svoj I druga podjetja.
pričela tridnevna in uradnikov industrije iikerjev, ki so jo sindikalne organizacije enotno napovedale po vsej državi. Je to že druga stavka te stroke v kratkem času, ker nočejo delodajalci ugoditi delavskim zahtevam. V Trstu so stavkali vsi delavci tovarne Stock v Rojanu, podjetja Baker in podjetja Macorig, Stavke pa se niso udeležili delavci v tovarni podjetja Stock, ki je v prosti luki. Stavka se nadaljuje še danes in ijuteij j., f ■: ■
V podjetju DILFI, ki zaposluje okrog 100 delavcev, se je pričela včeraj stavka za nedoločen čas, ki jo je napovedala FIOM Prejšnji teden je sindikat sklenil s podjetjem sporazum, s katerim so bila rèsena razna vprašanja, kot na primer doklada za menzo. Ze daa po tem sporazumu pa je podjetje sporočilo, da bo odpustilo jtefleih delavcgv. Svoj čas je nameravalo Odpustiti 16 delavcev, nato je znižalo število nameravanih odpustov na 10, Medtem so se trr delavke same odpovedale službi, ker pojdejo na delo v Svico. Spričp tega se je zdelo, da bo stvar zaspala, a podjetje se ni
mirno sožitje in medsebojno spoštovanje med občani.
Na vrsto Je za tem prišla prodaja občinskih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš. Po tem so občin, ski svetovalci odobrili pravilnik za občinske stražnike in pravilnik za higieno. Ob koncu seje pa so določili pogoje za sklenitev nove najemniške pogodbe za kamnolom s podjetjem SMAT. Občinska uprava bo zahtevala 200.000 lir stalne letne najemnine in 2°/o tržne cene za izruvane bloke.
Interpelacija o štipendijah tržaških študentov
Senatore Vidali je vložil interpelacijo, ajeer imajo tržaški študentje izrdetfe* težave pri prejemanju štipendij in to še resneje kot na drugih univerzah. Zato prejema
od 1400 študentov komaj 74 štipendijo, istočasno pa naraščajo takse in prispevki za laboratorije ter je bilo sklenjeno, da se zniža od 3 na milijon lir najnižja meja dohodkov za oprostitev taks. Študentje so zato /e odločno protestirali in je zadnji trenutek rektor dosegel, da so se udeležili svečanosti podelitve diplome predsedniku republike. Kljub takratnim zagotovilom pa obstaja 'rešila zaskrbljenost in študentje čakajo vesti o ukrépih, ki jih nameravajo oblasti uvesti, da se omogoči vsem prizadevnim študentom pouk na univerzi.
V nedeljo zvečer so v oddelek etilikov v glavni bolnišnici sprejeli 51-letnega Natala Čoka iz Ul, delle Cave 59, ki' je bil pijan in je imel rano na bradi, Cok, ki se bo moral zdraviti 6 dni, je nejasno povedal, da je postal žrtev pr^me^ne nesreče v bližini Ut. Caravaggio, kjer naj bi ga podrl neki avto. Z zadevo se ukvarjajo karabinjerji z Vrdele.
SINDIKALNE VESTI
Stavka delavcev v tovarnah likerjev
Stavkali so tudi delavci v podjetju DILFI Skrčenje delovnega časa v podjetju AFA
VELIK ŽIVŽAV NA MARTINOVANJU
Tudi letos so številni gostje počastili novo vino na Proseku
Tudi klobase so šle ljudem v slast - Pujski so bili letos precej dragi
Martinovanje se je na Tržaškem skozi desetletja in desetletja o-hranilo le na Proseku. To je tradicionalni vaški praznik, ker pač praznujejo svojega vaškega pa-trona. Ze leta in leta imajo na ta dan na Proseku semenj, ki je znan daleč naokoli. Ko ni bilo še vmes meje in je bilo po kraških vaseh več kmetov kot sedaj, so prišli na Prosek kmetje iz vseh bližnjih in daljnih vasi, iz Brega in tržaškega predmestja ter trgovci iz Furlanije. Ze stara tradicija tržaških madrjerjev, ki se je ohranila še do današnjih dni, pa je, da kupijo prašiče za vzrejo na tem semnju. Takega dotoka kmetov zdaj ni več kot pred leti, prihaja pa več drugih gostov, tako z dežele kot iz mesta, na pokušnjo novega vina, s katerim zalijejo domače klobase.
Martinovo Je ena izmed zadnjih priložnosti za izlet na podeželje pred začetkom slabega jesenskega in zimskega vremena, kakor pomeni Jožefovo običajno prvo lepo priliko za pomladanski izlet v Ricmanje. V nedeljo je bilo megleno in deževno vreme, zaradi česar so prišli na Prosek le redki gostje iz mesta; včeraj pa se je vreme izboljšalo in na Proseku je bilo vse polno avtomobilov in motornih vozil, s katerimi so se pripeljali gostje iz mesta in
Martinovanje nudi obilo zabave tudi mladeži
okolice; mnogi pa so se pripeljali z /avtobusi, tako da je bil zla. sti popoldne in zvečer pravi živžav. Dopoldne so kot vsako leto prodajali in kupovali pujske in prašiče na Devinščini. Zapazili smo, da je bilo letos manj pujskov, pač pa več odraslih prašičkov za vzrejo. Cene so bile precej visoke, in sicer od 15.000 do 30.000 lir. Ob glavni ulici in na
Pujski čakajo na kupce
Lukševem vrtu je bila cela vrsta stojnic, strelišče in vrtiljak. Kramarji so seveda pripeljali Hn prodajali raznovrstno blago od kuhinjske posode do čevljev, igračk in umetnih cvetlic. Ni treba še posebej omenjati’, da so bile vaške gostilne vse natrpane posebno zvečer in da so v osmicah kar nepretrgoma točili pristno domačo kapljico.
odreklo odpustom, kar je razburilo delavce, ki so odgovorili s stavko.
V	podjetju AFA pa nimajo dovolj dela ter so skrčili delovni čas na 24 ur tedensko, 10 ur in pol plače pa dobe delavci iiz dopolnilne blagajne INPS. Zdi se namreč, da ima podjetje nekaj dela samo do 15, decembra. Zaradi tega je sindikat na zahtevo delavcev postavil podjetju rok za odgovor, ali jamči vsem delavcem za zaposlitev, če ne si bodo delavci poiskali delo drugod. Sedaj namerava že 46 delavcev odpovedati delovni odnos, če ne dobe pozitivnega odgovora. Nadalje zahtevajo, naj jim podjetje izplača 15 tisoč lir, če so delali s stoodstotnim akordnim dodatkom in 10.000 lir, če so delali s 75-odstotnim akordnim dodatkom.
V	četrtek bodo stavkali železniški zakupniki, ki niso v neposrednem delovnem odnosu z železnico in opravljajo službo na malih postajah ali pri zapornicah. Predvsem zahtevajo mesečni dodatek, ki ga že prejemajo državn. uslužbenci, skrajšanje delovnega časa, ki traja sedaj 72 ur na teden itd.
Potrditev višine trošarinskih pristojbin
Pokrajinska komisija za določanje povprečnih vrednosti potrošnih predmetov, ki so podvrženi trošarini, se je sestala 25. in 28. oktobra pod predsedstvom finančnega ravnatelja dr. Giovannija Barbere in sklenila za leto 1964 potrditi prevladujoče povprečne vrednosti, ki so veljale za 1. 1963 In se s tem izogniti spremembam odgovarjajočih tarif.
Zgolj iz tehničnega vidika je komisija ugotovila, da spričo povečanja vrednosti potrošnih predmetov na nekaterih sektorjih in zmanjšanja na drugih, ni prišlo do bistvene spremembe povprečne vrednosti, ki naj bi se odrazila na povprečnih cenah v zadnjih 12 mesecih. Komisija je zaradi tega menila, da mora preprečiti motnje na krajevnem trgu, ki bi nastale s povečanjem cen na drobno zaradi povišanja trošarine na predmete široke potrošnje.
kjer je tudi občinska klavnica.
Priporočilo, ki ga vsebuje resolucija, naj se omogoči vsem občanom, da bodo lahko kupovali živila v občinskih prodajalnah, je brez dvoma zelo važno. Sedaj pa nastaja vprašanje, kolikim potrošnikom bosta lahko ti dve prodajalni mogli postreči. Zato bi bilo priporočljivo, da bi občinska u-prava odprla več takih svojih prodajaln zlasti v tistih mestnih predelih, kjer stanujejo predvsem delavci. S tem bi občinska uprava učinkovito posegla v borbo proti draginji, ker bi razširila svojo trgovinsko razdeljevalno mrežo, v kateri bi potrošniki lahko dobili živila po nižjih cenah. Zdi pa se, da občinska uprava nima namena tega storiti in da se občinski u-pravitelji izgovarjajo, češ da ne morejo kaj takega napraviti, ker bi s tem dejansko nekako nadomestili delovanje Delavskih zadrug Ta izgovor seveda ni preveč prepričljiv, ker je obče znano, da Delavske zadruge danes zelo malo vplivajo na pobijanje cen, razen če izvzamemo nekatera tipična živila, kot na primer mleko, ki se v samopostrežnih prodajalnah Delavskih zadrug prodajajo po nižji ceni kot drugod.
Ce pa nima občinska uprava finančnih sredstev in drugih možnosti za povečanje števila svojih prodajaln, v katerih se prodajajo živila po nižjih cenah, naj pa odločno zahteva od prefekture, da bo ustanova ENCO dobila dovoljenje, da lahko uvaža živila na debelo tudi iz inozemstva in jih nato da v prodajo po nižjih cenah Delavskim zadrugam in vsem drugim trgovcem na drobno, ki nimajo špekulantskih namenov. Prav v preteklih dneh so sporočili, da je ustanova ENCO rimske občine uvozila iz Argentine veliko količino zmrznjenega mesa in ga dala v prodajo v svojih 20 mesnicah po ceni na drobno od 400 do največ 1.000 lir kilogram. Zakaj ne bi tržaška ENCO delovala tudi na tem področju? Zato bo nujno, da se občinski odbor resno in odločno zavzame za to vprašanje in da ga izpelje do konca v občo korist tržaških potrošnikov.
Nesreča upokojenca
Pri cestni nesreči, ki se je dogodila včeraj okrog 13. ure, se je hudo ponesrečil 60-letni upokojenec Girolamo Fontana iz Ulice Stampa 5. Na ortopedskem oddel. ku bolnišnice kamor so ga pre-peljali z osebnim avtom, se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni zaradi verjetnega zloma leve steg. nenice. Fontana se je vozil na svojem motornem kolesu po Nabrežju Tre Novembre in je bil namenjen v staro pristanišče. Ko je privozil do hotela «De la Ville», je silovito trčil v avto Fiat 600 TS 49522, ki ga je iz Ul. Mazzini privozil 52-letni uradnik Sergio Gregori iz Ul. dello Scoglio 35. Gregori je v tistem trenutku obračal na desno, ker je bil namenjen na Trg Libertà. Zaradi silnega trčenja je Fontana padel z motorja in se poškodoval.
Zidar padel z odra
2rtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 42-letni zidar Franc Sudič iz Ul. Rittmeyer 12. Sudič, ki je zaposlen pri podjetju Costruzioni Generali iz Drevoreda 20. septembra 3, je včeraj delal v oddelku za polnjenje steklenic v pivovarni Dreher ter popravljal neko steno. Sudič je stal na zidarskem odru, toda naenkrat se je nerodno prestopil na de-ski, na kateri je stal, izgubil rav. notežje in padel z višine poldru. gega metra. Prisotni uslužbenci pivovarne so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK, s katerim so Sudiča prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek s prognozo o-krevanja v 30 dneh zaradi udar-ca na levi rami in verjetnega zlo. ma leve lopatice.
iimiiiiitmiiMiuiiiiniiiiiiiimiiiHtiiiiiiiitiiiimitiimiiHiMmtiiiiiMiiuiiiMiiiimuiiiiiiMitiiiiiiiiiiiHiMiiiiii
HUDA NESREČA V MIRAMARSKEM DREVOREDU
Avto povozil natakarja ki je nato podlegel ranam
Ko je vozač zagledal pešca, ki je prečkal cesto in naglo zavrl, je bilo že prepozno
Tema in nepazljivost sta bili krivi hude prometne nesreče, ki se je dogodila včeraj ponoči okrog 1 ure v Miramarskem drevoredu pri hišni št. 36 in pri kateri je žal 42-letni Umberto Cattaruz-za s Furlanske ceste 27 izgubil življenje. Cattaruzza se je vračal domov po končanem delu ter je prečkal Miramarski drevored, ne da bi prej pogledal ali prihajajo avtomobili. Tedaj je v smeri proti Rojanu privozil s svojim avtom Giulietta TS 50346 37-letni uradnik Crescenzio Mezzina, ki verjetno ni prej opazil pešca zaradi teme. Ko je zaslutil nevarnost, je Mezzina zavrl avto in zaobrnil volan, da bi se izognil Cattaruzzi, toda bilo je že prepozno in je silovito trčil v moškega ter ga vrgel nekaj metrov v stran, kjer je Cattaruzza obležal ves okrvavljen. Mezzina se je podvizal in poklical rešilni avto RK, ki je takoj prihitel na kraj nesreče. Z vso naglico so bolničarji odpeljali ponesrečenca v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi udarcev in ran po glavi, čelu ih sencih ter zloma desne podlakti in poškodb črevesja. Toda vsa zdravniška nega je bila za nesrečnega Catta-ruzzo zaman, ker je ponoči podlegel zadobljenim poškodbam. Z zadevo se sedaj ukvarjajo agenti prometne policije.
Cattaruzza je bil zelo znan v okolišu Ulice Valdirivo, kjer je upravljal znani «Buffet Mario», ki je slovel po odlični kuhinji. V
nedeljo je Cattaruzza zaprl lokal in šel peš proti domu, toda na cesti ga je čakala kruta smrt.
Z avtom je podrl motociklista
Nič hudega sluteč se je včeraj okrog 13. ure 16-letni inštalater, ski vajenec Mario Coslovich iz Ul. del Veltro 7-1. peljal na motornem kolesu po Drevoredu D’Annunzio proti Trgu Garibaldi. Ko je dospel do vogala Ul. Conti, je videl, da je iz nasprotne smeri privozil avto Bianchina in obračal na levo v Ul. Conti. Ker je Coslovich imel prednost, je vozil dalje, toda ni računal z neprevidnostjo šbferja bianchine Ts 59389 30-letnega Ni via Covacela iz Ul. Commerciale 25, ki je ne glede na cestne predpise zavo-?*' na levo. Trčenje je bilo neizbežno in nesrečni Coslovich se je prevrnil z motorja. Z ’ avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi udarca na čelu prav nad levim očesom z verjetnim zlomom čelne kosti ter začasne izgube spomina. Coslovich se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM-A1 Cammello, viale XX settembre 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino (Rojan); Ver-nan. Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12,
BARKOVLJE
VERDIJEV ---- VEČER
V soboto, 16. novembra, bo Gojmir Demšar ob 20.30 imel v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12, predavanje ob 150. obletnici rojstva skladatelja Giuseppa Verdija. Predavanje bo opremljeno z izvajanjem odlomkov lz nekaterih Verdijevih oper.
SLOVENSKI KLUB
vljudno vabi na
GLASBENI
VEČER
ki bo danes 12. t.m. ob 21. url v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9.
Gojenci šole Glasbene Matice bodo izvajali skladbe za klavir in violino.
Na sporedu so skladatelji; Čajkovski, Jenkinson, Bruch, Chopin, Smetana in Debussy.
V uvodu bo kratka počastitev spomina lani umrlega tržaškega skladatelja Vasilija Mirka.
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V soboto ob 20.30 bo prva predstava Verdijeve opere «Aida». V glavnih vlogah nastopijo Gloria Da-vy, Gloria Lane, Licinio Montefusco in Ferruccio Mazzoli. Prva plesalka Giuliana Barabaschi. Dirigent Arturo Basile, koreograf Carlo Faraboni, režiser Carlo Piccinato.
Nadaljuje se prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
TEATRO STABILE
Pri blagajni v Pasaži Prottl se nadaljuje rezervacija in prodaja a-bonmajev za dramsko sezono, ki se bo začela v petek, 15. novembra (in ne 12. kot je bilo prej javljeno) z gala predstavo v Avditoriju «Prevarani» v moderni verziji Giglja Lunaria. Režiser Fulvio Tolusso, scene Luca Sabatelll.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia», Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Ferree Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 15.30 «11 delitto Dupre», Bourvll, Marina Vlady, Vinta Lisi, Pierre Brasseur.
Excelsior 15.00 «I mostri». Ugo To-gnazzl,-Vittorio Gassman. ,, ■
Fenice 15.30 18.45 22.00 «55 giorni a Pechino». Technicolor. David Niven, Charlton Heston, Ava Gardner.
Grattacielo 16.00 «Irma la dolce». Technicolor. Shlrley Mac Laine. Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Col ferro e col fuoco». Technicolor.
Alabarda 16.30 «Cyrano e D’Arta-gnan». Technicolor. Jose Ferrer, Jean Pierre Cassec. Zadnji dan.
Filodrammatico 15.30 «Notti nude». Technicolor. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 19.00 22.00 «Il buio ol-tre la siepe».
Cristallo 16,30 «Il vendicatore del Texas». Technicolor. Robert Taylor.
Capitol 16.30 «La veglia delle aquile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
Garibaldi 15.30 «Il mondo di Suzle Wong». Technicolor. William Hol-den, Nancy Kwan. Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «Stanilo e Olio eredi-tieri». Zadnji dan.
Impero 16.30 19.00 21,45 «La pelle che
scotta».
Moderno 16.30 Aldo Tarantino z revijo «Attenti al postino». Na platnu «La spada dell'IsIam». Folco Lukii. Zadnji dan.
Astoria 16,30 «Tu che ne dici». Ugo Tognazzi, Raimondo Vlanello.
Astra 16.00 «Io confesso».
Vittorio Veneto 16.15 «Vlridiana». Sylvia Plnal. Francisco Rabat. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «La principessa del Nilo». Technicolor. Jeffrey Hunter, Debra Paget.
Marconi 16.00 «Gli sterminatori della prateria». Technicolor. G. Merryl.
Ideale 16.00 «L'Ispettore». Stephen Boyd.
Skedenj 16.00 «Toby Tiller». Walt Disney. Technicolor.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
, Dne 10. in 11, novembra se J« v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo Je 21 oseb.
Umrli so: 73-letna Angela Ustolln vd. Sgubin, 84-letna Giovanna Ieste-nic, 83-letni Giovanni Jasbitz, 52-letni Alfredo Alberti, 70-letna Erna Ellero por. Cragnolin, 82-letna Albina Valencich por. Mattel, 2 drli stari Paolo Kathrein, 75-letna Carla Vlan por. Cremonese, 79-letni Carlo Wit-tika, 49-1 etni Renato Foschi, 42-letna Antonia Prodan por. Glraldl, 78-let-na Anna Seffino por. Viola, 56-Ietwi Alfredo Maraspin, 42-letni Umberto Cataruzza, 80-letni Ettore Cucchettt, 80-letni Rodolfo Kumer, 47-letni Luciano Corchia, 51-letnl Giovanni Pu-nis, 82-letni Jožef Ščuka, 88-letna Maria Filippich vd. Orlandlni. 78-letna Antonia Gregorlch vd. Stogaus.
Mali oglasi
«NAŠ GLAS» — Kdor hrani kompletne letnike slovenske mladinske revije «Naš glas», ki je izhajala v Trstu od 1924 do 1928 ali pa posamezne številke, se naproša, da jih prinese u-redništvu «Primorskega dnevnika», ki jih je pripravljeno odkupiti po ugodni ceni.
PUKK1VANJE PODOV In podi iz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. ITALPLAST, I Trst Trg Ospedale C, tel. »5-JI».
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Danes začetek razprave proti funkcionarjem bolnišnice
Med drugimi sta obtoženca tudi bivši glav. ni tajnik^in načelnik tehničnega urada
Danes se bo pod predsedstvom 24-letnemu Sergiu Zaccomerju iz dr. Boschinija začela piv.i trža- Ce.ntey Ul. Dante 87, ki je izkori-
kazenskim sodiščem ska razprava proti skupini 17 ob-
tožencev. ki so, kot trdi obtožnica, zakrivili vrsto prekrškov v š:odo uprave tržaške splošne bolnišnice. Zaniman;e za to obravnavo je zelo veliko bodisi zaradi osebnosti nekaterih obtožencev kakor tudi zaradi njenega obsega. Na njej bo namreč sodelovalo skoraj 90 prič- ter so se zato sodni organi znašli v precepu, ker je v sodni palači le malo dvo. ran, ki bi lahko sprejele tolikšno število obtožencev, prič, zagovornikov in zastopnikov zasebnih strank. Spočetka so prizadeti' sodniki zaprosili, naj bj jinj, dali na razpolago veliko dvorano porotnega sodišča. Tej zahtevi v prvem trbhutku niso Ugodili, ker je že v teku zasedanje prizivnega porotnega sodišča. Erav danes se ep moral pred tem sodiščem zagovarjati indipendentist Pellegri-no Zacchigna, ki je obtožen, da je sramotil italijanski narod (ta obtožba pa je zapadla zaradi amnestije) ter da je poškodoval neko osebo v javnem lokalu. Poleg te obravnave je na vrsti tudi kazenski postopek proji Umbertu Mairuelu in Andreinu Salvadorju, ki sta obtožena, da sta neke noči napadla 49-letnega Adalberta Sidarija, ga oropala zapestne ure ter mu povzročila razne telesne Poškodbe.
Današnji delovni program na prizivnem porotnem sodišču pa s tem še ni izčrpan. Pred nekaj dnevi so namreč porotniki odložili prav na 12. november nadaljevanje in konec obravnave proti Lucijanu Čoku iz Plavij, ki je obtožen, da je leta 1946 umoril Francesca Sečolija iz Plavij. Kot smo že poročali pred dnevi, je Lucijan že 17 let v zaporu. Na zadnji obravnavi je obtoženec obtožil svojega pokojnega brata Benedikta, da je prav on zagrešil Omenjeni umor. Zdi se, da bo tudi današnja obravnava prinesla s seboj nekai nepričakovanih za-pletljajev, posebno v zvezi z zahtevo Lucijana Soka, da se revidira nroees.
Spričo vseh teh težav so pristojni sodnijski krogi sklenili, da bo danes zjutraj ob 9.30 začelo Zasedati prizivno porotno sodišče, ki pa , bo odložilo obravnavo na Popoldanske ure Takoj nato se bo V isti dvorani začela obravnava proti obtožencem iz splošne bolnišnice.
Naj pripomnimo še, da so v zvezi z dogodki v splošni bolnišnici trenutno, v zaporu ibivšj generalni tajnik dr. Egeo Steno, načelnik tehničnega urdda Cisilin " in industrijski izvedenec Cergol. Obtožence bodo branili naslednji zagovorniki:	Moro, De Grisogono,
F. Amodeo, Amigoni, Uglessich, Berton, Moscolin, Padovani, Mor-gera, Vattovani, Borgna, R. Rio-sa, De Luca in Salmazo.
stil nedeljski dan za kratek izlet v naše mesto. Zaccomer se je zapeljal s svojim avtom UD 45080 na obrežje ter ga parkiral pred Lloydovo palačo. Hotel, j® občudovati morje in jc zapustil avto, ne da bi zaprl vrata. Odsoten je bil samo 10 minut, toda bilo je dovolj za neznanca, ki se je usedel v avto in ga odpeljal. Zaccomer je tatvino prijavil na letečem oddelku policije in povedal, da je utrpel 250.QOO lir škode.
Neprijetno presenečen je bil 40-letni Antonio Maiorano iz Ul. delle Doccie 3, ki ni več našel svoje
140.000	lir vredne vespe TS 32127. Parkiral jo je na Stari istrski cesti pri hišni št. 17. Tatvino je prijavil na letečem oddelku policije.
Na- komisariatu Starega mesta je 37-letni Mario Sommadossi >z Ulice Segantini 16 prijavil, da je iz njegovega stanovanja izginila
55.000	lir vredna zlata ogrlica, težka 45 gramov, ki je bila na krožniku tehtnice v kuhinji.
Tatovi odnesli kolesa dveh avtov
Ulica Virgilio na Skorklji je pre-cej samotna ulica in ponoči ne gre nihče mimo. Prav to priliko so izkoristili neznani tatovi, ki so v noči med soboto in nedeljo oropali dva avtomobila, ki sta bila parkirana pri hišni št. 20. Nemoteno so sneli vsa štiri kolesa pri fiatu 600 TS 48842, last 48-letneg» Franca Lipanja iz Ul. Virgilio št. 20 Tatovi pa se niso zadovoljili samo s štirimi kompletnimi kolesi ter so pobrali še kolesa fiata 1100 TS 35896, ki ga je tam pustil 31-letni Giulio Flora s Salite Trenovia 16. Si lahko predstavljamo oba lastnika, ki sta v nedeljo zjutraj prišla po svoja avtomobila in sta presenečeno ugotovila, da nimata več koles. Tatvini sta prijavila na komisariatu v Ul. Cologna. Lipanie je utrpel 42 tisoč, Flora pa 80.000 lir škode.
2AHVALNA SVEČANOST V Š TA NDR E/U
ri,
Razstava kmečkih pridelkov i je vzbudila splošno zanimanje domačinov
Tudi v Gorici in Ločniku so bile podobne svečanosti i revijo traktorjev
PISMO SENATORJA BONACiNE SOVUDENJSKKMU ŽUPANU
Priporočilo za priznanje pravice do pobiranja tro&arine proste cone
Venator B.onacina zatrjuje, da so. bili detti okri st jan i vedno nasprotni in da so se šele zadnji trenutek pridružili njegovi pobudi
RAZSTAVA
KMETIJSKIH PRIDELKOV i« traktorjev v Štandregu je v nedeljo jrrMabita veliko število vaščanov na glavni trg, kjer so pokušali domače vino In Atoruznl kruh
Drznost in iznajdljivost tatov
Bliskovito tatvino bi lahko imenovali dogodek, ki »a »je doživela 48-letna Guerrina Bardi i« JR- del-la Tesa 27. V soboto okrog 21, ure se jc s svojim avtom vračala Pr0" ti mestu po trbiškt cesti. Pogled («stopijo je tako javila avto nad kstopila, da bi občudovala morje luči. Seveda je pustila vratd ‘"avtomobila odprta in se oddaljila za nekaj metrov. To je izkoristil neznanec, odprl vrata In pobral torbico, ki jo je Bardijeva pustila na sedežu. Bar-dijeva se je zavedla, ko je slišala ropot vrat, ki jih je neznanec zaprl. Pritekla je k avtu, toda v te-
S stojnice je vzel ženska dežnika
Agenti komisariata na Trgu Dal-triàzia so v soboto prijeli in prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami 42-letnega jugoslovanskega državljana Selmana Ramoviča, ki je začasno v našem mestu. Ramovič «a, je v soboto okrog 10.30 v družbi dveh žensk na Trgu Ponterošo približal stojnjci ter v trenutku, ko lastnik . 20-letni Gianni Laporta iz Ul. Gambini 25 ni pazil ha razstavljeno blago, vzel dva ženska dežnika, vredna 3.000 lir ter se oddaljil. Laporta se je zavedel tatvine in je sledil Ramoviču. Ko so,, prišli policijski agenti;, se je Ramovič izgovarjal, da je dežnika samo hotel -pokazati ženskama.
Policisti pa mu niso verjeli in .so ga prijeli.	V. ,. :
Z motociklom v avto
Okrog 3. ure ponoči se je včeraj ponesrečil pri cestni nesreči 29-letni, mehanik Sergio Visiqtjn iz Ul. del Sale 6, ki se je vozil s svojim motorn’m kolesom po-Nabrežju Tre Novembre. Visintio je hotel Zaviti v Ul. Mercato Vec- ehb prinesel - pozdrave kthetijske-chio in tam je trčil v avto, ki g.Vr	•	....
je od Sv. Andreja privozil 33-letni varilec Vihicio Pozzecco iz Ul. della Guardia 7. Pri trčenju se je Vižintin prevrnil z motorja in se udaril v glavo. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi rane na levem sencu, na nogah in začasne izgube spomina. Visintin se bo ihoral zdraviti 10 dni.
Praznovanje zahvalne nedelje je prišjo v Standrežu Že sl^firo v tradicijo in tako so se riudi^v nedeljo dopoldne pripeljali domači "traktoristi na trg pred cerkvijo ter razvrstili svojd vozila,, 15 po številu, pred Lutmanoyo gostilno. Na sredi trga pa je domače društvo neposrednih obdelovalcev na voku razstavilo najznačilnejše domače pridelke. Na vidnem mestu sta bili dve veliki «vrzoti», pod njima pa lep živ «pičulat», ki je odločno protestiral, ker so ga spravili v kletko. Ni manjkala tudi miza z vzorci domačih vin. ki jih je prineslo kar 26 domačih vinogradnikov, ter vrsta hlebov koruznega kruha.
Po cerkvenem obredu, ki ;ga je opravil domači župnik nekaj po 11. uri, se je zgrnila okrog obeh vozov množica domačinov in vsi so hoteli pokušati letošnjo domačo kapljico in domač kruh, ki so ga spekli v Pavletičevi pekarni, kar vse so delili člani društva neposrednih obdelovalcev zemlje.
Odborniki društva' in nekateri povabljenci, me<j,; Peterimi so bili tudi predstavnik kmetijskega nad. zorništva iz -Gorice dr. Jacob in predstavnik goriškega društva neposrednih 'obdelovalcev ter poveljnik krajevnih karabinjerjev, so‘ se nato zbrali v gostilni pri Turiju pri majhni zg>:uski. Tu je dr. Ja-
še, da ni bila zbrana vsa- štan- I bile tudi v Gorici, kjer se je na cjreška kmečka motorizacij«, ker je kakih (jet i-tr^ktrtrjlf'Astilo do« mH *in tufli rriuftikmtfvštorji, \r jih imajo kakih deset, ter so zelo prikladni za obdelavo vrtov, niso bili prisotni. Pogrešali spio Seveda tudi nakladalni žerjav, ki «so leti,
činsko smetišče ob Soči. Sedaj ga ne rabijo več in zato so žerjav prodali nekemu zasebnemu podjetju.
Podobne kmečke svečanosti so
prav tako imeli nih oblasti ter tudi nekaj kmečkih) ^re<jst«ynlkov ’ v furlanskih narodnih nošah, ' Hi so ponudili
A jj^	«m s j
Sovodenjski župan Jožef Ceščut je te dni prejel pismo socialističnega senatorja Bonacine, s katerim ga ta obvešča, da je pisal socialističnim poslancem, ki so člani parlamentarne komisije za finance in zaklad ter jim priporočil, naj se v tej komisiji zavzamejo za njegov zakonski pred-log za priznanje pravice sovo-denjski : občini za pobiranje trosa-rine proste cone. V tej komisiji, je podpredsednik poslanec PSI Cesare Bessi in poleg njega so v njej še štirje drugi socialisti.
V	pismu navaja dalje senator Bonacina, da je senatna komisija sklenila sprejeti v tej zadevi besedilo njegovega zakonskega o-snutka vključno z naslovom, on pa je pristal na to, da se k njegovemu imenu pridruži še ime senatorja Vallaurija. Obljubil je, da bo župana obvestil o nadaljnjem poteku in razvoju te zade ve, katere rešitev je časovno pod. vržena razvoju vladne krize v teku.
V	pismu poslancem PSI. katerega prepis je priložil k županovemu pismu, omenja senator Bonacina, da gre za zakonski osnutek, ki» ne nalaga državi nobenega novega bremena, ker dejansko samo priznava občini s slovenskim prebivalstvom pravico do pobiranja trošarine proste cone, katero ji je v«a leta zanikala de-mokristianska občinifKa uprava v Gorici. Ob zaključku poudarja, da je to pobudo sprožila PSI in da so se ji demokristjani, ki so bili nasprotni vsa leta, pridružili šele v zadnjih dneh.
Kratke iz bolnišnice
Nekaj predpoldne v nedeljo je skočil z okna IV nadstropja civilne bolnišnice 59-letni Albino Torre
«fa», £& fSS
ob tej priliki cerkveno svečanost v tamkajšnji farni oerlgvi' in tudi tu so razvrstiii na trsu pred cerkvijo domači kmetovalci svoje trak-torte.' '	■ ’
.-vtulhrt»! i^atmuf/ . rmI ‘JnA-f '	■*
V KARAKTERISTIČNEM FORMENTINUEVEM LOKALU
Uspelo martinovanje prosvetnega društva «Briški grič» v Steverjanu
Lep šop rož in čestitke najstarejšemu pevcu Francu Kralju, ki poje te 46 let
mačega pevskega' zbora pa Je zapelo nekaj pesmi.
Tako je tudi letos ta izrazito kmečka svečanost potekla v obliki domačega praznika, ki ga ni motil niti dež, čeprav je okrog poldne začel padati. Omenimo naj
Prosvetno društvo «BriÉci Ijtič» iz Steverjana je priredili V “so-boto zvečer martinovanje. V karakterističnem lokata Formentini-jevega posestva v Steverjanu se je zbralo izredno veliko povab ljencev. Vabilu so se odzvali* Ste-verjgnci, ki stanujejo v , ro.išinj Vasi; pa tildi tisti,- ki lo* ie jg&li«
nema jc xv ovvi*, ivzua v
■ni je lahko samo videla obrise bežečega moškega.
Nekaj podobnega se je dogodilo
MMlitllllllHiliillIliilllllllllMllllllllllimfllllllllllllimilllllllllMIIIIIillllimillllHIIIIIIllllllllllllllllllllllinillllllirilllllllllllllllll lili lili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PRESENETLJIVA RAZSODBA SODNIKA
Obsodba upraviteljev veleblagovnic zaradi prodaje mesa izven urnika
ne
Gre za pomanjkljivost zakona iz leta 1934, ki še pozna sodobnih samopostrežnih trgovin in veleblagovnic
Pred sodnikom Guglielmuccijem se je končala včeraj zjutraj obravnava proti trem obtožencem, bi so jih obtožili, da so prekršili zakonske predpise glede prodajanja mesa. Na zatožni iclopi so se zr.ašli 49-letni Krvino Torcello z Elizejskih poljan 35, 29-letni Giuliano Paoletti iz Ul. del Pane bianco 16 (Skedenj) ter 37-letni Alfredo Valerio iz 'UL Bonafata 17. Kozenski postopek proti omenjenim obtožencem so uvedli na Podlagi prijave dveh tržaških mesarjev, in sicer Eligia Boschina, ki ima svojo mesnico v Ul. del Ponte 7, ter Ernesta Veliacha, ki ■ma mesnico v Drevoredu 20. septembra št. 13.
Vzrok, da'sta ta dva mesarja Prijavila sodnijskim oblastem Tordella, Paolettija in Valeria tiči v tem, da je prvi upravitelj trgovine Delavskih zadrug v Drevoredu 20. septembra, drugi prav tako upravitelj trgovine Delavskih zadrug v Ul. Teatro romano 2, a Valerio upravitelj veletrgovine Standa v Drevoredu 20. septembra. Omenjena dva mesarja sta se čutila prizadeta zaradi dejavnosti teh trgovinskih obratov, ker v njih prodajajo meso tudi v popoldanskih urah, ko so vse druge mesnice zaprte.
Obravnava v tej zvezi bi se morala začeti že v juliju letos. Tedaj Pa so (jo odložili iz tehničnih razi jogov. Nadaljevala se je 7. oktobra letos, ko je sodnik Gugliel* muccj zaslišal obtožence. Do razsodbe pa tedaj še ni prišlo iz dveh razlogov. Na eni strani je bil odsoten odv. Lino Sardos, ki bi mo-
ral zagovarjati Valeria, a na drugi strani je sodnik smatral za u-mestno, da bi prefekturne oblasti sporočile mnenje oblastnih organov glede urnikov v raznih trgovinah.
Na začetku obravnave v oktobru letos sta nastopila kot zastopnika zasebnih strank odvetnika Trampps in Stefani. Obramba pa se je uprla tej zahtevi ter je sodnik Guglielmucci, upoštevajoč posebno ta zadnji iazlog, odloži! obravnavo na 11. november.
Na začetku včerajšnje razprave )e sodnik najprej ugotovil, da se zastopnika zasebne stranke sploh nista zglasila ter je zato odbil njuno zahtevo.
Javni tožilec se je v svojem kratkem govoru skliceval posebno na zakon iz leta 1934, ki v svojem 20. členu predvideva, da morajo j bodisi lastniki trgovskih podjetij, ki zaposlujejo nameščenec, kakor tudi zasebni trgovci brez mezdne delovne sile, spoštovati določbe omenjenega zakona, ki je bil izdan za tedenski in nedeljski počitek zaposlene delovne sile. Zaradi tega je javni tožilec zahteval, naj sodnik obrodi vse tri obtožence vsakega na 50.000 lir denarne kazni.
Zagovorniki obtožencev pa so v svojih zagovorih poudarili predvsem današnje praktične pogoje na področju trgovine. Med drugim so pojasnili, da leta 1934 pravzaprav še niso obstajal« sodobna trgovska podjetja kot so «super-coop» ali pa veletrgovine Vrste «Standa», da ne govorimo o drugih še sodobnejših trgovskih po 1-
ga nadzornišlva domačim kmetovalcem ,in pohvalil njihov, trud >ao,, in-delo, neka,! starejših elanov dp. ja vasj jn se naselili V Gorici
„„	(„	aj- <)koliei_ Na tem p*„niku S0
si znova segli- roke -in v «pl-boljšem razpoloženju prebili, A’C-čer.	i	r.-ifiib I*
Program martinovanja- je sestavljal tudOèWtòp ' .»ullalnih1- in inštrupientalnih skupin. Pevski zbor pod vodstvom Dprija Klav-čiča je zapel števerjansko him-no ob spremljali Harmonikarja Klanjščka, Za ples so( igrali {ltini instrumentalnega kvarteta 'iz .tjìà, diškutp.	;	,
Prireditelji, sò ob tej prihiti po-, darili iep špp .rož n^ijstarejšemu,-pegeu njihovega' zbora Fj*i(ft?u Kralju, ki poje, žč 4Q let. Petlje, začel pri 14' letih, in j je še /iejm aktiven pevec,‘ceprai/ jjh In&J» 69.,, Tojjeri ' je‘ pri VajgH kot thajp-kdo ip' 'je ,tudl 'zaradi tgg^„ z’% vzgled vsem, ostalim pevcem, Sa-verij BòiijS, Jci imi je!želel še dosti, užitkj pri ijjet}u, je ižražils,|,^-ljo, da bj ga posnemala pjredw».
mladina. Kra^- ^ je.
hvalil zà priznanje ter s sVdje strani
KI MO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 13. t. m. ob 19.30 uri film:
PUGNI, PUPE E MARINAI
Brodovje prihaja! Dobro razpoložena posadka 7 m izkrca; petje in lepe ženske.
Igrajo: UGO TOGNAZZI, RAIMONDO VIANELLO, FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSIA
jetjih. Se prav posebej pa so se govorniki sklicevali na dt.i,-da je vrsta sodnikov v italijanski republiki razsodila v podobnih primerih v korist upravjt£ljev sodobnih veletrgovin, kjer se prodaja sploh vse, kar je potrebno za vsakdanje življenje: od živil, do obutv^, od tekstila do pisarniških pripomočkov itd. Se posebej pa so se zagovorniki epirali na neko nedavno odločbo tržaške prefekture, ki govori o pretežni dejavnosti nespecializiranih velikih trgovskih podjetij.
Kljub temu je sodnik dr. Gu-glielmucci spoznal vse tri obtožence za krive ter jih je .obsodil na 10.000 lir denarne kazni.
Ta razsodba se je seveda spočetka zdela čudna obtožencem in odvetnikom, kakor tudi občinstvu, ki je prisostvovalo obravnavi. Vendar pa si jo lahko razlagamo na ta način- v Italiji je še vedno veljaven zakon iz leta 1934. Po tem zakonu morajo imeti določeni trgovski obrati določen urnik dela. Po sodnikovem mnenju bi lahko prodajali v trgovinah «supercoop» meso tudi ob nedeljah zjutraj, vendar pa bi ne smeli prodajati ostalega blaga. Prodajali pa bi lahko tudi slaščice in podobno.
Razumljivo je, da razsodba dr. Guglielmuecija ne predstavlja neke'rešitve tehničnega in praktičnega problema veletrgovin. Nemogoče si je namreč zamisliti neko veliko podjetje, ki bi moralo cepiti svoj delovni urnik na veliko število posameznih urnikov, ki bi ustrezali zakonskim predpisom za razne kategorije blaga. Vendar pa pri vsem tem sodnik ni prav nič kriv. Dejstvo ie, da še obstaja zakon iz leta 1934, ki pravzaprav ne pozna še velikih sodobnih trgovskih podjetij. S *o ugotovitvijo se seveda krivda za sedanje stanje prenese na zakonodajne organe, se pravi na poslansko zbornico in na senat, ki še do danes nista izglasovala takega zakona, ki bi ustrezal korist’m sodobnega razvoja trgovine, pa tudi številnih katPgorij malih trgovcev.
Vzijušie za martinovanje ,je bi-
kozarče** dobrega' -incà. Poskrbljeno je bilo tudf za prigrizek. Poleg obloženih kruhkov in > slaščic so bili na jedilnem listu ' tudi čevapčiči, ki so jih prip^ayljpf. li n.i karakterističnem fggffin-. skem ognjišču na koncu dvoranh ce.
Martinovanje, kakor tudt vse letošnje prireditve v Steverjanu, je znova pokazalo, kako trdno dr-žijo skupaj naši vrl; Brici in kako zvesto se oklepajo svojega prosvetnega društva, čuvarja ljudskih navad in narodnega izročila. Naj to prosvetno društvo, delavno kot mravlja, še dolgo deluje' v prid vaške skupnosti in slovenskega zamejstva. ,	,	,
morajo tudi trošarinske tarife za leto 1964. Sledila bo razprava o zadevah, ki jih ni na dnevnem redu in o kgterih svetovalci sodijo, da spadajo V obravnavo na seji občinskega sveta.
MlNdenič iz Štandreža padel z motociklom
Sinoči pb 1§,45 so pripeljali v gor:8kq civilno bolnišnico 17-let-nega Milovana Lutmaha iz Stan-dreža, Ul. Campagnuzza 52, ki je malo! prej padel z motociklom, ko sč je peljal po Ul. Brigata Pavia v Gorici, Zdravniki so ugotovili, da ši je fant verjetno zlomil levo ramo, spodnji del desne noge in se * udaril v levo koleno. Pridržali so ga na zdravljenju za 30 dni.
IZ PODGORE
Samomor
27-letnega dekleta
Globoko Je pretresla v nedeljo dopoldne vse Podgorce vest, da si Je v Jutranjih urah vzela življenje komaj 27-lctna Marija Kocjančič, hčerka premožne kmečke družine la UL Attlmis 21,	,
i Dekle, ki,se. je pojeg domačega dela ukvarjala tudi s šivanjem, jc
:i	n"seci»m+*m «Mkstniem NsmIm. je	a
7. ure ter šla na podstrešje. Ker je dolgo ni lilo nazaj, je njena mati šla pogledat ln neznansko Jo je pretreslo, ko je opazila, da se je hčerka z močno vrvjo obesila na žebeli, ki je bij zabft v tram Na podjtrešje so prihiteli še drugi člani družine, ki pa revici niso mogli več pomagati, ker je bila že mrtva. Včeraj popoldne ob 16. uri so jo ob veliki udeležbi vaščanov pokopali na pokopališču v Podgori.
Pokojnica je bilo pridno ln delovno dekle ter je očividno napra vila ta korak v trenutku duševne zmedenosti. Poleg matere so ostali v družini še ena sestra in trije bratje.
iz Ul. Duca d’Aosta 101. Bil je na mestu mrtev zaradi hudih notranjih poškodb in na glavi.
Zdravnik je v nedeljo opoldne odstranil železen predmet Iz grla U-letnemu Giovanniju Carliju s Svetogorske ceste 133, ki ga je požrl med jedjo.
Josip Briško, star 43 let, bivajoč v Ul. Monte Grappa 2 v Standrežu, je v nedeljo rezgl ohrovt s kuhinjskim nožem. Urezal se Je v palec ln se bo zdravil 10 dni. Rano so mu obvezali v bolnišnici, kjer so ga cepili tudi proti tetanusu.
Včeraj opoldne je padla z lestve
4Uetna Ljudmila Perigoj, poročen* Klavčič iz S. Giusto 29 v Podgori, ki je bila namenjena na senik. Udarila se je v hrbet in sl verjetno zlomila levo nogo.
V Ul. I. Brass je padel Sergio Velussi Iz Ul. I. Brass 32. Zlomil si je levo zapestje. V Bolnišnici se bo zdravil najmanj 15 dni.
Nekaj pred 18. uro je v Podgori motociklist povozil 23-letno Mirello Perich iz Ul. Pola 16 v begunskem naselju. Udarila se je v desni bok in levi gleženj. Voznik Jo je sam pripeljal v civilno bolnišnico, kjer so ji rane obvezali
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiimiiiiiuiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiia
GORIŠKI NOGOMET
Tako Juventino kot Sovodnje sta v nedeljo ostali brez točke
Podgorci »o tokrat počivali - Priprava na derby tekmo v Sovodnjah
Za goriške nogometaše je bil v nedeljo črn dan, saj niso pridobili niti ene točke, vštevši Pro Gorizio, ki je klonila v Veroni.
Proti vsakemu pričakovanju je Juventina izgubila tekmo na domačem igrišču proti ekipi Cor-monttum iz Krmina, ki je sedaj na vrhu lestvice. Tekma se je končala z rezultatom 2:0 v korist gostov, prvi polčas 1:0. Za svojo zmago se morajo zahvaliti pred vsem nerazpoloženju domačega vratarja, ki mu je dvakrat mokra žoga ušla iz rok. Poleg tega pa je Marega zgrešil 11-metrovko, s katero bi la' ko izenačil rezultat v začetku drugega polčasa, kar bi nedvomno vplivalo na nadaljnji potek igre. Na splošno pa sta si bili obe ekipi na igrišču enakovredni,
Sovodenjci so v nedeljo gostovali v Romansu in kljub dobri igri in vsemu prizadevanju izgubili s tesnim rezultatom 2:1. Gledalci so imeli vtis. da je bil sodnik precej pristranski v korist domačinov in med drugim ni priznal 11-metrnvke gostom iz Sovodenj, kar bi popolnoma spremenilo potek igre in tudi njen rezultat. Poleg tega naj omenimo. 'tfcT' j«*' gttl ŽV'S#V0dRffJče zabil
&»W9n». W-,»a,.Ae «bolo. da
je~pri.-n®ke»v-<l»u*em 's*relu za
del prečko. V prvem polčasu so bili Sovodenjci celo v začetku v ♦odgtvu z 1:0.
Podgorci so v nedeljo počivali, kar jim je zelo prav prišlo, saj vreme igralcem , ni bilo posebno naklonjeno. Prihodnjo nedeljo bo zanimiva derby tekma v Sovodnjah, kjer se bodo pòmerili domačini z Juventino iz Standreža.
Tricikel trčil avto
Včeraj ob 9.30 se je zgodila pred staro Ribiievo avtobusno postajo v Ul. IX. Agosto prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Nesrečo je povzročil 42-letni Vladimir Hlede iz
Steverjana, ki se je z motornim triciklom Ape zaletel v pred njim vozeči Fiat 500 «giardinetta», ki ga je vozil 35-letni Renato Mulon iz Podgore, Ul. Monte Calvario 80. Nesreča se je verjetno pripe-tila zaradi tega. ker je voznik tricikla pri prehitevanju premalo zavil na levo stran. Pri trčenju se je voznik Vladimir Hlede udaril v desno stegno in zadobil manjše poškodbe po drugih delih telesa. Z avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Ob 13.40 so z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnico 4-letne-ga Giuliana Spangherja iz 1 Ulice Cordaioli 27 v Gorici. V otroškem vrtcu je padel in se udaril v desno stran čela.
VERDI. Zaprto zaradi priprav na oddalo «Gran Premio».
CORSO. 17.00: «Il Boom», A. Sordi in G M Canale. Italijanski črno-beli film
VITTORIA. 17 15: «Il delitto di Teresa Desqueyroux», E. Riva In P. Noiret. Francoski č.rnobell film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30
CENTRALE. 37.15: «Giorno caldo al paradiso Show» Italijanski barvni film Mladini pod 14. letom vstop prepovedan Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči je odprta v Gorici lekarna Ar.ESANI, UL Carducci št. 12. tel. 22-68.
TEMPER »rt p * VCEHA.I Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,2 stopinje ob 12 uri, najnižjo 12 stopinj ob 2 ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 93 odstokov. Dežja je padlo 9,8 milimetra.
.................limi...........................„■■»
NA NEVARNEM KRIŽIŠČU MED DREVOREDOM ROMA IN UL GORIZIA
Smrtna nesreča v Krminu zaradi trčenja dveh vozil
v
Življenje je izgubila Elda Pace, ki je v trenutku nesreče sedela v avtu poleg svojega moža Giovannija Leottija iz Gorice
V hudi prometni nesreči,' ki se je pripetila včeraj nekaj po 15. Pri, je izgubila življenje ženska, njen, mož pa leži hudo ranjen v
živcih ln se je tudi zdravila v bolnišnici. Nekateri pravijo, da se je lo posebno očitovalo po razdoru zaroke pred dvema letoma, ho . sta se sporazumno pustila s fantom, s katerim je bila jjaročena. V nedeljo zjutraj je Marija vstala okrog
iiimiituiitilHiiitiifMiiiimiiiitiiiiiiiiiiHiMifiiMitiiimiiiiiitiimiiiiiiiiitiitHiiiiiiimititiiiiiiiHiiuHiiiuiiiitiMiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituii
križišču Drevoreda Roma in Ul. Gorizia v Krminu, kjer je bilo že več prometnih nesreč, ker je križijče premalo' 'opremljeno z vnrnostnimi prometnimi znaki.
Trčila sta osebni avtomobil BMV z registrsko tablico GO
24639, ki ga je vozil zavarovalni funkcionar Giovanni Leotti, star 40 let, bivajoč v Ul. Vittorio Veneto 14 (Caselgrandova stolpnica), ki je peljal s seboj *eflo, SK letno Eldo Pace, in mali kamion vinarskega podjetja Felluga iz Bračana, ki gg je vozil j 25-letnl Giuseppe Cociancig.
Kamionček se je prav na sredi, ni krilišča z veliko silo zaletel v desno stran osebnega avtomo-
IZPRED OKRAJNEGA SOPISCA
V	petek bo seja sovočenjskega obé. sveta
V	petek 18. novembra se ho ob 19. uri sestal u sejht - dvorim v Sovqdnjah občinski svet. Razpravljal o dnevnem redu, ki vsebuje 7 točk. Odobriti mora proračun za leto 1964, imenovati preglednike računov za leto 1963, o-dobriti nagrado županu za leto 1964, vnesti spremembe v proračun za leto 1968, odobriti nagrade cerkovnikom in organistom za leto 1963, odobriti prispevek no-gorr'elni ekipi Sovodnje ter prositi pristojno ustanovo, da zniža 'bolniške stroške za Jožefo Cotič, vdovo Gril z Vrha št. 1. Odobriti
Podjeten slepar iz Trsta obsojen na 17 mesecev zapora
Globe zaradi nekritih čekov - Poravnava dveh delavcev pred sodnikom
Včeraj je imelo goriško okrajno Poso se je nadulji» polastil 250.000
sodišče na Izrednem zasedanju ce-lo iyrstq dTqbnih.Tgzprav.
Med drugim je prišel na zatožno klop tudi 40-letni Livio Fuso iz Trsta, Ul. Lorenzetti 24, ki je sedaj zaprt V goriških zaporih Obtožnica navzja čelo vrsto sleparij, ki jih je Poso zagTešil na škodo Albina Bottola. Ta mu je izročil manjši radijski sprejemnik in Poso naj bi poskrbel za njegovo popravilo. Za protiuslugo je Rottolo posodil Posu 8.00C lir. Ta pa ni vrnil niti radia niti denarja. Polep tega je Ppfn izročil Bottolu prometno knjižico nekega motocikla, katerega je pro. (iijl v JygosJayjjo Jcot jamstvo za drugo posojilo'v znesku pb.OOO lir.
lir, ki mu jih je februarja 1962 Bottolo zaupal z naročilom, naj jih izroči nekemu naslovljencu v Vidmu, česar pa ta ni storil.
Za vse te prestopke je sodnik obsodil Posa na 17 mesecev zapora in 20,‘jOO lir globe. Obtoženca je branil uradno odvetnik Ma-molo.
Nadalje jc v odsotnosti obtoženca sodnik obsodil 32-letnega Giorgia Mirscha iz Trsta, Ul. Canova, ki so ga 14. februarja letos presenetili na Mainici ko ni imel v redu avtomobilskih luči. Sodnik ga je obsodil na 5000 lir globe.
^Petindvajsetletni Eddo Colosct-t* iz Gradeža je- bil obsojen na 9.000 lir globe, ker je junija letos izdal bančni ček za 5.000 lir, za
katerega ni. imel kritja. Za podo-ben prekršek Je bil obsojen 33-letni Giuseppe Federico iz Gon ce, -Ul. Sile 18, na plačilo globe 21.000 lir, 'ker je Junija letos iždal bančni ček brez kritja.
S poràvnavo pa se je zaključila, razprava proti Angelu Abra gni iz Gorice, Ul. Lunga 54. ki je v tovarni Safog obdolžil 43-let-nega Pasquala lacUllo iz Gorice, Ul. Brigata Casale 37, da so ga klicali karabinjerji na zaslišanje, češ da je ukradel pisalni stroj na sindikalnem uradu, kjer je bil Iacullo za tajnika. Iacullp je dokazal, da so ga klicali karabinier-ji zaradi drugega vzroka, vendar je odstopil od obtožbe proti A-bragni.
Sodnih dr. Fabiani.
bila. Pahnil ga je kakšnih deset metrov stran, kjer se je ustavil na pločniku. Osebe, ki so prisostvovale nesreči, so iz razbitin najprej * povlekle ženo, ki je bila v nezavesti. Odpeljali so jo v bolnišnico, vendar je umrla med pre. vozom. Njenega moža so'prav tako odpeljali v bolnišnico v Kr-ittin, kjer «p ga zaradi številnih zlomov In pretresa možganov pridržali nai zdravljenju Nekaj pred 24. uro ser nam v bolnišnici izja-vili, da je Leottijevo zdravstveno stanje sicer resno, vendar je izvin smrtne nevarnosti.
Truplo nesrečne žene so takoj prepeljali ,v mrtvašnico civilne bolnišnice, kjer je na razpolago oblastem. Zapisnik o nesreči , so sestavili krminski karabinjerji. Vest o tragičnem dogodku se je hitro razširila po Gorici, kjer je Leotti dobro znan kot predsednik goriškega letalskega kluba.
Gasilci na delu zaradi pregretja cinkovega prahu
Sinoči okrog 16 ure so poklicati goriške gasilce na blagovno nakladalno postajo na goriški postan, kjer se je kadilo s tovornika, na katerem je bil tovor cinkovega prahu. Tovor je bil tast tovarne «Dalmine» i? Neaplja ter so ga s tovornikom podjetja Mor-gia - Lucidi hoteli pripeljati * Jugoslavijo. Zaradi pregretja blaga pa je nastala nevarnost, ds bi prišlo do požara Gasilci so brž odpeljali tovor pod neko lopo pri Rdeči hiši, kjer so vreče s cinkovim prahom razložili, da so se ohladile in tako preprečili večjo škodo, ki pa je vseeno cenjen« na okrog 30.000 lir.

JBfS
ii


. !*>?..;V:‘::-Xv:;J'.':


UHI
1:1 V POVRATNI TEKMI ZA EVROPSKI POKAL
Čvrsta sovjetska reprezentanca
zlahka kos dobrim, toda krhkim Italijanom
Jašin praktično nepremagljiv - Mazzola zastreljal enajstmetrovko - Strelca golov: Gusarov (SZ) in Rivera (It.)
Strelca golov Rivera in Gusarov v prijateljskem objemu
STRELCA: v 32’ prvega polčasa Gusarov (SZ); v 45’ drugega polčasa Ri vera (It.). ITALIJA: Sarti; Burgnich, Pacchetti; Guarneri, Salvadore, Trapattonl; Domenghini, Bulgarelli, Mazzola, Rivera, Menichelli.
SZ: Jašin; Mudrik, Krutikov; Voronin, Šestemjev, Sustikov; čislenko, Ivanov, Gusarov, Korolenkov, Husainov.
SODNIK: Meillet (Švica). Koti 9:4 za Italijo. Gledalcev nad 90.000.
Sovjetski nogometaši so uspeli : po zmagi z 2:0 v Moskvi, so sredi Rima igrali z Italijo neodločeno 1:1 in se tako uvrstili v četrtfinale tekmovanja za evropski nogo metni pokal, Italija pa je izločena, kot je že prej bila izločena Jugoslavija proti Švedski, ki bo nasprotnik SZ v četrtfinalu.
Uspeh sovjetske reprezentance je v bistvu uspeh sistema igre, ki se bistveno razlikuje od sistema, ki ga prakticirajo italijanski nogometaši. Moč sovjetskega nogometa sloni na izredni fizični kondiciji vsakega sovjetskega reprezentanta, na izredni praktičnosti njihove kolektivne igre, na ostrem toda korektnem startanju na vsako žogo in na hitrost, pri čemer ne gre podcenjevati niti solidnega obvladanja nogometne tehnike. Tudi moralna solidnost sovjetskih nogometašev je igrala pri njihovem u-spehu pomembno vlogo, in ne nazadnje psihološki moment, saj so prišli sovjetski reprezentanti v Rim z dvema goloma prednosti.
V nasprotju z vsem tem je italijanski trener Fabbri postavil na Igrišče enajstorico, ki bi v boksu sodili v peresno kategorijo. Nihče noče in ne more odrekati italijanskim reprezentantom odlične, skoraj pretirano odlične tehnike in spretnosti ter fantazije, toda še enkrat se je pokazalo, da je to sicer važno za lepo igro a vse premalo za moderen in učinkovit nogomet.
Kaj pomaga igralcu in kolektivu tehnika, če pa igralec ob prvem kontaktu z močnejšim nasprotnikom odleti kot list v vetru ali pa se po dolgem krosu izčrpan zgrudi ko bi potreboval največ moči za zaključni strel.
Skratka: Italija je izgubila dvojni dvoboj s Sovjeti ne zaradi tega, ker bi igrala slabo, temveč za. to, ker so sovjetski nogometaš’ bili temeijitejše in bolj vsestransko pripravljeni na ta veliki no-gometn, spopad, za katerega je vladalo veliko zanimanje po vsem svetu. In lahko se samo strinjamo s Fabbrijem, ko je po tekmi izjavil, da je sovjetska nogometna reprezentanza silno močna in na najvišjem svetovnem nivoju.
Takoj po uvodnem žvižgu švicarskega sodnika Meilleta, so se sovjetski reprezentanti razvrstili v defenzivni sistem, vendar pa niso opustili nobene priložnosti za ofenzivne sunke in tako je moral od obeh vratarjev prvi posredovati Sarti v 5’ na strel Cislenka.
V 10’ sta razvila lep napad Mazzola in Bulgarelli, ki pa je ostal ne izkoriščen. V naslednjih minutah so se Sovjeti samo branili, venda: braz orgazma in Jašin je imel kmalu priložnost, da je pokazal svoje velike sposobnosti, ko je si jajno ubranil oster Domenghi-nijev strel. Toda ofenziva Italijanov je trajala praktično samo do 23’, ko je moral Sarti spèt ubraniti Cislenkov strel.
Tempo igre je iato nekoliko popustil in sovjetski igralci so se osvobodili pritiska. V 29’ je nevar. no prodrl prav do italijanskih vrat Ivanov, vendar se mu je žoga odkotalila v aut. Toda ta napad je bil obenem tudi že uvod v gol, ki so ga Sovjeti dosegli v 32’, ko je Čislenko dobro zaposlil Gusarova, ki je spretno ukanil Sar-tija in z lahkim strelom poslal žogo v mrežo.
Po tem hladnem tušu za Italijane, je bilo pričakovati, da bodo vsaj odločno reagirali in prešli povsem v ofenzivo, saj so od tega trenutka dalje izgubljali že 3:0, upoštevajoč tudi prvo tekmo v Moskvi. Toda njihova reakcija je bila le medla, skoraj nekam resignirana in Jašin pi bil praktično nikoli v neposredni nevarnosti.
Tudi drugi polčas se je začel z napadom Italijanov najprej preko Rivere in nato preko Menichelli-ja, toda že trenutek nato sta Ivanov in Gusarov izvedla nevaren protinapad. Sovjeti so še naprej i-grali zaprto s samo dvema ali naj. več tremi napadalci, vendar pa je bilo jušno občutiti njihovo taktično solidnost. V 12’ se je Italijanom nudila edinstvena priložnost za izenačenje, ko je branilec Mudrik zruši! v kazenskem prostoru Bulgarellija in je sodnik Meillet brez oklevanja dosodil 11-
metrovko proti Jašinu. Izvedel jo je Mazzola, ki pa je očitno bil preveč nervozen in zmeden spričo velike odgovornosti. Njegov strel je bil premalo oster in precizen za Jašina, ki je žogo zlahka ujel.
Ta nesrečni dogodek je Italijane še bolj demoraliziral in njihova igra je bila poslej še bolj medla V 18’ se je Jašin nekoliko poškodoval, ko se je stegnil, da bi ujel žogo na Salvadorejev strel, vendar je bil kmalu spet na mestu. Medtem so napadi Sovjetov postajali
...................
MEDNARODNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Markovič tretjič prvak V parih Vecko - Korpa
Katastrofa Madžarov m velik uspeh Romunov
LJUBLJANA, 11. — XIV. mednarodno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije se je zaključilo s pomembnim uspehom Jugoslovanov, ki so osvojili prvo mesto v dveh najvažnejših konkurencah, med posamezniki in v moških dvojicah. Prvaka sta postala Markovič in pa dvojica Vecko-Korpa, v konkurenci tekmecev iz 14 držav, pa so osvojili dve prvi, eno drugo in tri tretja mesta. Zelo uspešni so bili tudi Romuni, ki so v končni lestvici celo prehiteli Jugoslovane za 1 točko, popoln neuspeh pa so doživeli Madžari, ki so se morali zadovoljiti sa-, mo z dvema tretjima mestoma. Finalni izidi so bili naslednji: Posamezniki Markovič (Jug.) -Schoeller (Zah. Nem.) 3:1	(23:21,
21:12, 20:22, 21:14)
Moški pari: Vecko-Korpa (Jug.) -Miko-Stanek (CSSR) 3:0	(21:16,
24:22, 21:16)
Posameznice:	Shannon (VB) -
Rudnova (SZ) 3:2	(21:23, 21:18,
21:15, 13:21, 21:17)
Zenski pari: Shannon-Rowe (VB) - Constantinescu-Alexandru (Rom.) 3:2 17:21, 21:18, 19:21, 21:11, 21:17) Mešani pari: Alexandru-Negulescu (Rom.) - Constantinescu-Giurguica (Rom.) 3:1 (21:18, 20:22, 21:10, 21:15)
MEDNARODNI NOGOMET
Francija 2 Švica 2
PARIZ, 11. — Nogometna tekma med Francijo in Svico se je plred 30.000 gledalci končala neodločeno 2:2.
V prvem polčasu so bili Francozi v veliki premoči in so dosegli dva gola v 18’ z Buronom in v 31’ z lechom. V drugem polčasu so Švicarji uprizarjali nevarne protinapade in najprej dosegli gol v 7’ s Pot-tierom in nato izenačili v 30’ z Bos-sonom. Skoraj ves drugi polčas so Francozi igrali brez Chorde zaradi poškodbe.
vedno nevarnejši, predvsem po za. slugi Ivanova in Gusarova v 21’ in v 26’ in nato spet v 27’ in v 29’, ko je Sarti prisebno zaustavil napad Ivanova in Husainova.
Toda v zaključni fazi so spet prevzeli vajeti igre v svoje roke Italijani, ki so najprej ogrozili Jašina v 32’ z Rivero jn v 35’ z Me-nichellijem ter še z Mazzolo in Domenghinijem. A minute so neusmiljeno tekle m ko je že vse kazalo, da bodo Sovjeti tudi sredi Rima premagali svoje nasprotnike, je v zadnji sekundi igre Ri-vera z ostrim in neubranljivim strelom z leve le premagal Jašina in tako vsaj do neke mere rešil čast, ne pa tudi rezultat italijanskega nogometa.
					
sf.in a					
					
	IZIDI				
Spal . Mantova					5:2
Inter in Torino sta odigrala tek-					
mo manj.					
LESTVICA					
Milan	8 5	S	1	19 6	13
Vicenza	8 6	1	1	10 4	13
Inter	5 5	1	1	8 3	11
Juventus	8 5	1	2	16 8	11
Bologna	8 5	1	2	11 6	10
Lazio	8 3	3	2	8 6	9
Atalanta	8 4	1	3	11 10	9
Fiorentina	8 3	2	3	11 7	9
Roma	8 3	1	4	12 10	7
Mantova	8 2	3	3	9 12	7
Torino	7 1	4	2	4 6	6
Genoa	8 2	2	4	10 12	6
Sampdoria	8 3	0	5	10 16	6
Catania	8 2	2	4	5 11	6
Modena	8 2	2	4	7 15	6
Bari	8 0	5	3	4 11	5
Spal	8 1	3	4	6 8	5
Messina	8 1	3	5	5 15	4
Prihodnje tekme:					
Bari - Lazio, Genoa -				Atalanta,	
Inter - Bologna, Juventus - Man-					
tova. LR Vicenza		Milan, Messi-			
na - Fiorentina, Modena				- Catania,	
Roma . Torino, Spal			Sampdoria.		
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
OFK BEOGRAD V ODLIČNI FORMI
Na svojem igrišču je premagal Hajduka s 6:3 - Najboljše sta igrala krili Skoblar in Samardžič - Visoka zmaga lju bljanske Olimpije
Po presledku zaradi mednarodne tekme Jugoslavija-CSSR, se je v nedeljo nadaljevalo jugoslovansko nogometno prvenstvo v vseh skupinah. V prvi ligi je bilo v ospredju zanimanja derby-sreča-nje med Dinamom in Crveno zvezdo, ki pa je povsem razočaralo 50.Q0O gledalcev. Tekma se je končala brez golov, pa tudi igra je bila na nizki kvalitetni višini. Dinamo je imel sicer terensko premoč, pa tudi v obrambi je bil dober, vendar so bili njegovi napadalči premalo spretni v napadu. Najboljši na igrišču je bil reprezentant Perušič. Pač pa je prikazal odlično igro OFK Beograd, ki je na svojem igrišču premagal Hajduka s 6:3. Odlični sta bili predvsem obe reprezen-tačni krili Samardžič in Skoblar, ki sta skupno dosegla 5 od šestih golov. V ostalih tekmah ni bilo posebnih presenečenj, le Ri-jeka je nekoliko previsoko izbu-dila v Sarajevu.
REZULTATI: Dinamo - Crvena zvezda 0:0, Vardar-Radnički 1:0,
..................................niiHHiiiuiiiimttnmuiiiimiiniiMnniininimmnnninimni.imiiiiimiiiiiiii
TOČA GOLOV (3:3) NA STADIONU FAVORITA
Triestina je proti Palermu dobila prvo točko na tujih tleh
Triestina precej nezanesljiva v obrambi, solidna pa v napadu in predvsem v krilski vrsti
STRELCI: v prvem polčasu 19’ Orlando (T.), v 30’ Maestri (P.), v 35’ Giorgi (P.) avtogol; v drugem polčasu v 3’ Maestri (P.), v 17’ Porro (T.), v 27’ Meggioni (P.).
PALERMO: Bandoni; Benedetti, Giorgi; Malavasi, Ramusani, Spa-gnl; Fogar, Meggioni, Postiglione, Maestri, Cattaneo.
TRIESTINA: Toroa; Frigeri, Vitali; Pez, Greco, Sadar; Mantovani, Dallo, Orlando, Porro, Novelli.
SODNIK: Cannonati. KOTI 11:1 za Palermo.
Triestina je dosegla svojo prvò točko na tujih tleh prav tam, kjer je bilo najmanj pričakovati, Spričo odsotnosti vratarja Di Vincenza in srednjega krilca Vargliena, so bile vse prognoze na strani Palerma, toda pregovor, da je žoga okrogla in da nobena tekma ni vnaprej izgubljena, je spet prišel do veljave. Triestina se je na skrajnem, jugu borila zelo pogumno in kot enak z enakim in samo razumljivi, nezanesljivost) njene obrambe je pripisati, da ni pri. nesla iz Palerma obeh točk, kar Bi vsekakor bilo izredno prijetno »resenečenje. Nasprotno pa sta 'zelo dobro igrali krilsfka in napadalne vrsta, ki pa bi tudi lahko ob večji prisebnosti realizirali še več golov. To velja predvsem za Porrà in Mantovanija. V celoti vzeto, pa je Triestina zaigrala znatno bolje kot proti Potenzi, še posebno pa so se odlikovali Vitali,
Pez, Sadar, Dalio in Orlando.
V vodstvo je prva prišla Triestina v 19’. Malavasi je zgrešil kratek predložek Mantovanija in žo. go je dobil Orlando, ki je z o-” ‘il Bi
strim strelom presenetil Bandoni-ja. V 30’ sta Frigeri in Pez napravila prekršek nad Postigllonejem in sodnik je dosodil kazenski strel z roba kazenskega prostora. Izvedel pa je Maestri, ki je» s strelom v paraboli ukanil Toro-sa, ki zaradi jega ni mogel več pravočasno intervenirati na sicer lahko ubranljiv strel. Komaj 5 minut nato ie bila Triestina že drugič v vodstvu, pa čeprav ne izključno po lastni zaslugi. Novelli je izvedel strel iz kota in žogo je ž glavo prestregel branilec domačih Giorgi, da bi jo z glavo odvrnil iz . kazenskega prostora. Nesreča pa je hoteja,’ da se je žoga od njegove glave odbila v mrežo mimo presenečenega vratarja.
Drugi polčas se je začel s premočjo domačinov in že v .3’ je Maestri sprejel Ramusanijev predložek z desne in z lepim strelom poslal usnje prav v zgornji kot
vrat. Po tem golu je Palermo še bolj pritisnil in tudi zamudil po krivdi Maestrija in Postiglioneja dve lepi ugodnosti, v 17’ pa je Triestina prešla tretjič v vodstvo po zaslugi Porrà, ki je v protina-padiii sprejel izreden predložek Sadarji in premagal Bandonija.
Vie je že kazalo, da bo Triestina izbojevala presenetljivo zmago, ko je v 27’ Ramusani poslal
BLIGA
IZIDI
Napoli-*Alessandria •Brescia-Cagliari *Foggia-Slmmenthal *Padova-Venezia *Patermo-Triestlna •Parma-Verona ■Potenza-Lecco •Pro Patria-Catanzaro •Varese-Prato •Udlnese-Cosenza
2-1
3-	0 1-1 1-0 33-0-0
4-	0 3-1 2-0 3-1
LESTVICA
Varese	8	4	4	0	12 3
Napoli '	'	8	4	«	0	12 5
Lecco	8	4	2	2	• 7 7
Cagliari	8	3	4	1	7 7
Pro Patria	8	4	2	2	12 8
Verona	8	2	3	2	10 7
Padova	8	3	3	2	5 4
Catanzaro	8	2	4	2	11 15
Foggia	8	3	2	3	8 6
Udinese	8	3	2	3	7 7
Palermo	8	1	5	2	8 8
Potenza	8	2	3	3	8 5
Triestina	8	2	2	4	9 12
Cosenza	8	2	2	4	5 9
Venezia	8	2	2	4	6 9
Slmment.	8	1	4	3	8 12
Brescia	8	5	2	1	15 7
Prato	8	2	1	5	6 13
Alessandria	8	1	3	4	5 10
Parma	8	0	4	4	6 13
12
12
10
10
10
9
9
8
8
8
7
v
6
6
6
e
5
5
5
4
dolg predložek pred vrata, kjer ga je z glavo prestregel Maggio-ni in poslal žogo v mrežo mimo negibnega Torosa. Nekaj pred koncem je imel Porro idealno priložnost za ponovno vodstvo Triestine, toda njegov strel je Bandoni srečno in povsem slučajno odbil • z nogo.
Triestina se je včeraj vrnila v Trst iz Palerma, kjer je dosegla svojo prvo točko na tujih igriščih. Iz Palerma do Benetk je moštvo potovalo z letalom, od Benetk do Trsta pa z avtobusom. Nekateri i-gralci, ki prebivajo v Venetu, so dobili kratek dopust, vendar pa bodo že danes vsi zbrani na stadionu za prvi kondicijski trening.
Beograd-Hajduk 6:3, Sarajevo-Ri-jeka 5:2, Partizan-Trešnjevka 7:0, Vojvodina-Željezničar 2:1, Velež-Novi Sad 0:0.
C. zvezda	LESTVICA 9	5 4			0	15 8	14	Rudar Kladivar	11 11	9 9	2 1	0 1	40 11 35 12	20 19
Dinamo	9	5	3	1	13 5	13	Olimpija B	11	7	3	2	36 20	16
Beograd	9	4	4	1	18 8	12	Celje	11	6	1	4	35 20	13
Partizan	9	4	2	3	19 10	10	Slovan	11	6	1	4	28 20	13
Sarajevo	9	4	3	2	17 12	11	Sloboda	11	6	1	4	27 21	13
Vardar	9	2	3	3	13 13	9	Maribor B	11	4	4	3	29 23	12
Vojvodina	9	3	2	3	10 12	8	železničar	12	4	2	6	14 24	10
Železničar	9	3	2	4	12 15	8	Nova Gorica	11	3	4	4	13 28	10
Trešnjevka	9	3	2	4	13 22	8	Ljubljana	12	5	1	«	20 21	9
Radnički	9	2	3	4	10 10	7	Triglav	11	4	1	6	16 22	9
Velež	9	1	5	2	8 11	7	Aluminij	11	2	4	5	15 28	8
Novi Sad	9	1	5	3	7 14	7	Sobota	11	3	1	7	17 30	7
Rijeka	9	2	3	3	11 18	7	Delamaris	11	2	3	6	9 31	7
Hajduk	9	X	3	5	8 14	5	Olimp	11	0	2	9	8 30	2
skupini
najbolj
dru-
prese-
V zahodni ge zvezne lige je netljivo zmago dosegla ljubljanska Olimpija proti Famosu, katerega je na svojem igrišču odpravila s hazenskim rezultatom 7:0. S to zmago je Olimpija prehitela Maribor in se povzpela na četrto mesto na lestvici. Maribor pa se je po slabi igri moral zadovoljiti z delitvijo točk z BSK pri rezultatu 0:0. Vodilni Zagreb je brez težav odpravil Lokomotivo, Čelik pa je moral zopet položiti orožje in tokrat celo na lastnem igrišču proti Borovu.
REZULTATI: Bosna - Varteks 1:0, Istra - Borac 3:1, Celik-Borovo 0:1, Sibenik-Šparta 3:0, Zagreb-Lokomotiva 4:1, Olimpija-Famos 7:0, Slavonija-Sloboda 2:0, Mari-bor-BSK 0:0.
LESTVICA
Zagreb	11	9	1	1	28 7	19
Čelik	11	6	2	3	16 13	14
Borac	11	6	1	4	24 19	13
Olimpija	11	5	2	4	17 7	12
Maribor	11	5	2	4	18 10	12
BSK	11	4	4	3	14 12	12
Varteks	11	4	4	3	18 16	12
Lokomotiva	11	4	4	3	15 16	12
Šibenik	11	3	4	4	10 12	10
Sloboda	11	4	2	5	20 22	10
Istra	11	5	0	6	15 21	10
Bosna	11	2	5	4	8 8	9
Slavonija	11	3	3	5	16 19	0
Borovo	11	3	2	0	12 16	9
Famos	11	’ 2	4	5	9 21	8
Sparla	11	1	4	6	13 22	6
V slovenski conski’				ligi	sta !	Ru-
dar in Kladivar še vedno skupno v vodstvu po zmagah na Delamarisom in Soboto. Od primorskih predstavnikov je Nova Gorica na svojem igrišču igrala neodločeno z Železničarjem, Delamaris pa je izgubil proti Rudarju.
REZULTATI: Triglav - Ljubljana 1:0, Kladivar-Sobota 3:1, Nova
Gorica-Zelezničar 1:1, Slovan-Alu-minij 3:1, Olimp-Celje 1:1, Rudar-Delamaris 3:1
LESTVICA
Italija-SZ	X
Spal-Mantova	1
Alessandria-Cagliari	2
Brescia-Cagliari	1
Foggia-Monza	X
Padova-Venezia	1
Palermo-Triestina	X
Parma-Verona	X
Potenza-Lecco	1
Pro Patria-Catanzaro	1
Udlnese-Cosenza	1
Varese-Prato	1
Rimini-Forli	1
KVOTE	
13 — 2.162.000 Ur	
12 —	71.000 »	
I ( • 1 È	1 u
1. prvi	X
drugi	1X2
2. prvi	1
drugi	X
3. prvi	1
drugi	l
4. prvi	1
drugi	2
5. prvi	,	1
drugi	X ,’ 1
6. prvi	X
drugi	1
KVOTE	
12 — 4.104.817 lir	
H —	49.455 »	
10 —	4.528 »	
................Hlini.............„...
ZA JUTRIŠNJO TEKMO NA OBČINSKEM STADIONU
Beograjčani že v Trstu Juventus pride zvečer
Verjetno bodo oblasti dovolile večje število gledalcev kot so prvotno sporočile
Večje število ljubiteljev nogometa je včeraj ob 19.35 čakalo na glavni postaji na prihod beograjskih nogometašev OFK Beograda, toda ti so medtem že bili v hotelu Regina, kamor so prispeli pozno popoldne. Zvedeli smo, da so Beograjčani prišli s kompletnim moštvom in torej tudi z reprezentač nima kriloma Skoblarjem in Sa-mardžičem, ki bosta gotovo predstavljala največjo privlačnost v jutrišnjem srečanju na občinskem stadionu z Juventusom, za katero pa si Jugoslovani ne delajo nobenih utvar, da bo lahko. Ko so zve-deli, da bo Juventus nastopil zanesljivo s svojim trenutno najboljšem moštvom, vključno s Sivori-jem, Menichellijem, Nenejem In ostalimi, niso hoteli dati nobenih prognoz. Dejali so le, da bodo skušali prikazati lep nogomet in zadovoljiti tržaško občinstvo, da pa bodo o rezultatu raje govorili potem in še, da zelo visoko cenijo Juventus in njegove igralce.
Enajstorica Juventusa bo prispela v Trst šele v današnjih večernih
urah, pač pa Je že v našem mestu tajnik kluba Pier Giorgio Amerio, ki je dopotoval prej, da razčisti zadevo z znanimi omejitvami, ki so jih postavili pristojni organi glede števila gledalcev, ki bodo smeli pri. sostvovati tekmi. Tajnik Juventusa je imel čez dan stike glede tega s predstavniki pristojnih krajevnih oblasti in je izjavil, da upa, da bo mogoče doseči, da bodo oblasti dovolile večji obisk, kot so sporočile v soboto, t. j. več kot 13.500 gledalcev. Dejal je tudi, da prodaja vstopnic zadovoljivo napreduje in da so doslej razprodali že nad 8000 vstop-
nic, da pa računa, da jih bodo danes in jutri, posebno če bo vreme lepo, prodali še znatno več. Pri tem seveda niso vračunani navijači, ki so najavljeni iz Jugoslavije, katerih naj bi po nekaterih vesteh prišlo več kot tisoč.
Kot sm® že poročali, se bo tek-ma začela jutri Ob 14 jo. V primeru če bi se po rednih polčasih zaključila neodločeno, jo bodo podaljšali z dvema polčasoma po 15 mi-udi po t*
nut. Ce pa bo tu(ji po teh dveh podaljških ostalo pri neodločenem rezultatu, bo sodnik takoj po zaključeni igri v prisotnosti predstavnikov obeh klubov določil zmagovalca z žrebom. Zmagovito moštvo bi se moralo nato do 30. t. m. srečati z Atleticom iz Bilbaoa.
Tekmo bo sodila švicarska sodniška trojka z glavnim sodnikom Dienstom.
AgathaChristie: DESETT
ZAMORČKOV ŠLO JE
32.
Zdravnik je rekel:
«Ne pozabite, da so padle že tri žrtve!»
«Da, toda ne smete pozabiti, da niso bile pripravljene na napad. Mi smo pa že opozorjeni.»
Doktor Armstrong je rekel žalostno:
«Kaj naj napravimo? Prej ali pozneje —»
«Mislim, da lahko marsikaj napravimo,» Je rekel gospod sodnik Wargrave.
Armstrong Je rekel:
«Niti tega ne vemo, kdo bi mogel biti —»
Sodnik je dejal s tihim glasom;
«Veste, jaz ne bi tega rekel.»
Doktor Armstrong ga Je začudeno pogledal in rekel:
«Ali mislite reči, da veste?»
Gospod sodnik Wargrave je rekel previdno:
«Priznati mc-ram, da nimam pravih dokazov, kakršni so potrebni pred sodiščem. Toda če še enkrat premislim celo zadevo, se mi, zdi, da kažejo vsi znaki dovolj jasno na neko določeno osebo. Tako vsaj mislim.»
Armstrong je strmel vanj.
Rekel je:
«Tega ne razumem.»
Gospodična Brent je bila zgoraj v svoji sobi.
Sedela je pri oknu s Svetim pismom v roki.
Odprla je knjigo. Toda že čez nekaj minut Jo Je zaprla in položila na okno. Stopila je k pisalni mizi ln vzela iz predala črno beležnico.
Odprla jo je in začela pisati.
«Zgodilo se je nekaj straSnega. General Macarthur je mrtev. (Njegov nečak se je poročil z Elsie Mac Pherson.) Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je bil umorjen. Po kositu je imel sodnik zelo zanimiv govor, prepričan je, da je morivec eden izmed nas. To pomeni, da je eden izmed nas obseden od hudiča. To sem sumila ie poprej. Kdo naj bi bil to? Vsi si stavljamo to vprašanje. Samo jaz vem...»
Nekaj časa je nepremično sedela. Njen pogled Je postal moten in negotov. Napisala Je z velikimi črkami :
MORIVCEVO IME JE BEATRICA TAYLOR....
Zaprla je oči.
Iznenada se Je prebudila. Pogledala je v beležnico. Jezno Je vzkliknila in prečrtala zadnji stavek.
Nato je vprašala tiho sama sebe:
«Ali sem res jaz to napisala? Kaj nisem več pri pravi pameti?
5«
.*	'j'	•	'	<	' . »A,	7-, i
Vihar Je bil vedno hujši. Veter Je tulil okrog hiše.
Vsa družba je bila zbrana v salonu. Stiskali so se brezvoljno vsak na svojem prostoru in skrivaj pogledovali drug na drugega.
Ko je Rogers prinesel v sobo pladenj s čajem, so se vsi stresli.
«Ali naj potegnem zavese?» je vprašal Rogers. «Tako bo prijetneje.»
Ko je videl, da se vsi strinjajo, je potegnil zavese in prižgal
luči. Soba je postala takoj mnogo prijetnejša. Razpoloženje se Je nekoliko dvignilo. Do drugega jutra se bo vihar gotovo polegel in nekdo bo prišel — s čolnom....
Vera Claythorne je rekla :
«Ali nam hočete natočiti čaja, gospodična Brent?»
Gospodiču*» Brent je odgovorila:
«Ne, draga moja, vi nam ga natočite! Vrč je pretežak zame. Pomislite, izgubila sem dva klobčiča sive volne!»
Vera Je stopila k mizi s čajem. Zaslišalo se je prijetno žvenketanje porcelanaste posode. Vse je postalo spet normalno.
Caj! Blagoslovljena bodi ura popoldanskega čaja! Filip Lombard Je napravil veselo opazko. Blore je odgovoril. Doktor Armstrong je povedal zabavno zgodbo. Gospod sodnik Wargrave, ki po navadi ni maral za čaj, si ga je nalil to pot polno skodelico.
V to sproščeno ozračje je prišel Rogers.
In Rogers je bil ves razburjen. Vprašal je nervozno In kar na slepo:
«Oprostite, ali kdo ve, kaj se Je zgodilo z zaveso v kopalnici?»
Lombard Je dvignil glavo ln vprašal :
«Z zaveso v kopalnici? Kaj vraga mislite s tem, Rogers?»
«Izginila je, gospod, enostavno izginila. Hodil sem okrog, da bi zastri okna — v kopalnici pa ni bilo več zavese.»
Gospod sodnik Wargrave je vprašal:
«Ali je bila danes zjutraj še na svojem mestu?»
«Da, gospod.»
Blore je vprašal:
«Kakšna zavesa Je bila?»
«Škrlatne barve, gospod, iste barve kakor stene v kopalnici.»
Lombard je rekel :
«In Je kar tako izginila?»
«Da, Izginila.»
Strmeli so drug v drugega.
Blore je rekel:
v “No~ j? kaJ zat0? Noro Je ~ kakor vse ostalo. Ni pa, n ažno. S tako zaveso se ne more nihče umoriti. Kar pozat mo na to ! »
Rogers je rekel:
«Da, gospod. Hvala vam, gospod.»
Odšel je iz sobe in zaprl vrata za seboj.
Spet je padla senca strahu na zbrano družbo.
Spet so na skrivaj pogledovali drug na drugega.
Večerja je bila preprosta, povečini kar Iz konzerv.
- v.n° *eč?r-*i so sedeli v salonu. Napetost je bila takšna, da J je bilo že težko prenašati.
Ob devetih je vstala Emilija Brent in rekla:
«Spat grem,»
«Tudi jaz grem spat,» je rekla Vera.
Zenski sta šli gor po stopnicah, Lombard In Blore sta šl z njima Ustavila sta se na vrhu stopnic ln opazovala, kako st šh ženski vsaka v svojo sobo in zaprli za seboj vrata. Nat sta slišala, kako sta zapahnili in zaklenili vrata.
Blore je rekel:
«Ne bo jima treba priporočiti, naj se dobro zakleneta» Lombard je rekel:
«Na vsak način sta dobro spravljeni, vsaj za to noč »
In vrnila sta se v pritličje.
Štirje možje so šli spat uro pozneje. Skupaj so šli v prvo nadstropje. Rogers je pripravljal v jedilnici mizo za zajtrk in jih je videl, kako so šli gor. Slišal je, da so se ustavili na vrhu stopnišča.	(Nadaljevanje sledi)
'uredništvo- TRST - UL. MONTEOCH1 6-II. TELEFON 93-898 IN 94-63» - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico ML Tel. 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel St 37-338 - NAROČNINA: mesečna 660 Ur - Vnaprej- četrt-lPtn« indo lir ’ polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din, letne 1920 din, polletno «60 din, četrtletno 480 din - 'oštni tekoči račun. Založništvo tržaškega tiska Trst, 11-5374 - Za SFRJ: ADIT DZS Ljubljana strOftrifiva uli'ca 3 I tele! 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGI-ASI: Cene oglasov: Za vsak' mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri’ upravi -Stritarje	,	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst