St. 254 Mfltalilfai flttiM(taftnmtit»bil** ^ i* Tzhfa, fzvremSI pondeljeV. vsak AsiSkepa St. 20, I. nadstropje pisma se ne sprejemajo, rt Dr. L. Bercfc. — Lastnik tiska: zraSa za rresec L 7.—, 3 mesece Zi inozemstvo mesečno o Hr več. jutraj. UrediiiStvoi v «J se (MSUja)o r' ne vračajo. - ? *~Y nt. — Tisk e ^i-.^tai pol leta L 32,— ta celo leto L uredništva ln uprave št. 11-57- Posamezni številka 20 cent. umik xux Hrokoctf Številke v Trato ln okolld po 30 cent — Oglasi se računajo v M kokMM (72 mm.) - OfM trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent. sata vale, poslanice in veMla po L 1.—, oglasi denarnih zavodov po L 2. — Mali oglasi po 25 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnine in reklamacije se pobijajo »ključno uprav Edinosti, v Tratn. nlica sv. Frančiška Aaiikega ttev. 2^ L usiliupis — Telefon uredništva in anravo 11-67. General De Boni, poveljnik milice, odsftooll RIM, 22. Poveljnik prostovoljne milice gen. De Bono je poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem mu naznanja Veliki oKtobrskl dnevi Stara Avstrija se je pričela rušiti že v septembru leta 1918.. v času. ko je z neminljivo slavo ovenčana srbska vojska z junaško legijo juge slovenskih dobro vol jcev prebila železno sclunsko fronto. Bolgari ^ ¥ _ ---- in Nemci so taborili na planinah, višjih od ^^ na to ^ ostaii odnošaji med mi naše Učke in Snežnika. Tu je bilo zbrano, ^ VQjsko prisrčnii dalje da je m mora najnovejše m najstrašnejše orožje; za ubi- ^ ostati čisto drugačna organizacija, janje in razdevanje. Zdelo se je izključeno,. kakor v<>:ska Mussolini je osrtavko spre-da bi katerakoli vojska mogla prebiti toI jel ^ v ^^ pomiril gen^aU, da ne bo železno gorsko verigo, ki je rie^re^t^rio, milica izgubila svojega značaja in da osta-sipala najhujši ogenj, kakor iz kakega, nc prost*V(>Ijna vulkana. . . Gen. De Bono je bil za časa umora Ali ni je menda na svetu planine — pa; Matteottija glavni ravnatelj javnega var- naj bo še tako utrjena — ki bi je ne bi slya ^ si je ^ časa preiskave o umoru zavzela vojska, ki ima pred seboj cil,: nak j težke Obtožbe radi svoje nemaj--rešitev bratov in domovine. Z nezasijano, Q mu je tedaj kitala, da je srčnostjo in hrabrostjo so se vrgli orbi m ___„^j — o^k™}«^ Radi jugoslovenski legijonarji na tiste gorske zapreke, prodrli skozi nje na sever ter so, goneč Nemce in Bo-lgare pred seboj, na-perjali svoje strele proti srcu habsburškega cesarstva in ga smrtno zadeli. To vojsko je vodil general, katerega ime satane za vse čase zabeleženo v zgodovini sveta. To je vojvoda Stepanovič — < železen človek», kakor ga imenujejo Francozi še danes. Pot, ki jo je prehodil s svojo junaško vojsko v malo dneh, ostane neizbrisen primer, kaj zmore junak, če ga vodi ljubezen do podjarmljenih bratov in do domovine. Svet se ni še prav zavedal tega velikega čina in že je počil glas, da je Bolgarska kapitulirala. S tem se je — kakor se je izrazil cesar Viljem — končala tudi velika vojna v popolno korist zaveznikov. Na to so tudi Slovani v Avstro-Ogrski Stavke mlinarjev fa testeniaaner ▼ Runo. RIM, 22. 2e pred dvema mesecema so te-stemnarski delavci in mlinarji, ki po veliki večini niso vpisani ne v socijalistično ne v fašistovsko delavsko zbornico, predložili delodajalcem spomenico za sprejem nove delovne pogodbe. Ker pa delodajalci niso hoteli razpravljati o novi delovni pogodbi, so delavci , \rf vedno1 sklenili 24-urno stavko. Kljub temu, da se je svo^ odstop. V pismu pvodswo fašistovske delavske zbornice izreklo proti stavki, so se danes delavci v mnogih tovarnah testenin in mlinih vzdržali dela; v nekaterih podjetjih je stavka le deloma uspela. Kriza v Jugoslaviji se vleče dalje idsofltev Riridne stniifiM BEOGRAD, 22. (Izv.) Vladna kriza se vleče dalje in ni upanja, da se tako hitro reši. Danes se niso napravili nikaki poskusi za rešitev krize, ki -se nahaja na isti točki kakor včeraj. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo kriza rešena najkasneje do sobote. Federativni blok čaka, kaj bo počela opozicija za razči£čenje položaja. Da-vidović je pristal na odložitev zasedanja narodne skupščine na kraljevo željo. Pri radikalih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da tvori edino Pasič-Pribičevičeva volilna vlada možen izhod iz sedanjega položaja, še posebno, ker je bil -sinoči v avdijenci pri kralju Jovanović, ki je kralju svetoval, komu naj poveri sestavo vlade. Seja narodne skupščine se je danes sicer vršila, toda do volitev finančnega odbora ni prišlo, ker bi se potem bržkone položaj še bolj poslabšal. Potemtakem ostane dosedanji odbor, v katerem imajo opozicijonalci (radikali in samostojni demokrati) večino. Na seji je bil prečitan zapisnik zadnje seje, nakar je predsednik tedaj pustil morilce na svobodnem. Radi tega se je vrstil napad za napadom na g. generala, dokler ni končno uvidel, da ni več za tako visoko mesto. Vse kaže, da postane gen. De Bono guverner Somalije. „Mirta" o nzmrah pri tržaški tolRttki mm Vladni komisarji na obzorju RIM, 23. Današnji «Mondo» prinaša naslednje poročilo o čudnih razmerah pri tržaški bolniški blagajni: Dve leti sta pretekli, odkar je bila tržaška okrajna bolniška blagajna o priliki političnega pritiska fašistov na javne uprave zasedena. Zavod oskrbuje delavce v slučaju bolezni in nesreče in je bil do tedaj v socijalističnih rokah. Tekom svojega obstanka je nabral pitulacijo so se razni «Narodni sveti» v Pragi in na slovanskem jugu pripravljali na ono, kar je po sodbi vseh tistih, ki so verovali, morajo priti. Praga in Zagreb sta bila v neprestani zvezi z njimi, ki so bili že poprej pobegnili črez mejo. Po velikih dogodkih na Balkanu, v mesecu okto-bru, so začeli Narodni sveti živahnejše in odločnejše delovati, da v notranjosti pre-sečejo vse tiste niti, ki so staro državo še držale pri življenju, ter so s tem onemogočili vsak poizkus, da bi se Avstrija rešila v zadnjem hipu. precejšnje fonde - po večini iz banskih - j ^ - usedanje odloži za nedo-ispevkov —, v sle d cesar je imel obširno ^ . n • ATilniško organizacijo. Kakor rečeno, ločen čas. Pred se,o sta se namreč Davi ostala blagajna fašistovska. Prva po-! ca je bil neizcigibni komisar, ki je vo- j dil zavod skozi leto dni, seveda proti povzdignili glavo. Že pred bolgarsko ka- ^^iško organizacijo. Kakor rečeno,! je postala blagajna fašistovska. Prva po-! .111 sleSica je bil Neizogibni komisar, ki je vo- sedanje odloži, k dil zavod skozi leto dni, seveda proti i zbornica, ako je nemalim odškodninam. Istočasno je bil odstranjen ravnatelj in povabljen pred sodnijo, kar je stalo bolniško blagajno par deset tisoč lir na leto, ker mu je bil odobren v slučaju nezakonitega odpusta letni dobodek odgovarjajoč njegovi delovni pogodbi. Pred par tedni pa so se razširile še druge novice. Upravni odbor je izplačal Do velike zmage „a solunski f^je PgM^-^ ^^tvil bilo namreč se hudi v rarizu in v Lon- .. . , . v>:m„\ donu, ki so mislili da bi se Avstrija mogla Casal.mja (k. ,e bil umorjen r Runu Cje- vendar kako ohraniti. Južnim Slovanom, \Pr*Y prepovedujejo, zavoiove *>l°cbe ij . • qi _ i; vsako slicno izplačilo. Prelektura pa, ki bi Hrvatom in Slovencem, so ponujah ^e-l nadzorovalno oblastvo opozo- kako avtonomijo, tooa - seveda ~ Pf riti odbor na nezakonitost omenjenegkpo-okriljem stare Avstrije. Ko pa se e raz- . , , it., & nese! glas o junaštvu JugosloVenov iz Av- stopanja je ta korak odobrila. slrije na solunski fronti, in kako so tistV V 2adnilh dneh pa je prišlo do resnega ki so ostali doma, delovali na tem, da se f nasprotstva pn fašistih samih. Upravni Av strija zruši, so tudi Angleži spremenili! odbor, v katerem sedijo samoobsebi svoje mnenje ter privolili, da se Hrvatom i umevno sami fašisti, je namreč brez pred-in Slovencem oodeli svoboda — kakor je : sednika, ker je ta odstopil. Fasistovski bilo že določeno na Krfu — v zajednici s direktorij si je izbral svojega kandidata v Srbi. Med tem je Avstrija prosila za mir. Minister za vnanie stvari Andrassy je poiz-kur:a!; ali ne bi imel sreče pri Wtisonu, da osebi nekega Zuccherija, bolniškega uslužbenca, katerega bi moral upravni odbor na povelje vodstva izvoliti predsednikom bolniške blagajne. Toda večina odborni- bi rešil, kar bi se še dalo Tod^ j ^j^J^jT^^ drugT p^so^volUi ' i PofjaHCjna^u7ollov^1 mor^a^! Osmega kandidata. Vendar je bil bolniški biti popolno svobodo! i uslužbenec izvoljen s petimi gla sovi. Gla- ri . , . , __ . , . ^, , ■ soval pa je tudi sam, seveda zase. Vsled Pnsel je aan 28. oktobra. Glavno mesto I Myi6ne nepokornosti je fašistovsko vod-češke dežele, Zlata Praga, se je zavilo ^^ \iSiZn0ySL\0 krivce z izklju^tvijo iz tega dne vse v narodne zastave. Kaj se je dogodilo? Češki Narodni Vybcr (narodni svet) je proglasil tega dne neodvisnost Češke in Slovaške, ki tvorita od tega dne edinstveno državo: republiko Čehoslo-vaško. Naslednjega dne, 29. oktobra, se je sestal v Zagrebu hrvatski sabor ter je ob nepopisnem navdušenju naroda sklenil, da se Hrvatska in Slavonija odtrgati od državne zveze z Madžarsko. Vso oblast je stranke. Zadeva postane polagoma vsled demisije sedmih odbornikov še bolj zamotana. Raz-por se širi tudi med ostalimi fašisti. Ker je eden izmed izključenih obenem občinski svetnik, se je zbrala fašistovska večina pod predsedstvom župana sen. Pitacco k seji in se je proglasila solidarno z izključenim tovarišem. Potrebno je, da ugotovimo, da se je zel na lo v roko zagrebški Narodni svet, kazpor zanesel iz bolniške blagajne v obiti je odločil, da Hrvat:ka in Slavonija do- ! činski svet. Prizadeti pričakujejo posredo-staneta skupno s Srbijo in drugimi jugo-(vanje višjih činiteljev. slovenskimi deželami ena država — kra- j Medtem je upravni odbor bolniške bla-ijevina pod žezlom kraljevske rodbine gajne v anormalnem položaju. Na obzorju Karagjorgjevičev. , se pojavlja vladni komisar; z druge strani In tako se je zgodilo tisto, o čemur so Pa bo solidarnemu postopanju s črtanim skezi toliko let sanjali in pevali najboljši i tovarišem napram fašistovskemu vodstvu Hrvatje in Srbi, dočim so mnogi slabiči izgubili vero in govoriii: nikdar ne pride svoboda na naša vrata! Slabiči! Kakor da niso vedeli, da se v življenju naroda beseda «nikdar» ne bi smeia niti omeniti! interes za iflMslovenske prilike i agi se osnuje odbor «Jadransk.i Straža .AGAt 22. Interes češke javnosti in ka za jugosiovenske prilike raste čim oolj. Ne omejuje se Le na politično in kulturno življenje, temveč se je razširil tudi na vsa poprišča jugoslovenskega udejstvo-vanja. .Tako prinaša «Češke Slovo» vest, da se osnuje v Pragi odbor «Jadranske Straže», ter seznanja svoje bralce s svrho in organizacijo tega jugoslovenskega društva. Obenem toži «Češke Slovo», da je ćehoslovaška javnost o tem načrtu z jugosiovenske strani premalo informirana. V < Narodnih Listyh» opisuje priznani će;ki organizator sporta dr. R. Pelikan svoje vtise v Jugoslaviji ob priliki obiska čeških nogometašev v Zagrebu in naglasa, da vladajo med Čehi in Jugosloveni prisrčni odnosa ji, ki pa jih je treba čimbolj pcglobiti. Prišel je čas, ki narekuje, da se preide od sk*vanstva besed na slovanstvo dela. — proti kateremu je indirektno nastopil sen. Pitacco z ostalim občinskim zastopstvom — sledil najbrže konec občinske uprave, ki bo privedel do vladnega komisarja, o katerem se že delj Časa govoriči. Prestolonaslednik se vrača iz študijskega potovanja po Ameriki SPEZIA, 22. Točno ob 15. uri sta prispeli križarki «S. Giorgio* in «S. Marco». Na krovu «S. Giorgio» se je nahajal prestolonaslednik Umbert, ki se vrača iz študijskega potovanja po Ameriki. Ladjam so šli naproti 2 torpedovki in 5 pomorskih letal. Mesto je v zastavah. Stavka delavcev tovarn «Alfa-Roraeo» in «Caproni» MILAN, 22. Spor radi mezd med delavci in ravnateljstvom tovarne avtomobilov «AJfa-Romeo» ni še poravnan. Ravnateljstvo . tovarne je sklenilo, da ostane tovarna zaprta, dokler ne pride do popolnega sporazuma. Delavci, ki so danes zjutraj čitali na tablicah pri vratih tovarne tozadevno sporočilo, so se zbrati v velikem številu — približno 1800 — pred tovarno, vendar pa ni prišlo do nikakih izgredov. Tudi delavci v tovarni «Capro*ii», 500 po številu, stavkajo že dva dni po eno uro* dnevno, ker so nasprotni apliciranju fašistovsketfa konkordata. dovič in Jovanović dogovorila, da se za-ker ne more poslovati vlada v ostavki. Na dnevnem redu prihodnje - seje je volitev finančnega odbora. Boj za nadvlado v radikalni stranki Iz radikalnih krogov doznavajo^ da nameravajo radikali odstraniti sedanjega dvornega ministra Jankoviča in postaviti na njegovo mesto SpaJajkoviča ali Ninčiča. Na današnji seji radikalnega kluba je prišlo do ostrih izpadov nekaterih poslancev proti Ljubi Jovanoviču, češ da je on kriv, da ni poveril kralj Pašiću volilni mandat. Sicer pa stalno narašča število Jovano-vičevih pristašev v klubu. Ker ni Jovanović takcs nepopustljiv napram vladi, oziroma federativnemu bloku, je to na vsak način razveseljiv pojav v radikalni stranki; kajti na ta način bo mogoče veliko prej priti do sporazuma s Hrvati, ki ga pač vsakdo želi. Volilna vlada PaSić-Pribičević na vidiku BEOGRAD, 22. (Izv.) Tekom današnjega popoldne so se zopet vršila posvetovanja na dvoru. V avdijenci so bili Davidović in mnogo drugih politikov, posebno radikalov. Posvetovanja niso imela nikakega konkretnega uspeha; radi tega se je reševanje krize preneslo na jutrišnji dan. Kakor vse kaže, bo imenovana volilna vlada Pašić-Pribičević. Radić se pripravlja na beg BEOGRAD, 22. (Izv.) Iz verodostojnega vira se doznava, da je vodja HRSS ponovno stopiJ v zveze s svojimi angleškimi prijatelji v svrho izmene mišljenj. Toda v tukajšnjih političnih krogih se ta kvak Radića smatra za pripravo bega v Anglijo v slučaju, da bi bila imenovana Pa-šić-Pribičevićeva vlada. Težavni položaj jugoslovanske industrije BEOGRAD. 21. Osrednje vodstvo industrijskih udruženj v Jugoslaviji javlja, da se bo vršil v kratkem v Beogradu izredni setanek vseh industrijalcev kraljestva, na katerem se bo raz avljalo o sedanjem težavnem položaju narodne industrije. Otvoritev bolgarskega sobranja SOFIJA, 22. Uradni list objavlja danes kraljevi dekret, ki določa sklicanje sobranja. Otvoritvena seja se vrši 28. t. m. Minister Kalkov poroča o svojem potovanju SOFIJA, 22. Minister zunanjih zadev Kalkov je poročal poslancem večine o uspehih svojega poslednjega potovanja po zapadni Evropi. Narodopisna izložba ruskega severa MOSKVA, 22. V moskovskem etnografskem muzeju se je otvorila razstava, ki nudi izčrpen pregled življenja in običajev severnih narodov v sovjetski Rusiji. Trpljenje podeželskih dopisnikov t Rusiji MOSKVA, 22. Kakor javlja list «Rabo-čaja Gazeta», preganjajo ruski kmetje podeželske dopisnike komunističnih listov. V poslednjem času so prejeti posebno ki-jevski delavci od podeželskih dopisnikov številne dopise, v katerih jih prosijo zaščite pred kmečkimi preganjanji Pred nekoliko dnevi' so< kmetje ▼ Andrjuševcih pretepli vaškega ^komunističnega dopisnika Romenjuka ter ga izgnati Iz vasi. Nora Leatnove znamka MOSKVA, 22. Komisarijai pošte in brzojava izda ▼ kratkem nove poštne znamke z umetniiko izdelanim portretom Lenina. Razun tega pridejo prihodnji teden v promet serije mamk «Na pomoč Leningradu*. Naslov na teh mamhah se bo glasil; cZSSR T ^«|lr ■ —111 urolcftarij&tu*. Volilna borbo no Angleškem Laburisti onemogočajo volilne sestanke nasprotnikov — MacDonald vabi liberalce LONDON, 2. Socijalisti so organizirali po več mestih številne skupine, ki imajo nalogo, da onemogočijo volilne sestanke nasprotnikov. Tako je prišlo v nekaterih škotskih volilnih okrajih med zborovanji do nasilnih prizorov. Številne volilne mee-tinge liberalcev in konservativcev, ki bi se morali vršiti včeraj zvečer v Londonu, so razbili pristaši laburistične stranke. Liberalci se sklicujejo na zakon o javnem zborovanju, ki je bil izdan za časa sufražetk. Radi tega so oblasti aretirale več motilcev zborovanj. Včeraj je prvi minister MacDonald objavil proglas na liberalce, v katerem pravi, da bi se liberalci lahko združili z laburisti v svrho uresničenja važnih sodobnih nalog, ki morajo biti skupne obem strankam. Papež Pij XI. se' ne boji Francije PARIZ, 22. Poročila iz Rima pravijo, da vlada v Vatikanu silno vznemirjenje radi cerkvenega vprašanja v Franciji. Čeprav je dal papež mons. Cerettiju tozadevno pomirilna zagotovila, so bili vsi. ki so v zadnjih dneh z njim govorili, osupnjeni po njegovih trdnih namerah, iz katerih je razvidno, daf ne bi bil v slučaju potrebe manj energičen od Pija X. Papež je baje sklenil, da bo imenoval v slučaju razpora med Francijo in Vatikanom takoj poslanika za Carigrad in drugega za Kino, kar bi napravilo konec francoskemu protektoratu nad katoličani na bližnjem in daljnem vzhodu. Francija ne bo imela poslaništva pri Vatikanu PARIZ, 22. Finančna komisija zbornice je odločila z 20 proti 12 glasovom ustavitev kreditov za vzdrževanje francoskega poslaništva pri Vatikanu. Francozi izpraznili Karlsruhe in Mannheim BERLIN, 22. Francoske čete st> izpraznile včeraj mesto Karlsruhe in Mannheim. Vojaško poveljništvo, ki je imelo dosedaj svoj sedež v Dortmundu, se je preselilo v Essen. Zapori in vojaško sodišče so bili preloženi v Bochum. Mannheim je bil predan nemškim oblastvom ob 10.15. Tajno udruženje «Coijsu1» pred sodnim dvorom BERLIN, 22. Wolffov dopisni urad poroča iz Lipskega: Pred sodiščem za obrambo republike se je pričel proces proti Hoffmannu in njegovim tovarišem, ki so bili člani tajnega udruženja «Consul», katerp je vlada razpustila preteklo leto. Kakor pravi obtožnica, je ustanovil omenjano udruženje Hoffmann maja meseca 1921, da bi zbral okoli sebe ekstremne elemente desnice in posebno bivše častnike, s pomočjo katerih je hotel vreči republiko in postaviti s silo vlado ekstremne desnice. Hoiffmann je pri zasliševanju izrekel že!jt>, da bi govoril o ustanovitvi in o njegovem delovanju med plebiscitom, ki je bil podpisan po versailleski mirovni pogodbi ob priliki razdelitve gornješle-zijske premogove koitline med Poljsko in Nemčijo, pri zaprtih durih. Sodni dvor je želji ugodil. Proces bo trajal najbrže tri dni. _ Volitve na Norveikem Nova poslanska zbornica bo imela skoro isto tiče kot prejšnja KRISTJANU A, 22. Iz najnovejših poročil o volitvah je razvidno, da pe bo posebnih novosti. Prevladuje mnenje, da bodo posamezne stranke zastopane v Storttingu v istem razmerju kakor do sedai. Vendar se misli, da bodo komunisti zgubili par poslancev. Otvoritev portugalskega parlamenta 4. novembra PARIZ, 22. Listi dobivajo iz Uzabone: V političnih krogih se zatrjuje, da bo Tecseira Vomez v par dneh podpisal dekret o sklicanju parlamenta, ki se otvori 4. novembra. Nacijonalisti in demokrati so sklenili dogovor za skupni nastop pri prihodnjih volitvah. Turki ne sprttiiiejo Lnusnanske pigodbe glede zamenjave ljudstev Nad 3500 Grkov aretiranih ATENE, 22. Brzojavna agencija iz Aten javlja: Iz zanesljivih virov v Carigradu poročajo, da postaja položaj Grkov, ki so podvrženi zamenjavi, neznosen, ker jim delajo turška oblastva razne sitnosti-Turki zapirajo Grke v masah ne oziraje se na mednarodno komisijo, ki je edina kompetentna pri izvršitvi točk lausan-neske pogodbe, ki se tičejo zamenjave ljudstev, čeprav imajo za nekatere areti-rance dokaze, da so vpisani in pristojni v Carigrad pred 1. 1918., kakor zahteva pogodba. Več kot 3500 ljudi je bilo na tak način zaprtih v kraju Balouki, ki leži izven ca-rigrajskega ozidja. Mislilo se je sicer za hip, da bode posredovanje mednarodne komisije pomagalo, toda turška oblastva so pričela v zadnjih dneh z zopetnimi aretacijami, vsled česar se bo Grška najbrže zatekla k Društvu narodov. Prihod Zaglul paše v Kairo KAIRO, 22. Zaglul paša je prispel semkaj ob 14.30. Mnogoštevilna množica ga je burno pozdravljala. Senator Ntmzio Avla umi) TRAPANI, 22. Tu je umrl inž. Nunzio Aula, ki je bil državni senator. Primo de Rivera je prepričan, da bo premagal rifianske vstaše PARIZ, 22. Po poročilu poročevalca «Journala», ki je imel kratek pogovor z generalom Primo de Rivera, ne pomeni izpraznitev nekaterih prednjih postojank v španskem Maroku popolno zapustitev pokrajine, kakor so nekateri hoteli znati, ker izvira omenjena delna izpraznitev le vsled male napake nižjih častnikov. Nemogoče nam je — je poudaril general — stvoriti z Abdel Rinom dogovor ali pa pripoznati riffansko državo. Trdno smo odločeni zmagati v tem boju in zmagali bodemo. Meščanska vojna na Kitajskem Ojačenje sovjetskih posadk v Sibiriji PARIZ, 22. Boj za posest Shanghai Kwana med mandžurskimi in vladnimi četami je stopil v odločilno fazo. General Kjang Tso Lin se umika. Wu Pei Fu, vrhovni poveljnik vladnih čet, zasleduje umikajoče se mandžurske čete. Kitajskim dogodkom posveča sovjetska vlada največje pozornost in meni, da je prišel ugoden trenutek za upeljavo sovjetskega režima na Kitajskem. Glasom poročil, ki jih je prejel list «Matin» iz Rige, je sovjetska vlada znatno ojačila vojaške posadke v Sibiriji. Sovjetski poslanik v Pekingu je zaprosil moskovsko vlado, da ojači število boljševiških agentov na Kitajskem. Kitajski general ustrelil svoja gosta LONDON, 22. List «Daily Mail» dobiva iz Hong Konga: General Su Fu Kil v Hoiali je povabil na obed dva bogata trgovca, nasprotnika Sun Yan Sena. Po obedu je dal svojim vojakom povelje, da ustrelijo goista. Trgovcema so bili pred ustrelitvijo odrezani prsti. Eksplozija nnimsHJK! Križar Ki 4 mrtvi in 13 ranjenih NEW YORK, 22. Na križarki «Tran-ton» je eksplodirala iz dc sedaj še neznanih vzrokov granata. Štirje mornarji so izgubili življenje, trinajst mornarjev pa je težko ranjenih. Križarka «Trcnton» se je ob času nesreče nahajala na strelnih vajah nedaleč od rtiča Virginia. Prenos trupla poljskega pisatelja Sien-kievvicza v domovino CURIH, 22. Vlak, ki vozi truplo slavnega poljskega pisatelja Sienkievvicza v domovino, je pri vozil na kolodvor ob 13.10. Pričakovale so ga razne visoke osebnosti. Zastopniki Švice in Poljske so imeli ob tej priliki daljše govore in so položili na rakov krasne vence. Vlak bo nadaljeval pot preko Dunaja. Bilančno stanje Nemške Avstrijo DUNAJ. 22. Državna bilanca za 1. 1925. je bila danes odobrena in izkaziaje 10.669 milijard izdatkov, in 10.084 milijard dohodkov. Med izdatki je 780 milijard določenih za investicije. V svojem poročilu o bilančnem stanju je omenil finančni minister, da bi znašali izdatki, ako se bilanca predloži kakor to želi Društvo narodov, 494 milijonov 800 tisoč zlatih -kron poleg 50 milijonov zlatih kron za morebitne investicije in da ostaja potemtakem bilanca v mejah višine, ki jo je določil finančni odbor Društva narodov. K politični krizi v mm Volitve 4. maja so ec vrSile z za ali proti JJavvesovemu načrtu. Foložw[ Nemčije zlasti po zasedbi Porurja je postal navdržen. Strašen padec nemške marke je popolnoma razlastil srednje cloje ter ustvaril četo veriž-nikov, ki so izkoriščali položaj tako nesramno, da se je bilo resno bati izbruha meščanske vojne. Ker je položaj postajal nevaren za evropski mir sploh, zato so v Parizu in Londonu iskali izhod iz te zagate, Da\vesov reparacijs«i načrt je začetek nove dobe v politiki povojne Evrope. Tudi nemškim državnikom je bilo jasno, da je sedai čas zaključiti dobo negotovosti in kIjubov?n;a ter stopiti na gotova tla. Zmagala je torej uvidevnost, toda nemški parlament ni bil spodoben za delo zaradi nesoglasja med zastopniki velikih strank in pa ker je parlament zasta-el z ozirom na novi položaj. Sprejetje ali odklonitev Davvesovega načita je bila tako važna zadeva, da je bilo treba vpraševati volilce. Srednje stranke so torej šle v volilni boj, da pridobe uvidevno nemško javnost za sprejetje omenjenega načrta. Skrajne stranke pa so šle v volitve z nastprotmm programom. Z,a ekstremiste je bila volilna kampamja dobrodošlo sredstvo za širjenje ekstremistične propagande. Komunisti in skrajni nacionalisti (Volkische) so se v tem vprašanju zediniii in ni čuda, da so imeli uspeh. Komunisti so pridobili 62 mandatov, skrajni nacionalci pa okio*; 30. Toda tudi nemški nacionalci so razvili prav hudo propagando proti Dawesovemu načrtu, ki so ga nazivali drugi Versailles. Dobili so preko slo mandatov, kar je bilo veliko preveč za one, ki so želeli, da pride v Nemčiji do toliko zaželjenega miru in gospodarske po\zdi-ge. To se je pokazalo posebno tedaj, ko je šlo za to, ali naj parlament sprejme Dawesov načrt po londonskih pogajanjih ali ne. Sedanja nemška vlada je vlada manjšine, ki je imela podporo socialistov.- Toda tudi nemški nacionalci so oddali svoje glasove za Da-wesov načrt njemu. S tem Činom so sc izneverili svojemu programu in si vtisnili pečat demagoške stranke, toda morali so to storiti, ker si niso upali prevzeti odgovornosti, če bi se Dawesov načrt odbil. Nemški nacionalci so po svojem piogramu ln po svojih težnjah proti sedanji ustavi, veČina njih je proti republiki. Nekaj časa se je vendar zdelo, da bi bili pripravljeni sodelovati s sv o- fimi načelnimi nasprotniki, socialnimi demo-! Komunistična stranka mi nič napvtvila *a de- Uvatvo, skrajni nsckmalci so s« osmoiili, nemški nacionalci pa ko sedli svoj program. Vso to so dejstva, ki morajo uplivati na razpelo ženje «>Htc«t. Zatorej je zelo vetjetoo, da si krati. Toda ta možnost je kmalu izhlapela tako smo imeli dva tabora v parlamentu, izmed katerih je bilo vsaki vladi izbirati. Toda Iter sta obe skupini skoraj enako močni, je ____ skoraj nemogoče sestaviti parlamentarno ve- bodo srednje stranke priborile večino. tino, ako pomislimo na načelne opoziciona i ne ' c—— -*<»—t—« stranke, kakor je komunistična in ona skrajnih nacionalcev. Če so se nemški nacionalci brzdali dokler ni carlament spravil na varno kočljivo vprašanje Socialno-demokratska stranka, kateri so komunisti odnesli tako Število volflcev, pride zopet do prejšnje veljave, zakaj v politiki odloča uspeh. Socialna demokracija pa je udeležena pri konsolidaciji mednarodnega položaja Nem- Dawesovega načrta, so pač upoštevali med- ! čije, medtem ko so komunisti ostali pri nega-oarodni položaj v Evropi. Vkljub svojemu eks- j trvnem delu. Komunisti pa tudi drugače ne tremizmu so glasovah ra načrt ali za drugi morejo. Komunizem je negacija sedmije druž-Versailles, kakor so sami nazivali to rešitev j be, zato je njih program revolucija. Vse ostak> reparacijskega vprašanja. Torej tudi pri njih j je samo sredstvo v dosego tega smotra. Obso-je zmagala uvidevnost, ubrali so srednjo pot, j jeni v brezdelje po svojem programu morajo rešili nemško vlado iz zadrege in pomagali pri j komunisti izgubiti, ko nastopijo ^^čka^Jiar-ureditvi Evrope. rcuilli ^Tluyv. malne razmere. Isto velja za skrajne nacional- V načelni opoziciji sta ostali obe skrajni i ce. Nikdar ne bodo nemški nacionalci tako stranki, toda ni gotovo, če se jim bo pri pri-j močni, da bi mogli sami zavladati nad vsemi hodnjih volitvah njih ekstremnost izplačala. Po sprejetju Dawesovega načrta je bilo ta- strankami. , „ ^^^^_____________________ Nemčija je država delavcev, zato ne bo mo- koi jasno.' da so blizu nove drža vnozborske ; gla v bodoče nobena stranka vladati proti de- i. T« 4 • • • i « t _____v»i I i___.1.« _a___i 1«! »i *% AA^I volitve. Ta parlament je svojo nalogo dovršil, lavski stranki, ki jo zastopa socialna demo-da bi pa dalje vodil državni voz, zato je bil kracija. Socialni demokratje so sicer od polo-preveč razcepljen. ma dalje napravili marsikatero težko napako. Če je v praksi zmagala srednja pot, ostane ker niso imeli točno opredeljenega programa, vendar še vsa demagoška navleka opozicijskih ker so nihali med socializmom in demokracijo, strank balast, s katerim ni mogoče delati. Iz j V teku sedemletne izkušnje pa so se končno tega balasta ima tudi stranka nemških nacio- : ustalili in je danes socialna demokracij* tip ■ * - i demokratične stranke, s katero morejo dela- nalcev v izobilju. j------------------- - — , Z radovednostjo ziemo v Nemčijo, kako se ■ ti vse zmerne burioazne stranke. Medtem fcc pri novih volitvah nemško ljudstvo odlo- časom so jih razmere prisilile, da so se otresli > *i_ _____: ---. Jn /J. ctfo«-»-i^ —' — —-— — v knmnni- čik). Je precej znakov, da bodo ekstremistič-ne stranke izgubile na številu volilcev, Zakaj, to jc lahko umljivo. Po sprejetju londonskega dogovora je v Nemčiji napetost ponehala. Vse je zadobilo neko stabilnost, ki se je pogrešala vsa leta po vojni. Dana je možnost, da pride do normalnih razmer, valuta je ustavljena, ve-rižništvo je ponehalo, razlaščevanje revnih na korist bogatejših je omejeno. Nemško ljudstvo je gotovo prišlo do umerjenja, da je se- levičarjev, ki so deloma prestopili v komunistično ali pa v nacionalno stranko. Tako je danes socialna demokracija tipična zastopnica meščansko orientiranega nemškega delavstva. Takega delavstva pa je v Nemčiji ogromna večina. Razen tega so za to stranko malomeščanski sloji; ki so po svoji naravi protirevo-lucionarni in si žele miru in dela. Promatrajoč od te strani sedanjo politično krizo v Nemčiji, pridemo do rtddjučka, da • l___1! __ X7__TLlZZ ^^..tnlit/sm fi 1 t^l/V dilianta nrt- danja politika Nemčije pozitivna in da so se je tudi v Nemčiji revolucionarno gibanje poprejšnja leta napravile usodne napake. Dalje: ' nehalo. DNEVNE VESTI Intermlnlsteillalno komisijo • Istri V ponedeljek se je sestala v Puli intermini-sterijalna komisija, ki ima proučiti razna go-* spodarska vprašanja ter predložiti načine in sredstva, za povoljno rešitev iz sedanjega težkega gospodarskega stanja, v katerem se nahaja pokrajina. Hvalevredna je ta naloga rečene komisije. Pa tudi nujna, kajti istrska pokrajina preživlja težko krizo, ki ji grozi z gospodarsko pogubo. Zato je naša želja, da bi rečena interministerijalna komisija z največjo resnostjo, stvarnostjo in strokovnjaško izve- kaka druga družina. Ne kaže torej dragega, nego da izgnane družine iJčejo hišice v nakup. Vendar tudi v takih slučajih ni nič pomagano, ker mora pa oni človek zopet iskati stanovanje. Stanovanj je v Trstu dovolj, znane so večnadstropne hiše, v katerih se nahaja v posameznih stanovanjih, obstoječih iz 5 do 10 9ob, le kaka stara ženica, ki stanuje tam le radi varstva in ne kakor najemnica, kajti najemnikov ni ali pa so fiiagirani samo radi tega, da se ob ugodni priliki za drag de- denostjo proučila gospodarske težkoče in ne- nar proda stanovanje. Takšne stvari bi dostatnosti v deželi ter stavila res primerne morale oblasti izslediti in jih potem tudi predloge za zboljšanje položaja prebivalstva v kaznovati. Pa kaj si hočemo, ko ni niko- Istri. Že danes in posebno pa moramo povda- fiar J^ bi za to poskrbel. Dokler so taka riti neogibno potrebo - ako na, komika « dovoljena in ček) javljena po vspesno resi stavljeno si nalogo — da zasiisi, . . j. ,__' . tudi tiste kroge, ki so v tesnih in neprestanih časopis^, tuda v Trstu ~ stikih s prebivalstvom; poklicane predstavni ke našega ljudstva: poslance, župane, voditelje raznih gospodarskih organizacij. Vsaj ob tej priliki smemo pričakovati, da ne bodo ni-kaki politični ali narodni oziri odvračali komisije od strani, ki morejo iz svojega vsakdanjega opazovanja in lastnih izkustev izdatno pri- potrebne družine, ker jih iste enostavno ne morejo preplavati. Po zakonu so se sicer odpravile takozvane «buone uscite*, v praksi pa «se celo večajo. Obračamo se do onih faktorjev, katerim bi morala biti ležeča na srcu usoda revnega človeka, da napnejo vse sile, da se to odpravi nared spevati, da dobi komisija popolno m pristno U ^ potom, ter da se oni, ki vzlic temu sliko o gospodarskem stanju v dežeh m °! navijajo ceie stanovanj, disciplinarno kaznujejo. Družine bodo imele vsaj tedaj v Peroju parol, katefcet in iHtolj. Leta 1923 je stopil v poboj. Umrl fe v Zadru, kjor m je nahajal slučaja*. Raji taitv prevoza ostane za Maj pokopan v Iiln. Vočen mm spomin in zemlja njnko lahka! • • • Naše čitatelje bo zanimalo. Če jim tu podamo nekoliko podatkov o Peroju, tej srbski Savoslavni vasi v Istri. Leta 1657. se je prise-o iz Crnice v Črni Gori 13 rodbin v Istro. Naselile so se v Peroju. Iz početka so spadali pod grSko cerkev v Puli. Leta 1811 pa so dobili svojo parohijo v Peroju in svojo cerkev sv. Spiridiona. Prva svečenika sta bila don Spiro Rafajlovm in don Petar Moričevič, praded današnjega p ar oba Petra Moričevič«. Peroj šteje danes 300 duš. •M Kakor smo __________Pevsko in bralno društvo «Zastava» v Lo- Izdelala si* z igralsko po- njerju vabi člane in prijatelje, da se udeleže ____ komične prizore in dala! rednega občnega zbora v soboto. 25. t. m. ob igranju barvnosti In svežosti. Njihovo ' 8.30 zvečer v zgornji sobi 'pri Županu . karakterno in temperamentno igranje, ki je ; Javna knjižnica v Rocolti. Kakor že jav- lepo in dovršeno vloge starih, dobrodušnih in naivnih stričkov. polnostjo dobro označilo rusko življenje, je ugajalo gle-i Ijeno, je 'Šentjakobska Čitalnica- otvori]* dalcem in izzvalo neštetokrat buren smeh. i javno knjižnico za Rocol tn bližnje okraje. Živahno in ljubko Lilo je igrala g.čna Zaj- j fa knjižnica, ki je opremljena s knjigami naj-čeva, ki je v tej vlogi še bolje izkazala svoje boljših pisateljev, posluje vsako nedeljo od ukrepih, potrebnih za zboljšanje. «1 „Dni nam naš usakdsnll Kruh. Cesta je oživela, otroci gredo v šolo in iz šole, ruvajo se in kričijo, nekateri so siti, mnogo od njih pa je lačnih: ti gredo mirno domov, in če jih vprašaš, zakaj tudi oni ne tekajo in se ne ruvajo, ti povesijo glave in vzdihnejo, češ da nimajo nič toplega v želodcu. Nekateri so blizu doma, drugi pa zopet stanujejo daleč, tretje pa ničesar ne čaka doma, ker je občutek, zakon. da se tuđi faktično izvršuje n urnim ie poročali, je «Banca Adriatica» pred dobrim tednom ustavila izplačevanje vlog, ker ni mogla več vzdržati navala vlagateljev, ki so zahtevali vloženi denar. Da se banka nahaja v slabih finančnih razmerah, je bilo že javnosti znano pred 13. oktobra, ko je banka zaprla svoje prostore. Zastopniki banke, ki so že prej skušali dobiti vladno pomoč, so nadaljevali tedaj s pogajanji v Rimu. Tem so* se pridružili Se zastopniki drugih finančnih skupin, ki bi bOe pripravljene rešiti banko, in nekatere politične osebnosti. Toda pogajanja z vlado niso imela zadovoljivega uspeha in banka je nato vložila pri tukajšnjem trgovskem sodišču prošnjo za prisilno poravnavo, m sicer na podlagi 20% izplačila; odstotek bi se morebiti povišal, ako bo to dovoljevala končna »bilanca. Sodnija je imenovala odvetnika Nicolo Benedetti-ja za upravitelja. Zaslišanje za sklicanje upnikov je določeno za 16. decembra, soba 3, III. nadstropje ob 9. uri. Rok za predložitev zahtev upnikov zapade 7. decembr^. Komisar poravnave bo sodnik Fio-entu. Položaj banke je izredno kritičen; vendar pa ni izgubljeno vsako upanje na ugodno rešitev, ker se — kakor nam poročajo — potegujejo razni krogi za to, da se odvrne ta težki udarec gospodarstvu Julijske Krajine. Med vlagatelji vlada veliko razburjenje; ne morejo se pač sprijazniti z morebitno 80% izgubo vloženega denarja, ki «o si ga tako težko prihranili, medtem ko o nekaterih upravnih svetnikih trdijo, da so milijonarji. Poloni zavoda «Banca Adriatica» bo služil kot nov argument onim, ki zahtevajo, nsj se trgovski zakonik izpremeni v toliko, da bo imela država pravico do nadzorovanja bank, s katerih usodo je zvezano gospodarstvo celih pokrajin in včasih tudi cele države. UPNIKI «BANCA ADRIATICA*! V svrho zaščite interesov in uveijav-Ijenja pravic majhnih vlagateljev napram banki se snuje odbor, ki bo v prihodnjih številkah podal interesirancem potrebna navodila. ___ Trfafira omotico t Uebflani Nečak ustanovitelja ugledne tržaške slovenske tvrdke Pipan & Ci, Ferdinand Pipan se je po prevratu preselil v Ljubljano, kjer je na Sv. Petra cesti otvoril trgovino z oljem in gumo. Podjetje je na najboljšem glasu radi svoje solidnosti. Tudi osebno je bil Pipan splošno spoštovan. V pondeljek zvečer okoli 21.30 se je vračal Pipan s svojo soprogo Slavko domov z nekega obiska v Einspielerjevi ulici. Šla sta po Ko-dvorski ulici mimo glavnega kolodvora v smeri proti Dunajski cesti. Že pri kolodvoru je zapazila soproga, da jima sledi neki neznanec. V Hranilnični ulici je soproga polglasno opozorila moža: «Ti, poglej, 6e vedno je za nama»! Ko sta napravila še par korakov, je skočil neznanec pred nju. V roki se mu je zasvetil revolver in zakričal je nemški: «De-nar ali življenje h Počil je strel in krogla je vdrla v levo stran prsi. Strel je bil smrtonosen; Pipan, ki so ga prenesli v bližnjo hišo, je bil mrtev. Smrt je nastopila takoj vsled notranje izkrvavitve. Soproga se je zgrudila v nezavesti. Kdo je morilec? Iz kakega vzroka ali namena je bil izvršen ta strašni zločin? Policija, ki je mobilizirala takoj ves svoj aparat, je še tekom noči aretirala nekega Ernesta Miklica, hotelirjevega sina, ki je osumljen tega zločina, ker je bil poprej zaročenec gospe Pipamo ve. Soproga je opisala morilca 'ako-le: imel je siv klobuk, črne brke in lase ter površnik «drap». Govoril je nemiki, na begu pa je slovenski zaklel «budič». Gospa Slavka meni. da morilec ni imel namena oropati Pipana, ker je, čim je zakričal «Geld oder Leben», takoj ustrelil ter ibežal. čim je Pipan padel. Vest o tragični smrti tega našega rojaka je vzbudila globoko sočutje med Triačani. Posebno še, ker ga je zrušila zločinska roka v najlepši moški dobi in po kratki zakonski sreči. Bil je v 38. letu svoje dobe, a oženjen šele od meseca maja._ Prireditev magdalenske podružnice Šolskega društva V dvorani pri ex Subietta (Pongračnik) se je vršila v nedeljo prireditev za Šolsko društvo Sv. M. Magdalene s sodelovanjem magdalenske mladine «Sportno-izobr. krožka*. Občinstvo iz Sv. M. Magdalene, kateremu že leta ni bila dana nikaka prilika, da bi se moglo v lastnem okraju udeležiti kake prireditve, je prišlo v velikem številu.* Program prireditve je bil raznovrsten in lep. Nastopil je mandolinistični kvartet z iz--branimi točkami in žel odobravanje in burne aplavze s strani občinstva. Drama enodejanka Marije Kmetove *Not-turno* je bila posebno v začetku vse pretiho igrana. Prvega prizora ni slišal nihče, niti oni, ki so sedeli v prvih vrstah. Nadaljno igranje je bilo bolje. G.čna Godinova je bila pretiha skozi vso igro in to je mnogo kvarilo celoto igre. Dobro je zauela zadnji prizor. Bolie in učinkoviteje je igrala g.čna Zajčeva, ki kot smo čuli, nastopa prvič in kaže obilo igralskega talenta in čuta. Podala nam je dobro Olgo in to je za njen prvi nastop jako laskavo. Dober tudi g. Vrbec v vlogi Marka. G. Fischer nam je potem deklamira! Kettejevega «Pijanca» m »Pesem mladine* Otona Župančiča dobro kakor vedno. ______. r_____. w______( Potem so nam podali mladi diletaatje le družin celo na ta način, da so svoja po- pokojnik z njimi v barakah v Gollersdorfu. \ burko enodejanko »Medveda snAača*. Ta sestva oddale za drag denar v najem ter V svojem 9elu je Živel svoje samotno živ-1 sličica iz ruskega življenja je kila hfcorao -gle na druga posestva, kjer je bila poprej Henie, vendar ie dohaial Često v Pulo. Bil ie igrana. G. Fischer in * Furlan sta nam podala igralske zmožnosti ter nemalo pripomogla k lepemu uspehu igre. G. Vrbec je bil dober profesor Barsov in zaslužuje pohvalo. A. G. Mladim tovarišicam in tovarišem, ki so polagali izpit letos meseca julija v Vidmu, naznanjam, da naj gredo ali pošljejo po «<£plofno»: R. Istituto Magistrale UcKne, Via đel'Ospedale 3. Vsi tisti, ki so prosili službe, naj takoj napravijo prepis na 3 lire kolekovani papir, ki stane 4 lire, ga legalezirajo pri kr. notarju — pristojbina je nizka — ter takoj priložijo k prošnji, če so jo vložili na šol. skrbstvu. Prilog v Vidmu pa ne vrnejo, ker po neki novi naredbi morajo ostati vse priloge 6 let v arhivu izpraševalne komisije. Za šolsko 10. do 12. ure zjutraj v .zgornji sobi Konsum. društva v Rocolu (v dolu). Ravnotam se tudi sprejemajo knjige, katere bi mislilo cenj. občinstvo darovati, da se število knjig čira bolj pomnoži. Vsaka knjiga bo dobro došla. Rocolčani, vpišite se v to knjižnico in gotovo vam ne bo žal, ker dobra knjiga je naj-lejpša zabava, posebno pa v zimskem času. sport Nekaj pripomb k poročilu o tekmi med družinami S. K. «VaI» in MDP - «OpČine». Skrajno pristransko poročilo o tej tekmi mi daje povod, da napišem nekaj pripomb k temu poročanju. G. očividec graja v p^vi vrsti sodnika g. Saino, ter mu očita pristranost. Kdor pozna g. Saino kot trainerja, ve, da je skrbstvo je za sedaj dovolj izpričevalo, I popolnoma na svojem mestu, kar nam priča __S____ _________1"____• ». t , ViU.n in t^nA n o r>«/> J n.< n«In oziroma overovljen prepis diplome. hitro in lepo napredovanje družine *Vala>. Vodstvo učiteljišča ie že 19. avgusta Kot sodnik pa se je g. Saina izkazal nepri- naznanilo, da so diplome pripravljene in tcKmi mea anmno nazcne ,vaia. m vsak bi 70 moral ze davno dvigmh Saj je; IpTOSvete» . Trst. Judi pri nedeljski tekmi je stranskega že pri prvem svojem nastopu, to ie tekmi med družino hazene «Vala» in ta razglas že od 19. avgusta nabit na deski v veži učiteljišča v Vidmu!! Germek. Tržaški L!oyd ne kupuje parnikov na Angleškem. Lioyd Triestino zanika vest, na podlagi katere je baje naročil v angleških ladjedelnicah dva nova pamika, pač pa je to naredila druga tržaška paroplovna družba, ker ni mogla prejeti od omenjenih angleških ladjedelnic plačilo večjega kredita v gotovini. Na slov. nižjem tečaju kr. tehn. zavoda v Vidmu se prične redni pouk dne 5. novembra ob 9. uri; kakor sporoča ravnateljstvo omenjenega zavoda. Druitvene vesti «Kolo». Danes ob 20. pevska vaja. Naj nihče ne manjka. Prihodnjo nedeljo ob 10. redni letni občni zbor, katerega naj se udeleže vsi člani! S. D, «Adria»f odsek Sv. Ivan. Jutri, ob 8.30 sestanek radi važnih zadev odseka. MDP - Trst- Dramatični odsek ima danes ob 20.30 sestanek v mali sobi DKD pri Sv. Jakobu. — Načelnik, Društvo «Zora» - Nogom, odsek. V petek ob 6. zjutraj veli£i training. Prva četa in rezerve gotovo in točno! Dramat. odsek, - V četrtek ob 8.30 zvečer bil popolnoma nepristranski. Popolnoma prav je imel, da ni upošteval nemira med občinstvom (reci mladine, ki je spodbujevala družino «Opčine» in delala nemir le radi premoči «Vala»). Nadalje presoja g, očividec posamezne družine. Trditev, da je družina «Vala» počasna, je pač smešna, ker vsakdo, ki jih je vtdel igrati, je gotovo nasprotnega mišljenja. Družina «Vala» zmaguje kljub dejstvu, da se trenira šele dva meseca, le radi svoje res izvanredne hitrosti v teku ter močne in gotove igre. Ce se bo ta družina še nadalje držala na sedanji višini ter napredovala kot do sedaj, je gotovo, da postane v kratkem prvakinja slovenske Hazene. Tudi pri dr-;žini - ot tej priUki je človek, ki dandanes išče stanovanje, j mu došle čestitke od mnogih sireni. Pridru-na slabšem kakor berač, ki hodi od vrat, žujcmo se jim tudi mi iz vsega srca, do vrat in prosi miloščine, V raznih časo-; t Kapetan Petar Harlović. Tisti med nami, pisih se ponujajo velike svote za odstop ki ^ spominjajo naših predvojnih političnih, stanovanja. Nekatere agencije imajo do posebno pa volilnih bojev v Trstu, zvedo go~ 100 stanovanj na razpolago. Upravitelji tovo z iskrenim žalovanjem, da je tu pred-ter gospodarji hiš jemljejo pod streho le včerajšnjim umrl stari kapetan Petar Harlovič. take ljudi, ki so obloženi s tisočaki, tiste Y osmrtnici je rečeno, da je izdihnil vedrega pa ki nimajo teh na razpolago, mečejo izpuha, kakorje bil v življenju pravičen «ia-. . .. . .... . ... 1 čajen m dober. A nam je v dolžnost dodati stanovanj ter ,im ne privoščijo nih tistega ^ da jc pok Pelar H'ar,ović hn predvsem odloga, ki jim ga sodila dovoljuje. tudi zavedcn -m požrtvovalen Hrvat in Jtigo- sprotno zahtevajo od sodnijskih uradnikov, sioven. Večkrat je za razne volitve stavil na da se jim morajo njih vloge takoj rešiti in razpolaganje svoje ugledno ime kot naš števni izvršiti ne glede na turnus. In kam naj kandidat, vsikdar z vsem srcem zasledoval gre taka družina, ki nima na razpolago vse, kar se je tikalo našega narodnega Živ-a saj 5000 lir? Malo jih je posebno pri Sv. j ljenja in snovanja. Naj v miru počiva! Jakobu, da bi razpolagali s takimi svotami t Nikola Popovič. Te dni je umrl umirovljeni in bi na ta način prišli do stanovanja,1 protopresbiter v Peroju bhzu Tule, Nikola Hišni upravitelji to vidijo in jim je v na^ PoP«vič, sin ^anega pokopega Mitra Popo-i j t i i j— —vica. Pokojni Nikola je bil rojen leta 1864 v slado, ako morajo, kako družino vreči na J ^ , ,880! presbiter 1885, cesto; saj se pm tako stanovanje poiem|a ]cU 19Qg . wl ođIikovan z ^e^ pasom. drago plača. Piscu je znanih vec slučajev, Ves čas -e služil v peroiu. da so se našle tudi pijavke, ki so želele so bili lckom voJne pcroici evakuirani, izsiliti od upraviteljev izgon delavskih kakor ^^ vsi kmetje v južni Istri, je bil tudi <4f«t v««« aaIav no 4 o fiftAifi rt a sa nvnia rw>__! • M _ _• _ I____ 1..L _ r" _J__t— Razpust občinskega sveto rq Vogerskem Vsiljevanje občinskih zdravnikov. Politično oblastvo na Goriškem ne skrbi samo za duševno zdravje podložnikov s tem, da ovira delovanje naših društev in v zameno za to pa dovoljuje plesne zabave, ampak briga se vsestransko tudi za telesno zdravje podložnikov s tem, da vsiljuje našim občinam zdravnike, ki jih nihče ne mara in ki ne razumejo jezika ljudstva. bil dornberški zdravnik najboljši in tudi, če bi razumel popolnoma slovenski jezik, bi se in se bodo Vogrčani obračali za zdravniško pomoč raje v Gorico, kjer so jim na razpolago razen mnogoštevilnih zdra\nikov tudi zdravila. Ce pa se hočejo poslužiti zdravniške pomoči v Dornbergu, morajo najprej k zdravniku v Dornberg in potem po zdravila v Gorico. Zdravnik Pignataro je sicer izjavil, da je pripravljen otvoriti v Dornbergu lekarno, za katero bi pa morale prispevati posamezne Za občine Dornberg, Rihemberk, Prvačino občine. Občina Vogrsko je plačevala do sedaj in Vogrsko jc začasno nastavljen zdravnik za zdravnika, za katerega se takorcAOč sploh Pasouale Pignataro, ki ima svoj sedež v ni posluževala, letno 1056 lir in razen tega še Dornbergu. Občini Dornberg in Rihemberk del njegove zavarovalnine, sedaj naj bi prispe-sta ga v poslednjem času namestili za stalno vala še za zdravnikovo lekarno. Kljub groz-in sedai se ie g Pignataro obrnil tudi na ob- njam in pritisku od zgoraj občinski zastop - 1 - • " —---- ni hotel in ni mogel za stalno naprtiti tega težkega bremena občini. Kakor sedaj doznavamo, je goriška podpre-fektura svojo grožnjo tudi izvedla s tem, da je razpustila uporni* vogrski občinski za-stop, ki jc imel pogum braniti življenskc interese občine ter imenovala komisarja, ki bo seveda ustregel želji podprefekture, saj ne bo on plačval že itak težkih in neznosnih do-klad in davkov, _ POPRAVEK. Pogreb blagopokojne gospe Josipine Žnideršič, roj. Bolko, se bo vršil danes ol 4.30 pop., ne pa ob 2. pop., kakor je bilo naznajeno v osmrtnici, priobčeni v včerajšnji «Edinosti». Zlate svetinje v Gorici. V poiideljek popoldne so prispeli, kakor je bilo napovedano, v Gorico bojevniki, odlikovani v poslednji svetovni vojni z zlato svetinjo za hrabrost. Na južnem kolodvoru so pričakovali goste zastopniki oblastev, mestnih organizacij in velika množica ljudstva. Nekaj pred četrto uro je krenil sprevod iz činske zastope Prvačine in Vogrskega s prošnjo, da se ga namesti za stalno. Ni nam znano, kako je Prvačina rešila zdravnikovo prošnjo, akoravno kroži govorica. da je g. Pignataro na nek čuden način dosegel stalno nameščenje v tej občini. Vogrski občinski za-stop pa je zdravnikovo prošnjo za stalno nameščenje odbil, vsled česar sta bila župan Ivan Beltram in občinski tajnik Ivan Gorkič pozvana na goriško podprefekturo. Tu jima je rag. Nicolella prigovarjal, da sc namesti g. Pignataro za stalno. Župan je nato sklical občinski svet ter mu poročal o želji goriške podprefekture, toda občinski zastop je navzlic temu prošnjo zopet odbil. Po tej seji je občinski zastop prejel od goriške podprefekture povelje, da mora občina nastaviti zdravnika za stalno in da naj se v to svrho skliče nova seja občinskega zastopa, katere se udeleži tudi odposlanec podprefekture. In res, 12. t. m. se je vršila zahtevana seja, na katero je prišel v imenu goriške podprefekture rag. Nicolella, ki je zagrozil, da bo občinski zastop razpuščen, ako ne bo g. Pignataro nameščen ra stalno. Toda tudi na tej seji je bila navzlic groinji z razpustom prošnja zavrnjena =—f -- j ----- d. se obdma Vo- kolodvora po bogalo ozaljšanem 1______— - - aialai n«M«1 grško ne opira stalnemu nameftčenju mogoče iz kake trme, ampak merodajni so docela praktični razlogi. Razdalja Vogrskega do Gorice je ista, kakor z Vogrskega do Dornberga .Zategadelj je pač lahko razumljivo, da se občinarji raje obračajo v Gorico sa zdramHko pomoč, kjer imajo bogato izbiro »dravnikov, kf razumejo njihov jezik m kjer razen tega le lahko istočasno ooraviio razne dntf* oeravke. Pa tudi, Ce bi ______na pokopališče junakov v Via Cap- puccini, kjer so se romarji poklonili spominu štirih tam počivajočih zlatih svetinj. Nato so si gostje ogledali še goriški grad in muzej osvobojenja, nakar je sledil v dvorani «Vittoria» banket, ki ga je prire-ana, Jugoslavija. IIMHIBBHBflilll P-"1™IIHHBIIHHlimiM I GIUSEPPE SPECHAR • TRST i I Via S. Caterlna 7, vogal Via Naszini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel i veliko Izbero tu- in Inozemskeso blaga I za molk« In Ženske obleke po konkurenčnih cenah. | Specialitcta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. In PODLISTEK I I I 10 | \V. CoIIin3: pREZ IMENA Roman. pojdite v teku ene iz AIbourgh-a». Izpustila je njegovo rame in se naslonila na steno. Poskušala •Ali se danes povrne?» je vprašala ter srdito pahnila od sebe stolico, katero ji je kapitan ponudil. '^a. je odgovoril kapitan namenoma krafkobesedno. «Pride ob dveh.» Pelifte me proč! je zavpila in z divjimi Kretnjrmi podila lase z obraza. Peljite me proč, predno pride! V tem prekletem kraju ne bom premagala studa pred poroko z njim. Pe-iite me kamorkoli, samo da pozabim na vse to. sicer me bo konec. Dva dni miru — dva j dni- brez onega strašnega človeka, dva dni proč iz te ječe, dva dni kjerkoli v širnem svetu, daleč od Albourgba! Vrnila se bom z vpmi in vzdržab do konca, toda prfvošči-te mi dva dn i- počitka brez onega človeka in brez vsr, če bi se med- tem kaj posebnega zgodilo, vam gotovo sporočim. » ,«Ali mi ne bo gospica Bygrave nič pisala ?» je vprašal s tožečim glasom Noel Vanstone. «AIi ne ve, da ste prišli sem, in vam ni nič naročila zame?» «Kako sem mogel na to pozabiti I» je vzkliknil kapitan. «Posilja vam zagotovila o svoji ljubezni.» Gospod Vanstone je zaprl oči v blaženem zamaknjenju. Ko jih je vnovič odprl, je bil kapitan že na poti domov. Komaj je stopil Vanstone v hišo, je prišla ospa Lecount doli s svojega opazovališča, jer jo je kapitan resnično zavohal. Ko je zvedela novico, jo je smatrala za gotovo laž in odhitela je zopet v svojo sobo, da še pazljive jše nadzoruje nasprotno vilo. V njeno ne malo začudenje se je črez dobre pol ure pojavil pred vrati voz, na katerega so naložili prtljago. Prikazala se je gospica Bvgrave ter stopila v voz, sledila ji je dama visoke postave, oči vidno je bila to gospa Bygrave, nato dekla, ki je stoje čakala. Nazadnje se je pojavil gospod Bygrave, zaMenil hišna vrata ter nesel ključe v neko bližnjo vilo, kjer je stanoval hišni gospodar. Ko se je vrnil, je pomignil dekli, ki se je napotila proti ubožnejšemu delu mesta; nato je stopil v kočijo, ki se je odpeljala. Cosna Lecount ie odložila kukalo s kate- rim je opazovala prizor s takšnim občutkom razočaranja, da jo je bilo kar sram. Čemu so Sli Bygraveji proč, ji je bilo popolnoma nejasno. Toda karkoli naj se je zgodilo z družino, dekla je ostala, in njene pomoči je pač potrebovala. Naglo je dela klobuk na glavo, pregledala je, koliko drobiža ima v žepu in šla je ven, da se seznani z dekletom. V pritličju hiše, kjer je gosopd Bygrave ključe oddal, je vprašala po dekletovem bivališču. Kam je šel gospod Bygrave in koliko časa ostane zunaj, ni vedel hišni gosopdar nič povedati. Nato je obiskala dekle pod pretvezo, da jo vzame v službo. Dekla je odgovorila, da je niso odpustili iz službe, ampak da ji žc spo-roče, kdaj naj spet pride. Gospa Lecount jo je dalje izpraševala in dvoje reči zvedela. Prvič, da je bila dekla preobložena z grobim hišnim delom, da bi bila mogla priti do tajnosti v garderobi gosipce Bvgrave; ona jc poznala samo gosipco Bygrave in njeno teto. Drugače, da je gospa Bygrave slabouirna, in se je njen mož bržkone sramuie in jo zato drži'< doma. Zatorej je peljala najboljša pot do Mag-« dalenine gard erobe preko slaboumne dume, ne pa preko nevedne dekle. Za sedaj se je zadovoljila s tem. Obrnila je pogovor na druge stvari, da se ne bi izdala,-ter odšla, ko se ji je zdelo, da je pustila do-, ber vtis. Učiteljišče ▼ Tolmina. Ta mesec so se vršili vsposobljenostni izpiti na tuk. «slov.» učiteljišču za začasno nameščene učiteljske moči. Padla sta samo dva med njimi poznani te-Jiente fašistovske milicije Sfiligoj iz Dobrove-ga v Brdih. Na namestitvenih odlokih je klav-*ula da morajo imeti učitelji spričevalo o vspo-sobljenosti, drugače, da se jim mesto odvzame. Pri Stiličoju bo najbrže zadostovala sposobnost za tencnte-ja milicije. Pri drugih njegovih kolegih pa niti odlično izpričevalo ne zaleže. — Trajajo pa še nadalje dopolnilni izpiti onih lanskih maturantov, ki niso napravili mature ;z vseh predmetov. Teh jih je bilo precej, ker je bilo tudi precej navzkrižja med snovjo predelano v šoli in med programom državne ko-tnisije. Ta okoliščina je podkrepljena po dejstvu, da je večina padla iz lažjih predmetov kot so n. pr. prirodopis, risanje i. dr. (Prememba ravnateljstva). Učiteljišče zapušča dosedanji predsednik rav. Jernej Caivi. Dasi bi mu imeli, pač radi sedanjih razmer in drugih izvenšolskih uplivov, mi Slovenci očitati marsikaiero ostro in krivično postopanje proti nam kot n. pr. odpustitev kateheta Pavlina, premestitev Koršičeve v otroški vrtec in podobno, pa radi priznavamo izvanredno pou'"evalno sposobnost odhajajočega. Poučeval jc italijanščino ter deloma latinščino in sicer s hvalevrednimi uspehi. Je pa tudi poučeval in objašnieval polovico v slovenščini, ki si jo je tekom prebivanja med nami naučil v ore-cejšnji meri s požrtvovalnostjo in uvidevnostjo, redko za ostale Italijane. — Ker je prof. Ko-mac iz zdravstvenih ozirov odklonil ravna teljsko mesto, je bil imenovan za ravnatelja g. prof. Dominko. Ravno z rožicami mu, pri se dan:ih razmerah ne bo postlano pri izvrševanju njegove nove in kočljive službe._ fz tržaške pokrajine !z Toroaja, Redko slavnost bomo praznovali tukaj prihodnjo nedeljo, 26. t. m. Bivši naš župnik in dekan, sedaj v pokoju, častni kanonik g. Matija Sila bo imel dijamantno maso — šestdesetletnico mašništva. Slavljenec je bil rojen v Povirju febr. 1940, v mašnika posvečen pa 24. oktobra 1563.— Vesti 1 str« Prvega novembra v Dekane! Na dan Vseh svetih popoldne ob 4. bo imelo gasilno društvo prireditev, pri kateri nastopi tudi učiteljski zbor z izbranim sporedom. Podrobnosti bomo še javili; opozarjamo pa že zdaj vse ljubitelje lepe pesmi, da ne zamudijo te priložnosti, ki se jim ne bo več spet iako kmalu nudila. tržaškega iivSIenla Otrok paljiv tisočak. Predsinočnjim so policijski arfenti aretirali v starem mestu 28-letncJa Ivana Liubominskega, rodom Rus, ker so našli pri nie'Ti tisočlirski bankovec, glede katerega ni mladenič hotel povedati, kje ga je dobil. Knff^vno^t in umetnost «RUSKE MASKE* V «FILODRAMMATICO>> V gledališču :Filodramatico»> so pretekli četrtek otvorili kratko sezijo varijetetne vrste, ki bo trajala do konca tega meseca, z rusko družbo, obstoječo iz ruskih inteligentnih beguncev, nazvano Ruske maske», ki predstavlja razne ruske tipe in običaje. Med njimi se najbolj odlikuje g.a Medvedova s svojo elegantnostjo in gibčnostjo v raznih plesih. Spored je dokaj zabaven in privablja vsak večer več občinstva. Imenitna točka je svirač na harmoniko, ki z nioistrsko spretnostjo predvaja narodne in težje ruske skladbe. Tolmač skrbi s svojo duhovitostjo za živahno zvezo med občinstvom in odrom. Razne točke so zelo primerne za naše družinske ali intimne zabave na naših podeželskih odrih. Nocoj bo i^ral harmonist «Sarafana», pri naših ljudeh znano pesem, ki jo bo občinstvo lahko pelo ob njegovem spremljevanju. Agrarna reforma v Čehoslovaški republiki Ozemlje, ki ga imajo v posesti Čeho-slovaki, je bila znano v predvojnem času v tujini kot ozemlje, kjer je razdelitev posesti bila v velikem medsebojnem kontrastu: veleposestniki z obširnimi latifundi-jami z ene strani in kmetski proletarijat razdeljen v neštevilnih malih posestvih. M. Buchenberger označa Češka v svojem delu konservativnih tendenc (Agrarwesen und Agrarpolitik) kot deželo, ki nam daje «kla-sičen primer na kontinentu absorbiranja male posesti od veleposestva, ker se temu ne upira noben zakon*. In v resnici so imele dežele nekdanjega češkega kraljestva (t. j. današnja Čehoslovaška brez Slovaške in podkarpatske Rusije) po avstrijskih statistikah iz 1. 1896 okoli 1.483.475 poljedelskih eksploatacij. Na to število pride 1.049.822 podjetij, katerih nobeno ni imelo več koft 2 hektarja (t. j. okoli 70% i^seh poljedelskih podjetij) in niso zadostovala za prehrano svojih gospodarjev. Skupno niso zavzemala ta podjetja več kott 6A% celokupne ozemeljske površine. Nasprotno pa so- obsegala veleposestva po številu 351 — katerih vsako je bilo večje kot 2000 ha zemlje, — 26.3% celokupnega ozemlja t. j. z drugimi besedami več kot 14. Na Slovaškem in v podkarpatski Rusiji je bilo to razmerje še bolj očividno. Kakšne so bile socijalne posledice teh razmer? V prvi vrsti izseljevanje, bodisi začasno ali pa stalno. Število Čehov, ki živijo v tujini, presega 2 milijona; samo Združene države ameriške so jih naštele 1.200.000. Nezadostna množina ze- cez TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU (Via Ralliaeria št. 7) ima v zalogi: Semena: Špinačo <;Viktoria» in -Viroflay» po 1. 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme sala-t ne, salate, radiča, čebulček za sajenje, solatno peso itd. Detelje: inkarnatno, domačo in lucerno. Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Umetna gnojila: 19% Tomaževo žlindro < Colameta-, 40—43% kalijevo sol, rudninski superf^sfat in kalijev cijanamid (apneni dušik). Kmetijsko orodje: pluge, novodošle šape, okoličanske, istrske in kraške, trtne ?n drevesne škarje, štrpače, železne grablje, srpe itd. Amerikansko lepivo za sadno drevje: Tree Stirhy. Krma za živino: pristne otrobi, debele in drobne, koruzno moko, klajno apno itd. Ptičja krma: ogcrščica (ravizon) luščeni oves in razne druge kmetijske potrebščine. mljišč, ki je izvirala iz ^monopolizacije zemljeje bi! glavni vzrok izseljevanje iz Slovaške in podkarpatske Rusije. Za čeho-slovaško republiko, ki ima precejšnjo nemško in ogrsko manjšino, bi ne bilo ntfv© številno nižanje češkega in slovaškega elementa ravno od velike koristi. Manjši posestniki, ki so hoteli obdelovati zemljo in jo niso posedovali v zadostni meci, so bili prisiljeni najeti večje parcele s strani veleposestnikov. Pomanjkanje malih posestnikov in veliko' število veleposeste-v je vedno slika slabega agrarnega položaja, ki ima za posledico še druge pojave: priseljevanje poljedelca v mesto, nemogočnost uslužbiti vse člane ene družine na istem posestvu, pomanjkanje ncvincev, nezadostnost trgovine, težkoče za plačevanje davkov v pokrajinah zadetih od izseljeniškega toka itd. Razširjanje intenzivnega obdelovanja v Srednji Evropi in potreba do večjega proizvajanja sta zahtevala, da se je število velepesestev skrčilo na korist srednjih in tnalih posestnikov. Slednjič moramo tudi upoštevati razširjanje demokratičnih idej in čuta socijalne nepravičnosti, ki so se zajedle počasi v poljedelski proletarijat, čut ■ojačen po dejstvu, da niso pripadali vsi veleposestniki — in to lepa večina — isti narodnosti kmeta. Agrarne reforme — večinoma ie delne — so se izvajale v različnih časovnih dobah in različnih evropskih deželah; v Rusiji 1882, v Angliji 1887 in 1892, na Norveškem 1903, na Danskem 1904, Švedskem 1904. Francoskem 1908, Španskem 1908, v Nemčiji 1886, 1890, 1900. 1904 in 1908. Samo bivša avstro-ogrska monarhija -— katero so podpirali veleposestniki pri njeni zloglasni politiki — ni še nič poskušala. Načrt grofa Falkenhein 1. 1893 je ostal le na papirju. Po prevratu t. j. po ustanovitvi čehoslorvaške države so se Čehi oprijeli agrarne reforme. Kmetje in na splošno podeželski proletarijat — bodisi so li to agrarci ali pa socijalisti — so zahtevali, da se dvigne monopol na zemljo stopnjevaje. Vendar pa je čehoslovaška ustava, ki se je uresničila v 1. 1919^21, z azirom na agrarno reformo, zavrgla vse tendence ruskega boljševizma, kateri ni zasledoval v resnici progresivne relarme ampak pravo agrarno revolucijo * vsemi svojimi razdiralnimi posledicami. Tedaj ni šlo za tem, da bi se razdelila veleposestva, ampak da bi se končalo z anormalnim stanjem in se razdelilo zemljišča v pravem razmerju med mala, srednja in velika- poljedelska podjetja. Spraviti 'vsa poljedelska podjetja na eden tip, bi bilo absurdno in nasprotno vsem današnjim go~r spodarskim tendencam. Pri poizkušnji za aplikacijo reforme so dali veliko posestev s 150 ha obdelane zemlje ali pa 250 ha različnega zemljišča enemu go«podarju*. To ni « k Offi fisk a ci j a » ampak raje «omejitev pravic« posestnikov v kolikor se tiče molnosti prodaje, delitve, daje v najem ali •obremenitvi njihovih nepremičnin. Država se zavaruje, da niso veleposestva ne prodana, ne razkosana, niti obremenjena brez njenega dovoljenja in mora tozadevno strogo paziti, vendar zamore posestnik svobodno upravljati svojo posest. Država pa ima pravico si vzeti zase posestvo po preteku preje določenih 6 mesecev ali pa ga razdeliti med one, ki so predvidevani v zakonu, vendar pa je ta način osvojitve zemljišča zvezan z -odškodnino. Ne dela se pri tem nikakih^ razlik med dobrinami legalno pridobljenimi in veleposestvi, ki izvirajo iz konfiskacij nad dobrinami protestantskih plemiče v 17. stoletja in katere so prejeli predniki današnjih lastnikov kot darove od avstrijskih cesar-ali pa ki so jih kupili od države za va poravnati te odškodnine takoj v celoti ali pa deloma, aH pa jih amortizirati s posredovanjem kaka amortizacijske blagajne s tem, da plača 4% za obresti in najmanje .y2% amortizacije. Vendar pa bi takojšnje izplačilo odškodnin zahtevalo prevelikih svot in bi fatalno zvišalo zaupno« krožitev t. j. inflacijo, kar bi imelo kot posledico padec čehosiovaške valute in s tem bi bili oškodovani oni, ki naj bi prejeli gorenje odškodnine v taki valuti. Država nima pravice si osvojiti vsa zemljišča kakega veleposestnika. Mora mu pustiti 250 ha zemlja (150, Če -so to sama polja) in se to števila ha dvigne v gotovih slučajih' na 500. Niti ni rečeno v zakonu, da se morajo vzeti zemljišča do 250 ha. To odvisi vse od potrebe države in obdelovalcev. Država ima pravico si obdržati osvojeno ozemlje (posebno še gozdove) ali pa ga razdeliti med male posestnike, one — ki nimajo sploh zemlje — male obrtnike, poljedelska udruženja, stavbena podjetja, občine in druge javne skupine. Zain-teresiranci morejo bodisi najeti — bodisi kupiti potrebno jim zemljišče. Legijctnar-jem, ki so se tekom svetcuvne vojne bojevali na strani zmagovalcev, se daje v tem oziru prednost. Država skrbi, da se zve Čajo posesti onih malih posestnikov, ki ne razpolagajo čez več kot 5 ha s tem, da jim da na razpolago toliko, kolikor je potrebno za prehrano njihovih družin. Zamore pa tudi ustvariti nove posestnike s tem, da preskrbi kmetskemu proletarijatu zadostnih zemljišč. Vedno pa skrbi — kolikor je možno —, da se zemljišča ne preveč ko^ saje in delijo v male parcele. Vsakikrat kadar je treba razdeliti' veliko posestvo, se ga razdeli na dele gotovega obsega, katere se potem najraje dajo v oskrbo starim kmetovalcem ali pa uslužbencem v takih podjetjih. Na tak način ostanejo priklenjeni na zemljišče vsi oni, ki so ga obdelovali in ga znali uveljaviti. Uslužbencem pa, ki so v»led reforme zgubili svojo službo, določa zakon gotovo odškodnino. Ne skrbi se slednjič samo za tem, da ne bi bile razne cvetoče industrije -— ki odvisijo direktno od poljedelske proizvodnje — (sladkor, alkohol, mlečni izdelki itd.) ogrožene, ampak nasprotno, da se jim vzdrži še v nadalje — v kolikor je tO mogoče — njihovo proizvajalno silo. Pogoedo-vana zemljišča, katera se ne smejo iz go-spoidarskih vzrokov kosati, prevzame država, ki ima le malo gozdov. Površine z manjšimi gozdovi se lahko prepustijo pokrajinam in občinam. Površina vseh zemljišč zajetih od čeho-slcuvaške države znaša 3,963.064 ha, od katerih odpade samo 1,229.588 ha na polja. P-o.sestnikov, ki so morali odstopiti del zemljišč, so našteli 1730. Do konca 1. 1923 je bilo razdeljenih približno 200.000 ha polja. V ostalem pa so različna pokrajinska sodišča dovolila, da smejo mali kmetovalci, ki so imeli raizne dele zemljišč v najemu skozi 20 ali manje let, odkupiti te od pravih gospodarjev. Na ta način je 128.557 teh malih posestnikov kupilo 101.119 ha za skupno svoto 179,083.380 Kč. Koncem leta 1907. Michelson Albert Abraham, (A-merikanec), 1908. Lippman Gabriel (Francoz), 1909. Marconi Guglielmo (Italijan), 1910. Waals Johannes Dietrich van der (Nizozemec), 1911. Wien Wilhelm (Nemec), 1912. Dalen Gustav (Šved), 1913. Kamergingh Onnes Heike (Nizozemec), 1914. Laue Max von (Nemec), 1915. Braag W. H. (Anglež), 1916. se ni oddala nagrada, 1917. Barkla Charles G. (Anglež), 1918. Planck Max (Nemec), 1919. Stark Johann (Nemec), 1920. Guillaume Ch. E. (Francoz), 1921. Einstein Albin (Nemec), 1922. Bohr Niels (Danec), 1923. Millikan Robert, > 1924. ? ? ? ? Kemija: 1901. Hoff Jakob Heinrich (Nizozemec), 1902. Fischer Emil (Nemec), 1903. Arrhenius Svante August (Šved), 1904. Ramsay Sir William (Anglež), £ 1905. Bayer Adolf von (Nemec), 1906. Moissan Henrv (Francoz), 1907. Buchner Ed. (Nemec), 1908. Rutherford Ernst (Novozelandec, Anglež), 1909. Ostvvald Wilhelm (Nemec), 1910. Wallach Otto (Nemec), 1911. Curie Maria (Poljakinja, glej pod Fiziko leto 1903), 1912. Grignard Victor in Sabatier Paul (oba Francoza), 1913. Werner Alfred (Švicar), 1914. Richardsi Theodor \VilIiam (Anglež), 1915. V/illstaetter Richard (Nemec), 1916. se ni oddala nagrada, 1917. se ni oddala nagrada, 1918. Haber Fritz (Nemec), 1919. se ni oddala nagrada, 1920. Ernst V/alther (Nemec), 1921. Soddy Frederik (Anglež), 1922. Ast-on Francis William (Anglež), 1923. Pregl Fritz (Avstrijec, Nemec). 1924. ? ? ? 7 Račun od besed. Pravijo, da bomo morali nekoč dajati račun za vsako izgovorjeno besedo. To se bo zgodilo na onem svetu. Dejstvo pa je, da se nekaj podobnega dogaja danes tudi na tem svetu. Po nekaterih ameriških mestih so začeli nameščati k telefonskim aparatom posebne metre, ki vestno beležijo dolgost pogovora. Telefon, meter deluje na istem principu kot tisti, ki meri, koliko elektrike se porabi za luč in podobno. Vsak pogovor je zabeležen i«n rabitelj telefona mora v soglasju s tem plačati določeni znesek za rabo telefona. Dobra stran te novosti je v tem, da bo vezal otrobe na dolgo in široko, kar posebno po velikih mestih tako omejuje telefonsko službo. Treba bo torej dajati račun za vsako izgovorjeno besedo. Novi meter imenujejo ^telekro-meter». F. M. Odvajalno sredstvo za odrasle in otroke odunjnlnl: čokoladni bonboni v lekarnah po 50 cent. moderno soSicIno PO^IŠTOO po znižanih cenah. Ogiejta si vc-iiSia skladižCa C? % Kif^inS^ !f, Z 0. z. TRST, Vin Geuoa 17 — Via Pomiuna l (Piazza Stazione) Embalaža in posiljatve izven Trsta. Zaloge v prosti luki Iranco brez caiiue. Zobozdravnik spetm za bolezni v ustih in na zcbeii sprejema za vsa zeliozaravniSka in zsijotetaiska crrr/il e v Gorici, na Travniku 23 (Piazza deiia Hiitaria 20 od 9- 12 ln od 3-5. Zlato, srebro, fero^e, platin, zobene kupuje Zlatemu Albert Posli Trs«, Via Mazzini 45 (25) • • • • • e POSOJIL r. 7.. i o. z. DAROVI V počeščenje spomina pok. Karle Ponikvar, daruje ga. Bak, trgovka pri Sv. Ivanu 10 L žen. udruženju istotam. Denar izročen blagaj-1923 je imela država nakupljenih že okoli ničarki. 100.000 ha gozdov. 140.000 ha zajetih zemljiSć je bilo danih v najem za dobo 6 let manjšim posestnikom. Agrarna reforma je pomagala že več deset tisočem. malih posesininotv na noge in je mnogo pripomogla h konsolidaciji države. Nikdo ni še do sedaj dognal, da bi se bodisi množina kakor tudi vrednost pridelkov zmanjšala. Nasprotno. Srečni, da posedujejo lastno zemljo, napenjajo kmetovalci vse sile, da bi dosegli čim več mogoče od svojega dela, kar jim ni posebno težko, ko imajo mnogo izvrstnih gospodarskih in kmetijskih Šol v deželi. V kolikor se tiče socijalnega vidika je agrarna reforma za Čehe velike važnosti. Njeni udejstvoviatelji so pri tem računali na poljedelska evolucijo. Zavrgli so neusmiljeno vse teorije, ki se niso nanašale na današnje gospodarske tendence. V reformi ne najdete sledu o idejah in tendencah, ki bi zamogle biti nevarnost za deželo. Odobril jo je ves narod, vsled česar je namenjena, da tvori enega glavnih stebrov mlade države. — M, V-z, O priliki poroke g. Silvo Grgič z g.čno Da- j nico Race se ie nabralo med svati v Herpeljah in Bazovici L 155. G. Jajčič je daroval L 5. Ker se. nista tikala, darujeta gg. Gombač in Race vsak po L 5. Skupaj L 170. — Polovica l nabranega zneska gre v prid magd, podružnici j Šol. društva, polovica pa Dij. matici. G. Riosa Ivan <3aruje za magd. podr. Šol. društva L 10. — Srčna hvala vsem! V počeščenje spomina pok. Karle Ponikvar ! daruje g.a Bak, trgovka pri Sv. Ivanu, 10 L j Žen. udruženju istotam. (Denar izročen bla- [ gajničarki). Za Šolsko refekcijo pri Sv. Jakobu je naklonilo Delavsko kons. društvo pri Sv. Jakobu mesečni prispevek od L 50; Čitalnica pri Sv. Jakobu enkratni prispevek L 50; Kristijan Stopar L 10, tvrdka I. Krže lonec za mast ter znani naši trgovci 10 kg masti. Nadalje }e obljubljenih par vreč krompirja in par vreč fižola kakor tudi mleko iz mlekarne v Hrušici. Bog plati! ki posluje v novo preurejenih prostorih Mi\ trg 6 u LJuislIsni Mastni trg 6 Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje ter jih iz£9a£**ie takoj brez povedi. — Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. !»6/l oa- L. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dop. Tolmin: Nabavite si boljše pero! Pa brez zamere f KNJAIŽEVNOSTP bf s lev, . . smešne cene. Razumljivo je, da ni mogoče določiti oimenjene odškodnine na podlagi anormalno dvignjenih cen let 1918-22, ampak povprečnih cen let 1913-15, ki so vsled dobrega stanja čehoslovaške krone mnogo višje kakor v katerisibodi državi v Evropi, kjer so se uveljavljale različne agrarne reforme povojne dobe. Celo konservativne stranke so to dejstva pripo-znale. Odškodnina se določa vedno osebno, pri čemur se upoštevajo kakovost zemlji* šča, pridelka in način obdelovanja v oni pokrajini, stanje stavb in kapitala uporab- a. t f 4A« i ^ 1 i« ________f ea ! ijenega od 1. 1914. Zakonito zamore drža- To in ono . Noblove nagrade Svetovni časopisi ugibajo, katere osebe bodo letos tako zaslužne in -obenem tako srečne, da dobijo Noblovo nagrado. A. Nobel se je rodil dne 21. 10. 1833 v Stockhol-mu na Švedskem. Izumil je dinamit in že-latin, kar mu je prineslo veliko premoženje. Umrl je dne 10. 12. I 1896 v San Remo ter zapustil v svoji e poroki glavni del dohodkov vsega svojega premoženja z naročilom, naj se obresti te precej velike vsote uporabijo za pet nagrad, ki naj se vsake leto raizdele med zelo zaslužne osebe. Prve tri nagrade se naklonijo za najvažnejši izum 1. v kemiji, 2. v fiziki in 3. v medicini in fiziologiji. Četrta nagrada se podeli za poetičen adi znanstven spis v kateremkoli jeziku, ki se odlikuje po 9voji globoki, idealni tendenci. Zadnjo nagrado, takozvano mirovno darilo, dojbe pa one osebe, ki so se najuspešnejše trudile za povzdiga splošnega bratstva. V «Edinosti» z dne 2. oktobra t. 1. smo priobčiti imena onih mož, ki so bili do sedaj odlikovani za zasluge v leposlovni stroki. Naj sledijo na tem mestu oni« ki 90 odnesli Noblovo nagrado za zasluge na potju fizike in kemije: Fizika: 1901. Rdntgen Wilhelm Konrad (Nemec) 1902. Lorenbz Hendrik Antoon in Zee-man Pieter (oba Nizozemca), 1903. Becquerel Henri Ant. in Curie Pterre in Marija roj. Sladovska (prva dva Francoza, zadnja rojena Poljakinja), 1904. Rayle&i Lord John WilHam Strutt (Anglež), 1905. Lenard Philnp von (Nemec), 1906. Thompson Jas. (Anglež), Borzna eorocsfa« °grskekrone ............003 avstrijske krone.........0.03i0 češkoslovaške krone........oš 40 dinarji .................&5.-0 leji ...............13— marke .................... * __ dolarji . .......... . . ?2 francoski franki..........i-0-— švicarski franki..........44-i.— ar.£ieški iunU papirnati ...... HiH.nft Benečijske (vojnoškodninske^ obveznice . . 0-O.ilO 0 0330 6H.fsO 3U.45 1,150 23.05 1-iO.r.O 441 — 103.71) 82.rU> Tovarniška zaloga nemških slamo-reznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige. Maks Križe - Postojna trgovina s ietazom. £(633) PODPLATI :<2 ff iz pristnega kaučuka. PALIM" Trst, Ula Coronso 3. Z vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna Piazza Garlbalđl St. 2/1 :t Telefon 3-29 si POVH ALOJZIJ Steklene sipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. i? najstarejši sIovessHi tonm zavsl Tržaška pojoi lisica in 13 lii reglstrovana zadruga z omejenim poro H von uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, l. n. Sprejema navadne hranilne vlogje na knjižice, vloge, na -tekoči raćnn in vloga za čekovni promet, ier jih obrestuje PIT DO 4°o-» večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, raenjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranki od 9 do 13 Ob nedeljah in praznikih je nrai za pr Št telef. 25-67. h