VESTNIK = g = Poštni urad 9020 Celovec = Veriagspoatamt 9020 Ktagenfurt g izha)a v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge = E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. TimmutMmnmmmmmmmmmnmtmHtmtmutunttmttMtiš *-ETNtK XXXV CELOVEC, PETEK, 27. JUNiJ 1980 ŠTEV. 26 (1974) *0R0ŠK! SLOVENC) iN 10. OKTOBER: Srno za takšna skupna pat k! bo vodita k sožitju na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja V torek popoidne so biii na sedežu dežeine viade v Ceiovcu po-9ovori med predstavniki dežeine viade, ki so jo zastopati dežeini gia-Var Wagner (SPO) ter dežeina svetnika Bacher (OVP) in Ferrari-Brun-henfeid (FP0), in predstavniki obeh osrednjih siovenskih organizacij " Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev. Pri tem se je ie še enkrat zeio jasno pokazato, da so sedanji predstavniki uradne poiitike na Koroškem ujetniki iastne-Sa trostrankarskega pakta, ki je bii ieta 1976 skienjen kot posiedica hapituiacije uradne Koroške pred siiami, ki jim očitno ni do pomiritve v dežeii in zato tudi nočejo, da bi v koroškem ozračju zaviadai nov, sodoben duh, ki bi omogočit uresničitev dejanskega enakopravnega sodeiovanja in prijateijskega sožitja. Le tako je namreč mogoče razumeti bistvo stališč, ki so jih tudi tokrat zastopali čiani deželne vlade: t Na Koroškem ni mogoče govoriti o odprtih vprašanjih slovenske Narodne skupnosti, kajti za Koroško je člen 7 državne pogodbe izpolnjen in o operativnem kotedarju io možno govoriti edinole v sosvetih. Sicer pa je za manjšinska vprašanja pristojna zvezna vlada — vendar mimo Koroške nihče ne more dajati obljub niti izpolnjevati zah-tov, tako da je končno odločanje io spet na Koroškem. ^ Koroški Slovenci in njihovo vodstvo pa morajo ..preskočiti lastno senco" in se priznati k skupnemu Praznovanju 10. oktobra - čeprav niso našli nobenega razumevanja Za svoje predloge in pobude, kako bi temu praznovanju dali novo vsebino in novega duha ter zagotovi enakopravno sodelovanje, da se ne bi nadaljevala desetletja stara tradicija zlorabljanja 10. oktobra Za praznovanje „zmage v nemški Poči" in za razpihovanje mržnje "led obema narodoma v deželi. Tako je torej ostalo vse „pri starem" in kot edino pozitivno je bilo Poudarjeno dejstvo, da je sploh Prišlo do pogovorov, medtem ko Za kakšen korak naprej „čas še ni dozorel". Vendar je v tej zvezi io treba opozoriti na bistveno raz- Spremembe V SLOVENSKi VLAD) Predsedstvo CK ZK Siovenije je v ponedeijek obravnavaio ak-tuaine naloge v zvezi z ekonomsko stabitizacijo in pri tem ugotoviio tudi potrebo izpopoi-nitve kadrov:ke zasedbe posameznih organov. Ob sogiasju predsednika izvrlnega sveta SR Siovenije dr. Antona Vratu!e so biti mnenja, da je nekatere kadrovske spremembe in dopoinitve treba izvesti tudi v sestavi izvr!-nega sveta, vkijučno s predsednikom. Predsednik Vratufa je zato pristojnim forumom prediagai, da bi opraviti postopke, ki so potrebni za pravočasno izpeijavo sprememb v sestavi izvrJnega sveta. Za novega predsednika izvrJnega sveta SRS je predviden Janez Zemijarič, sedanji čian izvrfnega sveta in repubiiJki sekretar za notranje zadeve. liko: predstavnikom strank oziroma deželne vlade je šlo edinole za ..skupnost" pri praznovanju 60-letnice plebiscita, s slovenske strani pa je bilo izrecno poudarjeno, da koroški Slovenci želimo trajno skupno pot. Za tako skupno pot Ijiv" zavrnili predlog glede slovenskega govornika, hkrati pa kot „sa-mo po sebi razumljivo" sprejeli govornika abvvehrkampferjev. Ravno glede tega govornika je prišlo tudi na tiskovni konferenci, ki je sledila razgovoru med vlado in koroškimi Slovenci, do značilnega pojava: na vprašanje, ati je res, da po koncu vojne zaradi svoje nacistične preteklosti dalj časa ni smel opravljati svojega poklica, je najprej zavladal izredno „zgovo-ren" molk, nato pa niti njegov lastni sin niti deželni glavar nista dala zadovoljivega odgovora. Tukaj je res treba ugotoviti: če med ab-vvehrkampferji dejansko ni mogoče najti človeka, ki ne bi bil obremenjen z nacistično preteklostjo, po- pa seveda ne zadostuje enkraten skupen nastop, marveč je treba skupno v enakopravnem dialogu poiskati rešitve vseh še odprtih vprašanj in s tem uresničiti dejansko enakopravnost, ki edina more zagotoviti res mirno in prijateljsko sožitje. Ravno v tem smislu pa predstavniki koroških Slovencev pri vladnih sobesednikih tudi na torkovem razgovoru niso našli nobenega razumevanja in je zato povsem neupravičeno očitati Slovencem, da so „odbiti ponujeno roko". Sicer pa na uradni strani očitno sploh niso resno želeli sodelovanja Slovencev na proslavi, saj je bilo večkrat povedano, na kakšne težave da so naleteli na „drugi strani", kjer baje mnogi ne bi hoteli sodelovati, če bi bili zastopani tudi Slovenci (menda tudi koroški zgodovinarji skupaj s Slovenci nočejo raziskovati problematiko plebiscita). Prav tako je zanimivo, da je deželna vlada že v torek dopoldne, torej pred odločilnim pogovorom s predstavniki slovenskih organizacij, potrdila pripravljalni program proslave, obenem pa sklenila enkratno nagrado (v višini 1000 šilingov) za vse še živeče „abwehr-kampferje. Predvsem pa je značilno, da so kot „povsem nesprejem- Združeni narodi ob 35-letnice ustanovitve Včeraj je oč^aja/a svetovna organizme:;.? svoj „rojstn: ^an", ^ajt: 26. jantja 7943 so v $an FrancftcM podpisal: Ustanovno listino Združeni/? narodov. Za 33-letnico astanovftve OZN so na sedeŽK svetovne organizacije v Neto Zor^n objavili knjigo genera/nega sekretarja OZN Narta WaidFei?na. Pr: knjigi, k: nos: naslov ..Graditev prihodnje areditve — iskanja. mira v medsebojno odvisnem sveta", gre predvsem za objavo Valdbeimovib poročil in govorov v zadnjih osmih letih, odkar je na čela svetovne organ:'zae;'je. Dejstvo, da je po 33 letih temeljni cilj OZN še vedno precej oddaljen, je po Wa!dheimovem mnenja posledica „ozkega nacionalizma" in aporabe poiitihe sile, zarad: česar akrepa OZN v kr:t:č-nib sitaacijab a/:' prepozno, včasih jo paščajo celo ob stran:, njenih shlepov pa pogosto ne spoštajejo. Na to britično, vendar povsem apravičeno agotovitev navezaje IVaidheim poziv, da morajo vlade ač:nkov:'teje sodelovati z OZN, bajti narod: po vsem sveta imajo pravico pričabovati več od Zdra-ženih narodov. izrečena je bi/a sodba v ve/i/fovakem ^bombnem procesu" tem pač ni mogoče razumeti občutljivosti, s katero uradni predstavniki reagirajo na vsako opozorilo na tisto miselnost in vsebino 10. oktobra, ki se kot rdeča nit vleče od leta 1920 preko prve republike v nacistično dobo in od tam vse do današnjih dni. Saj je v takem duhu in s takšno oporoko končno tudi nacistični gauleiter Rainer leta 1945 neposredno izročil oblast novim oblastnikom in tako poskrbel za ustrezno kontinuiteto. Pri 10. oktobru s takšno vsebino in takšnim duhom koroški Siovenci nismo imeii kaj iskati v mnuiih 60 ietih, nimamo kaj opraviti ietos in tudi ne bomo sodeiovaii v bodoče. Smo pa biii in tudi bomo vedno pripravijeni iskati skupno pot povsod tam, kjer bo ..srečanje na Koroškem" vodiio k sožitju v duhu medsebojnega zaupanja in spoštovanja na osnovah dejanske vsestranske enakopravnosti. To jasno načelno stališče, ki ga je vodstvo koroških Slovencev dosledno zastopalo v preteklosti in mu želi ostati zvesto tudi v bodoče, pa je hkrati tudi že odgovor — tako na podtikavanja o paktiranju in zapravljanju narodnih interesov kakor na govoričenja o kapitulaciji pred nekimi ..skrajneži". Po tridnevni razpravi se je v ponedeljek pred dunajskim deželnim sodiščem končal tako imenovani „ velikovški bombni proces": 33-let-ni Luka Vidmar iz Ljubljane in 29-letna Marina Blaj iz Maribora sta bila obsojena na štiriletno ječo, ker sta lani 18. septembra v veli-kovškem ..domovinskem muzeju" položila bombo, ki je predčasno eksplodirala in povzročila precejšnjo materialno škodo in poškodovala tri osebe — poleg obeh imenovanih še kustosa muzeja. Kazen, ki jo je izreklo sodišče na osnovi indicij, je menda pristen avstrijski kompromis. Sodišče ni moglo izreči previsoke kazni, da ne bi ustvarilo ..mučenike"; prenizka kazen pa bi baje vzbudila na Koroškem nove emocije. Že v tej utemeljitvi se odraža tisto, kar so določeni krogi ob procesu spravili v ospredje. V širši avstrijski javnosti je imel proces namreč razmeroma malo odziva, zato pa so ga na Koroškem primerno „izko-ristili" in ga „ustrezno" povezali z manjšinskim vprašanjem. Za te kroge sta Vidmar in Blaj le še ..zlorabljeno orodje" — postala sta žrtev brezvestnih nared-bodajalcev v ozadju, ki pa so ostali tudi po procesu neznani. Toda za omenjene kroge tudi to ni noben problem: takoj so ..odkrili" vezi, ki baje segajo v vrste koroških Slovencev in tako smo po tej logiki postati ..resnični" krivci tudi za atentat na velikovški muzej. Vendar smo vajeni takih in podobnih sumničenj in obrekovanj, tako da nas tudi najnovejše podtikavanje ne more prizadeti, še posebno ne, ker se obrekovalci že sami najbolj razgalijo s svojo ..teorijo", da so bili v ozadju „koroški Slovenci, ki pa niso govorili slovensko". Eno je vsekaor gotovo: koroški Slovenci smo zadnji, ki bi jim mogla koristiti dejanja, kot je bil velikovški atentat. Prav tako pa tudi ni težko ugotoviti, komu koristijo sedanji poskusi, da bi dejanje spravili v povezavo z nami in našim bojem za uresničevanje tistih pravic, ki so nam zagotovljene v državni pogodbi. Sicer pa je v zvezi z obsojenim Vidmarjem zaslediti v tisku ugibanja o tem, ali bo svojo kazen odsedel v Avstriji, ali pa bi ga izročili Jugoslaviji — morda v „zame-no" za Gerharda Lacknerja, ki je bil leta 1978 zaradi vohunjenja obsojen v Ljubljani. Carter na evropski turneji in delni sovjetski umik iz Afganistana Ameriški predsednik Carter je ta teden na obisku v Evropi, kjer se je udeležit beneškega srečanja voditeljev sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta, poleg tega pa obiskal še nekaj evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavijo. Prav obisku v Beogradu je mednarodna javnost posvečala posebno pozornost, saj gre pri Jugoslaviji za državo, ki je izrednega pomena tako po svoji geografski legi kakor tudi zaradi svoje neuvrščene politike. Poleg tega pa je hotel Carter s sedanjim obiskom popraviti „napako", ker se pred meseci ni osebno udeležil Titovega pogreba, kar so mu zlasti zamerili tudi v sami Ameriki. V ostalem je bil Carterjev obisk v Evropi precej namenjen temu, da bi pri svojih najožjih zaveznikih dobil podporo za svojo politiko, ki jo uveljavlja zlasti v odnosih do Sovjetske zveze, in to še s posebnim ozirom na sovjetsko invazijo v Afganistanu; pa tudi v odnosih do Irana, do Bližnjega vzhoda in drugih aktualnih problemov ameriška politika vedno bolj postaja tarča za kritike tudi iz kroga zahodnih držav. Zato je Carter svoje bivanje v Evropi brez dvoma izkoristit za ..prepričevanje" — v koliko pa je s tem uspel, bo pokazala šele bodočnost. Za beneško srečanje je vsekakor značilno, da so zagotovila o zahodni solidarnosti izpadla dokaj medlo in je prišla ta solidarnost dovolj poudarjeno do izraza pravzaprav samo v vprašanju omejitve porabe nafte. Nasprotno pa je Sovjetska zveza točno preračunano na beneško srečanje zahodnih sil sporočila sklep o delnem umiku svojih čet iz Afganistana. V zahodnih prestolnicah so to napoved sprejeli z deljenimi čustvi: po eni strani menijo, da gre zgolj za taktično potezo, s katero zasleduje Moskva celo vrsto namenov; po drugi strani pa tudi še tako majhen umik čet lahko pomeni prvi korak po poti do popolnega umika Sovjetske vojske iz Afganistana, tako da le ne gre govoriti le o propagandnem balonu. Karavanški cestni predor bo ve!ikega pomena za vso Evropo Novo vodstvo koroške K P Za dobro sožif/e je pogrebno vzgajanje b s^rpnozd V zadnji številki smo na prošnjo objaviti izjavo, ki jo je sprejet Klub slov. študentov na Dunaju v zvezi z vprašanjem sodelovanja koroških Slovencev oz. slovenskih organizacij pri proslavah 60-letnice koroškega plebiscita. Medtem se je s tem vprašanjem bavil tudi Klub slovenskih študentov v Gradcu, ki nam je prav tako poslal svojo izjavo s prošnjo, da jo objavimo. V tej izjavi je rečeno: Veliko se govori in ugiba o udeieibi Siovencev pri uradnih proslavah 60-letnice plebiscita. Tudi v Kiubu siovenskih študentov v Gradcu smo se ukvarjali s tem vprašanjem in zavzeii sledeče staiišče: 2e februarja sta osrednji organizaciji predložili pogoje, pod katerimi sta pripravljeni sodelovati pri tem praznovanju ietošnjega tO. ok-tobra. Deieina vlada je spočetka z nekaterimi pozitivnimi reakcijami skušata posredovati vtjs pripravljenosti in naklonjenosti napram željam Slovencev. Dejanja in dokončna stališča so pa pokazala, da prav nič bistvenega ne bo v prid Siovencem, temveč ravno nasprotno — proslava bo še nadalje obdržala svoj tradicionalni protislovenski značaj. Tudi glede ostalih zastavljenih pogojev smo Slovenci dobili ie klotutb: operativni koledar se označuje kot protiustaven, kot zgieda od osrednjih organizacij zahtevanega mednarodnega znanstvenega simpozija ne bo, slovenskega govornika kot zastopnika siovenske manjšine da pa si naj Siovenci kar izbijemo iz giave. Študentje v Gradcu ugotavljamo, da bi udeležba pri tej prireditvi koristila le nemškim nacionalistom, ki bi to uporabljali kot etiketo demokratičnosti in strpnosti napram manjšini, za kulisami bi pa nadaljevali še tem intenzivneje svojo protimanjšinsko gonjo. Siovencem bi sodelovanje pri prosiavah ob 60-letnici plebiscita odvzelo še zadnji narodni ponos, ko bi morali korakati ravno med tistimi skupinami, ki nam Siovencem kršijo osnovne pravice in odrekajo člen 7. In to še na prireditvi, ki ima v ceioti protimanjšinsko vse bino. Slovenci bi se raje trudili, da bi takih prireditev sploh ne bilo, vsaj ne takih s to raznarodovaino vsebino, in namesto tega skrbeli za objektivno informiranje sodeželanov. Pri tem mislimo predvsem na razširitev gibanja okrog Oktobrskega tabora in da bi tam nakazali neresničnosti in nedemokratičnost 10-ok-tobrskih prireditev KHD-ja in ostalih nemškonacionalnih krogov. Zeio važno pa je, da se predvsem v šolah posreduje otrokom pravilno gledanje na 10. oktober in se tudi popravijo učbeniki zgodovine, ki tudi v marsičem drugem ne posredujejo pravilne slike učencem (na primer o avstro-fašizmu, o tretjem rajhu, o dogajanjih po letu 194$). Pozivamo pristojne ustanove, da izdelajo informativno in objektivno brošuro za učitelje o plebiscitu, da si bodo vsaj učitelji prisvojiti pravilno znanje in ga tudi v objektivni luči posredovali mlademu Korošcu in tako preprečili razne predsodke napram slovenski narodni $kupno$ti. Kajti 10. oktober ne sme biti in tudi naj ne bo ie naprej sredstvo, ki vedno znova razbija vsa zbliževanja med obema koroškima narodnostima. Kiub slovenskih študentov v Gradcu torej ne vidi kakega prispevka k strpnosti in k dobremu sožitju v udeležbi pri prosiavah 60-letnice plebiscita, temveč te v širokem osveščanju, bodisi v alternativnem oktobru, predvsem pa še v osveščanju in vzgajanju k strpnosti že v šoli. Kiub siovenskih študentov v Gradcu Veiik odmev je imelo vabilo Kulturnega in informacijskega centra SFR Jugoslavije na Dunaju, ki je prejšnji teden skupaj z avstrijskim inštitutom za južno in jugovzhodno Evropo ter dunajskim inštitutom za mednarodno gospodarstvo priredil podijski razgovor o gradnji Karavanškega predora. V razpravi, ki jo je vodil univ. prof. dr. Josef Breu, so sodelovali z avstrijske strani dipl. trg. Karl Just za Koroško, dvorni svetnik dipl. inž. Arnold Tautschnig za akcijsko družbo ..Turska avtocesta" (ki bo zastopala Avstrijo pri gradnji predora — op. ured.) in dipl. inž. dr. Josef Dorfvvirth z dunajske tehniške univerze, medtem ko je jugoslovansko stran zastopal dipl. inž. Lojze Že dobrih dvajset let prirejajo v Železni županiji na Madžarskem, kjer živita slovenska in hrvaška manjšina, takoimenovane narodnostne dneve, ki so se medtem že razvili v vsakoletno manifestacijo kulturnega, jezikovnega in siceršnjega življenja in razvoja porabskih Slovencev in Hrvatov, pa tudi tamkajšnjih Nemcev. Še več: „Narodnostni dnevi so skupni praznik Madžarske in Jugoslavije, ki s svojo narodnostno politiko prispeva k še hitrejšemu kulturnemu dvigu Hrvatov in Slovencev v Železni županiji," kakor je naglasil sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem Djuro Djurok. Tudi letošnji narodnostni dnevi, katerih osrednja prireditev je bila tokrat v Gornjem Židanju, najbolj hrvaški vasi v Železni županiji, so potekali v znamenju take manifestacije. Za uvod so imeli Hrvati in Slovenci manjše prireditve po svojih vaseh, kjer so poleg domačinov nastopile tudi folklorne skupine iz matične dežele. Na osrednji prireditvi pa se je zbralo na stotine udeležencev v veliki dvorani novega kulturnega doma ,,Petofi Sandor", ki so ga svečano odprli šele lani novembra. Na ta svoj dom so Hrvati posebno ponosni, saj so v gradnjo vložili ogromno osebnih žrtev in prostovoljnega dela, medtem ko je županija prispevala 7 milijonov forintov. Med sodelujočimi skupinami na letošnjih narodnostnih dnevih v Železni županiji so bili tudi folkloristi iz Beltincev pri Murski Soboti. V Beltincih pa se sedaj pripravljajo na svojo lastno prireditev — folklorni festival, ki ga bodo letos priredili že desetič, medtem ko naj bi v prihodnjem desetletju prerasel v eno izmed osrednjih turistično kulturnih prireditev v Sloveniji. Letošnji jubilejni 10. festival v Beltincih bo trajal od 1. do 3. avgusta ter bo potekal pod geslom ,,Pesem in ples družita narode". Pod tem geslom bodo namreč sodelovale folklorne skupine iz štirih držav: slovenska in madžarska iz domačega Pomurja, potem slovenska iz Zelez- Blertkuš, direktor republiške skupnosti za ceste SR Slovenije. Uvodoma je dr. Breu orisal zgodovino cestnega prehoda čez Karavanke, ki je služil že starim Rimljanom in gospodarskim potrebam tistega časa. Te gospodarske potrebe so se iz stoletja v stoletje vse do danes nenehno večale in zlasti v današnjem času odprtih meja in mednarodnega gospodarskega povezovanja dosegle svoj absolutni višek. Vsi udeleženci razgovora so podčrtati veliki gospodarski pomen ceste, ki bo z dograditvijo Karavanškega predora (predvidevajo, da bo dograjen do leta 1984) povezala Severno Evropo z Balkanom in vse tja do Bližnjega vzhoda. ne županije na Madžarskem, slovenska iz Gorice v Italiji, koroške Slovence iz Avstrije pa bo zastopala folklorna skupina SPD ,,Zarja" iz Železne Kaple. Sodelovala pa bo tudi folklorna skupina iz Varaždina, ki bo izvedla revijo jugoslovanskih plesov. Festival se bo pričel v petek 1. avgusta z že omenjeno revijo jugoslovanskih plesov; v soboto bo sledila medobčinska revija folklornih skupin iz pomurskih občin; v nedeljo dopoldne bodo na sporedu folklorne igre, popoldne pa bo osrednja prireditev s povorko in nastopom vseh sodelujočih skupin. V okviru festivala bodo priredili razstavo folklornih rekvizitov in eksponatov. Prireditelji bodo izdali tudi posebne jubilejne značke in razglednice, prav tako pa bodo poskrbeli za prodajo izdelkov pomurske domače obrti. Razen Avstrije in Jugoslavije je na čimprejšnji izgradnji te povezave zainteresirana zlasti tudi Evropska skupnost, saj ji nudi ta cesta najbližjo pot do jadranskih pristanišč. Posebno pristanišči v Kopru in na Reki bosta s tem veliko pridobili in predvidevajo, da se bo njun promet znatno povečal. Vendar bodoči Karavanški predor ne bo izrednega pomena le za gospodarstvo in trgovino, marveč prav tako tudi za tujski promet: za sonca željne turiste se bo pot na jadransko obalo bistveno skrajšala. V ta namen, kot je poudaril direktor Blenkuš iz Ljubljane, so se vse jugoslovanske republike obvezale, da bodo posvetile posebno pozornost izgradnji avtoceste iz Ljubljane do Zagreba. Seveda pa bo gradnja Karavanškega predora velike koristi tudi za Koroško in še posebej za njen južni del. V času gradnje same bodo zagotovljena številna delovna mesta. Očiten pa je seveda tudi regionalno-politični vidik: prišlo bo do še tesnejšega sodelovanja med Koroško in Slovenijo in tudi obrtnemu gospodarstvu na obmejnem področju obetajo nov razcvit. Poživitev pa bo na tem območju dosegel tudi turizem, saj bodo turisti skrajšano pot lahko izkoristili za izlete v sosednje kraje in tako poživili vse panoge, ki se neposredno ali posredno bavijo s tujskim prometom. Za gradnjo Karavanškega cestnega predora sta — kakor smo svo-ječasno poročali tudi v našem listu - Avstrija in Jugoslavija sklenili posebno državno pogodbo, v kateri sta določili tudi vse formalnosti glede financiranja tega projekta. Ker pa se je v zadnjem času izkazalo, da bodo gradbeni stroški bistveno višji (slišati je, da se bodo povečali kar za 200 odstotkov na okroglo 6 milijard šilingov), trenutno tečejo med obema državama pogajanja o tem, kako bi financiranje prilagodili novim pogojem. Tozadevne predloge hočejo izdelati do 14. julija, ko se bo sestala meddržavna komisija za gradnjo Karavanškega predora. Kljub nastalim težavam pa so na obeh straneh optimistični glede pravočasne dograditve predora; to se pravi, da bodo z gradbenimi deli pričeli že letos na jesen. Za kako važno evropsko magistralo pri tem gre, kažejo izračuni, po katerih naj bi že v letu otvoritve — torej leta 1984 — skozi predor peljalo dnevno okoli 5000 avtomobilov, do leta 1990 pa naj bi se dnevna frekvenca dvignila na približno 6500 avtomobilov. fra-ter Minulo soboto se je sestalo na prvi seji novo vodstvo koroške KPA, ki je bilo izvoljeno na nedavni deželni konferenci v Beljaku. Takrat je namreč dosedanji predsednik Josef Ni-scheltvitzer prosil, da bi ga ne izvolili več za predsednika stranke. V navzočnosti predsednika vseavstrijske KP Franza Muhrija je bil za novega predsednika koroške KP izvoljen dosedanji deželni sekretar stranke Ar-nulf Raimund. V novem deželnem sekretariatu pa so poleg Raimunda še Mirko Messner, Johann Perda-cher, Josef Permes, Maria Rabitsch, Regina Taupe, Gerhard Steingress in Josef Nischeltvitzer. Deželno vodstvo KPA je na svoji seji sprejelo resolucijo, v kateri je zavzelo odločno stališče proti vsem poskusom omalovaževanja neonacistične in desničarsko ekstremistične nevarnosti v Avstriji. Pri tem so opo- zorili na sramotno dejstvo, da je pr' letošnjih predsedniških volitvah kandidiral tudi Burger, ki je dobil 140.000 glasov. Zlasti pa vzbuja zaskrbljenost tozadevni razvoj na Koroškem, kjer je Burger zabeležil uspeh, ki je daleč nad avstrijskim povprečjem. Koroško vodstvo KPA je v tej zvezi izrazilo solidarnost Z demokratičnimi in protifašističnimi silami in podprlo njihovo zahtevo po prepovedi vseh neonacističnih organizacij, kakor to zahtevajo državna pogodba in avstrijski zakoni. V resoluciji se je KPA zavzela tu-dii za naidaljnjo razširitev gospodarskega sodelovanja med Avstrijo oz-Koroško ter sosednjimi deželami. Izrecno so pozdravili najnovejša prizadevanja za poglobitev tozadevnih odnosov s Slovenijo in z Jugoslavijo, hkrati pa kritično ocenili poskuse določenih uradnih krogov na Koroškem, da bi tako sodelovanje torpedirali. Kot primer takega sodelovanja so opozorili na sporazume, ki veljajo med zveznima deželama Tirolsko in Predarlsko na eni ter Južno Tirolsko na drugi strani. Nagrajena ,,neodvisnost" Koroški dnevnik ,, Kleine Zei-tung" velja za neodvisen list — tako se vsaj sam imenuje in tako ga predstavljajo njegovi tvorci. Sedaj pa se je ta ,,neodvisnost" izkazala v nekoliko drugačni luči: vodja koroškega uredništva Kleine Zeitung Heinz Stritzl je namreč prejel nagrado FPO za njegovo prizadevanje ,,za načela in nadaljnji razvoj svobodnjaškega družbenega reda". Kakšna mora biti ob takšnem priznanju neodvisnost, res ne bo težko ugotoviti. Saj nezasluženo te nagrade Stritzl menda ni prejel? Gradivo študijske komisije za vprašanja koroških Slovencev Na DanajM so — ^a&or smo poročal: že v zadnj: štef//^: našega /ista — pret/stav:/: osm: zvezek ;z z/?:?'-Zte "Geme/nsames Karnten — $^Hpna Korošca", jo izdaja nemš^o-s/ovens^i koordinacijski odkor ce/ovške škojije. Knjiga, ki jo je napisa/ dr. Tkeodor Veiter, ima nas/ov.- ,,Die Narnfner Orfsfg/e/^ommŠM/cm — zlrkeit and TrgeZmAsc der SrK:/;eM&omm:M;'oM Jar Prok/eme der s/oTCfmsc^eM Vo/ksgrappe in Karnten 7972—1973". V predgovora ateme/jaje Veiter izdajo te knjige nekako tako/e.* čeprav de/o omenjene komisije ni naš/o odmeva v zakoniti rešitvi in čeprav sta s/ovenski osrednji organizaciji odk/oni/i sode/ovanje v njej, je ta komisija /e tadi nekaj ,,pomemknega astvari/a, česar se naj ne pozaki". V ko/iko ta agotovitev drži, je seveda vprašanje. Vendar je knjiga zanimiva k/jak tema, posekno zaradi tega, ker je Veiter v svoji znani natančnosti zkra/ in okjavi/ ce/otno gradivo, vsa mnenja in pravne pred-/oge, na katerik osnovak so gospodje č/ani komisije ka-ranta/i o našik pravicak. Tako iz 432 strani oksegajoče knjige zvemo, kdo se je za nas vsaj ma/o zavze/ in kdo je ki/ najko/j nedostopen za vse KprcpZčfMf težnje in potreke s/ovenske narodne skapnosti (sicer te /jadi poznamo tako in tako, vendar sedaj njikova imena najdemo natisnjena črno na ke-/emj. Zvemo, kako so poteka/e diskasije o agotav/janja manjšine; kako so sodi/i o ,,vindišarjik"; kako so occnje-va/i dotedanji pravni po/ožaj manjšin in še dosti dragik stvari. Pri tem se Veiter opira na svoje /astne zapiske (kot strokovnjak za mednarodno in manjšinsko pravo je ki/ č/an komisije in se je ade/eži/ vsek njenik sej), na aradne zapisnike sej in na spomine dragik č/anov komisije. Potek sej je ki/ sicer posnet tadi na magncro/cms^: trak, vendar tek posnetkov v arada zveznega kanc/erja menda ni več mogoče najti(/J. Zkrano in okjav/jeno gradivo o ,,dc/a" komisije samo enkrat več potrjaje pravi/nost sta/išča, ki smo ga v tem vprašanja zastopa/i koroški 5/ovenci, ki se iz znamk vzrokov tadi nismo ade/eži/i sej komisije. Vsak še tako majken pozitiven korak v prid manjšini (z/asti pravni strokovnjaki, med njimi tadi Veiter, so pokaza/i še največ razamevanja in širine) je ki/ zavrnjen; zakonito rešitev iz /eta 1976 pa je v g/avnem pred/aga/ — v v/ogi poda/jšane roke KP/D — fPO-jevski č/an komisije, in sicer že /eta 1973, tako da je ki/o njeno de/o vsaj v doki 1973—1973 /e še a/iki za v/ado, da ki domači in mednarodni javnosti pokaza/a, kako ,,skrkno" in "demokratično" se priprav/ja rešitev manjšinskega vprašanja oziroma izpo/nitev tozadevnik okveznosti iz državne pogodke. Tako pa okjav/jeno gradivo samo pokaže, kako je R.radna po/itika v manjšinskem vprašanja spet enkrat ^tp/fH/Zrd/g pred nemškim naciona/izmom in se aje/a v njegovi pasti — trostrankarskem protimanjšinskem pakta. Gradiščanski Hrvati so obiskali matično domovino Predstavnik! Hrvaškega akademskega kiuba na Dunaju, ki je ena izmed organizacij gradiščanskih Hrvatov, so prejšnji teden obiskati SR Hrvaško, kjer so jih sprejeti tudi visoki predstavniki družbenopoii-tičnega živijenja. Tako je deiegacijo Hrvaškega akademskega kiuba sprejet tudi predsednik repubiiškega komiteja SZDL Hrvaške Jovo Ugrčič, ki so ga čiani deiegacije seznaniti z dejavnostjo svoje organizacije, prav tako pa tudi s poiožajem hrvaške narodne skupnosti v Avstriji s posebnim ozirom na razmere, v kakršnih ta skupnost živi 25 iet po podpisu avstrijske državne pogodbe, katere 7. čien zagotavija hrvaški in siovenski narodnosti vse pogoje za enakopraven razvoj, vendar pa Avstrija teh svojih obveznosti dosiej še ni izpoiniia. Predsednik Ugrčič je pri tej priiožnosti opozori) na znano staiišče Jugosiavije do svojih manjšin v sosednjih državah ter nagiasii, da re-pubiika Hrvaška in ceiotna Jugosiavija dosiedno stojita za temi manjšinami in odiočno podpirata njihov pravični boj za dosego narodnostnih pravic, izrazit je prepričanje, da bodo tudi gradiščanski Hrvati iah-ko uspešno izpoinjevaii svojo viogo mostu za vzpostavitev in krepitev sodeiovanja med obema sosednjima državama. Obenem pa je zagotovi), da bo Hrvaška tudi v bodoče utrjevaia in razširjata sodeiovanje s predstavniki hrvaške narodne manjšine na Gradiščanskem. Pesem in pies povezovalni člen med narodi Uspela zaključna prireditev domske skupnosti dijaškega doma SŠD Letošnja zaključna prireditev di- laškega doma Slovenskega šoiske-9a društva v Celovcu je brez dvo-^a stala v znamenju pričetka gradile novega dijaškega doma, ki bo odgovarjal vsem zahtevam sodob-Osga vzgojnega centra za mladino. je udeležencem prireditve spo-^o^il tajnik Zveze slovenskih orga-oizacij dipl. inž. Feliks VVieser, ki ^ s tem naglasil, da ZSO skupno s Slovenskim šolskim društvom skrbi za gradnje takih projektov, ki služijo ohranitvi naše narodne skupnosti na Koroškem. Zato bo tudi pričetek gradnje novega dijaškega doma v jeseni ena izmed nadaljnjih akcij na tem področju. Tajnik ZSO pa je ob tej priložnosti tudi povedal, da uresničitev takih objektov zahteva mnogo samoini-ciative in požrtvovalnosti. O pomenu vzgoje mladine je spregovorila ravnateljica dijaškega V Stcviio učencev nazaduje Statistiki napovedujejo, da se bo ^ novim šoiskim letom 1980/81 v ^Lvstriji občutno zmanjšalo število šo-'arjev-začetnikov, in sicer za več kot 70.000, pri čemer bo najbolj „priza-deto" obvezno šolstvo, medtem ko "a področju poklicmo-izobraževalne-šolstva nasprotno pričakujejo po-^anje števila šolarjev. Sploh bo v obveznih šolah (ljudska, glavna in Posebna šola, politehnični letnik in 'Otegrirana skupna šola) v novem niškem letu skoraj 39.000 učencev jdanj kot letos, za dobrih 1000 dijakov pa se bo zmanjšalo tudi število pčencev na splošnoizobraževalnih viš-J'h šolah med katere spada tudi gimnazija. Obratno pa pričakujejo znatno več šolarjev v poklicnem šolstvu. Nazadovanje števila šolarjev je v ^adnjih letih privedlo že do večjega .tevila nezaposlenih učiteljev. Zato se lo pristojno ministrstvo sedaj odločilo ^a reformo predpisov, s katerimi je določeno število učencev na posamezen razred. Ljudskošolske razrede, ki 'majo več kot 30 učencev, bodo po novih predpisih delili in tako bo rnožno zaposliti večje število učiteljev. Ta sprememba pomeni, kakor je bilo te dni objavljeno, da bo na Koroškem našlo zaposlitev vseh 140 novih učiteljev, ki so letos končali študij. Poleg teh bodo z novim šolskim letom zaposlili še nadaljnjih 30 Ijud-skošolskih učiteljev, ki so zaradi pomanjkanja ustreznih mest na Koroškem zaposlitev našli izven domače dežele. Iz objave pa ni razvidno, ali bodo na Koroškem našli delo tudi vsi doslej nezaposleni učitelji lanskega letnika. Predvsem pa iz tozadevne objave ni razvidno, do kakšnih sprememb bo prišlo na dvojezičnih šolah, oziroma v kolikšni meri bo zagotovljena zaposlitev vseh dvojezično kvalificiranih učiteljev. V tej zvezi bi bilo vsekakor želeti, da bi končnio odpravili razne nedostatke med katere spada tudi dejstvo, da na primer predmet ..ročnost" (Werken) ..poučujejo" učne moči, ki nisio ustrezno kvalificirane. Sploh pa bi delitev razredov morali v prvi vrsti prakticirati prav na dvojezičnih šolah, kajti pouk v dveh jezikih je gotovo dosti bolj zahteven tako za učitelja kot za šolarja — znižanje števila učencev torej pomeni olajšanje dela in s tem tudi izboljšanje učnega uspeha. doma SŠD Ančka Kokot in med drugim menila, da vzgojitelji opravljajo važno funkcijo, ko med šolskim letom skrbijo za zvgojo dijakov, ko jim takorekoč nadomeščajo starše. Zato je tudi potrebno primerno okolje. Ravnateljica pa je pripisala velik pomen tudi povezavi vzgojiteljev s starši in izrazila svoje zadovoljstvo nad prisotnostjo staršev na prireditvi. Da v dijaškem domu SŠD posvečajo mnogo časa delu z mladino, je vsekakor pokazala zaključna prireditev. Posebno se je to odražalo v sporedu, ki je vseboval dela avtorjev naprednih idej, kot je Ivan Cankar, razumljivo pa tudi novejše in sodobne književnosti (o sporedu prireditve posebej poročamo na 6. strani — op. ured.). Tako kot vedno, se je tudi tokrat pokazala tesna povezanost dijaškega doma SšD z matičnim narodom, saj so pri sporedu sodelovali dijaki dijaškega doma srednje tehnične šole iz Ljubljane. Prireditev pa so s svojo prisotnostjo počastili tudi konzul SFRJ v Celovcu Svetislav Popovič, predstavnik jugoslovanske trgovinske zbornice v Celovcu Veno Dot-jak, predsednik Slovenskega šolskega društva dipl. inž. Franci Einspieler, predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher in tajnik Slovenske prosvetne zveze Franci Sadolšek. Kvalitetno izvajanje sporeda, ki so ga za letošnji zaključek šolskega leta pripravili dijaki, ki bivajo v dijaškem domu SšD, tembolj upravičuje potrebo po novem dijaškem domu, saj je sedanji postal že davno pretesen in je zlasti za potrebe izvenšolske dejavnosti čedalje manj primeren. Gradnja novega objekta pa je postala potrebna tudi zato, ker je interes slovenskih staršev, da bi svoje otroke dali v dijaški dom SŠD, vedno večji. Kot znano, v domu v Tarviser-straRe trenutno lahko nudijo streho sedemdesetim dijakom in morajo ob začetku šolskega leta zaradi pomanjkanja prostorov vedno spet odbiti prošnje številnih staršev, ki svoje otroke želijo dati v ta dom. Zato je letošnja zaključna prireditev v dijaškem domu SŠD bila še posebno razveseljiva, saj je pomenila trenutek, ko bomo koroški Slovenci šli v akcijo, katere uresničitev bo brez dvoma zapolnila potrebo po novem mladinskem centru v Celovcu. DAN iZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imeia v ne-deijo 6. juiija 1980 s pričetkom ob 14.00 uri v Kuiturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor ki bo ietos še posebej v znamenju 35-ietnice zmage nad fašizmom in vrnitve iz pregnanstva. Občno zbor bo tudi tokrat povezan s tradicionalnim DRUŽABN!M SREČANJEM ki ga bosta z nastopi popestrita # pevski zbor SPD „Radiše" z Radiš # foikiorna skupina SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie. Vsakoietni DAN iZSELJENCEV je posta) tradicionaino srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpijenje v času nacističnega nasiija ter zavzamejo stališče k aktuainim vprašanjem siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tokrat veija še posebej omeniti nevarno množeče se pojave nacio-naiizma in neonacizma, proti katerim je treba biti buden in odtočen, da se nikdar več ne bi ponoviti časi nasitja in preganjanja. Poskrbimo, da bo srečanje spet prepričtjiva manifestacija naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo biti v najtemnejši dobi naše narodne zgodovine pripravtjeni doprinašati ve-ttke žrtve. Zato vsi na srečanje — bivši izsetjenci in predvsem tudi mtadina, ki bo te tedaj mogta nadatjevati deto svojih prednikov, če bo poznata resnico o njihovem trptjenju in boju. Prisrčno vabtjeni bivši pregnanci z družinami, prijatetji in znanci! ZffZd tZSf/jfMCfU //mr/ je Dragro Pa/?or zasiužni (borec za pravice primorski?! Slovencev V Trstu je pred kratkim umrl znani slovenski narodni in kulturni delavec Drago Pahor, ki se je dolga desetletja udejstvoval kot šolnik in neugnani borec za slovensko šolo na Primorskem. Rodil se je pred 75 leti v Škednju, predmestju Trsta, kjer je rastel v težkem, a borbenem tržaškem vzdušju. V Tolminu je obiskoval učiteljišče in bil glavni organizator slovenskih srednješolcev v Italiji. Po prihodu fašizma je moral zbežati v Jugoslavijo, kjer pa ga je potem spet pregnal nemški nacizem. V izgnanstvu v Srbiji mu je uspelo zbežati in se je ilegalno prebil v Slovenijo, kjer je leta 1943 prišel v partizane. Leta 1944 ga je Slovenski narodnoosvobodilni svet (ilegalna slovenska vlada med narodnoosvobodilnim bojem — op. ured.) imenoval za okrožnega šolskega nadzornika, po osvoboditvi pa se je vrnil v Trst in nadaljeval svoje bogato delo na različnih področjih narodnega življenja, predvsem pa v slovenskem šolstvu. Obsežno pa je bilo tudi Pahorjevo publicistično delo. Že v dvajsetih letih je začel sodelovati pri naprednih slovenskih revijah in bil udeležen pri izdajanju listov za slovensko šolsko mladino. S tem delom pa je nadaljeval tudi po osvoboditvi ter napisal več sto člankov in razprav, v glavnem o zgodovini slovenskega šolstva v zamejstvu. Svoje prispevke je objavljal v številnih listih in revijah na Primorskem in v matični Sloveniji, pa tudi med sodelavci Koroškega koledarja bomo zasledili njegovo ime. V Primorskem dnevniku je v spominskem članku zapisal Jože Koren: Z D. Pahorjem je odšel iz naših vrst človek, ki Se je vztrajno in nesebično razdajal za skupne narodne koristi, človek, ki ni poznal miru, ki je sovražil mlačnost in površnost, človek, ki je samo v delu in splošni angažiranosti videl smisel življenja. Z Dragom Pahorjem je odšel človek, ki ie svoje najboljše moči namenil mladim in zato šoli kot tisti ustanovi, ki so nam jo vzeli, ker so nam hoteli vzeti mladino, pa smo jo s krvjo naših žrtev obnovili, da bi nam vzgajala zdrav zaveden in sposoben rod ... ^0000<>0000000000000-00000000000000000000000<>00000000 0<>(><><><><><><><0<><0<><^<00<><><><><><><><><><>0<><><>00-<><>0<><>0<><><><><><0<><>C'C'<><><>-0<><><><><><><>o 'VAN DOLENC 3 Slovenska kulturna publicistika v Kanatli V istem listu je prav tako prvič v kanad-skerrt tisku spregovoril slovenski pesnik in Pisatelj v ponatisu. Z izpolnitvijo svojega poglavitnega cilja, je bil zmaga zavezniških sil nad nacizmom jn fašizmom v Evropi, je v prvih pogojnih tetih pričel usihati - z drugimi deli 'sta vred — tudi pritok kulturno zaokroženih Popisov. Razlogi za končen neuspeh te Publikacije so števiini in povečini politične "arve; tega, da je list sploh prenehal izhajati, da je bita menda kriva pretesna Povezanost slovenskega dela s hrvaškim in Srbskim delom organizacije-založnice, kjer so je v drugi polovici štiridesetih let raz-Pasla Slovencem prav nepotrebna in nerazumljiva levičarska skrajnost. Za nas je tokaj spet glavno dejstvo, da so bolne poetične razmere, ki niso bile nujno izrazito slovenske, uničile prvi slovenski list v Kanadi. Zal so se podobne, enako nevzdržne poetične vihre od takrat naprej podile nad vsakim poskusom za zmerni in prvenstveno kulturni slovensko-kanadski tisk v petdesetih in šestdesetih tetih, in segajo tudi ^ naša sedemdeseta leta. Po svoji obliki 'n vsebini so se ti nepotrebni pojavi mogo- če tu in tam menjali, ohraniti pa so svoje bistvo, ki je v tem, da preprečujejo vsakršno plodno, izvirno in samosvojo kulturno slovensko publicistiko med kanadskimi Slovenci. S prihodom prvih slovenskih izobražencev — tistih, ki so zapustili domovino zaradi vojne takoj leta 1945, in tistih, ki so jo zapustili v petdesetih aii zgodnjih šestdesetih letih zaradi staiinistično zapetih odnosov do posameznika, in sam se prištevam med te zadnje begunce, potem pa še tistih, ki so prišli sem iz boij oprijemljivih, materialističnih nagibov, po avto in po hišo, zaradi lagodnejšega življenja — je bito pričakovati, da se bo položaj kulturne publicistike v Kanadi spremenil v korist slovenskega kulturnega živtjenja med nami in v korist oblikovanja samostojne slovstvene podobe. To pričakovanje pa se je uresničilo le delno, po mojem v žalostno skromnem obsegu. Ker je v teh letih — vse do danes — še kar naprej imela prednost politična akcija, se zdi, da ni bilo ne časa in ne primernega ozračja za razmah kulturne pubiicistike, ki bi imela svoje korenine v Kanadi. Po zgledu predvojnega navezovanja slovenskih Kanad- čanov na politične in kulturne centre drugje so se kulturni ustvarjaici iz prve skupine povojnih priseljencev vezali na Cleveland, Gorico, Celovec in Argentino, v Torontu pa ustanovili samo izrazito politično in organizacijsko spet meddržavno mesečno gla-siio ..Siovenska država", potem pa samo še versko revijo „Božja beseda". Za na vse strani odprto kulturno publicistiko, kakršna je v navadi pri drugih kulturnih narodih v svetu, za kanadsko slovensko slovstvo, kritiko. esejistiko - po vzorcu argentinskega ..Meddobja", če hočete, ali pa še primernejšega zgieda tržaških siovenskih revij — tu spet ni biio ničesar. Zato se mi ne zdi niti malo čudno, če poznamo iz tega kroga samo štiri, pet kulturnih imen za uporabo v teh zapiskih, in tu sta verjetno med najvidnejšimi Ted Kramolc, pesnik in pisatelj, in dr. Rudolf Čuješ, esejist. Za drugo skupino ustvarjaicev omenjeni publikaciji nista vabljivi ali pa sploh zaprti, to pa v skladu z ožje zarisanimi uredniškimi programi. In tako je ta krog Slovencev objavljal vsepovsod po Ameriki in v svetu, v zadnjih nekaj tetih tudi v Sloveniji, samo v Kanadi ne. Zase tahko navedem, da sem zaradi teh in takih razmer tiskal svoja ie-poslovna dela v ..Ameriški domovini", ..Prosveti", „Giasu naroda", pri ..Svobodni Sloveniji" v Buenos Airesu, v tjubljanski „Rod-ni grudi", koledarju Slovenske izseljenske matice, v mariborskih ..Dialogih" in prav gotovo še drugje, kjer je kaj mojega izšlo v ponatisu. Mnogi drugi slovenski ustvarjalci po Kanadi so v istem času ali povsem utihnili ali pa se sploh umaknili iz slovenske javnosti, in zadnjih je menda še največ. Kot da so se določeni nestrpni krogi zarotili, da v Kanadi ne sme biti zmerne slovenske kulturne publicistike — v veiiko škodo siovenskega kulturnega profita, posebej še morebitnih novih slovenskih ustvarjalcev, in v kulturno sramoto naše kanadske etnične skupnosti. V ta čas spada razmnoženo društveno „Glasiio" Vzajemne podporne zveze „Bled" ali ..Builetin", kot so ga imenovali. Prva števiika je izšla aprila 1957 v Kirkland La-keu, to je med predvojnimi izseljenci. Znani so še trije nadaljnji priiožnostni snopiči, Zadnji verjetno z datumom 3. aprila 1959. Urednik Frank Račič je v svojem prvem uvodniku in ..Pogovoru s članstvom" povedal, da izhaja ta publikacija „za večjo povezanost med članstvom in na splošno vseh Slovencev v Kanadi". Pozval je bralce: „ ... ne dovolite nikakor, da se ta cvet naroda izgubi v tujskem morju ..." in izrazit željo, „da se ohrani vsaj prva generacija narod a ".s 8 ..Bulletin" Vzajemne podporne zveze „Bled", Kirkland Lake, Ontario (brez številk in brez datuma). igralci SPD .Bilka so se predstaviti SPD „Biika" v Bitčovsu je znova pripravito nekaj zabavnega za svoje občinstvo: v nedeijo, 22. junija so domači igraici uprizoriti ko- medijo Marjana Marinca, Ad acta. Duhovit tekst, katerega je posrečeno za koroške razmere priredi! Marjan Srienc, obravnava razmere v tričlanski družini, kjer gospodari odločna mati in obupava mlačen soprog. Le-ta leze nezadržano navzdol na službeni lestvici, vendar ni dovolj močan, da bi svoje sposobnosti dokazal z delom. Raje živi v spominih na leta, ko je svojim podrejenim še lahko vlival strah in se pri tem počutil silno pomembnega. Tretji član je hči Cvetka, študentka z ljubko glavico polno papirnatih formul in neživljenjskih načel, ki pa kaj kmalu spuhte, ko .Solidarnost pomeni, da vzame vsak od nas, ki stanuje tako ugodno, da je dosegljiv s tovornjakom, kanto za odpadke." Na takšen edinstven način je v diskusiji okoli odredbe o odvažanju odpadkov definiral župan Mihael Posod solidarnost. Slo je za to, do mora po novo sprejetem predpisu vsak občan, ki stanuje tam, kamor lahko pripelje tovornjak, ki bo odvažal odpadke, vzeti kante za smeti, drugi, ki pa stanujejo v bolj obrobnih krajih, pa se lahko poslužujejo vreč, ki jih bodo napolnili z odpadki in ob gotovih dnevih pripeljali na določena mesta. Diskusija je nastala zaradi tega, ker so omenjene vreče znatno cenejše in je po predpisu skoraj večina občanov prisiljena vzeti kante, ki so bolj drage. Diskusija okoli te teme je predstavljala skorajda višek občinske seje 18. junija 1980 v Zitari vasi, ki je nasplošno potekala v mirnem vzdušju in je kljub obširnemu programu trajala samo uro in pol. Razen predloga, ki ga je predlagala frakcija SPG, so bili vsi predlogi sprejeti soglasno. Socialisti so namreč predlagali, da naj dobi letos domače nogometno moštvo 15.000 šilingov, če doseže prvo mesto v drugem razredu ter 10.000 šilingov če postanejo drugi. Ta predlog je bil sprejet z glasovi SPd proti glasovom ostalih dveh v občinskem svetu zastopanih strank. Občinski svet je soglasno sprejel predlog odbora za tujski promet, ki predvideva povišanje vstopnine na Že- se čisto banalno - zaljubi. Mladi podnajemnik Milan je prikupen fant z razumno glavo, vendar trn v peti hišnemu gospodarju. Položaj se hipoma spremeni, ko oče zasumi, da je mladi uslužbenec član tiste organizacije, preko katere si marsikdo obeta osebnih koristi — Heimatdiensta. Oče Karlo skuje s svojim vedno oh tako pametnim prijateljem Rudijem načrt, da bi Milana pridobil zase in bi mu ta pomagal do stolčka. Konec je pričakovan in tragikomičen: mlada ljubezen premaga ovire, častihlepni oče in njegov petolizniški neškem jezeru: nove cene so: za odraste 8, za otroke 3 šilinge, tedenske vstopnice pa stanejo sedaj za odraste 40, za otroke pa 15 šilingov. Krajevna taksa je bila povišana za šiling in znaša sedaj tri šilinge. Občinski svet je sklenil, da podpre SPD .Trta" s 1000 šilingi za ureditev društvenih prostorov, ter da podpre novoustanovljeno otroško folklorno skupino SPD .Trta" s 3000 šilingi. Ker otroška folklorna skupina SPD .Trta" trenutno nabavlja obleke oziroma noše, lahko dvignejo društveniki .Trte" denar za štiri leta naprej. Omeniti moramo še izjavo občinskega svetnika in namestnika župana Eis-nerja (OVP), ki je, ko se je župan Mihael Posod pritoževal, da hočejo nekateri ljudje financirati vse zadeve v občini iz takoimenovane .Abstim-mungsspende" dejal, da je dobro, da je pred 60 leti bil .abverkampf" in menil, da bo morda možno čez dvajset let za uspešni .ortstafelsturm" prejeti podobno podporo. Ob koncu seje ga je odbornik EL Kukoviča vprašal, ali je to izjavo mislil resno, Eisnerjev odgovor pa je bil, da kaj takšnega sploh ni rekel. Čudno se zdi, da dajejo gotovi ljudje prav v .jubilejnem letu" takšne izjave, ki nas nekoliko spominjajo na dogodke leta 1970, ko je prav protislovenska gonja bila vzrok za .uspešni ortstatelkampf" za katerega vsi vemo, kdo je bil organizator in nosilec pohodov proti dvojezičnim tablam leta 1972. z igro uradnik Federbeisser pa sta kaznovana za svoje umazano ravnanje in intrigriranje. Igralska tradicija v Bilčovsu je že znana. Na tem področju je „Bil-ka" eno najbolj aktivnih društev na Koroškem. Tokrat je bil igralski ansambel sestavljen iz izključno mladih igralcev in ni skrbi, da bi v Bilčovsu tovrstno kulturno delovanje zamrlo. V režiji Tomija Gasserja, ki je sam dolgoletni steber dramske skupine v domačem kraju, so igralci podali komedijo tako, kot je treba: zabavno in s srcem. Gasser je dobro opravil vodstvo predstave: igra je bila neprisiljena in kar je najbolj razveseljivo, utrip dogajanja, celoten ritem predstave je izpričal gledališkega mačka, ki ve, da je treba publiko držati ves čas v napetosti in pričakovanju, da bo zadovoljna. In taka je brez dvoma tudi zapustila dvorano. Osrednjo vlogo samopomilujoče-ga se očeta Karla Trdine je odigral Gusti Zablatnik, ki je dosledno prepričal z omejenim intrigant-stvom in odvisnostjo lastnega mnenja od žene in svojega prijatelja. Njegovo ženo Ano je suvereno odigrala Ani Ogris, hčerko Cvetko pa Marija Stingler, igralka z osupljivimi pasažami, ki dokazujejo izredno nadarjenost. Hanzi Gasser v vlogi podnajemnika Milana je odigral svoj del navihano in inteligentno. Franci Stingler je dobro izdelal napihnjen značaj moralnega ničvredneža. Pohvala pa velja tudi Lipeju Ogris-Martiču, ki je stransko vlogo pisarja Federbeis-serja odigral tako dobro, da je požel aplavz na odprti sceni. Eno z drugim: predstava, vredna, da si jo ogledajo še drugod po Koroškem in prav gotovo tudi eden najvažnejših dogodkov v kulturnem delovanju SPD „Bilka". OSREDNJA PISARNA V CELOVCU deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO, tov. Feliksom Wieserjem OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo: 1. 7. 1980 dipl. Inž. Einspieler Franci 8. 7. 1980 dipt. inž. VVieser Feliks Slovenska pro:vetna društva — .Žita", .Dobrač" in .Jepa-BaJko jezero" vabijo na DRUŽABNO SREČANJE NA BLEŠČEČI (v .Koč) nad Arihovo pečjo") v !oboto 28. junija 1980 Skupni odhod ob 16.30 uri s Kopanja (gostilna Sticker) Prisrčno vabljen!! KONCERT v nedeijo 29. junija 1980 ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu. Na:topa mešani pev:ki zbor .Jakob Peteiin-Gailu!" iz Ceiovca. Prireditelj: KPD Šmihel Slovensko šolsko društvo v Celovcu 9020 Celovec, TarviserstraBe 16 Javni razpis Slovensko šolsko društvo v Celovcu razpisuje gradbena deia za gradnjo novega dijaškega doma v Mikschallee v Celovcu. Firme, ki so zainteresirane za izvedbo gradbenih del, lahko dvignejo podiage za ponudbo pri arhitektu dipi. inž. Janezu Oswaidu, AnkershoferstraBe 45 proti piačiiu manipuiacijskih stroškov v času od 30. junija do 4. juiija 1980 in dobijo vpogied v gradbene načrte. Objekt bo obsega) ca. 20.500 m* zazidane prostornine. Ponudbe naj se prediožijo 4. avgusta 1980 ob 10.00 uri na sedežu Siovenskega šolskega društva, TarviserstraBe 16 v Ceiovcu, kjer jih bomo pregiedaii in protokoliraii. Partizanska pesem izraz tradicionalne slovenske protifašistične miselnosti Vselej, ko širom po Koroški zadoni partizanska borbena pesem, jo pubiika sprejme z navdušenjem in zanosom. Medtem, ko vetiko-nemški nacionaiizem vedno boij odkrito propagira svojo preživeto ideologijo, je postaia nega partizanske pesmi nujen izraz tradicionaine siovenske antifašistične miseinosti starejše kot tudi miajše generacije. Zavedamo se, kako pomembno je organizirano in zavestno predajanje naših borbenih kuiturnih vrednot iz roda v rod. Ustanovitev partizanskega pevskega zbora je postaia nujnost in prepričani smo. da bo naletei na pozitiven odmev pri rojakih, pa tudi v vrstah nem* škogovorečih demokratov. Iz teh raziogov pozivajo Siovenska prosvetna zveza, Zveza koroških partizanov in pripravijalni odbor Koroškega partizanskega pevskega zbora ijubiteije partizanske in borbene pesmi na prvo vajo, ki bo hkrati tudi prvo srečanje z dirigentom profesorjem Brankom Cepinom, izvrstnim strokovnjakom in pevovodjem, znanim tu in onstran meja. To srečanje bo v sredo, 2. juiija 1980 ob 20. uri v prostorih kui-turnega doma v Šentprimožu. Vabijen je vsakdo, ki čuti veseije do petja in kateremu je partizanska pesem pomembna. Trije odborniki ZSO so staviti zaktjuček študija V zadnjem času so kar trije odborniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem končali svoj visokošolski študij: dr. Mirko Boročnik (pravo), magister Marijan Galliob (matematika in zgodovina) ter dipl. inž. Kristijan Ogris (tehnična matematika). Minulo soboto so povabili ostale odbornike ZSO na družabni večer pri Lucu v Veselah, kjer so v prijetni družbi skupno .proslavili" brez dvoma redek dogodek, ko so takorekoč istočasno končali študij trije mladi koroški Slovenci, ki so hkrati vsi tudi odborniki naše osrednje organizacije. V imenu treh slavljencev je spregovoril tov. Kristijan Ogris, ki je de- Dl, ^ ysi trije vključili v ZSO zato, ker so mnenja, da v tej orga- nizaciji nalazje deluje tudi po svoji politični usmeritvi; po končanem študiju se hočejo še bolj aktivno udejstvovati v svoji organizaciji. Predvsem pa si želijo, da bi čim prej lahko prišli na Koroško in tukaj našli primerno zaposlitev in možnost delovanja v korist narodne skupnosti, ki ji pripadajo. Predsednik ZSO dr. Franci Zwitter je to pripravljenost pozidravil in spomnil na čase, ko koroški Slovenci skoraj nismo imeli nobene inteligence. Danes se je to bistveno spremenilo, saj imamo že precejšnje število izobražencev na vseh področjih; za vse pa je dovolj dela v našo skupno korist. Trem mladim akademikom je čestital k študijskemu uspehu in jim želel mnogo uspeha v poklicnem življenju — z željo, da bi se čim prej lahko še bolj vključili v naša skupna prizadevanja. Sentpeter - nspe!a hnhurna prireditev ^ V soboto 14. junija je strokovna šola za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu imela svojo zaključno prireditev — akademijo, ki se je odvijala pod geslom .Naroda bogat zaklad, zbirka starih je navad". Kot po navadi je bila tudi ta prireditev odlično pripravljena in dobro obiskana. V okviru razstavljenih predmetov so bili na ogled in tudi naprodaj kulinarični užitki mladih bodočih kuharic in krojaški izdelki bodočih modnih kreatork. Poleg tega smo si lahko ogledali še celo vrsto drugih ročnih del, kar vse priča o spretnosti šolark in pedagoških sposobnostih učiteljic. Poleg razstave so se dekleta v okviru akademije predstavila tudi v pesmi in besedi in sicer tri koroške doline — Rož, Podjuno in Ziljo. ^ ziljskem narečju je pristni Ziljan mag-Urban Popotnik predstavil ziljsko nošo, nakar so zaplesali .prvi rej"-Seveda ni manjkalo prikaza šeg in navad tako ob priložnosti rojstva, kakor tudi terjenja. To so Stari običaji, ki so skoro že prišli v pozabo-Velik zagovornik teh šeg in navad je dr. Janko Zerzer, ki je v okviru sporeda fungiral kot suveren povezovalec in ob tej priložnosti upravičeno izrazil bojazen, da so stare šege in navade v nevarnosti, da utonejo. Prireditev je bila dvojezična. Glavni kreatorji uspele akademijo so bili prof. Jože Ropitz kot moti-vator, župnik Peter Sticker kot ekspert za odrske nastope in kaplan Janez Tratar, ki je imel odgovornost za glasbeno Spremljavo. Minimundus Minimundus .mali svet ob Vrbskem jezeru" so letos obogatili za več novih modelov in ga s tem naredili še bolj privlačnega. V minimun-dusu so razstavljeni najbolj znani modeli raznih poslopij iz celega sveta. V petek preteklega tedna je Franz Hillinger, župan iz Linza predal mi-nimundusu model poslopja Bruckner-jeve hiše (Brucknerhaus), katerega original je bil zgrajen leta 1974. Ker sta modela .Stolp v Pizi" in ,,Wies-badenski zdraviliški dom" (Kurhaus von Wiesbaden) že odslužila — zob časa in vremenske neprilike so ju precej prizadele, so nabavili nova modela. Stolp so obnovili, Wiesba- - novi modeli denski zdraviliški dom pa so dobili poklonjen ob priložnosti letošnje 50-letnice pobratenih mest Celovec —* Wiesbaden. Med nadaljnjimi posebnostmi Minimundusa so vsekakor lovski grad cesarja Friedricha II. Ca-stel del Monte; admiralska ladja .Theodor Komer" in rečni parnik z Missisippija .Natchez". Vse tri modele je zgradil naš rojak Friedrich Jerina s Trebinje pri Šentilju. Poleg namestitve modelov so speljali v Mi* nimundusu tudi nove poti in uredili senčna počivališča za obiskovalce. Obisk Minimundusa vsakemur toplo priporočamo. %Ccrc%tznz rcnovnrtZB* v ncvc SMUKcm? Hote! Korotan v Sekiri ieži na eni izmed najiepših točk južne obaie Vrbskega jezera. Toda iepa tega v današnjem turizmu še ni vse, kajti gostu je treba nuditi vrsto možnosti za oddih in razvedriio, da se odioči svoj dopust preživeti v dotočenem gostinskem obratu. V času gospodarske recesije pa je bitka za gosta čedaije težja, zato se podobno gostinstvo močno trudi, da je konkurenčno in ob zmernih cenah nudi kar največ usiug. Z nakazanimi težavami se je sooča) tudi hotei Korotan v Sekiri, ki je v težave prišei prav zaradi zastareie koncepcije, v giavnem pa zaradi organizacijskih in kadrovskih težav Pri vodenju obrata. Odkar pa je hote! Korotan v najemu družbe G!ob-trade, katero sestavtjata detovni organizaciji Emona in Radenci, se je situacija bistveno spremeniia. Hote! Korotan v Sekiri so za tetošnjo sezono povsem prenoviti tako, da odgovarja zahtevam časa. Novi 'direktor hotela Korotan v Sekiri je Drago Marič, izkušen človek y vodenju gostinskih obratov, v^b začetku turistične sezone smo tovariša Mariča zaprosili za razgovor ^ našim sodelavcem. zimskem času in tudi priprave prostorov in vseh drugih stvari tečejo pred sezono. Tako smo hotel pravočasno adaptirali in uredili okolje. Povsem na novo smo uredili teniško igrišče, kopališče in nekatere prosto- SV: Tovariš Marič, postali ste direktor hotela Korotan v Sekiri in s tem prevzeli zelo odgovorno nalogo, je dandanes v turizmu konkuren-^ huda, kako ste koncipirali vodenje hbtela? Marič: Delo v turizmu je povezalo z mnogimi faktorji, predvsem pa K to delo z ljudmi. Po eni strani so N gostje, ki za svoj denar hočejo **neti kar največ uslug, po drugi strani pa uslužbenci zahtevajo svoje pla-Glavno je seveda organizacija gostov, če teh ni, je vse narobe. V tem o^tru sem več let nabiral prakso v tujini, med drugim sem bil v Švici, ^zadnje direktor hotela Riviera v "ortorožu. V gostinskem obratu je važno, da so zadovoljni vsi, da vsak nedosta-tek odpraviš takoj. Moj koncept je ,jh da se neprenehoma ukvarjam z jludmi — ^ gosti in z uslužbenci. Če delovno vzdušje dobro, potem je Ndi gost zadovoljen. SV: In kakšna bo letošnja sezona? Marič: Bitka za goste sc začne že Prod sezono. Pogodbe se sklepajo v re v hotelu. To so glavni pogoji, da gost dobi tisto kar želi. Kar zadeva sezono moram reči, da sem zadovoljen, saj smo hotel odprli že 5. maja in je od tedaj že dobro zaseden. Od skupno 123 ležišč imamo trenutno zasedenih 95, kar je za ta čas zelo veliko. Za glavno sezono, to je julij in avgust, smo razprodani, dobro pa bomo zasedeni tudi po glavni sezoni vse tja do 15. oktobra. SV: To se pravi da so gostje zadovoljni? Marič: Hotel je v zadnjih letih morda zgubil na svojem imenu. Vzroki trenutno niso važni. Zdaj skušamo napake odpraviti in mislim, da nam je deloma že uspelo. To potrjuje tudi anketa gostov, ki smo jo pravkar izvedli, vsi so zadovoljni, kritike sploh ni bilo. In to nas veseli. SV: Kakšne možnosti razvedrila lahko gostom nudite? Marič: Naš hotel leži na res lepem kraju. Večina sob je obrnjena proti jezeru, kar je zelo važno. Potem imamo lastno kopališče, igrišče za tenis, poleg tega imamo okoli hotela mnogo možnosti za sprehode. Za zabavo imamio enkrat tedensko plesno zabavo, za mladino imamo disko-club, v dogovoru s Slovensko prosvetno zvezo bomo prirejali še kulturne večere s petjem in plesi. SV: Večina gostinskih podjetij se trudi, da bi podaljšala sezono, po možnosti razširila tudi na zimo. Ali tudi pri vas mislite na to? MAR)Č: To je glavni problem obratov, ki delujejo samo v letni sezoni. Zato tudi za hote! Korotan načrtujemo sezono podaljšati^ Prej pa bo treba urediti še marsikaj. Konkretno mislim na pokrit plavalni bazen, kar je za zimo nujno potrebno. Potem bomo skrbeli za prevoze gostov na bližnja smučišča. Po mojem ne bo ovir, da hotel ne bi 'obratoval tudi pozimi. SV: Ali sprejemate naročila tudi za skupine? Marič: Seveda, kapaciteta naše kuhinje je tako velika, da lahko v kratkem času hitro postrežemo tudi večji skupini izletnikov. Poleg tega k nam lahko pridejo izvenhotelski gostje na kopanje ali igranje tenisa. Za slednje je seveda potreben dogovor. SV: Pravijo, da ste dragi, skupine so se včasih pritoževale, kako pa bo letos? Marič: Naše cene so na vsak način konkurenčne ostalim gostinskim obratom okoli Vrbskega jezera. Pri tem imamo tri kategorije in se sučejo od 260 do 370 šilingov na osebo in dan v pred oz. po sezoni. V glavni sezoni znaša penzion 300 do 420 šilingov. Kar zadeva skupinske usluge, smo seveda pripravljeni na dogovor, tako da bo prav za obe strani. SV: In kakšni gostje prihajajo v vaš hotel? Marič: V glavnem so to Nizozemci, Danci, Belgijci, Angleži, Nemci, Avstrijci in nekaj tudi Jugoslovanov. OBVESTiLO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Likovna koionija „VUZEN!CA 80" bo !etos med 24. in 30. avgustom. Miadi iikovniki se bodo tudi !etos uri!i veščin grafike. Seveda bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovoij časa za iztete in kopanje. Miadina bo imeta pritožnost nekaj iepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeieženci koio-nije naj bi bi!i stari vsaj 10 !et. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežence do 20. ieta starosti. Zadnji rok prijave je 31. ju!ij 1980. Prijave poštjite na nasiov: Siovenska prosvetna zveza, 9020 Ce-tovec, Gasometergasse 10/), tetefon: (0 42 22) 32 5 50 Otvoritev kulturnega doma v Šentjakobu V nedeljo so prebivalci šentjakob-ške občine slovesno obhajali otvoritev kulturnega doma in hkrati tudi podelitev pravice, da ima sedaj občina Šentjakob svoj lastni grb in zastavo. Poleg številnih občanov so se tega občinskega praznika uideležili koroški deželni glavar Leopold Wag-ner, ki je imel častno dolžnost otvo-riti novi kulturni dom in predati listino o pravici do občinskega grba Nedeljska šentjakobška slovesnost je bila vsekakor korak naprej v spoznavanju realnosti, da na Koroškem živita dve narodnosti. Zelja demokratične javnosti, ne glede na narodnost je, da se v tem smislu nadaljuje, da bo novi kulturni dom res hiša srečanja in zbliževanja. Številnim drugim občinam na južnem Koroškem priporočamo, da posnemajo nedeljski šentjakobški primer, ker je to vsekakor lep prispevek k boljše- in zastave; namestnik deželnega glavarja Erwin Friihbauer in številni zastopniki javnega življenja Koroške. Oba govornika — župan Janez Gress! in msgr. dr. Janez Hornbdck, ki je blagoslovil novi kulturni dom, sta v svojih govorih poudarila, da mora novi kulturni dom biti hiša srečanja oziroma dom skupnosti prebivalstva obeh narodnosti. Oba govornika sta govorila v obeh deželnih jezikih. Tudi pevski zbor iz Bejaka A-cappella-Chor je v okviru svojega programa zapel slovensko pesem in celo deželni glavar je pri otvoritvenem aktu spregovoril slovensko in želel MNOGO SREČE. mu medsebojnemu razumevanju in miru v deželi. Otvoritev Kulturnega doma je bila hkrati tudi otvoritvena slovesnost za šentjakobški kulturni teden, ki bo trajal do jutri 28. junija. V ponedeljek zvečer so otvorili slikarsko razstavo ..Koroško krajinarsko slikarstvo 20. stoletja", kjer so razstavljena dela Antona Mahringerja, Petra Krawagne, WernerjaBerga, Arnolda Klementschitscha, Antona No-liga in še mnogih drugih. Med tednom bo še cela vrsta prireditev, med katerimi bo najbolj pomembna sobotna, ko bodo imeli besedo domačini, med njimi tudi mešani pevski zbor „Rož" SPD „Rož". ++. Vatentin Potanšek s t.det Teta je pritresla iz nedrja dve fotografiji in sveženj Majhnih listov. „Joža, to je za tebe, da boš prinese) iz Celovca, ko se pelješ v šefovi zadevi prihodnji teden gor!" Nagovorjeni je vzel s samoumevno potezo in spravil ^e skupaj v svojo listnico. Solčavanka je izročila dva Navoja prav tako dedcu: ..Zefini dečvi naj nabašejo, da zanese v Salo k Tomažu. Ima cel teden časa!" Mija se je spet spravila v ospredje: „Kaj rečete, zakaj vabijo mene samo gor na Vrečko-planino, ko niti ne vem, kje je to? Po drugi strani Pa pride pošta, da je tisto v redu, kar sem naredila za ivezo v Meddolju! Danes pa iz Obvrhja dobim pošto, naj varujem, ker se nekaj nevarnega plete? Kaj naj nare-'dim?« „Ko bi jaz vedela? Ampak zaradi tvojega novega ime-Pa se meni smešno zdi. Kaj naj to pomeni? Mene imajo ^a .karto', menda zato, ker sem nekaterim iz kart včasih vedeževata." Nato se je teta nasmejala. Še bolj kot običajno je ^aškilila, kadar se je smejala. Mija je silila v drugi zadevi vanjo: „Po nobeni zvezi ne izvem, kaj je s sestro, ki je pred *edni odšla v partizane z Žebrovo. Le meddoljska znanka je zatrjevala, da so ju menda poslali dol nekam v Jugoslavijo v šole ... Kod naj bi ženska dobila take vesti?" Ko je utihnila, je pohrkavala Solčavanka zmedeno, kot bi komaj premagovala v sebi nemir. Krojač je mešal svoj domači tobak s cigareto, katero je strokovno razparal na mizici, kot bi se polotit prtene klobase. Potem je z veliko vnemo svaljka! svojo cigareto. Vsega je prevzelo na videz to početje. Kakor da ni nikogar v sobi, se je zabavat sam s seboj. Mija je skoraj zgubljeno pogledovala vanj. Bil je čeden moški. Odobrovoljen je gledal občinski uradnik Sraki zadnjo kost z ostanki velikonočne gnjati. Škoda, da je tako zmanjkuje. Letos je dobil šunko z Obvrhja, pa še od takega človeka, ki ga je vedno imel za zabitega boljševika. Pri Sraklu je bilo vse boljševik, kar je smrdelo po cerkvi, po farovških, po okoliških zagrizenih Slovencih, po tukajšnjih kapelških potuhnjencih, kajti vsi rdeči, taki ati taki, vsi hajmatšiclerji in navdušenci za firerja samo v prvih letih po 1938, vsi so na tihem proti nemškemu rajhu, nihče od teh podgan ne veruje več v nemško zmago! Tako se je zamotal Sraki v svoje misli, ko je ogloda) kost. Rad je jedel. Pa dobro in veliko je rad jedel. K sreči je zavzemal na občini tak položaj, da je priletelo še zmeraj kaj natihoma po ovinkih v njegovo shrambo in kuhinjo, bodisi kaj za pod zob bodisi pristna češpljeva kapljca. Sraklu je pripadal na kapelški občini referat za živilske karte, karte za oblačila in nakazila za obutev — torej je bil najbolj upoštevana oseba. Pred njim je vse trepetalo. Pred njim je vse dvigalo roko v pozdrav. Njegova hladnost in zadirnost — katero so prenašali občani na videz kot uradniško šikano in disciplino starega bivšega cesarskega služabnika. Rad pa se je zazijal v dekliške prsi in bingljajoča ženska krila. Danes, 18. aprila 1944, je pojedel zadnji velikonočni žegenj. Itak dolgo ga je držal. Morda je vedel edini sosed Mimak, da je Sraki tako za Veliko noč 9. aprila kot za Malo veliko noč 16. aprila (kot so domačini pravili Beli nedelji) skuhal po eno gnjat. Menda sosed ovoha gotove reči tudi skozi skupno steno, ki sta jo imeli Sra-klova in Mimakova družina. Sraklova soproga mu je prinesla še kozarec vina. Da, tudi tega je dobil soprog še vsako nedeljo. Od kod je bila napeljana pipa njegovega skrivajnega soda, tega pa še sosed Mimak ni vedel. Vklopil je radio in posluša! vojaška poročila. Ničesar posebnega. Ded se je skisal. Dobro, da se umika Vzhodna fronta tako strateško taktično proti bližnjim položajem tik pred mejami Rajha! je v mistih hvalisal umikajočo se hitlerjansko vojsko, ki jo je imel še vedno za nepremagljivo. Muštacana Hitlerja pa za največjega vojskovodjo vseh časov. Brska! je po žepnem koledarju, ki so ga napolnjevali termini in NS-funkcionarske zabeležbe. Z nasmeškom je prebral pod torkom 18. aprila: ,1941 kapitulacija jugoslovanske vojske.' Kapitulacija? se je zamislit. Kod pa se banditi potlej jemljejo? Izgleda, da so res Italijani, ti po-lentarji, zredili komunistične tolovaje. Od lani septembra, ko je Italija padla, je teh banditskih tolp vedno več. ..Johann!" je kriknila Sraklova žena. „Hitro se obleci, ob osmih nocoj je proslava v kinodvorani, jutri je firer-jev rojstni dan. Kot elektriziran skoči starec pokonci, zakrili skozi kuhinjo v sobo in ne traja tri mnute, že je nared s pripeto strankino značko na suknjičevi ovratnici. Dve minuti nato je bila tudi žena gotova. Strankino krajevno vodstvo NSDAP nikdar ni bilo v tem gnezdu strumno postrojeno. Od leta 1938 dalje se je Rujte nas, mi ostanemo tu! Pod tem naslovom so se dijaki, ki bivajo v dijaškem domu Sloven-skega šolskega društva v Celovcu, prejšnjo sredo kot domska skupnost predstavili na letošnji zaključni prireditvi. Pokazali so, da poleg učenja v domu SŠD gojijo tudi kulturno dejavnost. Spored, ki so ga pripravili sami, je bil izredno pester, saj je obsegal petje, glasbo, recitacje, ples in igro, skratka za vsakega nekaj. Zato so številni obiskovalci, večinoma starši dijakov, ki svoje otroke zaupajo vzgojiteljem SŠD, pa tudi drugi, nad posameznimi točkami, ki so jih izvajali dijaki, bili vidno navdušeni. Ker v domu SŠD gojijo tudi prijateljske stike z dijaškimi domovi v matični Sloveniji, so na letošnjo zaključno prireditev povabili k sodelovanju dijake doma srednje tehnične šole v Ljubljani. Po pozdravnih besedah zastopnika domske skupnosti Francija Karničarja, ki je napovedoval tudi posamezne točke, se je najprej predstavil domski pevski zbor; L.ajko Milisavljevič ga je mimogrede naučil udarno pesem za nastop. Potem so bili na vrsti plesalci doma s kolom; recitatorji gostov so izvedli recital o Titu, mlajši dijaki doma pa so pripravili Cankarjevo črtico ..Obhajilo" in recital pesmi Ivana Minattija, Nušičev skeč „Diletantska predstava" ter inštrumen-talno točko. Spored so zaključili mladi folkloristi doma srednje tehnične šole v Ljubljani. Že iz navedenega je razvidno, da je bil spored res pester, da so se dijaki resno pripravili za nastop in tako pokazali smisel za kulturno delovanje. Seveda tu ne gre prezreti dela vzgojiteljev, ki so z dijaki spored naštudirali, v tem primeru zlasti Brunhilda Kavčič in Jože Rovžek. vrinilo v vrste nacionalsocialistov nekaj takih, ki so leta pred firerjevim prihodom piskali na druge piščali. Odkar pa je odšel pred nedavnim bivši orcgrupenlajter, sloki učitelj, vnet za veliko novo germansko idejo, k vojakom kot nadporočnik rezerve, je Gibanje še vse bolj mlahavo. Orla, bivšega socialdemokrata, se ljudje niso bali. Priseljeni obrtniki v trgu so bili spretneži in napredovalci. Sedaj je neki novinec iz tovarne prevzel strankino vodstvo. Nima dosti vpliva, ni pravega zanosa. Ljudje sodelujejo pri raznih nabiralnih akcijah za fronto, darujejo za Rdeči križ, a pravega tempa ni v NSDAP krdelu. Sraki se je štel med elito stare zveste strankine garde. Samo preveč so mu dali čutiti, da je pač že star. Podobno kot imajo župana samo tako ob strani, dasi je veljal nekaj v dobi pred anšlusom. Ima nemara tudi že prhle kosti. Sraki je dolgo sedel nemo v kinodvorani v prvi vrsti in žvečil v sebi kritične nevesele misli. Čakali so. Na koga? Seveda na novega orcgrupenlajtarja. Nekdo je prišel in se vsedel za Srakla in mu obzirno na skrivaj dal vedeti, da so nastale težave zunaj v Tabrah. Ni maral vprašati, kake težave. A je trčil s prvo mislijo na bandite. Saj ni čuda, da izrabijo že enkrat tak nadvse pripraven teren v svoj namen, ko je policija zanič. Kako naj zavaruješ neprehodno vražjo sotesko, ki jo je dala še Turkom po grbi. Takšni so izgovori za bojazljivce! se jezi Sraki. Rekel pa ni ničesar. Niti vzreti se ni maral. Zadostovalo mu je, da ve, kdo mu je prinesel glasno novico. Soproga je pogledovala nazaj in ga šepetaje obveščala, kdo vse se je pojavil v kino dvorani. Tudi za Zaklančarjevo Mijo je povedala. „Z gestapovskim Gerdom je. Policijski stražmojster ima svojo Erno pri sebi!" je še dodala. študent Tijek pa se je prikradel v dvorano, ko je že stopil strankin veljak v uniformi h govorniškemu pultu. študent je ugotovil takoj, da je prišlo prav malo ljudi. Večinoma stare babe, kruljavi dedci in nekaj zelencev hitlerske mladine. Tudi Solčavanko in krojača je študent ugledal. Potem se je začelo z zadirčnim glasom: ,Volks-genossen in Volksgenossinnen, nemške žene, nemški možje nemška mladina... Parole, fraze, grožnje bahavost, atonalno javkanje .Deutschland, Deutschland, uber alles in der Welt' in Horst-VVessel-Lied ,Die Fahne hoch ... in sighajlanje in dviganje rok ... Da je delala na zunaj vtis, češ banditov se boji, je prenočevala Mija zadnje tedne večji del v trgu, odkar je delala kot terenka. Največ pri stari sorodnici, četudi jo je neprenehoma nagovarjala Erika, naj prihaja k njej. Mija je čutila, da je nekaj med dekletoma, odkar ne misli več tako o partizanih, kot se je javno še vedno rekalo pri nekaterih zagrizenih tržanih. Z Eriko sta bili že dalj časa včlanjeni v BDM (zveza enmških deklet, dekliška organizacija Hitlerjeve mladine). Zadnji dve leti je tudi v tej organizaciji vse bolj pešalo. Vedno je morala najti nov izgovor za Eriko. Zdaj pa se je iznajdljivo izgovarjala, da starka boleha in je hvaležna, če ji stori to ali ono uslugo, pa še hišo ji je ženica obljubila po svoji smrti. To se je zdelo Eriki uvidevno, a vsekakor novo, kajti poznala je razmere tako pri Mijinih ljudeh kot pri starki. Tisto nedeljo je proti poldnevu šla Mija spet domov. Z neznansko močjo jo je tiralo zadnjih sto metrov izven trga. Na Netijinem domu so jo klicali v hišo. Vstopila je. Mati ji je vedela toliko povedati o zginuli hčeri. Menda je poslala po nekom pozdrave za svojce. S Fanijo baje nista skupaj. „Pa me vseeno tako skrbi, kar verjeti ne morem!" je navsezadnje zavzdihnila. Žebrov oče je prišel od maše domov, pa začel na široko in dolgo pripovedovati, da je bi! tudi on že štiriindvajset ur pri ,onih v gozdu'. Na Mijino vprašanje in radovedno gledanje se je spuščal v podrobnosti: „Na Prevrju sem hodil po opravkih, pa sem nalete! nanje. Koliko jih je bilo. Cel bataljon. Tonovega Tomaža so tudi zadržali pri hiši. Zdaj še mene. Mlad komandant je bil prijazen in dostopen. Čedno po vojaško je bil oblečen. Se mu je poznalo, da je nekaj študiranega. Ni iz naših krajev. Govoril je ravno tako kot pred vojno v ljubljanskem radiu." „Zakaj pa ste morali ostati 24 ur pri njih?" je bila Mija radovedna. Očividno jo je zanimalo, da čim več izve od starca. „Tako so mi zapovedali. Zahtevali so, da jih smem naznaniti policiji šele po treh dneh, ko bom spet doma " „Kaj pa so delali?" „V hiši pri veliki mizi so imeli pisalne stroje in stalne pogovore. S Tomažem nisva smela ostati vseskozi v izbi-Z domačimi smo sedeli v kuhinji, pa je bilo. Ha, in kako imenitno so peli! Meni se je kar čudno zdelo. Posluša! bi jih cel dan!" „Ali ste se jih bali?" ..Spočetka mi ni bilo vseeno, a kar hitro sem se jih navadil. Tudi nagovor nam je držal nekdo, ki so mu pravili komisar. Kako so stali strumno pred njim in ga pozdravljali po vojaško!" „Kaj so pridigali?" „No, zakaj se borijo, pa da bo Hitlerju vsak čas kr! odtekla, da bo konec vojne in da bo potem za nas berače zavladala pravica." „So bile ženske zraven?" „Se mi zdi, da sem opazi) dve ali tri, pa so bile vselej! zaposlene in so letale vse križem. Vsi so dobre volje! Sami mladi, zdravi ljudje!" **02KO HUMAR Trubar in protestantska „Formu!a Concordiae" Primož Trubar (1508—1586), pisec prve siovenske knjige (Katekizem — 1550) in začetnik siovenskega knjižnega jezika, je ena najza-"imivejših progresivnih figur siovenske zgodovine. Čeprav so o Trubarjevem živijenju in deiu že pisati razni siovenski in nemški pisci, "am ponuja njegova vsestranska ustvarjainost še danes množico odprtih vprašanj, in eno takih vprašanj je, zakaj se je Trubar toiiko potegovat, da bi siovenski protestantski pridigarji in učitetji v tedanjih dežeiah Notranje Avstrije — v Koroški, Štajerski in Kranjski — podpisati Formuto concordiae, ki je protestantski verski nauk vkiepaia v bespremenijive dogme, in prav v tem čianku skuša avtor pokazati na vzroke takega Trubarjevega ravnanja. Zaradi pomanjkanja zgodovinah viroy pa p; moge) pojasniti, kje so biti družbeni vzroki za odkio-biino staiišče koroških dežeinih stanov do Formuie. Avtor tega čtanka — čianek je ie odiomek iz knjige „Primož Tru-bar — rodoijub iiirski", ki v kratkem izide pri zatožbi Lipa v Kopru — bpa, da bo morda prav ta čianek spodbudi) siovenske pa morda tudi bstaie avstrijske proučevaice protestantizma, da bodo dokumentirano Pojasniti ozadje staiišča koroških dežeinih stanov do Formuie. kve in države. Tako stanje je narekovalo nemškim knezom nujne ukrepe. Na pobudo saškega kneza Avgusta in ob soglasju ostalih knezov so se leta 1576 sestali vodilni nemški ..pravoverni" teologi in sklenili, da v posebni knjigi napišejo temeljna načela augsburške veroizpovedi, obenem pa kritiko vseh tistih verskih naukov, ki se od teh načel odmikajo. Tako je nastala Formula concordiae — formula soglasja. Po Nemčiji so začeli zbirati zanjo podpise. Leta 1580 jo je v Dresdenu slovesno razglasil knez Avgust Saški, potem ko jo je podpiralo 49 nemških knezov, 35 mest in 8000 pre-dikantov in šolnikov. Še preden je bila v Nemčiji slovesno proglašena, so vodilni nemški knezi menili, da bi za enotnost protestantskega gibanja bilo dobro, če bi formulo podpisali tudi protestantski stanovi in predikanti v notranje-avstrijskih deželah. Vendar ta akcija ni bila enostavna. Nemški knezi se niso hoteli naravnost in javno mešati v pristojnosti vladarja notranjeavstrijskih dežel, saj je to nasprotovalo ustavni določbi, da o veri v vsaki deželi odloča sam deželni knez. Našli pa so stranska vrata, skozi katera so nameravali priti do cilja. Konec leta 1579 je znani wurt-temberški teolog Andreae, po vsej verjetnosti po naročilu vojvode Ludvika, sklical sestanek vodilnih vvurttemberških teologov in nanj &3K(WtHti6 TPtmupfuttK $3pr