AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 227. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 27th, 1930. LETO XXXII, —VOL. XXXII. Nova registracijska postava ima mnogo sprememb za volivne uradnike Nad 2,000 volivnih uradnikov se je zbralo včeraj v plesni dvorani mestnega avditorija, kjer so imeli nekako šolo. člani vo-livnega odbora so poslovali kot učitelji za volivne uradnike glede nove registracijske postave. Uradniki, ki bodo letos registrirali vaše glasove bodo imeli vražji posel. Seveda se to ne bo Ponavljalo vsako leto, kajti ako se enkrat registrirate, ste vedno registrirani, razven ako se preselite. Torej bo registracija letos dajala največ preglavic vo-livnim uradnikom, zlasti še, ako pomnimo, da glasom nove postave imamo samo tri registracijske dneve, dočim smo jih prej imeli štiri. Za letos jih je premalo, za druga leta jih bo pa še Preveč. Kaj morajo storiti vo-livni uradniki ? Ko pridete v vo-livno kočo, morajo za vsakega volivca izpolniti dve karti. Volivec mora obe karti podpisati in priseči, in podpisati mora tudi volivni uradnik. Nato mora slednji dotično ime prepisati v dvoje knjige, naslov volivca in razne druge podrobnosti. In če Pomislimo, da vlada letos nenavadno zanimanje za volitve, in da imamo samo tri dneve za re gistracijo, in da je v Cuyahoga okraju do 300,000 državljanov, boste že vedeli, da bodo imeli Uradniki dela čez glavo. Ure, določene za registracijo so: od L do 9. ure popoldne. In registracijski dnevi so: 2. oktobra, 10. in 11. oktobra. Vlada Zedinjenih držav je proti vsakemu nadalj-nemu razoroževanju Washington, 26. sept. Vlada Zedinjenih držav nikakor ni pri volji odrediti nadaljno razoro-ževanje. Predmet razoroževanja bo prišel na vrsto dne 3. novembra, ko se snide pripravljalna konferenca Lige Narodov. Do tega zaključka so prišli tekom tridnevne konference predsednik Hoover, državni tajnik in ameriški poslanik v Belgiji, Hugh Gibson, ki je ameriški ekspert glede vojaškega in mornariškega oroževanja v Evropi. Sklenilo se je, da ameriški zastopniki na konferenci Lige Narodov ne bodo aktivno sodelovali, pač pa bodo bolj pazili na potek konference, ki bo oddala par zelo važnih odločitev. Bližajoča se konferenca se bo največ pečala z razoroževanjem na suhem in bo pustila vprašanje mornariške razorožitve v miru. Vlada Zedinjenih držav izjavlja, da je njena armada na suhem že se- j daj tako maloštevilna, da kaka razorožitev sploh ne pride v poštev. Stalna armada ameriška šteje vsega skupaj 110,009 vojakov in častnikov, dočim ima na primer Jugoslavija, ki šteje desetkrat manj prebivalcev, stalno armado 180,000 mož. Glejmo, da nam bo Slovenski Narodni Dom v nedejo, 28. sept. premajhen za našo skupno narodno prireditev, ko se strnejo naši rojaki iz Clevelanda, Col-linwooda, Newburgha, West Parka in iz vseh drugih sosednih naselbin v mogočno maso, pripravljeno protestirati zoper obstoječo fašistovsko vlado v Italiji, ki z nezaslišano brutalnostjo uničuje slovenski in hrvatski narod v Primorju. Glejmo, da bo navzoč sleherni, kateri ravno ni bolan ali zadržan po delu. Glejmo, da pridete vsi, ki se štejete Slovenca ali Hrvata, glejmo, da, bo navzoča tudi naša mladina, kajti govorilo se bo v slovenskem in angleškem jeziku. Navzoči bodo poročevalci angleških časopisov, ki bodo potem podali ameriški javnosti resnično poročilo o razmerah v Primorju, ko bodo slišali govore in se jim bo pokazala naša stran glede nasilnosti, ki jih trpi narod v Primorju. Svetovno časopisje v Parizu, Londonu, Berlinu, na Dunaju, v Švici, v Belgiji in po drugih evropskih državah protestira proti početju Italijanov proti slovenski narodnostni manjšini v Primorju. In kako ne bi protestiral naš lastni narod, katerega sinove pošiljajo Italijani v smrt iz sovraštva, ker ne morejo priznati, da so Italijani, pač pa zatrjujejo svoje slovensko ime! Na shodu vam bodo govorili rojaki, rojeni v krajih, kjer danes pali in mori italijanska fašistična roka. Govorili vam bodo nadalje ameriški Slovenci, ki so prišli sem kot mladeniči, ki so tu dolgo vrsto let že ameri-kanizirani, pa imajo še vedno toplo čuteče srce za domovino. Govorili vam bodo pristni Ame-rikanci, ki se zanimajo za vas in bi narodu lahko po svoje pomagali. Naš Narodni Dom v Cleve- Skrita žgan j ar na pod cerkvenim zidom Circleville, Ohio, 24. sept. Harry Roop iz tega mesta je bil mnenja, da je fundament cerkvenega zida ravno tako varno zavetje za njegovo žganje kot če ti se nahajalo slednje v naročju Abrahama. Toda suhaški agenti imajo silno dolge in dobre nosove. žganje je bilo najdeno, Roop je bil prijet, in ker ni mogel plačati $250.'00 kazni, so ga vtaknili v ječo. Proč s stroji, nazaj k lopati in rokam Tulsa, Okla.,. 24, sept. "Proč s stroji, ki izpodrivajo delavca, nazaj k lopatam in rokam!" Tako se glasi v kratkih besedah program tukajšnih brezposelnih. Odbor brezposelnih se je oglasil pri županu, katerega je naprosil, da odpravi stroje, ki popravljajo ceste in da se uvede lopate in drugo ročno orodje, s čimur bi lahko stotine delavcev takoj dobilo delo. V Washingtonu se čudijo : uspehu Bulkleya Washington, 26. sept. Ves politični Washington se je danes silno začudil, ko so dospela poro- j čila iz države Ohio od časopisov, ki naznanjajo, da bo za senator- ; ! ja izvoljen Robert Bulkley, de- i mokrat, in sicer z 200,000 gla- i sov večine. In tega ne prerokujejo demokratski, pač pa republikanski listi. Ne samo, da je pri poskusnih volitvah dobil Bulkley večino v mokrih mestih, i pač pa so poskusne volitve pokazale, da ima Bulkley silno za-slombo celo v suhih krajih, ki so i normalno vedno republikanski, i Politikarji v Washingtonu so vsi i iz sebe. Računa se, da če bo Bulkley sedaj izvoljen senatorjem, da ne bo imel nobene ovire doseči predsedniško kandidatu- i ro demokratske stranke. Listnica uredništva Mary Knez. Nedržavljan lahko ostane v stari domovini na obisku šest mesecev, ako pa ima važne vzroke si da lahko pri ameriškem konzulu podaljšati bivanje za nadaljnih šest mesecev. Vso zadevo ima v rokah pristojni ameriški konzul, ki lahko po svoji previdnosti odredi čas odsotnosti iz Zed. držav, i Pod nedržavljanom razumemo i mi osebo, ki ima prvi papir ali i pa osebo, ki nima prvega papir- : ja, pa je bila postavno pripušče-na v Zed. države. Vinska trgatev Oltarno društvo sv. Kristine priredi v nedeljo 28. sept. v šolskih prostorih na Bliss Rd. vinsko trgatev. Nastop viničarjev ob 7:30. Fina godba pride iz Clevelanda, pijačo bodo dajale brhke kelnarice, pa tudi kuharice vam bodo pripravile najboljša jedila. Pazite, da ne pridete v ječo! Sicer bo pa izvrstna zabava. Pridite! Visoke tožbe Mrs. Virginia Landesman, 2584 Derbyshire Rd., je vložila na sodniji tožbo za $100,000 odškodnine, katero naj plača Western Reserve univerza. Mrs. Landeman je prisostvovala v letu 1928 neki baseball igri univerze, ko je padla s tribune in i dobila velike poškdobe. Njen mož pa toži univerzo za $25,000 odškodnine, ker je tekom poškodb žene izključen od družbe svoje žene. Zabeljena kazen Sodnik Walther je obsodil včeraj 22 letnega John Krouse radi ropa na 24 let, 11 mesecev in 29 dni ječe. Ako bi ga obsodil v 25 let zapora, bi bil lahko po-2neje izpuščen, ker je pa določil Natančno kazen, bo moral vso Presediti. Prva lopata V četrtek večer se je vršila zanimiva seja v stari šoli sv. Vida za vse one fa-fane, ki so kdaj sodelovali >n pomagali za zidavo nove cerkve. Navzočih je bilo kakih 300 ljudi, delavnih faranov, in med njimi lepo število trgovcev. Župnik Rev. Ponikvar je v lepih besedah povedal pomen te seje, kar so navzoči z veseljem poslušali. Vsi so bili navdušeni ko je g. župnik povedal, da se prvi teden v oktobru zasadi prva lopata za novo cerkev, toda natančni dan se bo pa »e naznanilo. Omenilo se Je tudi, da se vrši bazar dne 24., 25., 26. in 27. oktobra. Apeliralo se je na Navzoče, da se vsi skupaj Poprimejo dela. Hoover in soproga V četrtek, 2. oktobra, ob 10 minut do 12. ure dospe v Cleveland predsednik Hoover s svojo soprogo. Izstopil bo na Euclid Ave. in 55. cesti iz posebnega vlaka. Peljali ga bodo po Euclid Ave. v Cleveland hotel, kjer bo imel predsednik kosilo, a soproga pa bo kosila v prostorih ženskega kluba. Pri tem ne bo nobenih govorov. Zvečer ob pol devetih bo imel predsednik govor v mestnem avditoriju. Razposlan bo po radio. Na obisk iz Detroita je dospela v Cleveland Mrs. Jennie V. Kenich, dobro poznana v Clevelandu. Prišla je obiskat svojo sestro, Mrs. Fanny Gla-žar, katere ni že videla 25 let. Bilo je to pač veselo svidenje. Mrs. Kenich ima tukaj še tri druge sestre: Mrs. Josephine Ladiha, Mrs. Mary Candek in Mrs. Karla Slanovec ter več drugih sorodnikov. Mrs. Kenich odpotuje v nedeljo nazaj v Detroit. — Pozdravljena zopet v Clevelandu po tolikih letih! Čudno poslovanje Na mestni sodniji v Clevelandu se je ta teden dvakrat pripetilo, da je bila obsojena napačna oseba mesto prave. To izvira odtod, ker ni sodelovanja med sodniki in policijo. V obeh slučajih je mesto zgubilo varščino. Paraliza otrok V mesecu septembru je bilo zdravstvenemu uradu v Clevelandu naznanjenih že 51 slučajev otrpnenja udov pri otrocih. To je več kot kdaj prej v istem času. BREZ STRAHU Zadnje par dni so se v naselbini razširile popolnoma neosnovane govorice od strani nekaterih oseb, da slovenska hranilnica in posojilnica, The International Savings & Loan Co., ki ima svoj urad na 63. cesti in St. Clair Ave., v lastnem poslopju, baje ni sol-ventna. Seveda je nekaj oseb to besedičenje brez vsake podlage takoj vzelo za resnico, pa je prišel eden ali drugi v urad posojilnice, da se mu izplača svota, tam naložena. Poslovanje posojilnice, ki se nahaja pod strogo državno kontrolo, je tako, da naklada ves denar na prve vknjižbe, in če ljudje kar naenkrat pridejo v večjem j številu in zahtevajo svoj ] denar, je pač nemogoče : takoj vsem ustreči, kajti ; posojilnica ima svoj denar • zelo varno vložen pri nad ; 1,000 slovenskih hišnih po- I sestnikih, katerim ne more i čez noč prodati hiše, da i pride do denarja, dasi je : denar absolutno varen. : Kaj bi vi naredili, dragi : nam, ako pride v vašo hišo nepričakovano 50 gostov, ki zahtevajo večerje in pijače? Rekli boste, počakajte malo, ne moremo kar naenkrat! Vsem bo postreženo, samo malo potrpljenja! Tako je tudi s finančnim zavodom, ki ima denar na prve vknjižbe. Največje banke v mestu so priskočile slovenski posojilnici na pomoč, in "Ameriška Domovina," vaš časopis, ki je tu, da brani vaše interese in vam razjasni položaj kot je resničen in pravilen, vam svetuje, da bodite mirni, ker je slovenska posojilnica solventna in bo gotovo ravno tako točno in pošteno tudi naprej poslovala kot je doslej. To smo napisali v vašo korist iz najboljšega prepričanja in iz ljubezni do naroda in narodnih zavodov, katerim lahko absolutno zaupamo. mumnummttmuttmnnmmtmmmt landu je videl že sijajne množice v svoji dvorani, toda kot se obeta za nedeljo, enakega shoda še nismo imeli. Narodni Dom sam ima prostora s stojišči in sedeži za 3,000 oseb, toda to še ni dovolj. Naroda mora priti od vseh strani. Navzočih naj bo vsaj do 5,000 oseb. Glavna stvar je, da se narod pokaže kot enoten, enega mišljenja, in Ameri-kancem imponira velika masa naroda, da bodo znali, da se znamo potegniti za svoje pravice, kadar teče po nedolžnem slovenska kri. Shod se prične popoldne v nedeljo ob pol dveh. Naj ne manjka nikogar. Odbijmo ta napad Italijanov, ki nas sramote pred svetom, da smo barbari, teroristi in nasprotniki kulture. Pokažimo, da smo več vredni kot trinogi, ki drže v strašni sužnjo-sti 800,000 članov slovenskega in hrvatskega naroda v Primorju. V nedeljo na shod! Stari Turk pobit od brze-ga avtomobilista New York, 26. sept. Zaro aga, dozdevni turški Metuzalem, ki trdi, da je star 156 let, in ki je julija meseca dospel v Zed. države, da se kaže okoli in naredi nekoliko denarja, je včeraj bil zadet od avtomobila, ko je čakal na ulično karo, da se popelje domov. Avto ga je sunil v noge. da je padel, pri čemur je dobil obe nogi zlomljeni in tudi druge poškodbe. Odpeljali so ga v skrajno kritičnem stanju v njegov hotel, kjer ga lečijo zdravniki. Zadeti ga je moral neki avtomobil milijonarja, ki se ni zmenil za nesrečo, pač pa odpeljal naprej. Avstrijski kabinet je re-signiral Dunaj, 26. sept. Kabinet kanclerja avstrijske vlade, Johann Schobra, je danes resigniral. V tujezemskih krogih se govori,, da bo odstop vlade silne škode za Avstrijo. Vsi načrti za novo posojilo in razne gospodarske izboljšave so padli v vodo. Odstop kabineta je pripisati sporu med Schobrom in med načelnikom krščansko-socialne stranke. Herr Miklas, predsednik republike bo poveril novo vlado najbrž voditeljem krščansko socialne stranke. Iz bolnice Mrs. Mary Supan, 1085 E. 68th St., se je vrnila domov iz bolnice. Prestala je dve operaciji v bolnici. Prav lepo se zahvaljuje prijateljicam za obiske v bolnici in za cvetlice. , Ranjen v službi Ko je policist Wesebaum na Superior mostu dirigiral promet avtomobilov, ga je zadel eden izmed avtomobilov in mu prizadjal težke poškodbe. Odpeljati so ga morali v bolnico. Miles Heights Vasica Miles Heights bi se rada priključila Clevelandu. Nabrali so za to 596 podpisov. O tem bo odločevala mestna zbornica v pondeljek. Salvation Army Nepoznani zlikovci so vlomili v blagajno Salvation Army na 2179 E. 55th St. in odnesli $200 v gotovini. Salvation Army podpira siromake. * 33 milijonov telefonov je na svetu, od tega v Ameriki 60 procentov. Mož in žena sta naredila medsebojno pogodbo, da gresta skupno v smrt Seville, Ohio, 26. sept. V neki nepristopni, gosto z gozdom obraščeni soteski v bližini Hinckley, Ohio, je 40 letni Herle Im-mel, poznani kokcšjerejec, včeraj ustrelil svojo ženo, nakar je sam sebi končal življenje. Trupla obeh so našli danes, potem ko so sosedje oba pogrešali z njih doma tekom 24 ur. Skrbi radi denarja so povzročile, da sta mož in žena naredila pogodbo, da gresta skupno v smrt. Mrs. Immel, ki se je z možem skupno pripeljala v avtomobilu do usodepolnega mesta, je oči-vidno zapustila avto in korakala navzdol v sotesko, kjer se je vsedla na neki štor. Truplo moža so našli nekaj čevljev proč od trupla žene. Takoj zraven trupel je šerif našel dve vreči, o katerih misli, da sta jih zakonska prinesla s seboj, da si zakrijeta obraze pred streljanjem. Nobena vreča ni bila rabljena. Toda blizu vreč so dobili pivško in 23 nerabljenih nabojev. Mož in žena sta zapustila svoj dom okoli 9. ure zjutraj, včeraj, kmalu potem, ko so otroci, dva sina in ena hči, 13, 11 in 7 let stari, odšli v šolo. Peljala sta se 18 milj daleč iz Seville v Hinckley. Pred-no sta zapustila hišo, sta napisala pismo, naslovljeno na sorodnike. V pismu pišeta, da naj sorodniki vporabijo njih zavarovalnino, da vzgojijo otroke in tudi izražajo željo kateri sorodnik naj vzame tega ali onega otroka. Oba sta bila iz jako dobro poznane družine v Seville. Odsotnost moža in žene so opazili drugi dan po zginutju, in šerif dotičnega okraja je naprosil radio postaje v Clevelandu, da iščejo oba zakonska. Našel ju je neki George Emmet, ki je tam okoli nabiral gobe. -o- Argentina si sposodila $50,000,000 Buenos Aires, 24. sept. Začasna vlada republike Argentine si je izposodila v New Yorku $50,000,000. Posojilo traja eno leto in nosi pet procentov. Argentina še nikdar ni dobila tako lahkih pogojev za posojilo kot to pot. V Nemčiji se zopet širi brezposelnost Berlin, 26. sept. število brezposelnih v Nemčiji stalno narašča, Danes se računa, da se nahaja v Nemčiji do 3,000,000 brezposelnih. Tekom zadnjih dveh tednov je najmanj 100,000 nadaljnih delavcev zgubilo delo. Število onih, ki dobivajo podporo radi brezposelnosti, je narast-lo na 1,962,000. Ford je krepko zavrnil nemške fašiste Berlin, 26. sept. Ko se je Henry Ford včeraj mudli v Mo-nakovem, so mu zastopniki nemških fašistov naznanili, da bi radi videli, če bi podprl nemške fašiste s tem, da bi jim naklonil 20 milijonov mark. Ford je bil zelo nevoljen radi te zahteve, se je nevoljno obrnil od prosilcev in rekel, da za enake stvari nima niti volje niti denarja. Zahteva preiskavo borznih špekulacij Chicago, 26. sept. Kongres-man Sabath, demokrat, je izjavil danes, da bo zahteval kongresno preiskavo glede borznih špekulacij, ki so očividno povzročile sedanjo gospodarsko krizo v Ameriki. Italija se pripravlja na vojno proti Franciji in Jugoslaviji Bruselj, Belgija, 26. sept. Belgijski senator, Louis de Bruck-ers, je danes tekom pričevanja na sodniji, javno izjavil, da se Italija pripravlja na vojno proti Franciji in proti Jugoslaviji, j To izjavo je podal tekom sodne obravnave, ki se vrši proti Fernando de Rosa, ki je obtožen, da je hotel umoriti laškega prestolonaslednika Humberta, ko se je pred meseci mudil v tem mestu. Ta izjava senatorja je vzbu-jdila splošno zanimanje in začudenje, zlasti, ker obstoji med belgijsko in laško kraljevo hišo tesna vez, ker je laški prestolonaslednik poročil hčer belgijskega kralja. "Vlada fašistov predstavlja pravo vojno nevarnost za vso Evropo," je nadaljeval senator. "Tu nimamo na zatožni klopi morilca de Rosa, pač pa fašistovski režim." Druga priča je bil bivši laški ministerski predsednik Nitti, ki je velik nasprotnik fašistov. Pričal je, da Ferdinand de Rosa ni oddal strelov, da bi ubil Humberta, pač pa da bi izzval pozornost sveta na skrajno brutalne in žalostne razmere, ki vladajo v Italiji pod vlado fašistov. -o- Poročila o velikih nevihtah na zapadu Des Moines, Ia., 26. sept. Posamezni deli držav Iowa, Kansas, Missouri, Oklahoma in Illinois so bili danes hudo prizadeti od silovite nevihte, ki je obiskala te države. Mnogo oseb je bilo ranjenih in silna škoda je bila povzročena. Ubit ni bil pa nihče. Obilno deževje je spremljalo nevihto. V Iowi je padala toča debela kot kokošje jajce. Iz Abilene, Texas, se pa poroča, da je tam vladala silna vročina. Toplomer je kazal 100 stopinj. Marec ubil pasanta Ko je policist Frank Marec i se včeraj peljal iz službe proti domu, je na Orange Ave. in 14. cesti zadel nekega nepoznanega moškega tako, da ga je na mestu ubil. Policija je oprostila Marca, ker je dotični direktno stopil pred policistov avtomobil. Prva žrtev lova Nevarno je bil obstreljen včeraj na lovu na veverice Frank Novak, ki stanuje na 4405 Alpha Ave., Cleveland. Obstrelil ga je njegov prijatelj, ko je čistil puško. Nesreča se je pripetila blizu Ashtabule. Krasna igra Pod režijo Rev. M. Ja-gra se uprizori v nedeljo, 28. septembra, v dvorani S. N. Doma krasna Fin-žgarjeva igra, povzeta iz narodnega življenja, pod naslovom "Razvalina življenja." Značaji v tej igri so tako čisto začrtani, tako globoko posneti iz našega življenja, da mislimo, da imamo pred seboj res kos našega domačega življenja, ko opazujemo posamezne igralce na odru. Vse vloge te igre so v jako spretnih rokah, in režija Rev. Jagra garantira prvovrstno uprizoritev. To je nekak začetek letošnje igralske sezone in so rojaki od blizu in daleč prijazno vabljeni. Pridite jutri na shod, za čast svojega naroda! "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 227. Sat. Sept. 27th, 1930. Sodba Evrope o tržaški sodbi. Ponedeljkova izdaja "Češkega Slova" popisuje v daljšem članku zadnje trenutka tržaških žrtev in pravi med drugim: "Po došlih poročilih je ugotovljeno, da je bila obsodba v tržaškem procesu izrečena že rano zvečer. Na ukaz Rima pa je bilo zabranjeno razglasiti sodbo do poznih nočnih ur. Italijanska uradna "Agenzia Štefani" je dobila dovoljenje, da sme v inozemstvu razširiti vest o obsodbi šele po polnoči. Vsi obsojeni in ustreljeni Slovenci so mladi ljudje, ne veliko čez 20 let. K sodni razpravi so bili dopuščeni samo fašistični novinarji, a vsa sodna poročila o procesu so fašističnega izvora. Dasi so zelo tendenciozna, izhaja iz njih, da so se obtoženci prav junaško držali. Tudi po obsodbi so bili vsi zelo junaški. Obsojenci so bili okoli dveh ponoči prebujeni in sporočeno jim je bilo, da se bo smrtna kazen izvršila zarana istega dne. Noben od štirih nesrečnežev na to sporočilo ni odgovoril niti besedice. Nato so bili vsi štirje odgnani po cesti v Bazovico. Vsi obsojenci so ves čas svoje zadnje poti molčali in niso dali odgovora na nobeno vprašanje. V Bazovico je dospel žalostni sprevod šele po četrti uri zjutraj, a usmrtitev so izvršili jedva ob 5:45. Obsojenci so šli v smrt mirno. Zavrnili so tudi odgovor na vprašanje, če imajo še kake poslednje želje. Povelje za salvo je bilo dano povsem nepričakovano, da se obsojenci niti zavedli niso, da so bili umorjeni od zadaj." List zaključuje svoje poročilo takole: "S svojim krutim početjem hoče fašizem svet prevarati in ga prepričati o svoji notranji sili, kar pa se jim ne bo posrečilo. Nedavno so morali na turinske ulice s strojnimi puškami, da se branijo ljudskega gneva. Protifašistične demonstracije so izbruhnile tedaj v vseh severnoitalijanskih mestih. Še pred enim letom se ni nihče upal dvigniti glave proti fašizmu, danes pa se stavijo na ulicah barikade. Tržaška obsodba in izzivalno usmrčenje jugoslovenskih mladeničev je znak blaznosti, ki je predhodnica bližnjemu koncu." Ruski emigrantski list "Rulj" poroča iz Rima o tržaški smrtni obsodbi precej podrobno in objavlja tudi govor državnega tožilca, ki je poudarjal, da pripadajo obtoženci slovenski in hrvatski narodnosti in kulturnim organizacijam, ki so še nedavno legalno obstojale. Proces, pravi "Rulj," se pojavlja kot izraz politike fašistične vlade, ki hoče uničiti slovansko manjšino v Italiji. Tudi ruski emigrantski list "Poslednje Novosti" v Parizu pristavlja svojemu poročilu o tržaškem procesu, da se je Italija s tako obsodbo že enkrat izkazala. Ta grozna obsodba ni iznenadila nikogar, ker je bilo že vse sojenje tako, da je bilo treba pričakovati obsodbe Slovanov, ne po vesti, pač pa iz političnih ozirov. Tukajšnji listi objavljajo pragla^ osrednjega odbora Italijanske lige za zaščito človeških in državljanskih pravic. Proglas pravi med drugim: Z gnusom smo zaznali vest o izvršeni smrtni kazni izrečeni po italijanskem sodišču za zaščito države, ki je še enkrat poteptalo čast Italije, ki je pod svojim prejšnjim režimom odpravila smrtno kazen. To sodišče je izpostavljeno gnusu vsega mednarodnega javnega mišljenja zaradi svojega prekega soda, ki ne pozna jamstva, kakršno daje redno sojenje. Ta sistem je poosebljen sistem črnih srajc, ki delajo po nalogu fašistične vlade. To so dejstva, ki izzivajo upor drugih proti nečloveškemu barbarstvu, tiranskemu fašizmu, ki je za vse to odgovoren. Osrednji odbor italijanske lige za zaščito človeških in državljanskih pravic opozarja še en krat na opasnost, ki preti mednarodnemu miru in civilizaciji zaradi pritiska, ki ga izvršuje fašizem v državi tako na italijanski element, kakor tudi na manjšine drugih narodnosti. DOPISI ■ - - ■ | U .... .1 I I I. I. -I ■■ .1 .... I. .ill Cleveland, O. Cenjeno uredništvo : — Poletna sezona se bliža svojemu koncu in zdaj se bo uveljavila jesenska sezona, Ptice-selilke se že zbirajo v velikih jatah, pripravljene, da odlete v toplejše kraje. Tudi letoviščarji bodo kmalu zapustili svoje kabine ter se vrnili v mesto. Izletniki, ki so tru-moma obiskali staro domovino, bodo kmalu nazaj; večinoma smo že tu. Krajev, kjer je naša "eks-pedicija" hodila, ne bomo vseh opisovali, temveč samo nekaj bolj znanih. — Najprej smo šle v prestolico Slovenije, belo Ljubljano, potem pa v našo rojstno vas Rakek, katero smo komaj čakale videti po dolgih 25 letih. Tam smo zopet objele ljube starše in sestro ter sorod- nike in prijatelje. Igrale so nam solze veselja v očeh, ko smo si po tolikih letih spet stisnili roke. Prišli sva v domovino zato, da dostojno proslavimo zlato poroko najinih roditeljev ter da ohraniva ta dogodek v trajnem spominu. Skupaj smo potovale Ana Kromar, Jennie Martinčič, Mary Lautižar in hčerka Hermi-na. Tuintam se nam je pridružil tudi Bobie Starman s soprogo, Mrs. Benčina in sin, toda največ smo samo štiri van-drale, včasih pa tudi samo ena. Prva pot od doma nas je vodila proti Cerknici in Jezeru, da si ogledamo cerkniško okolico, potem pa se podamo proti jezeru, da se malo popeljemo po vodi, se pokratkočasi-mo ter nalovimo rakov in rib. Toda sreča nam ni bila mila, kajti jezero je bilo suho kot Sahara. Prišle smo namreč mesec dni prepozno, zato smo se potem podale v vas Jezero, k sorodnikom, kjer so nam pripravili za kosilo suhe ribe, ki jih imajo Jezerci zmerom v dimniku, da so takoj pri rokah, kadar nanese potreba. To vam je bila pečenka,! Drugačna kakor Jakatova v Kanadi, ki mora z žarnico posvetiti, da .jo prime. Potem smo se podali v Slivnico, katero so fantje v onih časih nazivali "Šunka," pa če verjamete, al' pa ne. . . Pa vprašajte Andreja Semiča ali pa Antona Logarja, pa boste videli. . . Nato smo hotele videti jugoslovansko mejo in italijanske fašiste, katerih pa ni bilo. Nato nas je vodila pot proti vasem Martinjak in Grahovo, kjer pa ni bilo za nas nič pomembnega. Od tam gremo v Žerovnico, kjer je France Lun-ka pod mostom rake lovil in ribaril, pri čemer je imel za partnerja štefacovega Jožeta. Nato smo odšli proti Gornjem Jezeru, ker smo hoteli videti, kako je bilo uničeno in s pomočjo ameriških prispevkov spet tako lepo urejeno, prav po okusu današnjega časa. Vasica je zelo lepa; vse je moderno urejeno za izletnike, ker je tik Cerkniškega jezera. Ljudje so zelo vljudni in po-strežljivi. Nato nas je naša pot peljala proti Križni gori; hoteli smo videti tisti zvon, čigar vrv so romarji z zobmi držali, kadar so zvonili, za kar so dobili sto dni odpustkov. Tako so svoje čase tisti zvon sukali tudi Mahnetovi izpod Slivnice, ki imajo še dandanes tako dobre zobe, da lahko kosmate rake jedo. Cez Križno goro jo pa mahnemo v Loško mesto, da vidimo, če je tam še tista železna klop, kjer so se fantje tiste čase zbirali in dekletom pesmice prepevali. "Dalje smo hotele tudi videti, če -že—štrit kara'" vozi po Loški dolini. Tako namreč vedno pravi Mr. Žni-daršič, kadar kokoši na ražnju vrti, (če verjamete, al' pa ne) Iz Loške doline pa nazaj na Rakek na pardnevni počitek, potem pa hajd naprej proti prestolici Slovenije, beli Ljubljani, katero smo si ogledale s starega gradu. Ko pa nas je začel želodec nekaj opominjati, smo krenile na Vič k sorodniku Francu Kromar ju, ki ima tam izborno gostilno in vinsko trgovino na debelo. Oh, kako izvrstno smo bile postreže-ne z okusnimi jedili in izvrstno kapljo! Še zdaj se nam po vsem tem sline cede! Od tam smo se podali na Brezje, kjer smo kupile odpustke, da jih razdelimo v Cerknici; tudi nekaj ribniške suhe robe je bilo zraven. Od tam pa hajd na Bled, gledat jugoslovanskega Aleksandra in njegove prince, ki se mude tam na letovišču. Nato zopet nazaj domov, da si nekoliko oddahnemo. Ko smo se nekoliko odpočile, smo pa rekle: "Zdaj pa še malo preko meje, pogledat, kaj delajo naši zasužnjeni bratje pod fašistično peto." —-Podale smo se v postojnsko jamo, ki je znana po vsem svetu in ki je zdaj v fašistični oblasti. Vsakega Slovana mora pre-tresti v dno srca, ko vidi, kako tujec gospodari na slovenski zemlji. — Iz Postojne pa dalje proti Vipavi, po Vipavski dolini. Tudi tukaj se ti trga srce, ko vidiš črnosrajčnike, ki takoj premerijo tujca od vrha do tal. Pot nas je privedla do nekega vojnega pokopališča, kjer vidiš na tisoče in tisoče grobov in križev. Ta prizor ne gre človeku iz spomina, kajti tukaj počiva cvet naroda. Nato smo krenili proti Na-brežini in Trstu, največjemu pomorskemu pristanišču bivše Avstrije. Zdaj, pod fašistično vlado, pa je tako velika razli- ka kakor noč in dan. Mesta ne bomo opisovale, zakaj odšle smo kakor hitro nam je bilo mogoče, samo da nam ni bilo treba gledati črnosrajčni-kov, ki jih je tam kakor vrabcev na vaških ulicah. Naš avto je nato oddrdral preko Op-čine, Sežane, Postojne in čez mejo na Rakek, kjer smo se zopet malo odpočile ter se iz-nebile fašističnega duha. Zdaj pa preidimo na zlato poroko, katero opisati ^je bil naš namen. Gledale bomo, da bomo kratke, ker se bojimo, da nam bo Jaka rekel, da si toliko pravice vzamemo, pa nič ne de, ker hočemo povedati, kar smo se namenile, toda to pa rečemo — pa če verjameš, al' pa ne, — da škarje pusti pri miru. Dan 6. julija bo ostal v spo-minu vseh vaščanov, ki so bili na tej slavnosti in ki so spremljali po cesti zlatoporočenca in povabljence. — Zlato poroko sta praznovala ter si prisegla ponovno zvestobo do groba gospod in gospa Ivan Gabrenja, v navzočnosti treh hčera — Fany štrukelj, ki je na domu, ter Ane Kromar in Ivane Martinčič, ki sta došli iz Amerike, da proslavita ta lepi jubilej svojih staršev, ki so še čili in zdravi. Ker leta teko in se morda ne vidimo več, sva se odpravili v domovino, zlasti še, ker nama je pomagal najin brat, ki ni mogel odpotovati, kriti stroške. Dne 6. julija, zgodaj zjutraj, so možje in fantje postavili mlaje s slavolokom, ki je nosil lep napis. V povorki, v cerkvi in na svatbi so bili sledeči udeleženci: —Godec Ivan Štrukelj in Hermina Lavtižar Štrukelj in Hedmina Lavtižar (druga se je nahajala z materjo Mrs. Mary Lautižar na obisku v Cerknici), gospa Marjeta Leskovec, sestra zlatopo-ročenke, in njena družina. Dalje so bili g. Josip Martinčič in soproga, g. Anton Kebe in soproga, sestrični Ivanka in Mici Jerina in oba gospoda, Ivan Krnc in soproga, gospod in gospa Podobnik, g in ga. Andrej Bombač, gospod in gospa Janko Podboj, gospod in gospa Franc Gabrenja, gospa Antonija Kobe, g. Ivan Fatur, gospod in gospa Franc Pire, gospodična Mici Klančarjeva, finančni stražnik g. šuler, g dekan Ivane in g. kaplan Ke rov. Nato sledijo naši Ame-rikanci: Mr. in Mrs. Bobie Starman, Mrs. Mary Lavtižar, Mrs. Cecilija Benčina in sin, hčere, omožene v Ameriki, Ana Kromar in Jennie Martinčič ter Fany štrukelj in soprog na domu. Vsa ta družba se je pomikala proti cerkvi z godbo na čelu. k 11. sv. maši in zlati poroki. Mašo je daroval g. kaplan Kerov. Z lepimi besedami je orisal žijrl-jenje zlatopoločencev, tako da je privabil marsikomu solze v oči. Po sv. maši je krenila vsa družba v povorki na mesto, kjer se je imela vršiti slavnost, in sicer pri gospodu Francu Pircu. Razumljivo je, da gledalcev ni manjkalo. Tam se je nadaljevala gostija do desetih zvečer. Med slavnostjo smo prejeli brzojavko od gospoda Gabrenja, v kateri čestita zlatoporočen-cema ob priliki njunega jubileja. Prispelo pa je tudi mnogo drugih čestitk. Sledili so razni govori; prvi govornik je bil gospod dekan iz Cerknice, g. Ivane, in g. kaplan Kerov, Mr. Andrej Bombač in drugi. Zaključni govor je imel sorodnik g. Ivan Fatur. Ob desetih zvečer je šla vsa družba na veselico v Sokolski dom, kjer se je -vršila prireditev Gasilnega društva, ki je imelo ta dan blagoslovitev svojega Gasilnega doma. Tako smo se zabavali in veselili pozno v noč. Ta dan bo ostal vsem v spominu, kajti ljudstva je bilo vse polno iz bližnjih in daljnih krajev, več požarnih bramb in Sokolov. Najprej naju veže dolžnost, da se zahvaliva gospodu in go-pe Pircu za tako imenitno postrežbo; torej lepa hvala! Dalje se zahvaliva vsem ostalim, ki so bili prisotni, kakor tudi onim, ki so bili povabljeni, pa niso mogli priti, ker so bili zadržani ; storili ste vsi svojo dolžnost, ste pa poslali lepe darove. Posebna zahvala gre tudi najinima sestričnama, ki sta dospeli, ena z Jesenic, druga pa iz Zagreba. Hvala vsem in prav tako Janku Podboju in njegovi soprogi, ki sta dospela iz Ljubljane, da se povese-lita v krogu svojih dragih starih prijateljev. Iskrena hvala vsem za vašo vljudnost in požrtvovalnost. Povsod,, kjerkoli smo hodile, smo bile prvovrstno postrežene. Naj bo na tem mestu izrečena najiskre-nejša zahvala vsem in bodite vsi prisrčno pozdravljeni! Vam pa, dragi starši, želimo še mnogo let zdravja in veselja med svojimi sorodniki in prijatelji ! Pozdravljeni vsi skupaj! Ana Kromar, Jennie Martinčič, dražjega imetja, do milega materinega spomina in našega slovenskega jezika. Združimo se tudi mi z čehoslovaki in Grki in ne kupujmo nobenei stvari, katera prihaja iz tiste dežele, kjer streljajo in mučijo naše muče-nike. Kjer je kak napis na zabojih o špagetih, laških salamah, ali kaj drugega, ne kupovati istega. In s tem, če že ne z drugim, jih bomo vsaj malo opozorili in se maščevali. Govorimo vedno naši mladini in kjer nanese prilika, o naših slovenskih mučenikih. Kot nismo pozabili našega dragega Gortona, tako imejmo vedno v spominu še zadnje štiri naše mlade žrtve. Predstavljajmo si duhu, kako so iste sodili, in kako je bila vsa kleta laška sodrga oborožena in zahtevala njih mlada življenja in kako so potem na nje zvezane streljali v hrbet. Lahi so to pot pokazali pred vsem civiliziranim svetom, kakšni barbari da so. Sramota, ki je to pot padla na nje, bo ostala neizbrisana, a kri naših muče-nikov pa vpije in bo vpila po maščevanju, dokler se isto ne izvrši. Osvete željni. Kraševec. Nottingham, O. Tudi jaz želim napisati nekaj novic iz naše Ljubljane, kakor tudi nekoliko o preteklosti. Ko smo prišli v to deželo, je bila naša prva želja, da bi dobili delo, potem je bila naša pot v cerkev, pot naše mladine pa v farno šolo. Zdaj pa se nič več ne sliši, da bi se ustanovila kje kaka nova župnija. V Ze-dinjenih državah je trideset slovenskih župnij in dvanajst mešanih, kjer so tudi slovenski duhovniki. Vidimo torej, da je več slovenskih naselbin brez svojih župnij. Naselbine neprestano rastejo, ž njimi pa tudi javne šole. Med te nove naselbine je prištevati tudi našo, v okolici 185. in 200. ceste. Tukaj prebivamo večinoma Slovenci, ki smo se priselili sem iz bližnjih župnij, in vendar nimamo še svoje župnije, niti ne svoje šole. Imamo pa tri javne šole, ki so v naši bližini ter oddaljene druga od druge kvečjemu deset minut hoda. V teh šolah je na stotine naših otorok. Večkrat kak dopisnik iz naše naselbine omeni, da imamo tudi cerkev. Res je, da je najbližja naše naselbine cerkev sv. Pavla, kamor jih hodi tu di največ k maši. Dotična fa-ra je bila ustanovljena pred več kot tridesetimi leti, ko ni bilo še nobenega Slovenca v tej okolici. Osemindvajset let že jaz poznam to cerkev, pa ni druge izpremembe, kakor da je stara od zunaj in od znotraj in bi človek mislil, da je zapuščena. Pokopališče prav tako. Trava in drugo je višje kakor nagrobni spomeniki in nikogar ni, da bi tu kaj očistil. Kaj je vendar vzrok, ko je župnija že toliko let ustanovljena, da ni nobenega napredka? Jaz mislim, da to-le: Pred več leti je bila neka od Slovencev ustanovljena župnija, nakar so se tudi drugi narodi vmes vrinili, in od tistega časa je fara bolj nazadovala kakor napredovala, dokler se ni cerkveni odbor zavzel, da je druge narodnosti odstranil, od takrat pa je dotična župnija ena najbolj trdnih v Ameriki. Opazovalec. Newburg, O. — Od nekdaj stanuje tukaj rod, če ve kdo za drugega, pove naj od kod. Tako je pel pred sto leti naš slavni pesnik Vodnik. S temi besedami je povedano, da smo Slovenci stari naseljenci. Da je zgodovina slovenskega naroda vedno škropi j ena s krvjo, to nam pričajo še danes podrti gradovi, obrambni tabori proti Turkom, ki so morili in požigali. Če smo sedaj kaj na boljšem, to smo videli sedaj, ko je tržaška sodnija obsodila štiri mlade Slovence v smrt in takoj izvršila svoje nesramno delo. Preganjanje ubogih primorskih Slovencev od strani fašizma je kruto in nesramno in ni čuda, če komu, ki čuti ljubezen do svoje grude in ki nosi v srcu materin jezik, ki so mu svete narodne tradicije, zavre kri. Tako so padli naši mladi junaki kot žrtve narodne zavesti, in druge ječijo daleč v italijanskih ječah. Globoko sožalje moram izreči ob strani njih svežih grobov. Dobro mi je znano mesto, kjer počivajo. Nekolikokrat se mi je oko oziralo v tisti hrib pri Bazovici, k jer je zemlja pila kri naših mučencev. Ako bi italijanska vlada dala zasedenim Slovencem njihove ekonomske pravice in ne silila svojega fašizma, ne bi bilo teh grozodejstev. Primorski Slovenci so vedno imeli svoje boje ob meji z Italijani, zato so pokazali svojo zavednost. Imeli so najboljša prosvetna društva in spominjajo me pevski zbori v Skednju, pri sv. Ivanu, v Dolini, v Bazovici in drugod. Kdo bi si bil mislil takrat, da se bo tako obrnilo, da se bo morala ta zavedna in trdna kraška kri pokoriti Mussolini ju in njegovi faši-stovski propagandi. Zastonj so padli naši slovenski fantje v svetovni vojni, ker je še slabše sedaj, kot je bilo prej. Zato ne smemo pozabiti teh naših narodnih mučenikov. Vzdignimo protest proti njim, ki so jim izkopali prezgodnji grob. F. Penko, 10102 Reno Ave. Rev. M. Jager: ZAKAJ PRIREJAMO IGRO "RAZVALINA ŽIVLJENJA"? V osebni režiji se prireja, v moji. Pa ne bo to v docela osebno korist, marveč posredno tudi v korist svetovidskega Orla in tudi nove cerkve. V zadnjih letih je začel Orel intenzivnejše gojiti telovadbo in sport. Telovadno članstvo in naraščaji so presegli število 250. Seveda je bilo zato treba prirediti dvorano v novi šoli sv. Vida v telovadnico, nabaviti si razno telovadno in športno orodje in priprave. Ni bil to proč vržen denar, saj v slučaju, da bi prenehal Orel z delovanjem, rabi telovadnico šola kot taka, kar povzdigne njeno vrednost. Saj vidimo, kako se vedno bolj prirejajo po raznih šolah telovadnice, vpeljuje telovadba kot obvezni predmet. V nabavo tega, za razvoj Orla potrebnega orodja in priprav sem založil jaz precejšnjo svoto, ki sem si jo moral seveda osebno izposoditi. Prepričan sem bil, da jo bo Orel, če bo krepko deloval, v dveh sezonah lahko vrnil. Res mi jo je Orel v nekaj več ko eni sezoni vrnil v višini nekaj nad dve tretjini. Orel pa želi sedaj, ko bodo društva nakazovala za novo cerkev sv. Vida večje svo-te, da bi tudi on zbral večji znesek za novo cerkev. Na drugi strani je pa tudi meni teško čakati na povračilo dolga, ker moram i jaz sam plačevati obresti in vračati dolg. — Da bi torej pomagal Orlu čim preje poravnati dolg za nabavo telovadnega orodja in oderskih naprav, da bi tako mogel Orel čim večji znesek zbrati za cerkev, zato prirejamo to igro: "Razvalina življenja." Ves preostanek bo šel na odpis dolga za telovadno orodje. — To je prav na kratko naveden vzrok te prireditve. Ni torej le v osebno korist, ampak tudi v korist Orla in nove cerkve. Zato upam, da boste cenj-rojaki v obilnem številu poseti-li to predstavo. V igri nastopijo: Miss M. Hu-dolin, Mr. M. Kolar, Mrs. Per-par, Mr. . F. Sodnikar, Mr. J« Sušnik, Mr. in Mrs. Tomažin. sami preizkušeni igralci, ki so skoro vsi prav mnogokrat z uspehom nastopali v igrah, nekateri že skozi dolgo vrsto let in so rojakom, ki posečajo predstave, prav dobri in prijetni znanci. Tem potom se tudi lepo za-hvalim Društvu sv. Marije Magdalene, ki mi je blagohotno prepustilo dvorano, ki jo je imelo za to nedeljo najeto. Zato VA spoštovane članice tega priljubljenega društva najvljudneje vabim, da to nedeljo zvečer vseeno pridejo v Narodni Dom, če ne na svojo, pa na našo prireditev. Se bodo tudi zabavale. Začetek bo prav točno ob 8. uri zvečer. Konec kmalu po 10. uri. Vstopnice se dobe v predprodaji P*"1 Mrs. Kushlan in sezite po njih' da si zagotovite boljše prostore-Zaradi splošne krize je število dražjih vstopnic zmanjšano, število cenejših pa povišano. Collinwood, O.—Rojaki Slovenci in sploh Jugoslovani! V nedeljo bo torej prišel tisti za-željeni dan, ko bomo dali duška, vsaj deloma, tugi in gnevu, ko bomo zbrani v Slovenskem Narodnem Domu, da protestiramo nad nečloveškim mučenjem naših krvnih bratov pod italijansko peto. Naredimo protest in pošljimo ga v svet, naj sliši ves civilizirani človeški rod, da so laški fašisti z njihovim fanatičnim Mussolini jem še vedno barbari, 1,000 let za luno. Dajo naj našemu bednemu narodu prostost in pravico do svojega naj- ODGOVOR NA NAPAD, IN KATERA POTA NAJ SLEDIMO, DA PRIDEMO DO TEGA, ČESAR SI ŽELIMO Z dne 23. septembra je bil v vašem listu objavljen članek pod naslovom: "Italijanska grozodejstva in J. S. Z." — V članku je mnogo besed, ki so zapisane iz provokatorskih namenov, za diskreditiranje edine delavske slovenske politične organizacije, in to je Jugoslovanske Socialistične Zveze. Pisec omenjenega članka hoče prikazati J. S. Z. kot zaveznico fašizma. Ne pove pa ne dejstva, da so se socialisti bo' rili proti fašizmu in proti vsem, ki podpirajo fašizem direktno ali indirektno, od pojava ter se bodo do konca z vsemi, ki teptajo svobodo delavstva ah svobodo narodnih manjšin. Borili se bomo toliko časa, da se I iztrebi vso golazen iz človeško družbe, pa če je to dotičnemt1 piscu, ki se boji s svojim imenom podpisati, prav ali ne. Ker pisec zavija na vse načine za diskreditiranje J. S. Z' pošiljam za priobčitev sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta na osmem rednem zboru J* S. Z. v Detroitu, 1. julija t. 1. (Dalje na 3. strani). »83 RADIO PROGRAMI] ...............i ■ i ji Za nedeljo, 28. septembra WTAM DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) A. M. 6:59: Sign on. 8:00: Melody Hour (NBC). 0:00: The Balladeers (NBC). 9:30: Recitalists (NBC). 10:00: Silverberg Ensemble. 10:45: Reveries. 11:00: Nell Steck, harpist. 11:15: Marthin Provensen, basso. 11:30: Florentine Quartette. 12:00: Recital. P. M. 12:30: American Pro-Art String Quartette (NBC). 1:30: Spanish Dreams (NBC). 1:45: The Fusileers (NBC). 2:00: Metropolitan Echoes (NBC). 2:30: Colonial Trio with Charles Reed. 3:00: Works of Great Composers (NBC). 4:00: WTAM String Quartette. 4:30: Choir Invisible. 5:00: WTAM Concert Orchestra. 6:00: Organ Processional with Mala Quartette. 6:25: Baseball Scores. 6:30: Widlar Program. 7 :00 : Spang Bakers—Gene and Glenn. 7:30: Major Bowes' Capitol Family Party (CBS). 8:30: Chase and Sanborn Choral Or chestra (NBC). 9:00: Willard Program. 9:J6: Atwater Kent Hour (NBC). 9:45: Mystery House (NBC). 10:15: Studebaker Champions (NBC). 10:45: Sunday at Seth Parkers (NBC). 11:20: Austin Wylie's Golden Pheasant Orchestra. 12:00: Midnight Melodies. A. M. 12:30: Tal Henry's New China Orchestra. 1:00 : Sign off. WHK A. M. 11:00: WHK Pioneers. 12:00: Melody Vagabonds (CBS). P. M. 12:30: International Broadcast (CBS). 12:45: Pocahontas Blue Flash Indians. 1:45: Columbia Salon Orchestra (CBS). 2:00: Sunday Afternoon Forum. 3:00: Paul Tremaine's Orchestra (CBS) 3:30: Conclave of Nations (CBS). 4:00: Cathedral Hour (CBS). 5:00: French Trio (CBS). 5:30: The Round Towners (CBS). 6:00: Fox Fur Trappers (CBS). 6:30: WHK Mixed Quartet. 8:00: Mayhew Lake's Band (CBS). 8:30: Kaltenborn Edits the News (CBS). 8:45: Jesse Crawford—Poet of the Organ (CBS). 9:00: Majestic Theatre of the Air (CBS). 10:01: Carlone's Crystal Slipper Orchestra. 10:30: Around the Samovar (CBS). 11:00: Rubberneck Man. 11:01: Bedford Glens Orchestra. 12:00: Club Madrid Orchestra. WJAY A. M. 8:30: Three H's. 9:00: Organ Recital. 9:30: Will-O-Way. 10:00: Grand Gas Range Hour. P. M. 12:05: Lyon Program. 1:15: Polish Hour. 2:15: Feld Floor Covering Presentation. 3:00: A Half Hour at Home. 3:30: Van Strand Orchestra. 5:00: Griff Norris and His Orchestra. 5:30: Wurlitzer Audition Program. 6:35: Sign off. Za pondeljek, 29. septembra WTAM A. M. 6:30: Sign on. 6 :31: Sun Up. 7:15: Morning Serenade. 7:30: WTAM String Trio. 8:15: Petey and Lulu Belle. 8:30: Cheerio (NBC). 9:05: Morning Melodies (NBC). 9:30: Patty Jean's Chat. 9:45: WTAM Physical Culture Hour. 10:00: Hits and Bits (NBC). 10:45: Charles W. Reed, baritone. 11:00: Blue Streaks (NBC). 11:15: Radio Household Institute (NBC). 11:30: Tommy Strobel. 11:50: Annabelle Jackson, pianist. P. M. «12:15: Dorotha Beckloff, contralto. 12:40: Noonday Melodies. 1:10: Tal Henry's New China Orchestra 1:45: Playlet. 2:15: Edgar Griffith, tenor. 2:30: Melody Three (NBC). 3:00: George Hartrick, baritone. 3:15: Jack Rose and Company. 3:45: Madeline Sirene, cotitralto. 4:00: Merrymakers (NBC). 4:30: Gondoliers. 5 :00 : Chester E. Zohn, tenor. 5:15: Meditation. 5:30: Organ Processional Hour. 6:15: Marthin ProvenBen, basso. 6:30: Dinner Music—WTAM Orchestra 7 :00 : Spang Bakers—Gene and Glenn. 7:30: Wageman Ev Jones. 8:00: WTAM Players. 8:30: A & 1' Gypsies (NBC). 9:00: Helen Thomas Bucher, soprano. 9:15: Chrysler Program. 9:30: General Motors Family Party (NBC) 10:00: WTAM String Quartette. 10:30: Sign of the Shell (NBC). 11:05: Tal Henry's New China Orchestra. 11:40: Midnight Melodies. A. M. 12:20: Austin Wylie's Golden Pheasant Orchestra. 1:00: Sign off. WHK A. M. 6:30: Radio Reveille. 8:00: Organ Reveile. 8:30: Burlesque Broadcasters. 8:45: Melody Parade (CBS). 9 :00 : Crooning Strings. 9:10: Board of Education—Arithmetic Lesson. 9:30: Blue Monday Gloom Chasers (CBS) 9:40: Hoard of Education—Arithmetic Lesson. 10:00: Musical Portraits. 10:15: Julia Hayes. 10:45: Marmola Program. 31:00: Tthel and Harry. P. M. 12:15: Sanata Clara Pear Program. 12:30: Fred Dcmpsey, tenor. 1:00: Manhattan Towers Orchestra (CBS) 1:30: Housekeepers Chat. 1:50: Harold Stern's Orchestra (CBS). 1 :55 : Health Talk—Dr. Winfrey. 2:00: Columbia Artists Recital (CBS). 2:80: Ann Leaf at the Organ (CBS). S:00: Tea Time Topics. 3:45: Meditation. 4:15: Salon Musical? (CBS). 4:40: World Book Man. 4:45: Messenger Boys. 6:01: Stubby Gordon's Chinese Temple Orchestra. 6:25: Raybcstos Sport Flashes. 6:30: Bookhouoe Story Time (CBS). 6:45: The Vagabonds (CBS). 7:01: Dr. George S. Bladgett. 7 :07 : Cleveland Museum of Natural His- tory. 7:16: Rhythm Kings (CBS). 7:29: Raybcstos Radiogram. 7:45: Going Places (CBS). 8:00: Democratic Political Talk. 8:10: Burhig's Syncopated History (CBS) 8 :30 : Rahal's Cherry Pickers. 8:45: Hob and Adolph. 9:00: Minneapolis Honeywell Symphony Orchestra (CBS). 9:30: Bourjois Evening In Paris (CBS). 10:00: Guy Lombardo's Panatclu Orchestra (CBS). 10:30: The Adventure* of Don Amaizo (CBS). 11:01: Rubberneck Man. H:05: Stubby Gordon's Chinese Templo Orchestra. 11:30: Sammy WatkinB New Hollywood Orchestra. WJAY A. M. 7:00: M:>rning Melodies. 8:00: Wurlitior Morning Greeting. 8:30: The Three Musketeers. «:01: The Three Musketeers. ®:B5: Dr. Connor. 10:01: Ruth and Blair. 11:30: Banjo Dhvb. 11:4.1: Ruddy Vallee'n Orchestra, Victor. M. }8:01: Rocy Austin. 12:16: J hi/. Potpourri. 1:15: Organ Moods. A. Garden od resolucijskega odbora naglasa, da je socialistično gibanje po vsem svetu odločno proti fašizmu pod kakršnokoli firmo. Fašizem je tudi smrten sovražnik mednarodnega socializma. Predlaga zboru sledečo resolucijo: Deklaracija proti fašizmu. Osmi redni zbor J. S. Z., z vso odločnostjo obsoja fašizem v Italiji, Nemčiji, na Ogrskem in v drugih deželah. Fašizem je krinka, pod katero si vladajoči podjarm-ljajo ljudstvo, da potem ne more iz njihovih klešč. Fašizem operira po geslu so-cijalnih reform, nacijonaliz-ma, bojev proti "sovražnim deželam," proti izkoriščanju itd., medtem pa isti sloji, proti katerim je fašizem navidezno v boju, istega podpirajo gmotno in moralno. Fašizem je gibanje pod duhovnim vodstvom kapitalizma proti socijalni demokraciji. In socialistično delavstvo se tega zaveda ter se proti tej nevarnosti bori koder potrebno, kot v Avstriji, na češkem in v Nemčiji, je pripravljeno, da se mu upre tudi z oboroženo silo. V borbi proti kugi fašistične či-ne srajce bo J. S. Z. kakor doslej tudi v bodoče nudila delavskemu gibanju v vseh deželah v5o mogočo pomoč. Nadalje J. S. Z. najstrožje obsoja papistični klerika-lizem, ki se je v Italiji udinjal fašizmu in je njegov največji zaveznik v zatiranju italijanskega delavstva in naših bratov v okupiranem ozemlju, in obenem služi za deklo vsem kapitalističnim diktaturam. Sprejeto soglasno. Kar se tiče shodov, protestnih, političnih, in ki imajo katero drugo ozadje, jim socialisti niso nič v kvar. Vemo pa to, da je mnogo shodov sklicanih za poneumnjevanje ljudstva. Protestni shodi pridejo v veljavo edino takrat, kadai ga skliče močna organizacija, ki ima v svojih principih to, in da tudi izvaja, kar od drugih zahteva. i Če bi bile socialistične organizacije tako močne, kot je potreba, da bi bile, ne bi bilo diktature, ne fašistične, niti ne druge vrste. Noben narod ne bi trpel zapreke za razvijanje svoje kulture. Za vzgled nam lahko služi republika Avstrija, kjer je socialistična stranka močna opozicija. Koroški Slovenci imajo tam več svobode kot pa Slovenci pod lastno vlado. Kadar se bodo delavci tega zavedali v večini ter postali člani ali drugače sodelovali s svojo lastno stranko, namesto ji metali polena pod noge (kot to dela pisec s podpisom "Več primorskih Slovencev), bo te-roriziranje v vsaki obliki izginilo iz civiliziranega sveta. Ker vsakršni terorizem ni človeški in čas je že, da izgine to barbarsko početje, če smo res to, za kar se štejemo — civilizirani. Več razuma, več volje do lastne organizacije, več ljubezni do bližnjega in več iskrenosti. Iskrenost in solidarnost delavstva privedeta do svobode in iz mezdne sužnosti. Netoleranca, ignoranca, neiskrenost in podlo zavijanje nas tirajo še v večje suženjstvo in terorizem. Louis Zorko. 2:16: Gcorgcne and Ed. 11, i r , Stray Gems. 7, : , Ay Serenade to Alliance, O. i!;™': Suburban Merchants Hour. 4-30- Hawaiian Echoeb. i gj: {Jul Fahns Orchestra. 6Sol! Merchants and Consumers. 6:35: Sign off. Gustav Strniša: MED HMELJNIKI Povest "Ne, prav nobene. On je bil moja edina rešitev, pa sva tako ahkomiselno zapravila njegovo naklonjenost." "Brrr, pa naj jo!" "Ti lahko govoriš, svojo službo imaš. Ali veš, kaj sem premišljala te dni?" "Kaj pa, ljubica mila?" "Najpametneje in najboljše Di bilo, da bi postala tudi midva enkrat pametna." "Saj sva pametna. Bolj pametna pač biti ne moreva! živ-jenje uživava, kolikor se pač da lada se imava. Zapravila sva že tudi dovolj. Ali imaš mar ka-io posestvo na razpolago?" "Ne, ne, ampak veš kaj narediva?" "Kaj?" "Poročiva se!" On jo je začudeno pogledal. Enkrat pred leti je pač mnogo razmišljal o tem in si dejal: "če umre njen mož, bo moja. Poročim jo, saj sem jo sam zapeljal in jo možu izneveril. Pokvaril sem jo. Vendar je dobra duša, saj ni popolnoma izgubljena, ker ljubi samo mene." Ko je pa zdaj začul besede o zakonu, je čutil nekaj zoperne-gal v ustih, kakor bi grizel pelin. Zamahnil je z roko: "Jaz sem prestar zate." "A tako? Za greh pa nisi dosti star? Ti ljubeznivi grešnik, ti!" Preteče ga je pogledala. Mahoma se ji je obraz razjasnil: "Izvoli oditi takoj, še to minuto!" "Angela!" "Pojdi! Ali me razumeš? Vrni se, ko boš pripravljen poročiti se z menoj. Prej me sploh ne išči! Zate me ni doma. Ko prideš, prinesi potrdilo o oklicih! Si me razumel?" On je vstal: "Menda se vendarle samo ša-iš?" "šalil si se ti. Dovolj dolgo si se šalil. Bila sem strašno lahkomiselna. Ko si me premotil, sem premalo premišljala greh, ki sem ga storila napram svojemu dobremu možu. Kesneje je bilo prepozno. Ti si me pehal samo v blato. Varal si svojega prijavlja, mojega moža. In jaz sem ga varala s teboj. Pri tem si pa seveda varal tudi mene." "Angela!" "Molči! Vse vem. Tudi mene si varal z mojo prodajalko. Ti si res zli duh naše hiše." "Kaj vendar govoriš?" "Moža ne morem več poklicati v življenje, da bi ga prosila za odpuščanje. S teboj sem živela in bom živela, a le kot tvoja žena. Morda bo to zame pokora, kajti vedno bolj spoznavam, da si samoljubnež, ki išče le svoje koristi." "Motiš se o meni!" "Sam si dokazal, da se ne motim. Pojdi!" Odšel je počasi po stopnicah in odkorakal zamišljen domov. Tisto noč ni mogel zaspati- Angela je ostala sama. Začutila je veliko praznoto v svoji duši. Mislila je na svojega moža. Potem se je spomnila Antona. Kaj, če bi mu vse to razodela in ga prosila, naj ji pomaga, da se dvigne, da postane res dostojna in poštena žena, čeprav soproga Grče. Sklenila je, da ga poišče. — Vedela je, kje ostaja, kadar pride v mesto po opravkih. Že naslednji dan je izvršila svoj sklep. Našla je Antona. "Kaj naj storim? Vse mi bodo prodali," je rekla po prvem pozdravu. "Rad bi pomagal. Če bi bi li vi odkritosrčni z menoj, bi morda postal vaš trgovski družabnik, da bi vas rešil, kajti všeč ste mi bili. Z ljudmi pa kakršen je vaš kavalir, ne maram imeti opravka," je odvrnil Anton. "Zapeljal me je. Grdobije je počel z menoj. O, zakaj sem šla tako daleč,!" "Pred dražbo se oglasim pri vas in si ogledam vaše posestvo še enkrat. Povem vam pa, da ne žrtvujem za vas niti dinarja. če bom spoznal, da je posestvo res vredno toliko kakor dolg, bom dolg plačal, a za to posojilo se takoj vknji-žim. Posestvo vam potem ostane, a vi mi boste morali polagoma .odplačati posojilo in tudi obresti, če boste resno delali, si boste morda opomogli, če lahkomiselno, bom vse skupaj sam gnal na boben. To je moja zadnja beseda." Obrnil se je. Ona je žalostno odšla. Anton se je res oglasil pri Angeli. Pregledal je vse posestvo. Bil je zadovoljen. Posodil ji je denar, a sam se je vknjižil na prvem mestu. Trgovka je bila rešena. Nepričakovani snubci. Sneg je naletaval. V deželo je silil že božič. Počasi so minevali zimski dnevi, vendar je prihajal božič vedno bližje. Na Antonovem se ni nič iz-premenilo, le v stari kamri, kjer je imel gospodar razno šaro, se je naselila Urša, ki se je čez par tednov spet vrnila. Rada bi odšla dalje, pa ji je branil sneg. (Konec prihodnjič) ■-o- Angleški župan nas ne more razumeti New York, 26. sept. Angleški župan* Reuben Salter, iz mesta Boston, Anglija, je izjavil ob svojem prihodu v New York, da ne more razumeti, kako more sicer tako pameten narod kot je ameriški, pripustiti, da vlada prohibicija v deželi. Štiri žene in štiri milijone dolarjev London, 26. sept. Indijski ma-haradža Joshpur, je dospel sem na petmesečni obisk. S seboj je pripeljal tudi svoje štiri žene. Maharadža ima štiri milijone dolarjev letnih dohodkov. Grozdje! Mošt! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom tudi letos stiskal grozdje, prodajal mošt in grozdje. Se vljudno priporočam za obila naročila. Jos. Koprivec 1052 E. 72nd St. (Sept. 27. 29. Oct. 1.) Naprodaj je Chevrolet truk, 3 tone. Se zamenja tudi za avtomobil. Isto-tam je naprodaj tudi lovski pes. 5301 St. Clair Ave. Dobljena ura! Naznanjam, da je dobila uro Slovenka Kristina Smičiklas, 7302 St. Clair Ave. Ura se je ustavila v nedeljo zjutraj ob 6:32. Dalje naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne zimske suknje, otročje in ženske. Imam tudi vsakovrstne obleke za žene, dekleta in otroke. Priporočam se za blanket klub. Zdaj je še čas, da naročite, dokler ne pride zima. Se rojakom vljudno priporočam. Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave. (227) Stanovanje se da v najem, 7 sob. Sobe se tudi lahko oddajo. Vse moderno urejeno. Stanovanje je na 1078 Addison Rd. Vpraša se istotam. (227) Delaware grozdje Kdor izmed Slovencev ali Hrvatov bi imel na prodaj De-aware grozdje, naj se zglasi v uradu tega lista, kjer dobi ime in naslov kupca. (227) Soba se da v najem, za enega ali dva fanta. 1172 E. 58th St. (229) MALI OGLASI Lepa hiša naprodaj na 3914 Bluestone Rd., Cleveland Heights, za eno družino, 6 sob; grmičevje okrog hiše, sadno drevje. Lot 65 x 220, dve garaži. Se proda v izgubo za $2.-500, kar je manj, kot jo je cenila banka. — Pokličite YEllow-stone 2502. V pondeljek in torek je lastnik doma samo po 6. uri zvečer. (229) Stanovanje se da v najem, 6 sob zgorej, kopališče in pralnica, na 1060 E. 67th St. Pozve se pri lastniku na 1143 E. 76th St. (227) Pet lepih sob se da v najem in kopališče. Zelo poceni, samo $30.00 na mesec. 837 Rudyard Rd. Collin-wood. (227) V Forest City, Pa., se podam v sredo z mojim velikim trukom. Kdor ima kako stvar za pripeljati iz Forest City, Pa., mu to jaz lahko sedaj pripeljem za mal denar. Sporočiti mi morate do torka večer. Anton Baraga, 15612 Saranac Rd. Tel. EDdy 3650-R. (228) Naprodaj je dobra vinska preša, $35.00 vredna za $15.00. Vprašajte na 444 E. 152nd St. blizu Waterloo Rd. Proda se player piano, v dobrem stanju, zelo poceni. 1126 E. 61st St. (228) Soba se da v najem enemu fantu, hrano ali brez. Vprašajte na 1180 Norwood Rd. Hiša se da v najem, 5 sob in kopališče. 1165 E. 60th St. (228) Dve sobi opremljeni, se oddasti za pečlar-je ali ženske. 1193 E. 61st St. (228) želi se dobiti toplo sobo, med 55. in 70. cesto. Kdor ima kaj naj naznani na 1074 Addison Rd Tel. Florida 5505-J. (227) Naprodaj je moderna hiša, 5 sob, cena samo $4,950. Garaža in velik lot 874 E. 144th St. blizu St. Clair Ave. ali vprašajte na 3837 Payne Ave. Tel. HEnderson 1565. Dvoje stanovanj se odda v najem, 5 sob spodaj in tri sobe zgorej. Pozve se na 1003 E. 66th Pl. (227) niiiiiii OGLAS Vsem našim cenjenim odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom sporočamo, da bomo, kakor druga leta, tudi letos imeli na razpolago MOŠT GROZDJE IN SODE Vsa naročila sprejema in se priporoča Slov. Delavska Zadružna Zveza 667 E. 152d St. EDdy 2661 16721 Waterloo Rd. KEnmore 1248 6102 St. Clair Ave. ENdicott 1629 CENE BODO NAZNANJENE O PRAVEM ČASU 1 1 Stanovanje se da v najem, 5 sob, kopališče, spodaj. Ena soba se odda tudi zgorej. 1150 E. 60th St. (227) Pozor! Izdelujem in postavljam vsakovrstne ograje ali fence. Se priporočam rojakom ! Louis špehek 1120 E. 67th St. Tel. ENdicott 0339. (Sat. X) DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK •1»I ST. CLAIR AVE. V KiiuiaTua poslopju Nad North America* baaka Vhod aamo la M. c.at. Govorimo aloToaako. II lat M St. Clair Ava.