206. številka. Trst, v ponedeljek 9. septembra 1901 Tečaj XXVI .BAinost .. Iz A-a e«*r»t a» €*'»- oi-r »ćnine >*« auravt • idr*. 'o t -rt®tarnat t Trstu se prodajajo po-■a,?ane Storilke po 6 KoUok (3 nvi.r; i ' □ Trna pa po h *tounk (4 dvč. Telefon StT. 870. — ■' ^m ■ ■■■» n izdajatelj in odgovorni uredn|fc Fran Oodnik. - - Načrti n sanje ^^eicev. S Holandijo in Danijo hi dobila Nem čija tako mornarico in silno mož na morju, kakor jej pristaje, — tako dodaje Delffa. Časi so se izpremenili, nemški želodec se je f-ilno povečal, dosledno potrebuje na suhem veliko armado in na morju veliko mornarico. Deltfe deli dalje milostno kontinente med razne velesile. Predno se pa izvrši ta konečna razdelitev, treba primernih zvez. Kakor rečeno, Delffs je nad vse oduševljen, da Anglija pa Nemčija ostaneti trdni zaveznici. Oe so kod na svetu, povdarja on, n a-ravni zavezniki, velja to o Angliji pa Nemčiji. Nemčija je mati, Anglija pa hči, obe Bte samovladarski in protestantski, obe si mo-reti mirno razdeliti vstočno zemsko poluoblo, obema grozč isti teritorijalni nasprotniki. V Aziji pa Afriki stč nevarni Angliji: Rusija pa Francija. Torej si lx>ste pomagali Nemčija pa Anglija druga drugi. Nemci so »mati verske, Briti pa mati politiške svobode; mi (Nemci) — pravi Delffn — smo bili varuh evropske civilizacije, Briti pa so širili isto civilizacijo in so priborili tri kontinente za belo pasmo, za germa nizem, protesta n ti ze m in za angležki jezik. Ali ne koraka Anglija naprej, samozavestno in zavedajoča se svoje visoke misije, 1-atera je tudi nemška : misija serina 11 izovanja zemske oble!« Tako piše Delffa doslovno. »Ali se poleg tolikih zaslug in tako daleč sezajoče svetovne naloge ne pogreza stvar Burov v prazen nič?« »Ali nismo dolžni nadejati se, da podle-i ej o ? !*) In ali se ne bodo šteli njih vnuki srečne kakor deli svoje velike matere Britanije, kakor otroci Dancev, Holandcev in Flamcev, kakor sinovi Germanije?!« Ali se nam — vsklika Deltfs — ne vsiljuje do cela samo od sebe skupno postopanje z Anglijo?! Mi |>omoremr» Albionu da hegemonije v Afriki, in Albion pomore nam do iste v Evropi! Indija je za Velikonemčijo še daleč in jo bo poštevala še le črez stoletja. Briti bi Nemce seveda rajši danes nego jutri industrijalno uničili s Bvojo mornarico, a njih teritorijalni interes tega ne dopušča, ker le z nemško pomočjo morejo vzdržati Indijo. Na drugi strani pa morejo tudi Nemci v Evropi zmagati le z angležko j»omočjo. Offlaat raćunaio po vrstah v petitu. Za več* kratoo naročilo s primernim popnatom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domač) oglasi itd. up računajo po po^otibe Vb! dopisi naj se poSiljajo iirednlMv« Kefranknvani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračaio. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Naročnino, reklamacije iu uplaše spre-jeuia apravnlStvo. Naročnino in ouiss« j» plačevati loco Trst. Uredništvo iti tiskarna ne uakiajata v ulici Oariiitia $tv. 1 'J. V praTiilfitvo, In »prejemanje hiseratuT v ulici Molil picuin Al v. 3, II. iinu-i!. Lastnik koneorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Radi teritorialnega interesa torej zago-tovlja Anglija Nemčiji njen > industrijo. Potem potrebuje Anglija pomoči nemške tudi proti amerikanski uniji. Tako si bosti Anglija pa Nemčija pomagali vzajemno. Ko Delffs velikim narodom določuje jedine kontinente, dovoljuje Zjedinjenim državam samo severno Ameriko in graja Evropo, da je dopustila tem državam tudi naskok na Filipine. Drugače bodo Zjedinjene države nekdaj Evropi ne le gospodarstveno, temveč tudi politiški nevarne. 'i Ta ciničnost spada v zaglavje tiste nehuman-sosti nem-ke, katero je leto« ponovno n&gla^al prvak bar. Rieger. Op. poroč. Biskup Strossmayer in zavod sv. Jeronima v M V Zagrebu, (5. septembra. Dvojen je nagib, da sem ta-le spis posnel po »Obzoru«, da ga priobčite v Vasi »Edinosti«. V prvo me je silila aktuvalnost predmeta. Saj je danes dogodek z zavodom sv. Jeronima »cau3e cčlčbre« za vso Evropo. V drugo pa pričajo vedela znamenja na vseh straneh v Vašem Primorju, kak6 čut solidarnosti z nami Hrvati narašča ne le ekstenzivno, ampak tudi intenzivno. Ze Brno tak<5 daleč, da sleherni zavedneji Slovenec čuti, da vse, kar je naše, je tudi vaše, da vsaka pridobitev Hrvatov je ob enem pridobitev Slovencev. Zato sem uverjen, tla bo ta spis zanimal tudi Vaše čitatelje. Evo Vam ga : V monumentalnem delu o življenju in delovanju biskupa J. J. Strossmayerja, kista je napisala odlična duhovnika in rodoljuba, presvetli gospod papežki protonotar, mons. Milko Cepelič in M. Pavič, in ki se sedaj nahaja v tisku, je posebno 25. poglavje: »Biskup in zavod sv. Jeronima v Rimu«, v katerem cerkveni zgodovinar, g. M. Pavič, na podlagi avtentičnih virov natanko opisuje, kar vse je biskup Strossmaver mislil in delal za ta zavod v Rimu, da postane svečeniškim kolegijem za hrvatski narod, katera misel je bila konečno uresničena s poznanim papeževim breveom od 1. avgusta t. 1. V uvodu prikazuje g. M. Pavič na kratko osnutje in razvoj zavoda, kar je našim Čitateljem že znano iz prevoda papeževega brevea, in potem nadaljuje : »Biskup Strossmaver je dobro umel ve-velikim duhom svojim, kako važna je ta institucija v Rimu, s katero so se Hrvatje ponašali od davnega. »Za kar si drugi narodi — tako pravi v svojem ustanovnem spisu, s katerim je povečal dohodke kapitelja sv. Jeronima — prizadevajo v novejih dobah, da si z velikimi žrtvami osnujejo v Rimu, to PODLISTEK 7 Gospodje iz Trsta. Spisal Ivo Troftt. — France, kaj pa ti je? Pridi bližje! Ali se bojiš ? — Nič se ne bojim, koga naj se bojim J — Rekši je zgrabil pred seboj rastoči in kakor bali neka krogla debel bovist (neka vrst gobe) ter ga zapodil Jožetu nahavelok. Drugi so gledali. Dočiro je Bezgovičar snažil z oblačila razpršelo gobo, so imeli ostali že vsaki svojo kroglo v rokah, nekaj bovistov je pa se ostalo rezervirano na tleh in boj se je začel, ne boj — pravi bombardement. Krogle so švigale — bolje: frfotale — in se razleta-vale na glavah, na plečih, na tleh in na vodnikovem klobuku; to pa le slučajno. Slednjič je zgrabil Nande — Beveda tudi le slučajno — mehak bovist, moker in skoro gnil od rose, pa se mu je, zamahni vsemu, razpršil po rokavu, da je zvedavo gledal, od kod toliko nesnage in tako umazana roka ? — Fantje, Triglav! je pokazal Jaka resno proti severu. Pogled na prvaka slovenskih gora je pomiril živahne jadranske sinove. Slovenski očak se je krasno blestel v jutranjem solneu. Id kakšen venec gora še na desno in levo in vmes misel, da je vse to naša zemlja! Vrh Nanosa! Komu še ni \strepečalo srce ob takšnem razgledu ? — Le naprej, naprej, na skrajni nos, je svetoval vodnik, sedel za rob pod najbližji grm in razkladal steklenice, vestno delč — polno posodo od prazne. Skrajni nos je prav nad Razdrtim; zdi se, da bi vrgel kamen na streho sv. Trojice. Kakih dvajset korakov od roba v senčnatem zatišju in brez posebnega razgleda, je počival na trebuhu kakor Jona, ko je velikanska riba nehala klicati urha — dr. Kovo in se milo oziral za tovariši. Obžaluj^ je moral povedati, da si ne upa na vrh zaradi omotice in ker se boji, da bi se Nanosu že imamo mi po božji milosti.« Po biskupo-vem umevanju bi bila naloga tega zavoda ta, da pred sv. stolico zastopa interese našega naroda, ki je v zvezi s sveto stolico. Ali še večo važnost ima ta zavod za oni del našega naroda, ki je odcepljen od sv. stolice. A da bo ta ustanova odgovarjala svoji svrhi, mora po biekupovem menenju hraniti v sebi dve lastnosti: »Prvo mora biti skozi in skozi na-pojena katoliškim duhom, z dušo in telesom udana sveti rimski cerkvi in svetemu očetu papežu ; a v drugo mora biti skozi in skozi hrvatska in slovanska, seveda po gornjem vplivu oplemenjena, posvečena in napotjena na više božje svrhe vsikdar in vsikdar. Moje čvrsto in nepremično prepričanje je, da bi brez ene ali druge teh pomembnosti ta zavod moral ali I propasti ali se precej odtujiti svoji sveti svrhi.« | (Okrožnica od leta 1888 št. 474.) Poleg hospica in kapitelja Be je občutila ; tudi potreba zavoda v Rimu za izobraževanje svečenikov. To potrebo so občutili naši ljudje 1 in sv. stolica že pod l onec šestnajstega stoletja, ko so nekateri od kongregacije, ki je upravljala imetje sv. Jeronima, zahtevali in izprosili od papeža Klementa VIII. (leta i 1598.), da se hospic preosnuje v kolegij za izobraževanje svečenikov. Povoda temu je brez dvoma iskati v splošni težnji tedanjih dob, ko so vsi narodi zaporedoma, po napotkih in odredbah sv. zbora Tridenstinskega, v Rimu snovali zavode za izobraževanje svečenikov. Sosebno pa je bil povod namenu, da se hospic preosnuje v kolegij, analogni slučaj z ogrskim hospicem, katerega je sv. Stolica preosnovala v kolegij, a potem združila z glasovitim zavodom »Germanicum«, katerega je osnoval sam sv. Ignacij Lojola. — No, misel ta se ni izvršila tedaj. — Pod konec minolega stoletja pa so kanoniki sv. Jeronima sami sprožili to misel in izposlovali od papeža Pija VI. dovoljenje, da se poleg hospica in kapitlja postavi še tudi kolegij za vzgo-jevanje in izobraževanje slovanskih mladeni-čev iz onih pokrajin, ki so imele pravico do hospica sv. Jeronima. (Dopis papeža Pija VI. od 17. februvarja 1790.) Ta zavod je bil res otvorjen leta 1793. v oktobru, ali mladeniči tega zavoda so se morali že leta 1798. povrniti v domovino zaradi političnih razmer tiste dobe. — Ta misel o kolegiju, ki bi se imel zasnovati poleg zavoda sv. Jeronima, je prišla pozneje popolnoma iz spomina, dokler je ni zopet znova prebudil ravno — naš biskup. (Pride še.) sleme — podrlo. Seveda mu niso verjeli. Njegovi prijatelji so ga ostavili in se v duhu borili z Lahi, ugrabili na skrajnem nosu stoječi mlaj in ga postavili kakih dve sto korakov višje: Hej Slovani, tu so naše meje! — France, zajutrek, drugi in tretji, so ga pozivali na vrh. — Ce je prav zadnji, primakuhanca. Ne grem, če imam prav tukaj počakati 40-dnev-nega posta! Pomaknili so se k njemu, razgrnili Bez-govičarjev havelok, ki jim je izborno nadomeščal mizo, ter uživali poleg krasnega razgleda tudi slasten zajutrek. Solnce je vsplavalo na obzorje v vsej krasoti, iz doline je odmeval glas zvona: sedma ura — spomin zmage nad Turkom, ko je bil vodnik baš zmeril ostalo žganje še na šest štrbunkeljnov, pa še mu ga je nekaj ostalo. — Očka, pa od tukaj v Predjamo, kako daleč bi bilo ? — He, kako daleč? Doli tukaj le na Politični pregled. V TRSTU, dne 8- septembra 1901 Zavod sv. Jeronima. Včerajšnji protestni shod vseh opozicijonalnih strank v Zagrebu vspel je sijajno, udeležba je bila ogromna — udeležile so se vse tri opozicijo-nalne skupine —, ogorčenje nad postopanjem laške vlade velikansko. Ker hrvatska vlada ni dovolila shoda pod milim nebom, vršil se je isti v veliki streliščni dvorani. Predsedoval je predsednik družbe strelcev, Gnezda, in navzoči so bili vsi opozicijonalni poslanci ; ! govorili pa so govorniki dr. Mazzura, v ! imenu »Obzorašev«, KumiČić v imenu »či- ! stili« in Harambašid v imenu stranke prava. Natanjčneje podatke podamo jutri po hrvatskih listih. Laški list »Capitan Fracassa« piše o tem dogodku tako cinično, da se človeku kar studi, ko čita tako zasramovanje hrvatskega naroda. Ta list je prepričan, da iz tega dogodka ne nastane diplomatično vprašanje, ker je Hrvatov v Avstriji premalo in ker druge avstrijske narodnosti ue simpatizirajo ravno žnjimi ; Bploh pa, da bi bilo sedaj neumestno, da bi se mešala v to zadevo avstrijska diplomacija, ko se je vendar vsa stvar tako ugodno zasukala. Seveda se je stvar zasukala ugodno za one in po onih, ki so uprizorili nasilje, in ker se je stvar zasukala ugodno za razbojnike, bi se jim seveda ne smelo mešati štrene. AH ni to krasno ? Ker je Hrvatov malo, naj jih prepuste razbojnikom ! To je laška morila. Kako ugodnost pa imajo Slovani, da so členi mogočne države, ako ni ta pri volji, da bi posamičnim svojim slovanskim narodom branila tudi na zunaj njih pravice?! Je li Avstrija morda samo za to tukaj, da brani pravice mogočnim Nemcem in Madjarom? Bodo-li morda Slovani doprinašali krvne in denarne žrtve Bamo za Nemce in Madjare ? Avstrija mora vse svoje in tudi najmanjše narode braniti proti vsakemu nasilju drugih držav, ker bi sicer zanemarjala svoje najelementarneje dolžnosti do svojih narodov in po takem — do sebe in svoje bodočnosti. Harlekinada ali nasilje. Pod tem naslovom smo dobili od odličnega hrvatskega rodoljuba nastopni spis: Ako pomi.limo, kdo je gospod Tita Alacevich, na kakov način je udri v zavod sv. Jeronima, da je bilnaskok izveden o belem dnevu in v mestu, ki se smatra središčem svetovne kulture: tedaj bi rekli, da gre tu za harlekiLado. No, ako je resnica, kar so priobčile italijanske novine, da so namreč Alacevich in drugi Ubeljsko dobre pol ure, potem pa še pičli dve uri, veste gospodje; jaz sem že hodil. — Fantje, ko se zdahnemo na Ubeljskem : Predjamo! — Ne, primakuhanca! Najprej treba vedeti, če doapem jaz sploh s te-le grude na Ubeljsko. — Te bomo pa nesli ! — Ali pa vlekli. — Bog plati! A moje hlače — nove hlače — kdo plača ? — Raje glavo obrnemo nazaj. — Tako! Dobro. Oe se mi razbije, jo vsaj premenjam, saj je itak že stara in drugi niso bili — zlasti v šolah — nikdar zadovoljni žnjo. Vodnik se je sicer branil hoditi po ubelj-ski strani domov, češ: ne vem dobro steze, pa je vendar krevsal za družbo, ki se je, naloživši omotičavega dra. Kovca na široko bukovo vejo, vriskaje podila po goličavi v najbližje grmovje. Od tam je mož lahko in vedno lažje stopal za drugimi. (Zvršetek pride.) udrli v hrvatski zavod sporazumno z italijanski* vlado ali vsaj * njenim dovoljenjem : potem gre tu za zločinsko nasilje. Jaz imam razloga verovati, da so itali-lijarnke novine priol>čile resnico; drugače ne bi si mogel raztolmačiti nečuveno postopanje tiste vlade |>o naskoku. Saj se je rektor Paz-man nahajal v |K>sesti imovine zavoda, a gospod Tita Alaoevich je motil to posest motil z nasiljem. Italijanski vladi je bila po obstoječem pravu dolžnost, da morilca iztira na piano. Tudi iz drugih razlogov verujem, da so italijanske novine pisale resnico. Italija, dobivši batine od M ene! i ka, je začela sanjati o zapoeedanu Albanije. Kakor da jej Albanija ni zado-ti, je poslala pred nekoliko časa svoje vojne ladije, oborožeoe in oskrbljene kakor za časa vojne, pred - Vis . . . M orda Avstrija sedaj fslpre oči.... ? okoljenja in roda ter je prt šel jmmI zastavo rudeče-belo-zeleno. Takov č ovek naj zastopa Dalmacijo?! Ali da je on po pokoljenju jn rodu Italijan, kaj bi mogel tu ne govor mo s pravnega gledišča) zastopati pred svetom ? Tri do največ pet ©d Sto prebivalcev kraljevine Dalmacije!! Toliko ima namreč Dalmacija Italijanov, vse ostalo je, hvala Bogu, — naše! Xu, gospod Tita Alaeevich kriči, piše in napada v ime D a 1 m a o i j e. a italijansko novinstvo v kraljevini in izven iste postavlja »Dalmatince« proti Hrvatom ! Kakor da Dalmatinci niso Hrvatje, kakor da so Dalmatinci Italijani ali vsaj poturice a la Alace-vich .... Proti temu se je že protestiralo, ali ne zadošča ! Kjer-koli na širokem svetu je Dalmatincev, treba da sedaj protestirajo, dostojno ali energično, povzdignivsi svoj glas proti infamiji, storjeni v njihovem imenu ! Sedaj . . . Tuje nov ne ne omenjajo rade hrvat-kega imena ni tedaj, ko se v j>okraji-nah, kjer bivajo Hrvatje, vrše dogodki naj-veče važnosti. Sedaj .... se hrvatsko ime vsaki dan vsaki trenotek omenja, ako ne |K> vsem svetu, pa gotovo p<> vsej Evropi. Sedaj . . . naj Dalmatinci |>okažeju svetu, kaj so in kaki so, sedaj . . . ker se jim taka prilika ne ponuja vsaki teden. Dalmatinci! Nasilje, storjeno v zavodu sv. Jeronima, je žaljenje 7.x celokupni narod hrvatski. Zato treba, da celokupni hrvatski narorl dostojno ali energično protestira proti temu krvavemu žaljenju. Beli Zagreb grad je stopil temu gibanju na čelo, kakor mu je pristojalo. Naj druga mesta slede njegovemu izgledu, da izve Italija : kaj smo, kod smo in kaki smo!! Celokupni hrvatski narod! Slo-ven«-i so često, često, ne samo na shodih, ampak tudi v novinah izjavljali, da so jim Hrvatje naj bližnji in najmileji bratje — da se oni 7. hrati Hrvati smatrajo jednim narodom. Sedaj . . . naj oni isto stvar izjavijo pred svetom ! Na ta način Slovenci učvrsti obstoječe bratstvo ter proslavijo — ime hrvatsko, a se l»olj itne slovensko! Beli Zagreb je stopil na čelo Hrvatom, bela L j ubijana naj stopi na čelo Slovencem! Hvala Alacevichu, da nam je ponudil toli lepo, toli dragoceno priliko. B Zanimivosti z Balkana. »In orma-tion« prinaša razne vesti, nanašajoč se na tri slovanske državice balkanske: Bolgarsko, Črnogoro in Srbijo. Da-li so te vesti tudi resnične, to je seveda drugo vprašanje in prepuščamo odgovornost imenovanemu dunajskemu viru. Interesantne in kolikor toliko celo pikantne pa so te vesti vsekako. Za to in ono bi slovanski človek želel, da Iti bilo — resnično! Crnogorski dvor je v Nikšicu. Tudi princ Mirko, kneza drugi sin, je Um. Le ta pa pojde zopet na potovanje, da se — zaroči. Izvoljenka mu je gospica Konstantinovic. Dunajski vir ve povedati le toliko, da gospica biva izven Srbije — ne vemo torej nič določnega, kam l»o princa Mirka vodila pot. Gledč na rodbinske odnošaje pa je naš vir že nekoliko zgovorneji. Po materi je prihodnja nevesta iz Dubrovnika. Mati jej je bila rojena Onić. Nje oče, Konstantinovic, je bil adjutant kneza Milana, kateremu je bil sorodnik, ker mu (Konstantinovicu) je bila mati iz hiše Obrenovicev. Rodbina Kon-etantinovi<; bi prišla po novi srbski ustavi, celo v kombinacijo za srbsko prestolonasled- stvo, ako kraljica Draga ostane brez otrok. (Mimogrede omenjeno: sedaj se širijo zopet vesti, da je kraljica Draga v blagoslovljenem stanju in to pot je baje — zares. Op. ured. »Ed.«) Svojedobno se je govorilo, da je kralj Aleksander, pred no se je bil zaljubil v gospo Drago, mislil na gospico Konstanti novic. Dalje se govori o tem, da bi kralj Aleksander, ako kraljeva mu soproga ostane brez otrok, pripravljen princa Mirka imenovati prestolonaslednikom in sicer iz strahu, da ne bi Karagjorgjevići prišli na prestol. Sorodstvo gospice Konstanti novic z dinastijo Obrenovicev je glavni vzrok, zakaj bi se črnogorski princ Mirko hotel zaročiti z rečeno gospico. Zaroka bo baje še tekom meseca oktobra. Tu je menda dovolj pikanterije, ki nam jo je nanesla »Information«. Mi smo posneli to, ker tega, kar pripoveduje dunajski vir, vendar ni smeti kar odklanjati, kakor nemožno in izključeno. Cim pa spada v okvir možnosti, zaslužuje tudi vse pozornosti. Kajti, razsodnemu človeku, pa tudi če ni ravno »državnik«, ne tre»»a še le razlagaLi, kaj bi po-raenjalo to, ako bi se Srbija in (Jrnagora ne le pr'bližali jedna drugi, ampak bi oba dvora stopila tudi v tesneje zveze. Saj so bila in so ravno drgnenja in ljubosumje med obema dvoroma: v podstavo vsej nemško madjarsko-židovski politiki na Balkanu. Ta politika sloni na premisi : Ornogora predstaviteljica rusofil-pt,va — Srbija varvanka Avstro-Ogerske ! Na tej premisi sloni vsa nemško-madjarska politika na Balkanu. V tem, da se je intrigam posrečilo, vstvaiiti in vzdrževati to prčmiso do najnovejih dni, je vir slabosti državic, oziroma slovanske stvari na Balkanu, in je pojasnilo velikega vpliva neslovanstva in njega vspehov na polotoku !! Tudi za Avstro-Oger-sko bi bila velika sreča, ako med Srbijo in Ornogoro postanejo računi jasni in razmerje intimno, (jim bi se nehala drgnenja med tema dvema državicama, čim bi nehalo nezdravo stanje, da se vsaki korak Ornogore proti Srbiji, ali Srbije proti Črnigori, tolmači kakor korak Rusije proti Avstriji oziroma Avstrije proti Rusije, vstavljeno bi bilo rokodelstvo onim elementom, ki imajo nalogo, da neprestano iščejo momentov za vzbujanje nezaupanja med obema velikima državama. Potem še le, ko bo ustavljena roka, ki spretno potiska neslovanski nož v slovansko meso Balkana, pride do resnične entente cordiale. do pravega sporazumljenja med Avstro-Oger-sko in Rusijo, kakor je potrebno za primerno in obema državama koristno razdeljenje sfer obojestranskih interesov. Nadaljnja pikanterija prihaja v »Information« iz Bolgarske. Narod in vlada sta že zares nevoljna na kneza Ferdinanda. To pa radi njega neprestanega potovanja po inozemstvu. Narod bi že-iel videti kneza doma, na vršenju svoje vladarske dolžnosti! Tudi sed*j je kne« nekje — med Madjari. Ministerski predsednik Karavelov je že pismeno pozval kneza, naj se vrne domov, knez pa je odgovoril s zahtevo, naj mu dopošljejo del pristajajoče mil civilne liste. Minister pa je zopet odgovoril, da ne pošljejo niti »leva« (=frank). Domov naj pride po svoj denar. Konflikt med knezom in vlado je oster. Konflikt med knezom in vlado. Naravno! Evo vam zopet neslovausko roko, ki potiska neslovanski klin v slovansko meso ! Ista nemško-madjarska politika, ki potrebuje nespo-razumljenja med Ornogoro in Srbijo oziroma Rusijo in Avstro-Ogersko, je znala Bolgarski usiliti ptujo dinastijo. Taka dinastija, ki ni vzrasla iz naroda, kje naj najde srca do naroda ?! Take dinastije so le upravitelji — tujih interesov ! Iz Srbije. Iz Niša smo prijeli ta-le dopis : Gotovo ste že čuli o velikanskem požaru v spodnjem |mestu Belegagrada, ki je bil dne 22. avgusta. Neznano je, kako je nastal ogenj, dejstvo pa je. daje škoda ogromna in da so uničeni skoro vsi vozovi in priprave sanitete in društva »Crveni krst« (Rudeči križ). Ogromni požar je napravil bedni državi milijone škode, kar pomenja mnogo za kraljevino, v kateri so ne le prazne blagajne, ampak ne morejo izplačevati že dva meseca plač častnikom in uradnikom ! Vzrok temu je novi zakon o nabiranju davkov, po katerem plačujejo kmetje še-le septe nbra meseca in ne kakor prej: 4krat na leto. Ob tem žalostnem stanju financ se je dogodila še ta nesreča in sumi se, kakor -pišeja »Večernje novosti« od 14. avgusta (pravoslavni datum), da je, ako ne povzročilo, vsaj pospešilo požar to, da sta bila v sanitetnem oddelku in slama špirit skupno v zgornjem nadstropju, kar je bilo pač neumestno in neprevidno. Koj dan za tem požarom se je vnel v bližini drug požar; velikanska tovarna usnja je zgorela do tal. Škoda 180.000 dinarjev. Žalost v narodu vsled tega je velika in počeli so z občudovanja vredno radodarnosijo že nabirati za ponovno građenje porušene trdnjave. Tukaj Vam dodam iz »Večernjih novosti« kos, na katerem je naveden slučaj te radodarnosti, iz katerega seva ljubezen do svoje domovine ! Pri nas ?! Zakaj ?! Ti pa znajo! Beligrajski čevljarji so sklenili, da ne bodo nobenemu več delali na upanje — in slabo ! To gotovo ni čuda ; bolj pa seje čuditi sklepu, da tujezemskih izdelkov ne bodo sprejemali v popravo. Tu je tudi malo pod nos avstrijskim trgovcem ! Toliko v »Več. novosti«. Na Srbsko je prišlo ogerskih živinozdrav-nikov. Najbrže po zahtevi srbske vlade, da si ogledajo govejo živino in da se prepričajo, 1 da ni kuge med živino. Znano je namreč, da med Avstro-ogersko in Srbijo obstoji kon-trakt radi uvaževanja živine in izvaževanja sladkorja, po katerem je morala Srbija, radi divne ogerske politike, trpeti mnogo škode. Srbska goveja živina je mogla na Ogersko ; ko je pa bila tam, se je večkrat pokazalo, da je okužena, vsled česar je bil zabranjen izvoz, pri čemer pa so trgovci trpeli ogromne škode. Da se odpomore temu, je prišla ona komisija in upajo, da bo vspeh najbolji. Atentat na Mac Kinley-a. Novejše brzojavke poročajo, da se stanje Mac Kinlev-evo precej boljša in upajo zdravniki, da skoraj gotovo ozdravi. Mac Kinlevev tajnik, Co-stellvon, je brzojavil Edisonu, naj takoj pošlje jeden aparat za Rontgenove žarke, s katerim bo mogoče, s pomočjo fotografije, najti kroglo v želodcu. Mac Kinleva so prenesli iz bolnišnice na stanovanje nekega njegovega prijatelja v Buffdlo, kamor je dospela tudi predsednikova soproga. Ranjenec je pri popolni zavesti ter se je pogovarjal se svojo soprogo. V Butfalo so dospeli tudi skoraj vsi ministri in predsednikov namestnik Roose-velt, kateri bi sledil na vladi Mac Kinievu, ako bi ta umrl, in sicer do 1. 1904. Napadalec je doma iz nemške Poljske in se imenuje Csolgosz, torej ne Nieman, kakor so se glasila prva poročila. Dosedaj so aretirali dvanajst anarhistov, med temi tri ženske, ki so na sumu, da so v zvezi z napadalcem. Mac Kinlev ima mnogo neizprosnih političnih nasprotnikov, a vsi mu priznavajo, da je državnik nenavadnih zmožnosti, ki je seve-roameriškin zjedinjenim državam mnogo pripomogel do procvita. Njegova smrt bi pro-v z ročila veliko škodo v političnem življenju, posebno sedaj, ko je Mac Kinlev ravno dan pred atentatom na panamerikanski razstavi razvijal svoje nove načrte o bodočem kursu politike Zjedinjenih držav. Iz njegovega znamenitega govora je sklepati, da je Mac Kinlev mislil na politiko trgovinskih pogodeb, kar je v nasprotju z dosedanjo carinsko-varstveno politiko, ali politiko zaprtega ozemlja. Tržaške vesti. Shod socijallstov. Iz delavskih krogov nam pišejo: Dne 6. t. m. imeli so slovenski socijalisti shod, na katerem sta. prodajala svojo učenost velika učenjaka in socijalis'iena proroka gg. Kristan in Kopač. Seveda sta se zaletala proti našemu političnemu društvu in našemu glasilu, na dnevnem redu pa je bila tudi minola stavka v Nabrežini. Povzdigovala sta v deveta nebesa socijalistično stranko in njeno laško glasilo »Lavoratore«, katero da je nabralo toliko podpor za stavkujoČe. Razprave se je udeležil tudi neki novopečeni nabrežinski socijalist, ki si je nad Slovenci hladil svojo socijalistično jezico. Pripovedoval je, da prirede v Nabrežini v kratkem dve delavski veselici, ali da naj se na istih nikakor ne prikaže kak somišljenik »Edinosti«, ker da bo po njem (!!!). Kri nam vre po žilah, ko vidimo herostratsko delo teh lažisoci-jalistov nad svojim lastaira narodom. Koga bi Kristan in Kopač sedaj vodila tu v Trstu za nos, da ni ravno ista stranka, na katero blju-jeta ves svoj srd, z neumornim delovanjem svojim ohranila slovenski živelj na tržaškem ozemlji?! In drugič: je H mar slovenski narod na tržaškem ozemlji za t* doprinesel toliko žrtev za svoj obstanek, da ga bodo ti brezvestni socijalistični voditelji sedaj tirali v pogubo, služć si pri tem svoje izdajalske desetice ?! Mislijo li ti brezvestniki, da je naš narod res že tako oslepel, da bo s svojimi krvavimi žulji vzdrževal svoje grobokope ! Ne, in stokrat ne! Motijo se, ako mislijo, da so tu našli ugodna tla za svoje počenjanje. Nas narod je preveč pretrpel in je preponosen, da bi se dal zavajati od par puhloglavcev, ki bi hoteli na tako lahek način, s pomočjo prostituiranja socijalne ideje, o kateri nimajo niti pojma, služiti si svoj izdajalski kruh ! Ni-li to izdajstvo, ako proslavljajo laške socijaliste, da so darovali za sta\Tkujoče v Nabrežini, medtem ko so skoraj vse oue zneske, ki so se objavljali v »Lavoratore«, darovali naši narodno-zavedni slovenski delavci v Trstu, isti somišljeniki »Edinosti«, katerim socijalisti sedaj za zahvalo še prete z nasiljem, ako se prikažejo na njih veselicah ? ! Mi, narodni delavci smo dali večino onih zneskov, mi, iz katerih je Kopač norce bril na ishodu v Križu ! »Te-li to poštenje?! Je li to hvaležnost?! To je torej njihov socijalizem. Najprej nam ti brezvestni socijalistični agenti izmuzajo krvavo prisluženi novčič iz žepa, potem p a na m še žugajo s palico! Je-li Ferri, s katerim se hočete po sili primerjati, tudi priporočal palico, kakor uspešno agitatorično sredstvo ? ! Da so Kristani in Kopači res socijalisti, misijonarji miru, bi bili svojega »rekruta« odločno zavrnili, da socijalizem ne pozna palice in nasilja! Ali niso storili tega ter so pri-poznali s tem, da njihovo orožje je n »pilje ! In vendar bodo zopet prihajali z drznim čelom ter trdili, da so ravno tako čisti socijalisti, kakor Ferri, da eo Ferrijeve ideje tudi njih ideje ! Je-li Ferri tudi trdil, da je nesramna laž glavna čednost pravega socijalista?! Odgovorite na to, vi najhujši skrunitelji socijalne ideje ! Le vprašajte one, ki so nabirali prispevke p-» raznih tovarnah, kdo je najpožrtvo-valueje segnil v žep za svojega trpečega brata? In akw ima le mrvo pravicoljubja v sebi, moral vam bo povedati, da smo bili ravno rni slovenski delavci, somišljeniki »Edinosti«, sosebuo pri Lovdu in v tehničnem zavodu (Strudthofl*), ki smo največ prispeli k nabranim avotam !! Tisti Nahrežinec nima gotovo niti pojma o naših tržaških ra/irnerah, in o socijalizmu raznih Kristanov in Kopačev, ker Bicer se ne bi izražal na tak način o onih, ki bo drage volje pritekli na pomoč svojemu bratu! Ako bi pričakovali, da jim Lahi pomorejo, bili bi že davno od lakote poginili. Da se pa v bodoče ne bo več kaj tacega godilo, da se ne bo več s pomočjo naših prispevkov delala propaganda za socijalistično stranko, ali prav za prav za laške »socijaliste« in njih neiskreno laško glasilo »Lavoratore«, priporočam zavednim slovenskim delavcem, naj ob takih prilikah nikoli več ne dajajo denarja v roke tržaškim socijalistom! Marveč nabirajmosami med seboj, da se bo potem videlo, koliko storimo v takih prilikah mi, somišljeniki »Edinosti«! Z. A. Parturiunt moiites, nascetur ridi-eulus mus. Gora je porodila. Pred porodom je lovila kume po Trstu, po Prošeku, po Fur-laniji in po vsem Krasu in legla je in povila je — smešno miško. Mi smo bili že pred nekoliko dnevi v položaju, da smo mogli pripraviti svet na velike dogodke, ki jih pletejo sodrugi proti našemu listu. Pripravljala se je izjava, ki naj nas trešči ob tla. No, prišlo je tako, kakor se je dozdevalo nam. 340 jih je baje podpisanih na »izjavi«. Tako zatrja rudeče trobilo in mi mu hočemo verjeti. 340! Ali še ne slutijo sodrugi, kako grozno se smešijo, s tem, da uboge delavce puščajo izjavljati se o »načelih« »Rudečega praporja« ?! Ti ljubi in dobri Bog ! Ljudje, ki nikdar in ničesar ne čitajo, naj sodijo n. pr. o — svobodni ljubezni, kakor jo pripoveduje »Rudeči prapor«. Naj le gre enkrat kam na Kras in naj pošteno in odkrito priporoča to »načelo«, bo že videl, kako vse ženske, v kolikor niso vrgle od sebe sramožljivosti — tega, kar dela žensko žensko, kar nam jo tlela milo in drago — zagrabijo za polena in ga naženejo z vsemi »načeli« vred. Mi stavimo, da med ^semi tistimi 340 podpisancev jih ni niti 10, ki bi res čitali »Edinost«. Pa vendar jo obsojajo ! To so pravi : Kristan in Kopač sta sama sebi koncepirala zaupnico in oni dobrovoljčki so ju podpisali. To je naga resnica, ki je na dlani! 340! Kaj je to ?! Da bi hoteli mi sami sebi pisati zaupnice in po vseh onih krajih nabirati podpise proti Kri- Planil, nabrali bi jih na tisoče. Ali mi ne delam* tega, ker nismo — pajaci! Do onih 340 imamo le sočutje, ker s> padli takim pa -jacom v roke! I je na eno opazko v izjavi hočemo reagirati tu. Prav-jo namreč, da mi napadamo Kopača, ker s požrtvovanjera deluje »za delavski stan«. Tako zavijati in tako biti v resnici v obraz zamore pač le kakov »socijalist«. Ne zato, ker »deluje za delavski stan«.ampak zato, ker v jedaomer podtika, kleveće in se zaleta v poštene ljudi, ki so že toliko storili za naše slovensko ljudstvo v Trstu, da ne moreta tega dela već uničiti tudi Kristan in Kopač z vso ono zlo voljo v zastrupljeni duši. Spoštujmo STOJ jezik! Pišejo nam: Dne 5. t. m. sem se vozil okolo 7. ure in pol s tramuavem iz Kojana. Medpotoma je vstopila neka elegantna gospa z 3—4-letnun otrokom. Vso pot. do ulice Valdirivo, kjer bem izstopil, je otrok na materina (?) nemška vprašanja odgovarjal — v slovenskem jeziku !! Gospej ni ugajalo, da jej otrok odgovarja slovenski, kar se jej je poznalo na obrazu. To mi je dalo povod, da se tem potom obračam do slovenskih žen in še posebe do mater, pro*ć jih. naj enkrat za vselej odpravijo to grdo navado, da — kakor, žal, vidimo iz gornjega slučaja — doma govore slovenski, na ulici pa nemiki! Prava slovenska žena se ne sme sramovati svojega jezika, bik> doma bilo zunaj! Kar pa velja za žene — velja tudi za može! Proč z omahljivostjo! — jekleni bodimo rojaki ! Iz liarkorelj nam pišejo: Ker so zaceli sedaj stražarji raznašati hišne pole, morate odpreti v Vašem listu posebno rubriko za pritožbe, ki l>odo dohajale iz slovenskega ob-čin-tva ali radi nepravilnega postopanja dotičnih uradov, aii pa radi mlačnosti » narodnih « Slovencev. m. Sicer pa : de mortuis nihil sin; bene. Vrnimo k stvari! Dotičnaoseba je dobila slovensko hišno polo, njena hči pa, ki je bila kan d i d a tinja na goriškem učiteljišču, je bila radi tega tako ogorčena, da je }x>-lala mater k redarjem po italijansko polo. Mati, seveda, ne bodi lena, se je napotila k .edarjem, naj jej izpolnijo polo, a da ne sprejme slovenske, marveč naj jej dajo italijansko. Tem povodom se je izrazila : »Tukaj smo v Trstu, a ne v Ljubljani«. Tako se je proslavila s fevojim junaštvom! Da je italijanska stranka odgovorila kaj takega, se je če.-to prigtim, je napravila zrelostni izpit zodliko. Tudi iz pedagogike?! Dvomimo. Slišal sem tudi, da bo nastavljena v Barkovljah. Rodoljubom barkovljanskim je v dolžnost, da tej gospici obračajo vso pozornost svojo. Drobne ve>ti. Nezgodi. 37-letni težak L >vro Turni, stanujoč i v ulici Maiolica, je dobil na delu nevarno rano na desnem ušesu. 41-letni Fran Pavlič, stanujoči v ulici San Cilino, je dobil tudi na delu več ran. sedje in obleko pogasili. Deklica je zadobila več hudih opeklin. Njeno stanje je obupno. Prepeljali so jo v bolnišnico. — O tej priliki opozarjamo vnovič stariše, naj svojih otrok ne puščajo do ognja in naj jim ne dajajo v roke stvari, ki se rade vne-majo. Iz gostilne v ulico Tigor. V gostilni Marije Bonsrzza v ulici del Rivo št. 13 je bilo predsinoči več vinskih bratcev, med njimi tudi trije, ki bi bili radi jeli in pili, pa ne plačali. Dva izmed trojice sta jo že lepo popihala potiho iz gostilne. Krčmarica, ki je bila opazila to odhajanje dveh pivcev iz rečene trojice, je obrnila vso pozornost svojo ostalemu tretjemu. In res, njeni sum ni bil neopravičen. Kmalo, ko sta prva dva odšla, hotel se je izmuzniti še tretji, ali nota bene, ne da bi bil poravnal račun. Ko je krčmarica videla, da odhaja tudi tretji, šla je za njim in zahtevala, da poravna račun za vse tri, ali poštenjak je bil gluh na to uho. No, lastnica gostilne, ne bodi lena, je -»oklicala stražarja in je onega tretjega dala aretirati. Dražbe premičnin. V torek, dne 10. septem. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tok. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile bedeče dražbe premičnin: ulica Belvedere 35, glasovir, hišna oprava ulica Piccol<»mini 6, hišna oprava ; ulica Mauzoni 1 in Foscolo, konji, konjske oprave, žardinjera, ]#ohištvo ; ulica del Rivo 4 in Pieta 13, voz, konji in hišna oprava; ulica Stadion 25, železne blagajne in sir; ulica Eremino, oprema v zalogi. Vremenski vestnlfe. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 20.—, ob 2. uri popolutine 25.— C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.1. — Danes plima ob 8.0 predp. in oi> 7.20 pop.; oseka ob 1.30 predpoludne in ob 1.46 popoluune. župnega dvorca in se napotil proti svojemu stanovanju. Kar je pristopil k njemu jeden glavarjev nemških boksarskih junakov in ga pogledal srpo. Temu je sledil žvižg — in od vseh strani je zajelo profesorja kakih 40 temnih prikazni. Prosimo: to sredi mesta ! In seveda : kakor v deželi boksarjev ! Velečasti-terau gospodu dru Josipu Hiebauinu ni ostalo druzega, nego da je pozabil na svoje dostojanstvo in odnesel pete z vso možno in potrebno naglico . . . Bežal je po raznih ulicah, da je pri bežal v varno vežo svojega stanovanja. Tu — v varni veži — ga je obšlo nekaj kakor korajža, da je zakl cal : » Vi cestni roparji, kako prihajam jaz do tega, da me napadate!« Tako je zaklical Nemec Hiebaura. » \Vindiseher Hund ! Posojilnica-Bruder !« — je bil odmev iz tabora boksarjev. In beseda je letela tja in beseda je letela sem, dokler ni glavar boksarjev izjavil : »Gospod doktor, prosimo oproščenja, vi ste žrtev nesporazum-ljenja.« Potem so odšli vrsta za vrsto — kakor da se ni nič zgodilo. Le par prikazni je ostalo tam v temnem kotu. Dr. Hiebaum je zakričal: »In kdo ste vi, kaj hočete?!« Odgovor: Mi smo redarji glavnega mesta Celovškega! Culi smo Vaše klice in smo vam hoteli biti v pomoč. Obža-ljujemo srčno, da se vam ni nič zgodilo, da bi bili mogli poseči vmes.« Heil und Sieg — celorškim bokserjera!! še vezane roke in Vam je bilo zabranjeno sleherno gibanje v narodnem oziru, navduševali ste se vendar med seboj za narodne idejale in napredne ideje, — zdaj se Vam nudi zlata akademiškega prostost in sedaj lahko z dejanji dokažete, da Vara prejšnje navdušenje ni ugasnilo, ampak da plamti v \ asih srcih v istej moči še dalje. Upamo, da se temu pozivu odzovete polnoštevilno in tla ni med Vami nobenega kimovca, ki bi odlašal s pristopom. Društveni prostori se nahajajo v Heinrich-strasse št. 8, II. nadstropje, kjer dobijo začetniki vsa potrebna pojasnila. Za odbor akad. tehn. društva »Triglav« : cand. i ur. V i d o v i č t. č. predsednik. Vesti iz ostale Primorske. ¥ X c* kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se bo vršilo vpisovanje : a) za vadniške učence in učenke dne 13., b) za nove in stare gojenke izobraževa-lišča dne 13. in 14. t. m. od 8—12. ure zjutraj. Sprejemni izpiti za vadnice bodo 14. in oni novih gojenk kakor tudi ponavljavne skušnje 16. istega meseca ob 8. uri zjutraj. Šolsko leto na vadnicah začne 16. t. m. — Gojenke zavoda, ki hočejo v istem nadaljevati svoje študije, naj prijavijo ali ustmeno ali pa pismeno in v tem slučaju dopošljejo ravnateljstvu zadnje šolsko spričevalo tlo 14. t. m. Po dovršenih skušnjah začne redni pouk na učit. zavodu. X Sam se je ujel. Iz Št. A ml reža poročajo zanimivo dogodbico, kako se je nek tat sam ujel. Ulomil je v stanovanje Blaža Tabaja — obč. redarja. Tabaj je tatu slišal skočil s postelje in ga ujel ter dobro zvezal. Sedaj tat v goriških zaporih premišljuje svojo neumnost, da se je predrznil uiomiti pri obč. redarju. Vesti iz Kranjske- ""Ižanski konji se najbolj plašijo pred vozovi električne železnice v Ljubljani. V 8ol>oto predpoludne je na Karlovški cesti neko ižansko kljuse se kar na trebuh vrglo, vidč električni voz, in na Poljanski cesti je umazan ižanski šimelj iz strahu prekucnil prazen voz.. Ižanci se bodo sedaj učili po mestu voziti. Dosedaj so polegali po vozeh in puščali konje same iti naprej. Vozovi električne cestne železnice pa so tudi vzdramili ižanske zaspane konje in voznike. Treba je vozniku paziti na žival, da ne prevrne voza in včasih je tudi treba stopiti z voza in prjeti ognjevitega konja za brzde. Po »Si. Nar.« * Z vlakaje skočil neki delavec na progi med Litijo in Zagorjem. Obležal je nezavesten, ali rane niso nevarne. Ćim okreva bo moral pred sodiščem odgovarjati za ta svoj čin. Razne vesti. Ljudsko štetje v Franciji. Rezultati ljudskega štetja, ki je bilo do vršeno dne 24. marca t. 1., so že došli ministarstvu sa notranje stvari. Skupno število ljudstva v Fran-ciji je onega dne bilo 38,641.333, torej za 412.364 glav več, nego o zadnjem popisu leta 1896. V Parizu se je število ljudstva povišalo od leta 1896. za 148.604, v Mar-zilji za 47.428, v Nizzi za 18.853, v Havru za 11.067 itd. V 28 okrajih je — število poraslo, v 59 pa se je znižalo. No, povprečno je nekoliko naraslo, ali ta statistika vendar ni razveseljiva za Francijo. Poljub za cesarja. Na dunajskem severnem kolodvoru se je dogodil te dni dražesten slučaj. Na kolodvoru so čakali cesarja. Naenkrat se je pritihotapila krasna mlada go-spica v lepi tirolski obleki in je zaprosila uradnika, kateri jo je hotel odstraniti, da jej dovoli ostati na peronu. Še nikdar da ni videla cesarja in tako gaje hotela poznati zdaj. Uradnik je odgovoril, da to ni mogoče. Ali ni še pravo izgovoril te besede, je bil že cesar tu. Uradnik se je postavil, in pozdravil cesarja. Mlada deklica je zdaj videla cesarja iz neposreduje bližine. Cesar je ustopil v dvorski vlak. Uradnik je salutiral, in vlak je odrdral. Naenkrat je mlada Tirolka prevzeta od radosti stopila k uradniku in rekla : Videla sem cesarja, hvala lepa, hvala gospod! Skočila je k njemu, prijela ga za glavo in mu poljubila desno in levo lice. Potem je odhitela kakor srna prej, nego se je uradnik zavel. Vesti iz Koroške. Idila iz mesta Celovškega. Dne 29. m. m. je bil v Celovcu shod slovenskih posojilničarjev. Za ta dan so se primerno pripravili tudi nemški — bokserji v Celovcu. Ali gg. M. Vošnjak, dr. Dečko in drugi, ki že iz svojega Cel>a od blizo poznajo nemško boksersko kulturo, so jim ne koliko zmešali račune s tem, da so o pravem času, še o belem dnevu, odpotovali iz Celovca. Zato pa jo je na večer skupil nekdo drugi, slučajno pravi in pristen Nemec. To je bil učitelj veronauka na c. kr. učiteljišču, dr. Josip Hiebaum. Mož je stopil iz mestnega Gospodje abiturijentje! Odbor akad. tehn. društva »Triglav« vabi Vas, ki bodete za nekaj tednov nadaljevali svoje študije na vseučilišču in tehniki v Gradcu, da pristopite k našemu društvu. Pri dovolj znanih razmerah v Gradcu, kjer vlada nemški radikalizem in se šopiri nemška nadutost, je neobhodno potrebno, da so slovenski akademiki organizirani v skupni jednoti, ker se le tako morejo vspešno vstavljati vsenemškemu navalu, dočim se pojedinci le prehitro izgubljajo in izneverjajo našemu narodu. To so uvideli že pred 25 leti ustanovitelji »Triglava«, in ravno dejstvo, da ima društvo tako dolgo in plodonosno dobo za seboj in da še sedaj neomajano obstaja, je najbolji dokaz, da je potrebno. Glavni namen društvu je: gojiti družabno žvljenje med slovenskimi dijaki, jih med seboj seznanjati, bodriti jih za narodne idejale — toda brez nazadnjaških in mračnjaških priinesij — ter jim iti na roko na znanstvenih študijah. V to s vrh o ustanovljajo se v društvu razni klubi ter je udom na razpolago društvena knjižnica z mnogovrstnimi znanstvenimi in leposlovnim« deli iz slovenskega, hrvaškega, nemškega in drugih slovstev. V čitalnici so pa zastopani vsi slovenski in glavni hrvaški časopisi in leposlovni listi, graška lokalna dnevnika id različne revije. Gospodje abiturijentje ! Ko so Vam bile na srednjih šolah Brzojavna poročila. Umor in samomor. DUNAJ 9. (B) Vrtnarski pomočnik Ho-rak je bil uložil proti svoji ženi tožbo radi zakonske nezvestobe z nekim mladeničem. Danes bi se bila imela vršiti razprava vsled te tožbe. Horak pa je prežal na cesti na svojo I ženo in jo je, ko je prišla blizu, nekolikokrati udaril s palico po glavi; potem pa je potegnil samokres in je trikrat ustrelil nanjo, da se je tožko ranjena zgrudila na tla. Potem je napadalec usmrtil semega sebe, ustrelivši se v sence. Žena je umrla po nekoliko minutah. Baron Spaun v Trstu. DUNAJ 9. (B) Poveljnik vojne raorma-rice baron Spaun je odpotoval v Trst, da bo navzoč, ko vojno ladijo Arpjil spuste v morje. Velika tatvina. LVOV 9. (B) To noč so tatovi tulili iz kleti v bančno hišo Jonasz ter so iz blagajne, varne pred požarom, ukradli vred* no3tne papirje za kakih 80.000 kron, druge blagajne so ostale nedotakneuo. Katoliški in protestni shod t Oloinucu. OLOMUC 8. (B) Katoliškega shoda se je udeležilo kakih 3000 oseb, protestnega shoda Nemcev pa kakih 5000 oseb. Na ta poslednji shod. sklican od nemških društev v Olomucu, so prišla odposlanstva iz nemških mest severne Moravske in Šlezije. Ob t shoda sta ^e izvršila brez vaacih nepri-lično8ti. Atentat napredsednika Zjedinjenili držav. BUFFALO 9. (B.) Zdravniško spričevalo, izdano ob 9. uri zvečer pravi: Predsednik počiva mirno in ni nobenega znaka kake posebne spremembe. Zrla 130, temperatura 101'6, sopenje 30. CHICAGO 9. (B.) »I)aily Ne\vs« prinaša izpovedbe napadalca pred policijo. Czolgocz je izjavil, da je postopal zgolj pod uplivom anarhističnih spisov in da ga je presenetilo, kakooožujim postopali po napadu. Koje podpisal svoje izjave, je rekel, da nikakor ne obžaluje, kar je storil, ker storil je za veliko stvar, kar je bilo v njegovi moči. On d«, ni v nikaki zvezi s skupino pattersonsko ali z • onimi anarhisti, ki so Brescia poslali v Iti-lijo. Za sedaj ni Czolgocz dobil ni kakega j pravnega zastopnika, ker se je izjavil, da ga : noče. Smrt bivšega nemškega ministra. FRANKOBROD n/M 8. (B.) Bivši državni minister pl. Mifjuel je danes po noči umrl. Ko je njegova hči danes zjutraj stopila v njegovo spalnosobo, našla gaje mrtvega; zadela ga je kap na srce. Grof Lainsdorft* na Danskem. FREDENSBORG 8. (B.) Ruski minister za vnanje stvari je bil vnprejet od Cirja Nikolaja in kralja Kristijana Danskega. Zaključenje bolgarskega sobranja. SREDEC 8. 'B.) Ministerski predsednik Karavelov je prečital v sobranju ukaz, s katerim se zasedanje zaključuje. Dvestoletniea kraljevstva pruskega. KOENIGSBERG 8. (B.) Povodom dvestoletnega jubileja kraljestva pruskega je bila v grajski cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki vseh oblasti, visoke šole in častniškega zbora. Kralj in kraljica s prestolonaslednikom so prišli v slovesnem sprevodu, v katerem so nosili tudi kronske znake. elikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenred.no ugodne U U U cene. « U K VILJE3I DALLA T0I1UE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ™ Moje pohiitvo donese srečo. ■ Mala oznanila. ^od to rubriko prinašamo oznanila po najnifcjiL eenah. Za enkratno inercijo plara po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se ct*na primerno zniža. Cgla^i za vs*e leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter ne plačujejo v četrtletnih antieipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvć. V Trstu. Zaloga likerjev v sod l-i h in buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih ▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Ulica Stadion St. 20, pe karna in sladeičarna. kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejem* tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Jak. Perhauc Vitez D. Nepresrorljive mrežice. v Trstu, Piazza Nepozianti St 1 priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor*' in vse drupe priprave za plinovo luč .Aner." Kavarne. v Anfnn ^nrli p^p0™** kavart rVlllUM VUI ■■ »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Otrije i h drva. v ulici det Torro Stev. 12 priporoča svojo dobro pre-nkrbijeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Muha Josip Prva slovenska izdelovali!ica in zaloga zazno vrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naroćl>e se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 zadej c. kr. deželne aodnije.) Slovenec Josip Bizjak Pozor stariši! Snažno zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno in po nižki ceni vratar hi£e St, 3, na trgu S- Giovanni. tik lekarna I^eitenburg. Nova čevljarnica f™ ^ S ulica (tiulia -t. \ elika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za mo>lce, ženske in otroke. Blago kakor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. Salarini. Velika zaloga Itnlpc p° najnlžjih RUICO cenah. Nova kolesa I- vrste od Kron 150—200, vže rabljene kolesa po K H>. !«>. 100. Pneumatiki, dobre vrsle K 9.—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „Tlie juvel" šiva vsako snov, debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. Cela sestava je od železa in jekla, fino poliran, s premenjavo na zobno kolo, šivan-kami, posodico, ključem in potfgovalcem vijakov, teza 5 kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.— K Uoiuorio rrnuncH Ihistrovani dunajski koncertni ročni akordeon Knajvetjd IlUVllOl. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, ^ M dobre pestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon, 10 /f tipk, 2 registra. 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca, 2 dvojna meha z okovi W 0d jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas. 3;> cm velik ^fc krasen inštrument, jamČeno brez napake, 7f> najboljših okcv, od niklja, godba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s šolo K 9.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Nainnvpišp VPlilta nnvntft Foto9rafičn» popolen stroj Kr. 3.80 S nOjlluVCjOU. VCIII\a IIUTUOl. kojmi z»more napraviti vsak brez prej-šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost byj> Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno skatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6-—- zunanje naročbe se zaračuna zaboj 70 vin. M. Rundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko. JC priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča i\an Cink. ulica S. Daniele št. 2. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Od danes naprej se prodaje istr>ki teran po 32 nvč., za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po 20 nvč. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah. urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Trgovina z i zgotovljenim i oblekami. Ponte della Fabbra št. 2, vogal ul. Tor rente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, druga podružnica „Alla citta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove 3 iBrunerjeva hišat. Zalog« izgotovljenih oblek za moške in dečke in sieer: obleke za moške od gl 6.50 do 24, za dečke od gl- 4.50 do 12, suknene jope v velikem izltoru od gld. 3 do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do q. Velik izbor povr-nih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2jAt do od platna ali satena v raznih barvah od gld 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva kožai za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. 1-astna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no J meter ali tudi za naročbe na obleke, ki *e izgotovija : z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. $ Aleksander Levi MiiizH & & c? i Prva iu največja tovarna pohištva T»ch trsi. —•J T R S T J* s9 TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario it. 2 ^ vogal I (šolsko poslopje) ČBJ Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 ^ -MOM--S Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Ix- ▼ ršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Qv Cene brez konkurence. ^ 1LDSTE0VAI] C£I1I ZASTOIJ II FEAIIO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. fPt\ Jakob Kosmerlj T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. IC TRGOVI y A Jestrin in kolonijalnoga bla^a, delikates in k o n ser v. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v tilici Bastione Štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in seru □ajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Ivan Seipulič v Trstu, Piazza Beivedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Važno oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžuont javiti, .!« VIV A iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU. ISTRE ',n BELA VINA iz VISA, ki ae prodajajo v nje^vi silosi, anaiizovana in stavljena poti stalno kont: oi» '»vode za kemična analizovanje, ovlaićenega od c. kr. tv*trijskpga ministerstva. Zato se stavlja na vse ao«i« <11 boteljke kontrolna in garancijska znanka št. 137. To doloćbo je izdalo visoko c. kr. ucuranje utini-4ter*tvo rafii pregosteg« kvnrjanja vina, ki stavlja t resno nevnr»ont ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, j« yotov, da s»e v njeni ne nabaja drugih snovij, nego ie vino činto in naravno, da se Bnie z mirno vesti« i. j A11 bolnikom in konvalescentom, ker analizacijHri zavod stavlja pod svoje varatvo aamo ona vina, ki »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj© hnt*ti najfinejša vina. CENE: Istrski teran ... . liter po 32 novč. Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 M Fino vino iz Visa... „ 34 n Vino Opollo .... „ 38 „ Belo *ino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišče). Teli n i < i ursid. Ustanovljeno 18TT. SCHNABL & Cb. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Zaloga strojev in tehničnih priprav. Glavni zastop železja in tovarniških strojev. = Naprava obrtnih podjetij vseh vrst. Inštalacija strojev in parnih, kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „0TT0." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. jp^p* Materijal za stavbidče. ^jBff Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Razne pipice. Predmeti od gome. Stiskalnice za gro-zdje in oljkn, čistilnice, rešeta 1 niče, pine za delat r surovo maslo kakor tudi vsi drugi poljedelski stroji. Zeleze travei-se in kolesa. Cement »Port-land« in »Komuno. Olja za kolesa in inasti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja in mornarstvo. Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zz= Valikanskl vrt in veranda. — Krasen razgled SV Izvrstna kuhinja [J Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. kegljišče. — lawn-tennis. — kr0guišče. — biluar0. — telovadne priprave. -— Telefon štv. 657. | -- OH nedeljali tu pmnifili y iepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na OuCino. FaJamerneJAe eene. 'VV Točno postrežbo vodita lastnlka-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naroČila prejemlje gospod BERRETTINI „JCova restavracija Centrale pisen", (Irst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O KegljiSČe. O o Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Julij Redersen iztleiovatelj zdravniških pasov iti ortopedieniL aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isolu Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedicni aparati modrci, umetne roke in noge, l>erglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov z \ kirurgična zdravljenja, angležki pre