prebivalcem pfujskeja okraja. Strašna nesreža je zadela dne 8. t. m. naše sobrate ia sotrpine v Zlatoličju, občina Sv. Janž na Drav. polju. Požar je neusmiljeno tmičil 21 poslopij in ž njimi veliko živine in pretežno vse kmetijsko orodjc. Vsi ˇemo, da ob sedanjih razmerah ljudje nimajo visoko zar*rovane svoje imovine, ker visokih zavarovalnin plačatt ne morejo. Ubogi, težko prizadeti naši sobrati in so^ trpini so prisiljeni prositi pomoči pri svojih sobratih in sotrpinih. To lem bolj, ker so njihova polja majhna, kamnata in malorodovitna, gozdov pa sploh nimajo. Prav dobro vem, da živi kljub vsej pridnosti v našem ptujskcm okraju kmetsko ljudstvo v težkih razmerah, toda res je tudi, da ima siromak do siromaka, revež de reveža in sotrpin do sotrpina še vedno več srca, usmiljenja in razumevanja, zato kot zastopnik ljudstva -) ptujskem okraju prav lepo prosim za te nesrečn« prizadete sorojake, ki sami kljub svoji mravljidni pridnosli brez pomoči sobratov ne bodo mogli preboleti teikega udarca. Naj jib sprejme vsak, ko pridejo z uradnimi polrdili in jim pomaga po svoji moči, volji in vesti kat brat nesrečncmu bratu. *6e pa kdo ne bi uiogel, a)i pa ne bi botel pomagati, naj jim privošči vsaj pošteno besedo in jih v njihovi bedi in žalosti nc žali. Storimo vsi prav lepo v smislu pravega krščanskega bralstTfl, kar zamoremo, da lajšamo gorje in obri^emo solze našim sobratom! V Beogradu. 12. maja 1925. Ivan Vesenjalk, poslanec za ptuj. oknj.