SI. 57.
V Trstu, v soboto 17. julija 1886.
Tečaj XI.
EDINOST
Glasil^ slovenskega političnega društva za Prim
»KDINO^T« z zhaia 2 krat na tei«n vsako trt d« iu tattttt o noludn*. Cena za v«« loo prilogo T/l . za polu leta 3 si. KO kr., za žetrt lota 1 gl. T» kr. — Sama prl-togatarid 1. gl. BO kr «a celo leto. - Ponameznn i^vilke ae touivajo ori onravniiiv in \t*ankauv Trttt do & kr., ▼ Barlol in v A|dovŠ5itl oo ftlcr - Narnfintm. reklu-maeije »n inierat« nr«i«ma Oprava lit v », »It Ttrrratt. »Ntvt tiskarna«
V«t dovut m pošiljajo Urttfalktvi >vlt Ttrrtntt« •Nttova TlpograflavaakmorablU
frankiran. Rokopitl o»ez poaebne vrednosti ae ne vračajo. — Jnttrati (razne vrate naznanilu in poalanifte) ae zarafiunijo po pogodbi - prav cend; pri kratkih ogiaalh z drobnimi nrktimi ae plačuje i a vaako beaedo 2 kr
Dušni proletarijat.
Marsikomu se bo čudno zdelo, Sitajočemu gornji naslov. Kaj pomenja
—	dušni proletarijat? To so reveži na duhu, ljudje brez duSnih zmožnosti; ali pa tudi ljudje, ki so sic^r polni dušnih zmožnosti in dušnih darov, kojim pa zabran jujejo gmotne razmere te njihove darove in zmožnosti razviti in jih v prid človeštva obrnoti.
Toliko prvi kakor drugi so milovanja vredni: eni zato, ker voljo morda imajo, talenta pa ne, drugim ne manjka zadnjega — nasprotna osoda pa jim zapira pot, da trpe in čestokrat obupavajo; eni ne morejo, čeprav bi radi; drugi bi človeštvu lahko dosti pomogli, ali grda zavist, krivica in zmožnosti odnešajoči in pravo vedo in napredek habeč nepo-tizem jim vrata zapira do veljavnejših služb, kdor bi lahko veliko koristili.
Človeštvo, vsaj evropsko civilizirano prebivalstvo, bi z ozirom na duševne zmožuosti lahko delili na tri dele ali stane. 1. Prvotni ali na zad-njej stopinji omike se nahajajoči ljudje
—	neuki ali neomikanci. Ti bi se morda lahko omikali, ali gmotne razmere jim tega ne dopuščajo; 2. srednje omikani; in 3. omikani in učeni.
To je sicer preprosta in pomanjkljiva razilelba, kajti non est regula sine exceptione.
Pri današnjej omiki in napredku je vsem omogočeno šole pohajati in še dušno razviti ne glede na stan. Ustanovilo s« je mnogo štipendij in pomagalo, kolikor je bilo mogoče ubogim dijakom, da so se izšolali. Omik<», omike! dajte nam omike — kričalo se je pred leti in ustanovljati so se jele povsod šole nižje in višje, vse na državne stroške, da se je omogočilo vsem jih pohajati in si izobra-
ženja nabirati. Zaukazalo se je posilno pohajanje šol in sedaj se manjša čedalje bolj število analfabetov — ali množi tudi broj duševnega proletarijata. Na eno stran se je ljudstvo osrečilo, ker podaia se mu je Želena omika, ustanovivši mu šole, na drugo
je zmanjkalo potrebnih mest, u a m o r bi bil po izšolanju nastavljen. Nastala je v sedanjem času tudi o službah nekaka kriza, ki vedno bolj preti vzeti talentiranim mladenčem veselje do učenja in koristi do svojega bližnjega, kriza ki je pomnožila število
pa pomnožila število ljudi, k; so izšolanih zmožnih mladih moči, ki so
svojo mladost po šolah prebili, slednjič se pa nahajajo s praznimi rokami mej svetom, mučno priČakovaje prilike, v koj"j bi svojo učenost in zmož-uost pokazal'. Službe so vse zasedene, ali pridržane bolj pojedincem, onim namreč, ki so v kakem sorodstvu ali (znanju z vplivnimi možmi, kijih poltem v službe vsilijn^ v tem ko morajo čestokrat zmožni in učeni ljudje okolo pohajkovati in se za kruh boriti — to je oni zloglasni nepotizem, | ki razjeda grud denašnjej človeškei i družbi. —
i Omika je glavni pogoj obutoja narodov, ona razpršuje temoto in | vražo in vodi človeštvo k spoz-J nanju samega sebe in dolžnosti,
morajo po tolikem učenju posvetiti kakemu stanu ali opravku, za kojega niso se namenili in ki gmotno ne plača njihovih studij.
Mtiogo jih je, kateri so primorani po dovršenej gimnaziji ali vseučilišču vsakega opravka se prijeti, dasi le zaslužijo potrebnega kruha! — to je takozvani duševni proletarijat, ki jo človeštvu na Škodo in učenju in šolam kredit jemlje I
Pred leti se je vabila mladina v šole z štipendijami in podporami; oproščevala so je majhna šolnina, katero bi morali vsako leto roditelji ali oskrbniki plačevati, sedaj se pa išče v okom priti silnemu navalu mladine v šole; število šolajočih se mladeni-
kraje 15 gld. -— Plačevati se bode morala v prvih šestih tednih vsacega semestra. — Oproščeni šolnine bodo lahko samo oni učenci, ki so imeli v zadnjem semestru v vedenji in marljivosti prvi ali drugi red (lobensvverth ali beffiedigend) in v druzih predmetih vsaj dobri red, in samo tedaj, ako so njih gmotne razmere tako slabe, da jim v resnici ni mogoče šolnine plačevati. — Povišanje šolnine je tedaj znatno, kajti ako bode hotel ubogi slovenski kmet svojega sina v gimnazijo vpisati, moral bode pred vsem platiti 23 gld. za šolnino in vpisnino in Še le po končanem I. semestru, ako bode sinov napredek zadostoval postavnim tirjatvam, bode lahko prosil za oproščenje.
(Dalje prih.)
katere ga čakajo. Omika tako rekoč Če v kolikor je možno zmanjšati. Pred pretvori Človeško naravo, omehča leti so kričali: Dajte nam šol in srce ter ga napolni z blagimi čuti, omike, sedaj pa strani: z omiko! — vzvišenimi idejami — naredi večkrat,'da na debelo povemo, da človek postane človekoljub ter sij Žalostno znamenje za avstrijske prizadeva koristiti človeštvu.	'šole in vedo sploh, ako je bil uaučni
Omika pridobiva se iz šol in teh minister baron Gautsch primoran, iz-se je ustanovilo po Avstriji obilo dati ukaz, da se Šolnina na srednjih
tako, da je vsakteremu mogočnost dana, si potrebnih naukov iz njih zajemati. Ali število potrebne inteligence
državnih šolah v primeri z prejšnjo ogromno poviša, le da se kolikor toliko jez postavi siljenju mladine v
j je bilo k malo napoljneno in treba je j srednje šole. Minoli mesec je namreč ' bilo ustanoviti novih državnih in ci- minister Gautsch izdal ukaz zadeva-
PODLISTEK.
Koledovanje pri nas in drugod.
(Dalje/
Zgubilo se je med nami uže dosti obi-•čajev, da bi golci obhajali tote večere, kakor pred Božičem, Novim letom, sv. 'Tremi kralji in Svečnico, pred hišna vrata, ter nekoliko pojoč, nekoliko muzikajoč, nriva-bil< domačine, zlasti gospodarja, da jim je podaril ktkoršne si bodi darove. Posebno vinska kaplica in kruh kolač, ter nekaj desetič je tem veselim prosjakom — ko-Jednlkom, kakor so jih imenovali, k«j do-ino došlo in bili so veseljem sprejeti. •Godcev se je zbralo po 3, 5, 8 In še več Fkupaj, ki so obhodili časih od vasi do vasi skoraj pol dežele in nabrali koledo-vaje ^redoč dosti lepih darov. Vender več nego godba dopad.la je navadno pri Slovencih pesem, zlasti mladih grl, sprem-Ij mi z harmoniko, in to še posebič takrat, ako je bila pesem vsako leto nova. Toraj se ie moral kolednik v tem le času potruditi, da je spletel nekaj kitic priložnostne pesni, voSčeč navadno vsakemu stanu pri hiši posebe srečo, blagostanje, mir in kar je še več enacega. N*kaj t^h pesni, ki so se v prepisih kir potoma med narodom širile, prav dobro je zloženih, v znamenje, da so prihajale iz srca ter po skladatelju izumljenemu napevu pete tudi
vilnih služb, ki so tudi k malu bile pokrite in sedaj se le z težkočo kako dobro ulovi, ali tudi ta pride ponaj-
joč vplačevanja šolnine, v katerem mej drugim stoji:
Semestralno vplačevanje Šolnine
več kakemu sorodniku ali prijatelju | na srednjih Šolah bode v tri načine one osebe, ki je popred zavzemala to deljeno a) za Dunaj bode znašala od mesto.	sedaj naprej šolnina 25 gld.; b) v
Ubožčeku je bila sicer dana mo-j krajih izven Dunaja, ki imajo nad gočost v šolah se omikati, ali k malu 25.000 prebivalcev 20 gl.; c) za druge
k srcu šle. Ena od takih kolednih v slovo staremu letu se gl<si:
En starček je zaspal, Nikdar ne bo več vstal, Ž njim pa toliko ljudi (Že v črni j imi »p\) *)
Kje, sestra, je tvoj brat? Kje, hči, so tvoja mati? — Po v starem letu šli (Že v jamo večnosti.)
Oi, Jezus, ti jim daj Tam vlivat sveti raj, Nam pa lepo živet. (Dodeli v novem letlj
V navadi je pa to Želet v novo leto: Marijo z Jezusom (In svetim Jožefom.)
Otrokom dneB želim Za novo leto vaim : Oi dete Jezusa, (Za vas obrezan'gn.)
Dekletom voščim spet Marijo — rožni cvet, Ki spleta venec zlat (Deklice obdarvat.)
Mladenč-Mn n:»j bo svet S vel' Jožef, — limbar zlat, Ki v zarji čistosti (Na strani vam stoji.)
pesni
Ženam pa jagnje dam, Oj jagnje — Jezus sam! Za vas Je rojen bil (In reŠn|o kn prelil.)
Možem je ven'c izbran "L peterih svetih ran, V ljubezen je zavit. (Z refinjo krvjo obllt.)
Sirotam ubogim dam Marijo z Jezusom; Ki polna vseh dobrot (Je mati revnih s'rot.)
Presveta rešoja kri Pa grešnike omij! 2 njo Jezus vas opral (Marijo v mater dal.)
Želim vsim sveti raj Tam vživat vekomaj, Marijo z Jezusom (No svetim Jožefom.) Bolj svetovno praktičnega pomena pa je v tej dobi spevana Moravska narodna pesem:
• Poslušajte gostje mili. Mi Vi»m svet žeuen donesemo, Žegen božji k hiši vašej In kar še več je treba k temu. Če nič druzega ne imate, Denarja zares noben'ga. Nam dajte masnega kolači, Da po njem dete ne plače. — Kdor denarja ne b'če dat*,
Politični pregled.
Notranje dežele.
Nai in ruski celar se na jesen, ko bodo velike vojaSke vaje v Gilicijl, vendar utegneta sni ti. To se ve, da tega nobeden Se ne ve, skoraj gotovo tudi še oba vladarja ne, ker to je odvisno od različnih pripetljajev; vendar pa se uže zdaj misli na to, ker so mužične kapeie v Levovu v posadki bivajočih pešnih polkov dobile ukaz, naj se rusko himno dobro nauče. Tako se poroča iz Levova, mi pa smo te misli, da rusko himno zna vsaka avstrijska vojaSka kapela dobro igrati; česa je tedaj dal omenjeni ukaz vojaškim kapelam, česar ne dvomimo, zgodilo se je to zarad tega, da bode muzika posebno izvrstno izvežbana, kar je prav in lepo. — Čuje se tudi, da se srbski kralj teh vaj udeleži, i to je verjetno, ker se jih je lansko leto u leiežil tudi na Češkem in ker se on sploh najbolj naslanja na Avstrijo, ker vidi v njej edino zaštičnico njegovih dinaštičnih interesov. Kralj Milan se ravna po izreku: Bog je sam sebi najprej brado
Ta ga zgubi ino uiošnjiček, Ter v odmeno te pkopostl Trapaste žene bo možiček.r
Č h od Časlave pa k temu dostavlja.
Prišel sem k vam na koledo, Ko mi kaj daste, pa pobegnem, Če pak z darom ven ne prid'te Si hčere svoje neomožite. Pa v kotu ona bo sedela, Ter kaj odurno na vas gledla.«
Ker se namreč od božiča in pusta navadno tudi največ svateb praznuje, ima gotovo takšno protivno prosjačenje celo pri sebičnih gospodarjih velik vspeh in darovi kolednikov, kot oonositeljev blagoslova božjega so bili majhni ali veliki — kakor je bil sploh učinek pesni priličen razmeram pri hiši.
Več ko so imeli za možitev pripravnih hčera pri hiši, obilnejše darove so odna-S ili navadno ti pevci, čijih pesni so bile sploh različne po raznih krajih in narodih. Tako na pr. poljski pastirji v Šleziji, ko-ledavajoč po hišah tudi poj6;
»Vsaka krava naj se vam oteleti Ter vrč tnkka unevno daje, Vsaka kok(š trikrat v leti Mlade piŠčeta Ima. — A ktera pak nas obdaruje, Ntj to si pomni, čuje, Da dobi nekaj vzornega: Mladenči preprljazuega In iz Stvarnikovih rok Še povrh cel kup otrok,
EDINOST
li-tvaril; u zdi se oiim, da se kralj pri tem premalo ozira na meoitev srbskega liudstva, kije tako v Srbiji, kakor vvsakej diugej drŽavi, posebno pa mladej, vendar le merodajni. Vladarju brez slavnih in ljubljenih njegovih predhodnikov je teško utrditi prestol in kralj Milan se je doslej preveč naslanjal na zunanjo moč, premalo pa se oziral na ljubezen srbskega naroda ; in vendar prva traje od danes do jutri, kakor se ztsuče petelin na poli tičnej strehi; druga pa je trajna, ker je noben vjiiar, nobena nezgoda, noben sovražnik ne more uničiti ; ker so nje koreniue zasajer.e v srcih ljudstva, zato se ne more pokončati. Mi smo tedaj uver-jeni, da kralj Milan svoj prestol le tedaj .stalno utrdi, ako se bo naslanjal na voljo, težnje, potrebe in značaj srbskega ljudstva, vsaka druga pot mu prestol prej ali slej zlomi; pomoči od zunaj pa takrat nobene ne najde — politika ne pozna hvaležnosti, trda je, kakor skala, mrzla kakor led.
Levičarji državnega zbora na počitnicah neinaio miru; menda nemajo dobre vesti. Po Češkem in Gorenjeavsti ijskem sklicujejo volilce ter jim dajo račur. o svojem delovanji; a kakšen je ta račun. Svojim somišljenikom pojo slavo, vsak pa ima drugačne misii o politiki. Ta sicer priznava, da je sedanja vlada vendar le nekoliko storila,a premalo, in zatojoie trebi pobijati, drug prorokuje, da bosta ministra Dunajevski in Pražtk morala odstopiti in da za s,tbo potegneta tudi Taaffe-a, potem pa bi palo vse ministerstvo in levičarji bi na to pripravljeni bili prevzeti vlado in sestaviti burokratično ministerstvo. Naj le Še malo počakajo, njih sad zdaj še ni zrel, a gniije pa hudo.
Enketa \a. predrugačbo učiteljišč se je 14 t. m. končala. Naučni minister jo je zaključil z govorom, v katerem se je zahvalil udom za trudapolno in marljivo sodelovanje v zbolŠanje poduka na ljudskih Šolah. Enketa je v bistvenih rečeh sprejela načrte naučnega ministenstva.
Vnanje dežele.
Crnogorska vlada je vsled zadnega napada na Tari sklenola mejo zavarovati; vsled tega napravi tam več utrdb, v katere poSlje posadko, katera bo stala pod posebnim višjim poveljnikom. Vojvoda Božo Petrovič pojde te dni na Taro, da ukrene kar treba. Razprave s papežem, glede vredbe cerkveno-političnib zadev katoličanov v (Jrnej pori, niso sicer še končane, vendar pa je papež uže dovolil, da se v Baru ustanovi škofija.
h srbske kraljevine je pobegnola svoboda ter naredila se tam prava azijatska samosilnost. Žalostno za deželo I narod, ki je še nedavno slul na Jugu I na kateri so se sužni slovanski rodovi ozirali, kakor na svojega rešitelja. Gorje vladi, ki ga je ▼ tako brezdno pabnola. Kako je srbski vlada mej narodom priljubljena, dokazuje to, .da je bilo pri volitvah v skupščino pri vsem krutem pritiskanju izvoljenih le 40
Ki sedeči za pečio
Boj* peli, i.ot angelci pojo.«
Ime i i slavnost koledovanja je poleg Slovanov lustno tuui Francozom in Nemcem. Fraucozje imenujejo »calendeau, chalendal« to, kar Srbi badnjak, t. j. dobov panjač, katerega so po srednej Evropi na sveti večer sežigali; božič pak slove: •chalendas«. Naj gotoviše je toraj to ime vzeto Iz latinskega: »calendue«, kakor se j^ imenoval začetek vsacega meseca iu tudi začetek leta, s katerim je bilo zdru ženo staro slovans-ko koledovanje. Latinsko ime so sprejeli tudi drugi romanski narodi in po duhovnikih z sprejetjem krščanstva tuai slavnost po predpisih sv. vere s poprejšnjo zamenili. Cerkveni zbor v Carigradu I. 691, je namreč ukazal slaviti ka-iendas (vuta in Brumalia, vota voščilo, biumalia-zimska svečanost), kar so brez-dvomno zgol deli cele slavnost!. Poleg vsem Slovanom znanega imena, — »kolesa« — imaio Rusi za ta obred o božiču še naziv »okrutnik« v Novgorodu »sobotka«, v Piškovskein okraju ; a sežiganje nave denega panjača se imenuje; slavnost aveto-janskega ognja. — Rusini pa imenujejo to tudi panovalnicja in dotične darove pa-novalnike. Slovakom pak slove to: polaz.
(Dalje prih.)
*) Ta le vrsta vsake sloke se pojoč dva-krut ponavlja,
vladinih pristašev, 80 pa vladinih nasprotnikov; ker je kralj poklical v skupšč no 40 svojih pristašev, teda| ste imeli obe stranki nekoliko glasov; vlada toraj ni imela večine. Da pa to zadobi, poprijela se je v ustavnih državah nezaslišanega sredstva; kar brez vse sramote je nekoliko njej neljubih poslancev ukazala zgrabiti i na dom tirati. Kako varstvo uživajo na Srbskem državni poslanci, naj priča še to, da se je več vladi protivnih poslancev poskrilo, nekoliko njih je prišlo preoblečenih, nekoliko skritih v senenih vozeh v Niš na skupščino. Taka svoboda je na Srbskem! Kaj misli vlada s tacim počen-janjem? Ljudstvo strahovati? Vse zaman! ona kopije sama sebi jamo in kralju podira prestol.
Papež je fklenol pogodbo s kitajsko vlado. Po tej pogodbi bo imel papež v Pekingu svojega poslanca i namenjen je zato poslanstvo tnon&ignore Agliardi, uže v malo dneh odpotuje v Prkinp; kitajska vlada je izrekla, da želi papeževega poslanca kmalu v Pekingu. To je gotovo velika pridobitev za katoliško cerkev.
Propaganda Jidt je v zadnih letih svoje delovan|e jako razširila tako sicer, da so jej sedanji prostori pretesni; zato misli papež lateransko palačo temu zavodu prepustiti, dalje namerjava papež poleg la-terana ustanoviti »Universelles Seminar.*
Italijanski Časniki zadnje dni mnogo govore o zvezi Italije z velevlasti ter trde, da se za podaljšanje te zveze više razprave, da bi se italijanske meje pomakuole čez Sočo i na Tirolsko. Da irredenta to želi, to je pač vsakemu znano, da bi se pa avstrijska vlada spuščala v razpravo o tej zadevi, o tem še misliti ni.
Francoska vlada je tudi aumalskega vojevodo s Francoskega izgnala; šel je na Angleško.
Francoski državni \bor je^bil 15. t. m. zaključen.
V	Parizu j« bil zadnjo soboto kongres fraucoskih trgovcev. Poročalo se je v njem o potrebi ustanovitve velikega trgovskega društva ter priporočalo, naj se v ta namen skliče kongres vseh francoskih trgovcev in obrtnikov, da se skupej posvetujejo o najboljših sredstvih in potih, po katerih bi se izdelki francoske obrti na vzunaj širili in tuja konkurenca izpodbijala. Kazalo se je pri tem na enako društvo, katero je v letu 1858. ustanovilo v Hamburgu 14 trgovcev, ki ima zdaj uže 12,000 po vsem svetu naseljenih udov, in je postalo za Nemčijo silna moč.
Mej Rusijo in Anglelko še ni popolnoma poravnano avfgastansko piašanje in d že zopet seje bati novega razpora. Angleška vlada namreč misli zasesti Badakšun, a tudi Rusija ima nanj oko, posebno, ker je važen za trgovino. Prej ali slej pride v Aziji do velike vojne mej Rusi in Angleži.
V	Belfastu in Lime riki na Irskem so bili 13. t. m. zopet veliki izgredi. Sprejeli so 8eOrangisti z svojimi nasprotniki; celo uro so se kamenovali in celo strelali. Več hiš so Bkoraj popolnoma porušili; dva redarja sta mrtva in tudi dva razgrajalca, ranjenih je mnogo.
DOPISI.
Triki, 16. julija 1880. (Izv. dopis.) (.Kolera — Zid je in politika fakc\jo\nih — Vučetič in Burgstaller pa Rafael — Na-rodni dom v Trstu — Ljudska banka — Dohtarja.) Kolera nas je torej ozbiljno napadla in vsi naši milijonaiji so Trstu hrbet ob>noli, ter se večinoma sdpeljali na kranjski Čisti zrak.
Tudi nekateri hudi irredentarji, ki v enomer kriče »fuori i Cranzi« (stran s Kranjci), zdaj radi prebivajo mej Kranjc', da bi |ih le kolera spamtila, ter jim kranjski sveži zrak koristil, da bi vendar uže spoznali, da Trst brez Kranjcev in drugih Slovanov, ki so za Trstom, prav malo more in da so torej tudi Kranjci v Trstu silno potrebni.
Najbolj pa se boje kolere židje. ki so tudi največa zaslomba našej irredenti. Kaj bi pa Še le bilo, ko bi nas kolera napadla s tako silo, kakor je napadla pred letom Napolitance ! Potem stavim, da bi bil Trst vsaj nekoliko časa skoro popolnoma slovenski, kajti slovenski trpin, posebno okoličan je tisti, ki Trsta nikoli ne zapusti, naj v njem vlada beda ali veselje in o teli ljudeh bi hoteli še nekateri
dvomiti, da niso najboljši tržaški domačini !
Kakor se more danes računiti, zapustilo je dosedaj Trst uže par tisoč ljudi, in sicer bogatejših; te dni pa so šole nehale in zdaj odide Še par tisoč ljudi na deželo.
V Trstu je zbog tega slaba kupčija, slab promet, nbo?o ljudstvo ne bo imelo zaslužka — poleg tega pa še boležen. — Tako je. da tisti, ki največ koristi, mora tudi največ trpeti.
Naše ljudstvo pa je pri vsem tem dobre volje in se ceiu norčuje iz magistrata in njegovih naprav zarad kolere. Zgodi se čestokrat, da ljudi napade driska in da se pri njih kažejo znamenja kolere. Ali kaj mislite, da se ti ljudje prijavijo? Ne, skrivajo se in sami lečijo, k»rbojese, da bi jih zdravniki poslali v bolnico za kolerozne.
Zgodilo se je večkrat, da so takovim bolnikom zdravniki dali znano tinkturo in da so dotični ta lek vrgli na ulico, pa se 8arai zdravili z vodo, gorko limonado, z vinom in Še na druge načine; zgodilo se je tudi, da je magistrat poslal voze po nje, da jih odpeljejo v bolnico, pa jih niso našli doma in koso jih iskali, našli so jih v kakej krčmi uže ozdravljene. Sploh se ljudje, ako so tudi bolni, boje javiti in baš zarad tega imajo podporna društva zdaj ob času kolere najmanj bolnikov.
Čudna prikazen je tudi to, da v starem mestu, kder je največa nesnaga, kolera skoro nič ne razsaja. Sicer pa trdimo Še vedno, da tako huda še ni kolera in da je dosedaj umrlo razmerno malo lju ii za pravo azijatsko kolero.
Nadejati se je torej, da nam Bog prizanese in da ne bo posebno hudega Bojazen pa je res pomočnica koleri, to je stara stvar; no, in naše ljudstvo ima zadosti poguma, in zadosti zdrava in krepka telesa, kar 8» je zopet vsaj nekoliko zahvaliti kranjskoj naravi.
Pa pustimo kolero in stopimo na
drugo manj žalostno polje.
«
Židje so povsod pomagači sovražnikom Avstrije in kadar je treba vladi kako zaušnico dati, more se smelo iskati mej židji dotičnoga pomagača v^likonemcem, ali pa irredentarjem: »Gherchez le juif« smemo reči, mesto achercbez la femme«. Tako je bilo tudi te dni v trgovinskoj zbor nicl. —
Poznan je Venezian v mestnem zboru, tega navadno Laboni naprej pošiljajo, ako je treba po Slovencih udrihati, ali dru-zega Veneziana imamo v trgovinskej zbornici, ki je v njej po nekakem skoro edino glasilo irredente.
Ta mož je, komandiran po irredenti, italijanski i nemški, te dni v seji imenovane zbornice interpeloval drž. poslanca Vučetiča, ki je ob enem tudi podpredsednik trg. zbornice, zakaj je glasoval glede carine na petrolje proti Suessovemu predlogu in za vlado. Vučetič je na to odgovoril, da je to tudi za Trst dobro, da je glasoval za nižo carino, nego je Suess nasvetoval, ker Trst utegne dobiti tudi svoje rafinerije za petrolje in da je za Trst tudi najbolje, ako njegovi poslanci ne delajo opozicije vladi, «a tout prix« in se trgajo od večine drž. zbora, ki je tudi polit, aspiracijam tižaškim bliže nego opozicija.
S tem odgovorom sicer Venezian ni bil popolnoma zadovoljen, a molčati je moral vsejedno, aer ni veuel več dalje, njegova politična modrost ne sez t tako daleč, da bi ločil federaliste od centralistom. Nekateri udje zbornice, ki so tudi iiili Turki pri pridigi, odstranili so se nekda. ali večina je vendar dala prav Vučetiču, kateri je vse hvale vreden, ker se ne da terorizo* vati od Židov in fakcijoznih.
Kakor s* namreč iz vsega vid', imeli so tudi fakcijozni svoj* roke pri interpelaciji, posebno pa znani nekdanji drživni poslanec Teuachl.
Da 8e Vučetič ne drži potov manj veščega Burgstallerja, ki leta okoli luči, pa še ne ve, kde si booe kakor politikar fla-futi zažgal, to |e vse hvalevredno. Vučetič ktže, da umeje prave interese Trsta. Burgstaller pa ne vidi druzega, nego luknje svojega fraka, Luzzatto pa ne druzega, nego svojih par hiš.
Zadnjemu pa pravijo v Trstu celo talent. Sicer pa je v Trstu vsak afarist smatran za talent, zato pa tudi Trst tako lepo napreduje
*
» , » »
Gitali smo govor Dolenca pri 25-letnici čitalnica in dopadel se nam je posebno konec, govoreč o narodnem domu. Jaz menitn, da je zdaj ugodni Čas za to stvar, odbor čitalnice naj poskuša rešitev te častne naloge; morda ne ho dolgo več
tako ugodne prilike, kakor zdaj.
• •
Pa še nekaj. Govorilo in pisalo se je, da s« skliče zbor, na katerem se osnuje ljudska banka za vse Primorsko se sedežem v Trstu. Ne bi li to bilo zdaj avgusta ali septembra mogoče. Stvar je nuine važnosti, posebne zdaj, ko so Lahoni tako zavozlli vse svoje zavode. Torej na delo, možje ; ura zamujena, nikdar več pridobljena!
Od eneržije in delalnosti naših prvih mož je do^ti odvisna prihodnjost Slova-
nov v Trstu. Dosti je v resnici dela in premalo delalcev — pa vsaj ti naj boda v8 trajni.
• *
Notarjev in advokatov, Nemcev in Italijanov zahaja vse polno v Trst, le slovenski juristi se Trsta strašijo, menda so malo pogumni. Z iaj bi bilo mesto notarja za Slovenca, pa stavimo, da ne bo prosil zanj noben Slovenec in vendar hi lahko tukaj kmalu gospod postal. — Žalostno, ali resnično, da se naši inteligencija sploh premalo briga za Trst.
Z Opčln, 10. julija. (Izv. dopis). (Tabor v okolici). Tudi na Opčinali se zanimamo za tabor v okolici, poseimo pa od časa, ko so nam novega kapovilo postavili iu nam moža vsilili, ki ne uživa našega zaupanja. Naš komisar Mirkovič je sicer nekoliko Časa lovil na limanico nekega J. M. SoŠiča. temu je obečal, da postane kapovila, ali mož je bil za dosti pošten, ker je vedno odgovarjal, da prevzame to mesto le z pogojem, da se zberejo openski možje in ga v javnem zboru po nekakem izvolijo.
Ali Mirkoviču je bilo to le pretveza, in mej njim in posestnikom hotela na Vrhu se je stvar drugače sklenola in imenovali so cikorjašem bolj zanesljivega pristaši. Mirkovič pa se je še vrb vsega maščeval nad bošičem, kajti neki dan mu je poslal italijansko pisan dekret, da ima nekaj storiti ; Sošič pa ni hotel prevzeti dekreta, češ, da ne umeje italijansko in je zahteval, naj se mu pošlje slovenski dekret, da bo vsaj razumel, kaj se ti rja od njega.
Toda mesto dekreta je poslal Mirkovič žandarja s poveljem, naj mu pripelje Sošiča.— Soš.č je Sel sć žandarjem, a k<> je prišel pred Mirkoviča. praŠil ga je, kje ima on pravico, poslati žandarja po njega Ztrad tega, ker je zahteval slovenski dekret, do česar je imel popolno pravico. — Mirkovič je nekaj mrmljaj, toda zlorabe svoje službe ni mogel opravičiti in tako je šel ScšiČ močno razžaljen zopet domu. Ali drugi dan se je šel nekda m name-stništvo pritožit in je tirjal o i vlade, vsaj toliko garancije za osobno svobodo, da ne bo Mirkovič vsakikrat, kadar bode slabe volje, pošiljal žandarmerijo po njega. To so uže v resnici turške razmere, katere bode treba na taboru ostro grajati in za» htevati, da se tudi v tržaSkej obol ci postopa po temeljnih zakonih naše ustavne države. Ker tukaj vendar nismo v izjemnem obsednem stanu.
Vrč je v resnici prepoln, in čuditi se je, da magistrat " okolico pošilja same nerkušence ter seje veter maj potrebe* Trst je nesrečno mesto, in kogar hoče Bog pogubiti, tega kaznuje z slepoto. Torej tabor naj bo iu naši poslanci naj tudi store, kar se bode od njih na taboru zahtevalo.
Iz Sil. Addrež« 15. julija.— Nek najeti dopisnik v 55. št. cenj. »Ellnosti« prisvoja moieinu dopisu v 47. št. istega časopi.-a take reči, katerih ni v njem. Od pravi :
• Tudi naj povem gospodu dopisniku* da je z svojim brezobzirnim dopisom njegovi stranki veliko več Škodil, nego koristil, ker je uže skoraj pomirjene dubov-zopet razdražil.« —(iosp. dopisniku, ki je zunaj St. Andreža iu ne ve, kaj se tukaj godi, bodi povedano, da smo imeli ob Času volitve le št'ri razdražene duhove, ki »o gonili meh in netili ogenj. Dru^i so bili orodje, da bi se spodrinol župan in namestil z drugim. — Jaz mislim, da je dolžnost vsarega občinarja, za blagost občine po svojej moči skrbeli. Blagost občine je pa odvisna od pravičnega, razumnega in modrega starešinstva, najbolj pa njegovega predse inika župan i. Skušnja in zdrava pamet nas ući, da kmečki župani potrebujejo precej časa, preden se kolikor toliko v svojem delokrogu zua|o orljen-tovati in spoznajo le površno svoje dolžnosti in veliko s župano*anjem z Iruženo odgovornost. O i župan i se zahteva pravici, trdna volja iu zmožnost, tU ohrani policijski red iu mir v občini. Ta naloga mu provzročuje mnogo skrbi, dela tiuia, preglavice in tudi rubatih kletvic. Dober Župau mora biti marsikdaj tudi strog; treba je stopili temu in onemu na prste, če z lepa ne sluša. Mnogo je tak'b obči-narjev. ki poznajo župana le ub Čisu potrebe; ked.tr gie pa za dolžnost, treba jih ie večkrat s kaznijo pos lili uo pokorščine. To Bi pa laki junaki dobro zapomnijo* pest stisnejo v Ž-ip in pričakujejo prihodnje volitve.
Takrat pa je njih parola: naj bo župan kdorkoli, le prejšni ne sme več biti. Za občinsko blagost jim ni mar ; tu je treba dati samo oddušek osebuej zavistih Kam bi prišli, ako bi bili župani uiarijo-nete v takih rokah I
N»j bole dovoljeno z izgledi pojasniti, kakor sein jih sam opazoval, oziroma zanesljivo pozvedel. Peter je uobival slamo na dražbi \eč let. Prigodi se pa enkrat, da pomni Pavel več z i slamo, nego Peter io jo tudi dobi. — Gregor Ima uže drugo-leto kamenje za zidanje hleva na ob£ svetu prav pri vodnjaku ljudem v nadlego
EDINOST
pa se zidanjem vedno odlaša. Ljudje godrnjajo. — Župan mu pošlje ukaz, uaj kamenje odpravi z obč. sveta v 14 dneb. Gregor se za ukaz ne briga. — Župan mu pošlie drug ukaz, da mora v enem tednu kamenje odpraviti pod kaznijo 5 gld. — Gregor Še vedno ne sluša; saj je tudi on starešina in tudi on kaj ukaže. Slednjič dobi tretji ukaz pod kaznijo 10 gld. — Sedaj vendar sluša ; zapadel je pa prvej zapretenej kazni, proti katerej se pritoži do zadnje instance. Ker vse to nič ne pomaga, mora jo plačati, — Dobro si pa to zapomni in stisne pest v žep. Ubogi župan, takrat bo moral kar zleteli I —
Martin bi rad imel plo3 dne.....Prav
včeraj je bil pa France pri županu in ta ni imel uzroka odreči Francetu plesa, ki je bil od nekdaj na isti dan v navadi pri enem ali drugem krčmarju. Dva plesa pa na isti dan ne moreta biti. Martin odide jezen domov in je trdno prepričan, da ta župan prav ne župani in aa bo treba druzega. — Dne 18. a' gusta je velika maša in pevci dobe ta petje petak. To ni na-
Jačno; le škoda, ker je dobil tudi »Zan« gld. za streljanje. Pevec Matevž brž opomni župana na to napako. Zdaj nastane pričkanje, kdo je bolj zaslužil svojo danaSnjo plačo. Matevž je jezen in naredi križ, da ne bo več pel v cerkvi, ker ga je Župan razžalil, — njega, ki seje toliko časa učil peti, mej tem ko se »Žanc. ni učil streljati. Matevž župana ne more več z lepim očesom pogledati; on molči, — molči, pa pride čas, da bo govoril in da tudi on pritisne županu eno brco ter mu pospeši korake. — Peter, Gregor, Martin in Matevž se združijo v stranko in si upato tudi plačati, če je treba. Kaj je njim za 80 gld.; saj jih imajo. Prešnji župan mora zginoti kot kafra I
Iz Vold, 10. julija 1886. Dovolite, prosimo, g. urednik, nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu, da brezimnemu dopisniku v 27. St. «Soče». »Izpod Vol-čanskega kolovrata., dne 20. junija tukaj odgovarjamo.
Vsa vsebina omenjenega dopisa ,suče se okolo treh osob, poškropljene s tujo krvjo, nemirnostjo, sebičnostjo itd.; velja pa le kot predigra k volitvi v občinski zastop, ki se bo bajda vrfiila v drugej polovici prihodnjega meseca. Želimo, da bi ista izpaia v blagostanje občine in v prospeh milega našega naroda.
Ne muremo si kaj, da bi ne omenili, da nekdo bolje hrepeni po Županskem stolu, nego žejen jelen po mrzlej studen-fičnici.
Najprvo omenja g. dopisnik o bral nem društvu, pri katerem so udie vse tri zloglasne osobe — a ker nič zlobnega pri istem ne najde, kl je najbrže strogo nadzorovano. naznmja si. občinstvu, da gre ravno pot. Pa imejte malko potrpenja, prijatelji Znano vam je, di so pri društvu večinoma kmetske roke, ki morajo zemljo obdelovati, da sebi i drugim potrebni kruh služijo — torej sedaj v poletnem času ne more isto napredovati.
Kaj ne, goap. dopisnik, ta troj ca in Se ena osoba bolj neustrašljiva, (katerej se je pa uže s tožbo grozilo) doprinesle so bile uže pred malo časam, ko je bilo razglašeno, da so obč. računi napravljeni in v obč. uradniji razpoloženi, neznansko hudobijo, ker predrznoli so se bili stopiti v ta urad, pokukat v račune in videt vračunjene mej stroške take stvari, kar še nijeden poprejfinjih krčmarskih županov(!?; kaj tacega viačunil ni.
Čudom se Čudimo, kako pa to. da g. dopisnik, ki vse ve, ter ukaze in pritožbe se številkami dokazuje, kar nič ne omenja o dogodku, ki se je bil vršili v dan Krlstovega vnebohoda dne 3. jun, t 1.
Uže na predvečer omenjenega dne se je bila raznesla po vasi vest: «Jutri bo eno spremenjenjen, in glej 1 na vse zgodaj zajutra 3. junija je vihrala zastava iz okna obč. uradu — in kmalo po 71!, uri zjutraj vročevala se je po obč. obhouuiku pritožnikom zavrnena pritožbi zarad razdelitve obč. zemljišč; a milo je manjkalo, da zarad tega čina nI bilo prišlo do izgredov, kajti duhovi so bili silno razburjeni, a zahvaliti se imamo nekaterim pametnim osebam, ki so vedeti znale razbur-burjenost polagoma ukrotiti. Ta čin pa jasuo kitže, kako se pri nas čuje nad strankami in spol nuje dotični »paragr.f«, in v polnem svitu kaže strastno strankarstvo.
Kako težavno, da se je krčmarski trojici izpulilo poglavarstvo iz rok. kakor vi piMe g. dopisnik, dovolite, da Vam damo po asnilo, ker bajda ste uže pozabili, kako se je godilo.
Ko so bile zadnje obč. volitve 1.1883., bila je udeiež tev jako pičla — tako, da je v prvej skupini bil eden s tremi glasovi za starešino izvoljen. Agitacij strastnih ni bilo, le iz tretje skupine so tri večere za-poredoma, in en večer v enej samotnoj h Si do 1. ure po polunoči zborovali, ter na dan volitve ti zborovale! drug druzemu svoje glasove oddajali. Še več. Bila je volitev župana 8. avgusta imenovanega leta. Trio je SII » pri glasovanju. Bilo je 9 sta-reSm iz Volč in 9 starešin drugih Štirih manjših občin. Vnanjl starešine bili so trdni ko skala, glasovanje se piične, nekdo da glas sam sebi, a zaman, k ljubu temu
ni dosegel nadpoloviceo glasov — glasovali so v drugič, tu li sedaj da isti sam sebi glas, in Še le potem, s pomočjo tuje krvi, kakor dopisnik pravi, dosegel je bil nadpolovicco glasov in bil županom izvoljen.
Nam avstrijskim dižavljanom tujo krv očitati, to je smešno, otročje, saj Še ml ne oponašamo nobenemu take krvi, ako-prav bi bil njegov ded tam doli kje okoli St. Petra na Laškem rojen.
Prilezite izza grma brezimnosti, g. do* pi8nik ali dopisnica, da si v obraz pogledamo in se o nemirih, ki bi jih bili mi provzroSiii — kje drugej pogovorimo. Pri nas so res nemili, ki jih napravi jajo po-nočni razsajalci, zoper katere se uže mirni občinarji pritožujejo in žal bi nam bilo, ako bi po teh tuji nam dragi gostje, ki so došli lu sem, zdravlj-? si krepčat, vznemirjeni bili.
Obsodili ste g. dopisnik prejSnje župane, a vedite, da tako velikih obč. naklad pod njimi nismo imeli, kot pod sedanjim, k ljubu temu, <ia se je užitnitiski davek za 10*[# povekŠal.
V devetnajstem stoletju, v veku napredka, omike, svobode, res ni častno in dostojno oseh, ki n so z drugimi enega mifljenja, ometovati s tujo krvjo in drugimi naslovi, drugo osebo pa proslavljati. Dosta lepše bi pristovala najetemu g. do pisniku (pol krinko preproste kmetske roke) lopata, matika in cokla, nego lučati Izza vogla kamenje.
G. dopisnik poznal nas je v boj, a prav neradi smo se v ta boj spustili, pa zapomni naj si prislovici: da kedor druzemu j nno kopije, sam notri pade in kedor veter seje, žanje vihar.
Prava avstrijska domala kri.
Domače in razne vesti.
Predsednik više sod nI Je, g.
dr. Josio Def.icis je šel v četrtek na odpust v Tomin.
Novega advokata dobimo v Trst; dr. Flelscher, odvetnik v Laškem trgu, preseli se v Trst. Bog ve, ali zna kaj slovensko? Vse sili v Trst, le slovenski odvetniki se tega mesta boje.
G. profesor Suklje drž. poslanec za Dolenjsko je v nedeljo 11. t. m. v| Novem Mestu v daljšem temeljitem govoru poročal o svojem delovanji v drž. sboru in so mu volilci enoglasno izrekli zaupnico. V nedeljo bode uekda omenjeni g. poslanec govoril v Metliki.
maiura na tržaškej držav ne! gimnaziji 8e j« ustmeno vršila od 9. do 14. t. m. Oglasilo se je k njej 29 učencev, dva sta jo izvršila z odliko, 22 pa dobro, dva kandidata morata vsak iz enega predmeta preskušnje ponoviti po dveh mesecih, trije so pa bili zavrneni na eno leto.
Maturo so napravili: Andrej Econouio in Emil Jager (oba z odiiko), Abram Josip, Alber Jo*, pl. Glanstatt«-n, Karol pl. Benedicty, Fridrich pl. Funk, Karol GabrijtlČiČ, Josip Homan, Viljem Jeršek, Franc Jagodic, Artur Lokar, Karol Medic, Herman baron Pleuker, Vencel Plitek, Rudolf pl. Pongrac, Adolf Rechl, Josip Sancin, Alojzij Seliškar, Eduard Slavik, Peter Tomažič, Karol Weisz de Welden, Josip Žmavec in Josip Zupan. Kakor se vidi, ste bili mej temi 2[3 Slovencev, katerih večina postanejo juristi.
C. k. dekliško meščansko Šolo je letos obiskovalo 672 deklic, po u a rodnosti 204 Nemk, 378 Italijank, 84 Slovenk in 8 drugih narodnosti; 558 učenk je dobilo donre rede, 82 pa slabe. Prostovoljni poduk v jezikih je obiskovalo prav mnogo učenk, in sicer 521 poduk v italijanskem jeziku 95 v slovenskem jeziku in 46 v francoskem jeziku. — Prihodnje šolsko leto se prične 16. septembra; vpi-savale se bodo učenke 13. 14. in 15 septembra od 9. ure dopoludne v Solskej pisarnici. Učenke, ki na novo vstopijo, morajo z sabo prinesti krstni ali rojtveni list in potrdilo, da so se jim cepile koze, one pa, ki žele stopiti v višji razred, spri-čalo zadnjega leta, in uvesti jih imajo roditelji, ali njih namestniki.
Na nemškej IJudskej šoli
(moški od.telek) je bilo letos 1137 šolarjev, namreč 785 Italijanov, 188 Slovencev, 155 Nemcev, 9 drugih narodnosti. Ako se čita šolske vesti in imena učencev in učenk, rszvidl se, da je najmanj 400 Sloveocev in Slovenk potiSnjenin mei Lane in Nemce.
lile oesierrelcblscli - ungs-rtsche Monitrcble In Wori und MIIU. Cesarjevlč Rudolf izbral je za so-trudmki pri tem delu glede Slovencev na Štajerske m gosp. ravnatelja Jos. Šumana v Ljubljani za jezikovni odnel, za narodno življenje, navade, običaje, pravljice itd. pa prof. Fr. Hubaoa v Gra'ci. Slovensko slovstvo razpravljalo se bode za vse Slovence vkupe, sotrudniki pa še neso imenovani.
Odgovor na dopis Iz Trsta v Slov. Narodu dne 16. t. m. št. 159 Marsikak navidezno dobrohoten doniš Ima svoje strupeno želo. — Denar del. podp. društva je ves naložen v kranjskej in zagrehškej
hranilnici, dotične knjižice pa so vinkuli rane, in sicer tako, da nihče ne more vzeti denara iz omenjenih hranilnic, ako ni dotična nakaznica podpisana po predsedniku, podpredsedniku, tajniku in de-narmčaiju in ta po^oj je tudi zabilježen na knjiž cah. V tem obziru se ni b iti nobenega izneverjenja, kar lehko razvidi vsak misleči človek. —■ Pri vsem tem pa je odbor naročil gospodarskemu odseku, naj kupi denarnico, v katero se bode spravljale poslovne knjige, in kakor čujemo je denarnici uže kupljena. — Kar se tiče nekaterih izposoienih knjig, katere niso bile vrnjene, je gosp. knjižničar in odbor uže vpotil potrebno, da se stvar na pošten način poravna. — Neumestno in žalostno pa je, da nekateri raz io a želni uirihjo po denarničarju, ki ima z» društvo toliko zaslug in uživa občno zaupa-nie. — Toliko za danes v pojasnilo.
Velcdušnl dar. Gospod Franc Kal i ste r, veletržecin posestnik v Trstu, je pristopil v društvo sv. Cirila in Metoda, kakor pokrovitelj, in plačal precej f. 201), to je 100 kakor pokrovitelj po nravibh. 100 pa je blagodušno daroval društvu, za kar mu Bog plati ! Naj bi g. Kalistrova blagcduSno8t našla še posnemovalcev, kajti društvo sv. Cirila in Metoda je največe važnosti za naš narod.
Predsednlštvo tržaške podružnice društva sv. Cirila In Metoda vabi s tem. poživljajoč se na ulavm občni zbor društva v Ljubljani dne 5. t. m., vse rodoljube tržaške, katerega bodi stanu, da se vpišejo v to velevužno društvo; kedor le more, naj mu postane ustanovnik, ki plača enkrat va vselej f.10, ali pa vsaj letnik, ki plača f. 1 na leto. Nafte veče kapitaliste pa vabi odbor, da bi postali pokrovitelji društva.
Vpisovati se morejo v uradniji delil, podp. društva, v a Molin piccolo I, ali pa pri predsedniku, v tiskarni via^Torrente 12, ali pa pri denarničarju g. Živcu, via Zonta 5. — OkoliČanske veljake pa s tem prav uljudno prosimo, da bi ustinovljali podružnice ; vsaka vas okolice naj si ustanovi svojo podružnico, saj za tako ustanovljenje je trena le 20 udov. Več podružnic ustanovimo, veče zanimanje do za društvo.
Tržaški Slovani I Mi mnogo zidamo na to društvo in od njega tudi pričakujemo pomoči. Dolžnost naša pa je prav zarad t*ga, da se tudi za to društvo v naj veče j meri zanimamo. Na noge torej rojaki 1
Predsednik družbe sv. €i* rila in Metoda dobil je od Škofa dijakovarskega, preč. g. Josipa Jurja Stross-mayerja, naslednje pismo:
Velecienjeni gospodine! Ovaj čas primio sam Vašu brzojavku, ter prije nego sutra podjem na put, hitim evo, da Vam se zahvalim. Vrlo me veseli, da brača Slovenci toli liepim načinom proslavljuju uspomenu sv. Cirila in Metoda; a joŠ više me raduje, Sto dragoj brači Slovencem mogu porufiiti, da naš rad u pogledu sjedinjenja svih Slovena u jedni crkvi Kri stovoj, nalazi odziva i u najuČenijih krugovi!) ruskih.
Liepo Vas, velecienjeni gospodine, molim, da izvolite primiti kako sami naj-vručiju moju hvalu na prijateljskom današnjem pozdravu, tako tu hvalu i svim Vašim podružnicam i svim vnednim čla-novom izporuČite. Sa odličnim poštovanjem Vaš brat i prijatelj S t r o s 3 in a y e r, v. r. biskup.
Raspisane službe. Pri tržafikem deželnem sodišči dve tdužbi kancelistov XI. razreda, nižji častniki s certifikatom, kl dokažejo trimesečno vajo pri kakem sodišči, imajo prednost; potem p*i istem sodi&či služba jelničarja, plača 300 gld. službena doklida 138 gold. in uredska oprava; prošnje za kar celiste se imajo v|i žiti do 12. in za jetničarja do 10. avgusta pri načelniStvu deželnega sodišča v Trslu.
Postranska železnica Trst-Reka skoZ Istro. 13 t. m. je tržaški mestni svet proSnjo grofi Petra WaJ» derstein di Santa Croce za moralno in gmotno podporo pri grajenju te železnice izročil trgovinskemu odstku. Dovolitev za grudbo te železnice je letos dalo trgovinsko ministerstvo omenjenemu grofu. Ta železnica bi se začela v Trstu in Šla skoz Milje, Koper. Izolo, Buje, Motavun, topi ce sv. Štefan, Cerovlje, Opatija. Voloska m Matulje ter se končala na Reki. Vitžnost te proge, katera bi vezala prvi dve luki naše države, pripoznali so strokovnjak', kakor tudi avstrijska in ogerska vi »da. Tudi tega ne more nobeden zanikati, da bita Železnici silno koristna bila za Istro. Želeti bi tedaj bilo, da temu podjetju pod pazuho sežejo zadevajoče občine, veliki zemljiški posestniki in obrtniki, kakor najboljše morejo. Prav bi bilo, da se podjetju za progo brezplačno odstopi neplodna mrtva zemlji, i da se oni, katerim bi železnica douašala gotove dobičke, tudi podjetja udeleže s tem, da prevzemo nekoliko delnic.
Zdrava stanovanj* delal-
cev. Najvišji zdravstveni svet na Dunaji je pri posvetovanji, kaj je ntoritl, da se kolera iz Italije ne zatrosi v našo državo, posebno naglašal zdrava stanovnnja delalcev, in to
vzlasti iz tfga ozira, ker toliko Italijanov v našej državi išče deli. Priporočil je, naj na to zadevo obrtniški gospodarji obračajo največjo pozornost, da se kolera ne zanese i ne razširi. Ker imajo obrtniški nadzorniki dolžnost preiskovati stanovanja delalcev, ako jih jim preskrbuje obrtniški gospodar, zato je trgovinsko ministerstvo tem nadzornikom ukazalo, naj obračajo posebno skrb na zdravje stanovanj za delalce, in kder bi našli kaj, kar bi zdravju bilo škodljivo, naj skrbe, da se odpravi.
Tržaške novosti:
Kolera. Zbolel je v sredo pri sv. Alojziju nek Tercon, kmetovalec v kampaniji Potiuello, zbolelo je tudi malo dekle v sirotišču, zadnjo in prvega so prenesli v bolnico za kolorozne. V četerlek zjutraj je zbolel za kolero mali fantiček stanujoč v ulici Canale, ter so ga odnesli v bolnico; vratar Ivan L'ska je v četertek za kolero umrl. 251etni Viktor Visintini je zbolel včeraj in se je Ram dal pelj iti v bolnico za kolorozne. — Pekovski mojster Brmd-steter v ul ci Dogana in eden njegovih delalcev sta obolela za kolero, prvi se zdravi doma, drugega so peljali v bolnico. V četrtek o polunoči je zbolel nek natakar in so ga peljali tudi v bolnico zi kolorozne. Za kolero je umrl trgovec BjzIč. Necoj in denes zjutraj j^ zboMo zopet osem ljudi za kolero. Vseh skupaj je do danes na koleri zbolelo do 70. od katerih ste umrli na i dve t tetini. — Kolera je torej mej nami, ali vendar ne tako huda, in v novejšem Času si več po koleri napadenih ozdravi, nego v začetku. — Stvar gre sploh nekoliko na bol|še in se je nadejati, da se bolezen zopet poleže.
Nesreče. Zblaznel je v ste lo 40-letni izvošček Engelbert Vila in so ga straža na ulici ujele ter odpeljale v blaznico. — Š; mladi Isidot Levi je v čttttek »grud.t se poleg crkve sv. Antona na tla. božjast ga je zlomila in usmiljeni ljudje so ga nesli v nezavesti douiu. — 60-letuega trg. agenta Ivana Krausa so našli sredi ulice Arcata na tleh močno bolnega in v nezavesti nesli so ga domu. — Prav tako so našli v sredo zjutraj v ulici Torrente 28-letnega agenta Rudolfa KanŽt iz Hi-kovača na tleh bolnega, pa ga odnesli V bolnico, — 50-letna vratarica Marija Pe* gutar iz Celja je v sredo v pijanosti na trgu iNegozianti padla in se na glavi tako poSkodoval i, da so jo morali nesti v bolnico. — 21-letni delavec na železnici Ivan GabrŠček je prišel včeraj na kolodvoru po nesreči pod vagon, kolo mu je levo nogo zmastiio. Nesli so ga bolnico.
Umor. 35-letni fakin Josip Winter je v sredo zjutraj na molu Sv. Karola svojega druga30-Ietnega Cesarja Franceschini maščevalno večkiat z nožem močno ranil na vratu i na hrbtu, tako sicer, se je zadnji, kakor mrtev zgrudil na tla in da ga ie policija hitro odpeljala v bolnico, kder se težko ozdravi. Napadnik se je sam izročil policiji in izjavil, da je hotel vmo-riti svojega druga, ker je zahajal k njegovi ženi.
(ig. udom učiteljskega društva za goriški Okraj se naznanja, •ia bode dne 5. avgusta t. 1. društveno zborovanje in da se prične ob 9. uri zjutraj v gimn. poslopju, ter se bode vršilo pc tem redu:
1.	Kako in v kolikem obsegu naj se podučuje slovnica na enorazreunih Iju l. šolah ?
2.	Kmetijstvo na ljudskih Šolah.
3.	Hazm predlogi.
Posebna vabila se ne razpošljejo.
Društveni odbor.
Labonska kultura. Tu se sme
govoriti o kulturi, ker kar povemo, t'fie se prav zrelega, ravnokar iz mestne gimnazije pr šlega Lahončka. Omenjeni, ki je pred dnevi absolviral zrelostni i/.pit, sreča! se jez nekim mladeničem, našim rojakom, na javni ulici, ter ga jel meni nič tebi nič ppovati z «porco di ščavon in z drugimi enakimi robatimi psovkami, ki pri -stojajo le mladeničem se šolajočim na enakih šolah, kakorŠna je mestna gimnazija. Napadeni vil mladenič ki se je pri takem počenjanju Čutil razžaljenega, pa je hotel mirno oditi ter plačati preoizneža z umnim molčanjem; ker mu pa ni L iion-črk hotel dati miru, odštel mu j* nstmeno, kar mu je šlo, potem pa odšel. To hoteli smo povedati samo zato, ker smo bili sami priča sramotnemu dogodku, ki je već osob vkup zbralo tako, da je bilo vrlega mladeniča rojaka skoraj sram, da ie takemu nevrednežu ogovarjal, največ pa smo naveli ta resnični fakt zategadelj, da se spoznu, kake kulture in kakih čutov se naleze mladina, ki se na omonjeuej gimnaziji šola. Ta šola je od magistrata vzdrževana in uprav iz nje zajemajo svojo kulturo in omiko mladeniči, ki postajajo polem najhujši Lahoni in »kulturonoBci« na Primorskem. Skoda, da je pod državnim nadzorstvom!
Goriške novosti. Na iznhraže-vališči za učiteljice v Gorici so se vršili pod vodstvom č. g. uda deželnega šolskega sveta, monsignorja Andreja Marušiča od 12—17. t. m. zrelostni izpiti. Dos'ale so skušnje vse kandidatinje, katerih j* bilo 20 rednih in 4 zunanjih. Za ital'janske
Sole se je sposobilo 10 abiturijentinj in sicer rospolične: Rik«rćiČ, C indntt', De-fiori. Favetti. Jsralla,Mosetig, Piscbmacht, Schrnuiz, Sfiligoi in Vinzi. Za italijanske in nemške ljudske šol« so bile sposobljene gospodične . Furlani, Klauser. M isu li, Pichl in Spessot. Za slovenske šole g.čne: Kocijančič, Leban. Lukman in za slovenske in italijansko šole: Niđlišek in Košut'. Za s ovenske in nemške šole : Kalan Frauja »ti Marija, Kališ^k in Fortune. Z odi ko so napravile izp te gospodične: Nadlišek Marija iz sv. Ivana pri Trstu, liči d* žilnega poslanca tržaškega, ki si je sposob nost nridobih za nemški, italijanski, br ^atski in slovenski jezik. (Čestitamo vrli gospodični! Ur.) Masuti Antonija in Je-raila Marija, obe rodom t žačanki in Pichl Mnija. Pri tej pril ki čestitamo novim učiteljicam in jim voščimo l»p napredek in srečno prihodnost! — Dvorni svetovalec Franc baron Rechbacb, voditelj c k. okrajnega glavarstva v Gorici, šel je ni dopust. Med tem ga bo n.ime-stoval c. k. okrajni komisar vitez Conti.
Juri s puso, 11. štev. izšla je včeraj v Gorici.
Slavnemu vojskovodji Ha deckemu postavijo na Dunaji krasen spomenik. Ustanovil se je v ta namen poseiien odbor, kkteremuje načelnik nadvojvoda Albreht, da nabira doneske. V dotičnem pozivu se obrača nadvojvoda do vseh Radeckijevih bojnih tovarišev in na vse prebivalstvo avstrijsko ogerske držive, da počaste mož.i, ki je domovino sovražnika otel. Nabralo se je v ta namen uže nad 40.000 eld. Doneski se pošiljajo: Wien, k. k. ObersUllmeisteramt, ali pt : Hauplcassa der ersten oesterreichiscnen Sparrassii, Wien, Gr.iben 21.
Papirja se v izobraženih deželah naredi na leto okoli 56 milijonov centov; brez vzroka se tedaj to stoletje ne imenuje papirnato stoletje.
Amerikanske pomaranče. Severna Amerika, kakor je vsakemu znano, prideluje toliko žita, da j* z nizko ceno poljedelstvo v zapadnej Evropi uže skoraj popolnoma uničila, vshodnjej Evropi, vzlasti Rusiji, pa neskončno Škodovala. A ne bodo dolgo, ko tuli južnej Italjl vsek i nez celjivo rano. Doslej je nauireč vsa £viupa in tudi Amerika dobivala južno sadje iz Italije. Temu bo pa k malu drugače. Na Antilih, v Jamajki, Havani, Kaliforniji, L iizjani in Floridi so posestniki mnogo milijonov hektarov dobro namočene zemlje odločili za pridelovanj-« pv>-moranč. Ker je podnebje za to saiije tam še dosti ugodniše, nego v Italiji, tedaj se ne more dvomiti, da bo tudi pridelek boljši in ohilniši. In to se je uže potrdilo. Naj navedemo le to. da je Florida sama u it v letu 188 'i. razposlala polu milijona in Kalifornija 200.000 zabojev pornoranč na tuje, v letu 1885 na Florida uže 1 milijon in Kulifornja 400.000 zabojev. Strokovnjaki trde, da ne mine mnogo let, ko se iz Italije ruč večjužuegi sadja ne bo uvažalo v Ameriko, ampak da tudi to sadje k malu začne uvažati Amerika v Evropo. — Italijane )e to preštrašilo in italijanske trgovinske zbornice so na to svo)o pozornost obrnole. Coseuska in C i-tanzarska trgovinska zbornici ste amerikanske pomoranče preiskavah, in obe zbornici Šte izrekli svoie prepričanje, da je amerikansko sadje boljše od italijanskega. Ker je izvožnja iz Italije rsled tega uže skoraj popolnoma nehala, obrnoli ste se te dve trgovinski zbornici na italijansko vlado, da se zniža voznina na italijanskih železnicah za italijansko južno saiije, ker le tako je mogoče za zdaj še zvišati porabo tega sadja v Evropi; boje pa se, da ni daleč čas, ko se bo godilo z italijanskim južnim sadjem, kakor se zdaj godi s žitom, pridelanim v Evropi.
Zlate žile. Konzuli iz južne Afrike poročajo, da so v Kimberli, kder zdaj k op j -jo dijamante, zadeli na tako bogate zlate žile, da zlato v ceni skoraj gotovo pa le.
Tržno poročilo.
Kava — gre o t tok po viših cenah, tendenca je najboljši. — Prodalo se je • e dni 800 vreč Ho pi f. 50 do f. 62—. 1000 vreč Santos po f. 52 do f. 62.—, 500 vreč Manila no f. 55.—, 500 vreč Bontlne po f. 76.—, 350 vreč Java Malang po f. 62 'o f. 64.—, Oylon plant. stane f. 87 do f. 135.
Sladkor — slaba kupčija, pri vsem tem si cene postal« nekoliko trdnejša Prodalo «e je te dni 5000 vreč sladkorja po f. 19 do f. 22.
Sadje.— Pomaranče po f. 6 do f.9—, limoni t. 8 do f. 13 —, ni skoro pomniti, da bi bili limoni tak) dragi, kakor so z laj — fi^e v vencih tudi strašno drage od f. 20 do f. 22.—, mandlji f. 74 do f. 8i.—, opaša f. 27 do f. 28.—, cveh« Elemć f. 20 do f. 30.—, Su'tanina f. 30 do f. 36.
Olje — namizno f. 52 do f. 70.—, jedilno f. 35 do f. 48.
Petrolje — amerikansko f. 8.75. rusko f. 7.75.
DomaČi pridelki — popolnoma zanemarjeni. Masio stane dobro štaier*ko f. «4 do f. 94.— po kakovosti. — Se žitom ni zdaj čisto nobene k unč j".
Les — milo kupčije po j*ko slibih
cenah.
Seno — dobro obrajtano; novo dobro
f. 1.10 uo f. 1.80,staro f. 2.60 in do f. 2.8 ).
Borsuo poročilo.
Neugodna poročila in neka nezaupljivost v evropski položaj upliva jako slabo na uže tako in tako mlahovo borso ; vsled tegi so kurzi skoro vseh papirjev zadnjt: dni slabši postali.
DunaJ«ha Borsa
dne 10. julija
Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld	20	kr.
Euotni drž. dolg v srebru 85 •	95	»
Zlata renta......118 •	90	-
5*/, a vat. rfn,a .... 102 •	—	•
Delnice narodne banke . . 874 •	—	»
Kreditne de'^'ce .... 277 .	20	»
London tO lir sterlin . . 126 •	25	»
Napoleon.......10 •	02	»
C. kr. cekini...... 5 »	9i	•
Kr. državnih mark ... 62 »	—	»
Javna zalivala.
Po Jpisano predse i niStvo izreka s tem gosp. Francu K'listni najtoplejšo zahvalo za velikodušen dar, katerega je te dni poklonil društvu sv. C'rila in Metoda.
Trst, 16. julija 1836.
Prechedništvo tržaške podružnici sv.
Cirila in Metoda. V. Dolenc, predsednik — L. Ž vab, tijnik.
Listnica opravništva.
P. n. A. Kavčič, Pregrada. — Prejeli 8 for. - Veleč. g. A. Bag. Ponikve — prašanih pol Viljem Tela nemamo več, imamo pa celega, broširanega ter Vam gA na vprašanje laljko pošljemo. — P. n. g St. Debenjak v Materiji - Ne vendar tako hudol List smo Vam poslali koj po prijetej naročnini; danes odpošiljamo Vam zopet vse številke od 1. jul sem. Ako ga niste vdobili je bila pošta kriva.
tgr
00000000900000000000000J S
Domača trgovina!
A. KRAJCAR i
irgovec na Greti poleg Škarpe, naznanja slav. občinstvo, da je odprl v ulici
Barrierra vecchia št. 5
novo pekarijo in prodsijsilnico, v ka-ter^j bode po najnižej ceni prodajal razne jestvine. kakor so: raznovrstni krnli, muka bela in rumena, koruzo, oves, posevke, sladkor, kavo, injilo, olje, ocet in sploh vse j stvlne, katere potrebujo družine. Govori se slovensko, hrvatsko in italijansko.
Pozor! Pied par meseci izdal sem in razposlal nekaterim p. n. gispodom zvezek »narodnih pesmi«. Ker 1111 ga nekateri gospodje niso vrnili, prosim vljudno tem potom, blagovole naj mi poslati na-ročni no — 60 kr. ■—- da mi bode mogoče pop'ačiti tiskovne stroške 1
Ob enem naznanjam, da imam še nekaj zvezkov a narodnih pesmi«, s kojim 1 lehko postrežem novim n:>r>čnikom.
H. Volarič. učitelj na Livku.
P. Kobarid.
Zdravniika sodba Sama j» merodajna ako je kako zdravilo v nekojfh slučajih vspešno ali ne, in mi obračamo bralcj na pr. na izreK velicega broja vsenčil -Ščnih profesorjev o švicarskih pilah )e-karničaija H. Brandt-a ki so uže povsod znane in rabljene. Našle so občno pohvalo zdravnikov in tej zahvaluje se ta izdelek za vseobčno rafirjenje ki ga zh-dobil dandanes kot prijetno, zato ni ne. škodljivo čistilno sredstvo. Vdobiva v le-karnicah po 70 kr. Satuljica.
Spretnega
knigovodja in korespondenta, ki je slovenščine, nemščine in I iščine popolnoma zmo žen, vsprejme
3-1	valj čni mlin v Kranji.
fiSiliSgiMiesiiiSiSi
Pncrlavlfn! nauki ftn molitev
c>	ki jih mora znati kdor
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska VBak dan v tednu, ražu n praznikov, 'n sicer od 9. ure do 12 ure r noludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3"la Plačuje vsak dan ml 9. do 12. uie opoludne. Zueske do 60 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske o i 100 do 1000 gl t. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z nipovedho 5 dni. Eskomptuje menjice. domicilirane na
tržaškem trgu po......3'[ °l0
Posojuje na državne papirje avst'lj- * ° sko-ogrske do 1000 gl. po . . 4»| V više zneske v takočem ra- *
čunu po..........4'( «|
Daje denar tudi proti vknjiženju na * ° posestva v Trstu, obresti po dogovoru
Trst, 24. marcija 188 i. —9
I i
••HIHli
Na prodaj je:
Pila ali žaga s veliko vodno močjo (na vodi Huhei) pod tovarno bombažne predilnica v Ajdovščini.
22 or; lov hrastovega gojzda. Najboljša kvaliteta (dob.-Steineiche) za stavbe itd.
V prav dobrem stanu hiSa (gostOnica; s Stalami in vitoin za bsno in drugo kupčijo prileŽna. —
Nat inčnej* se pr izve pri podpisanem Spngtovj rjem 3-4 A Poljšak, Štirje, Ajdovščina.
Okrajne in popotovalne
zastopnike
sprejema vzajemno zavarovalna banka „SLAVIJA" v Pragi.
Ker je sedaj po košnji in žetvi in vsled pekoše vročine najpripravnejši čas 211 sklepanje vsakovrstnih zavarovanj proti požaru, želeti jo, da bi slovenski rodoljubje prevzemuii zastope vseskozi narodne zavarovalnice »Slnviju«. Svoji k svojim! bodi nam v^dno geslo 1
Trud, ki ju združen z zastopniškim poslovanjem, povraČu primerno
gl-ivni zastop banke „SIMIJE" v Ljubljani
(na Kongresnem trgu št 7) kamor naj se pošiljajo ponudba.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto In naravno zdravilo je prava dobrodejnu pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaze njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olujšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih Iu na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čist,i pokvarjeno kri One ne preganjajo samo onienj 'iiih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	9 — 12
Prodajnjo se v vseli plavnih lekarnicah na svetu ; za ilaročbo in pošiljaive pa' edino v le-karnici Cristo/olelli v Gorici, v Trstu v lekarni E Zanetti i G. B. Rovis, G. H. Faraboscht in A/ fiavasini. Ena steklenica stane 3(1 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se za volj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene mo?i In vrednosti.
Razkužupčc sredslvo
za stranisča in vsak drug kraj — popolnoma neškodljivo zdravju
Najbolj ekonomično 111 povsod rabljeno.
Da se razkuži kako stranice zbje naj se vsaki dan netri 2 žlici te tekočine. Za vsak drue kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pesedo nekoliko žlic. postavili posodo v kak kct. ter menjati ga je enkrat na teden.
Samo v Lekarnici ROVIS v Trstu
V i-dej lekarni so na prodaj slavno znane
PR0TIK0LERICNE KAPLJICE
izvrstno preservntivne sredstvo RA-TLER-jevo
IZVLEČEK iz anti'skega tamarinda
hladeča in debro c^usnu piiača priporočljiva v/lasti za veliko tcplctc.
Trgovina s A. Majcr-jeveija
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(o vovarn« 11» paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skr njicih po 25 m 5i *tekl.
■»<M>#H»#<MMIO
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMM ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako Iehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, izlečknv itd , katere se občinstvi! kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič družeča, nego škodliivaimea.
Edini Jeruzalemski hal« «»m si jo zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne moči pravice prednotti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 Vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balcam bogat na delajočih snovih kineško robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega upodnega upliva na prebavljen]« nI čiščenja, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preživljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeScnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	38—27
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Sklediića v Trstu v lekarni Marku Rarasini, na Reki v lekarni alRedentore, O. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoi.i, v Tominu v lekarni E. Palisca.
S .3 B O u ■S t;
S »OS. C , 2 3 E C = o 6 5 at*iN	> -o
o fe « a. - o o
—	v	c
---- X =
tO £
s
C li
■i>s -s
> > »s •rt O — c
S'S B "S* —
oofi oS6® o
O a £ S; a « ®
o - M 2
s
aj " c r.	-
^ i g p .. « O -o »O
.2, a ^ 5 «
rt A - ^ g
oi^S ftT^- A
.Si. a - a .z, « - =» • "i.« -r > v ~ o * S ™	* ^ u
« C
ll š 5-2
f SI" 8
N 5 &
n - v 5 ~
O .5 14E
a._
Ji	d) 2
Igsss
a i- P CS3 „ • S ^ „ * m .2 2?
£ 2 " »" - M B 13 C ®
n i1
h j a: a,
Gosp. Gabr.Pieoli-ju, lekarničarju v Ljubljani
Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojepa deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti hodnim v želodcu in zlati žili	42—50
Ljubljana, mesec januar 1SR4
Dr Emil vitez pl. StVckl, 0. k. vladni svetovalec in dflelno-sunitnet poroBevutec.'
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Plccoli-ja hitre In prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komai prfteče dan, da ne hi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esenca kojih imam vedno nekoliko pripravljenih A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj. Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v plavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paetilje santenlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. f)0 kr. 1000 košč f> gld. i>0iK) 6 pld.
Salioilne pestile oroti prehlajenju najboljši pripomoček proti duvici (difteritis), pbičnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in bripavost. škatljica 20 kr.
Zeliični prsni strop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, bripavostl, dušljivemu kašlju itd Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vshkI dan, otroci Ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kaker vsa druga zdravila ee zmlraj frišna dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri a 11 gelu» v Ljubljani
na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po poiti proti povzetji izvršujejo.
l.HHtuik nrnmvj .KluNi^l 1 - irdatai) iu ooyovorni nrorinit: VIKTOH DOLENL
vu tiska na V. Dolenca v Tis-tu.