POJEM (UMETNIŠKI) .TEKST'
Sodobna literarna znanost, ki sprejema literarno delo tudi kot komunikat (tj. kot sporočilo, kot znak), rabi pojem ,tekst' v širšem in ožjem pomenu besede. — V širšem pomenu besede je .tekst" »kakršnakoli semantično organizirana zapovrsnost znakov«' in se z atributom .umetniški' lahko uporabi za obravnavo različnih vrst umetnosti (besedne umetnosti, slikarstva itd.). V tem smislu je pojem .tekst' povezan z občo definicijo .jezika' kot znakovnega sistema, ki služi za komunikacijo med dvemi ali mnogimi posa-mezniki.ä — V ožjem pomenu besede, povezanem z literaturo, je .tekst' (slov. .besedilo') jezikovni izraz besedne umetnine, ki je na neki način fiksiran z jezikovnimi znaki. To opredelitev lahko dopolnimo s širšim filološkim vidikom; po njem je .tekst' definiran kot najmanjša enota govorne komunikacije, ki je relativno enotna (celovitost teksta) in
¦ B. A. Uspenskij, Poetika kompozicii, Moskva 1970. str. 10.
2 Ju. M. Lotman, Struktura hudožestvennogo teksta, Moskva 1970. str. 13.
211
avtonomna (odđeljenost teksta). Kot filološki objekt je .tekst" opredeljen s štirimi te- 1 meljnimi označbami: i
1. za razliko od jezikovnega sistema je .tekst' aktualiziran in organiziran sintagmatski. ;
2. za razliko od govora oziroma govornega toka kot celote ima .tekst" določene meje. :
3. od poljubnega segmenta govorne vrste se .tekst" loči po svoji notranji enotnosti/celo- j vitosti, ki jo določa njegov enoviti komunikacijski smoter. i
\
4. od delov, ki ga sestavljajo, se .tekst' loči po tem. da je razmeroma samostojen in da j je organiziran na poseben načinj organizacija teksta se ne ujema z organizacijo teh ; delov (poleg medstavčnih vezi in odnosov ter nadstavčnih enot sestavljajo .tekst' tudi j lastnosti, ki ga oblikujejo kot celoto).^
Tej opredelitvi .teksta' je blizu tudi Lotmanova izhodiščna opredelitev (umetniškega) .teksta'. — J. Lotman definira .tekst' kot celovit znak, ki mora imeti naslednje tri last- ] nosti: 1. .Tekst' mora biti fiksiran (Lotman govori o .izraženosti teksta', rus. vyra- ; žennosV). 1. .Tekst' je celovit (nerazčlenjen) signal. Imeti mora neko število karakterističnih lastnosti, realizirati mora neko kulturno funkcijo in posredovati neki celovit ; pomen. Da bi to dosegel, mora biti oddeljen (.oddeljenost teksta', ms. ,ot^^aničennost:\. V besedni umetnini sta meji .začetek' in .konec', oba imata posebno modelirajočo vlogo, i 3. ,Tekst' je strukturiran. .Tekst' ni neka mehanična zapovrstnost znakov v prostoru med dvema zunanjima mejama, znaki v .tekstu' so urejeni v skladu z veljavnimi načeli sintaktike in so tudi hierarhizirani.* \
Ustvarjeni .tekst" stopa v zapletene odnose z adresati (bralci, poslušalci itd.) in z dru- i gimi teksti, ki so dejavni v neki kulturi oziroma družbi. (M. Bahtin je te odnose imeno- ; val »dialoški odnosi«).^ Vključenost .teksta" v t. i. »zunajtekstne strukture« (J. Lotman) i vpliva na objektivni smisel .teksta' in na variantnost ,teksta'. Brez variant je ,tekst' i samo s stališča adresanta (avtorja), pri razširjanju se ,tekst' s sprejemanjem in inter- \ pretacijo spreminja (adresatske variante .teksta').
Aleksander  Skaza Filozofska fakulteta v Ljubljani 
' S. I. Gindin, Tekst, Kratkaja literaturnaja enciklopedija, zv. 9, Moskva 1978, str. 725—726. * Ju. M, Lotman, op. cit., str. 67—69.
' Prim.: M. Bahtin, Problemy poetiki Dostoevskogo, Moskva 1972'.
212