Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Bokcpisi se ne vračajo. * * UM izhaja vsak dan razun ne-rfclj in praznikov ob 4. ari popoldne. * * Skbp uredništva ob 11. iiri dopoldne. * * N«£mnkirani dopisi se se sprejemajo. * * \iwimni dopisi se ne uva-iaiejo. Po zaplembi druga izdajal NARODNI DHEVHIK Upravni&tvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'b0 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (tnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 22. Telefoaska Številka 65. Celje, v petek, dne 28. januarja 1910. Čekovni račun 48.817. Leto !!. Ogerska volilna reforma. Kakor smo že omenili, zasluži iz govora Kioen-Hedervarovega ob nastopu novega ministrstva v ogerskem parlamenta pozornost le odstavek o novi volilni praviei. Koalicija je padla zato, ker ni spolnila svoječasne obljube glede razširjenja volilne pravice na Ogerskem. Od nove vlade se je tedaj pričakovalo, da napravi bodisi z državnim zborom, bodisi brez njega ali proti njemu v tem važnem vprašanju korak naprej. — Grof Khuen-Hedervary in oni, kateri so ga poslali kot krotitelja razburjenih madžarskih patri-jotov v Justhovi in Kossuthovi frakciji neodvisne stranke, si predstavljajo ta „korak naprej" tako-le: Vlada se ne strinja z nobeno doslej objavljeno osnovo volilne reforme na Ogerskem; izdelala bode novo, v kateri ne bode pluralna, temveč splošna volilna pravica. Vendar pa se mora reforma tako izvesti, da bodo ohranjene tisočletne madžarske državne tradieije. Proti komu je ta pasus naperjen, ni težko uganiti. Vlada izjavlja, da noče pluralitete; ne govori pa ničesar o tajnosti volitev. Sigurno moremo iz vladne izjave sklepati, da ne misli na enakopravno volilno pravico, kajti drugače bi ne mogla obljubljati, da ohrani madžarski značaj ogerske države. — Po mnenju grofa Khuena in — Dunaja se torej na Ogerskem enakopravnost državljanov ne sme skladati z enakopravnostjo narodov; s pomočjo zvite volilne geometrije se hoče zabraniti, da bi prišle tlačene in preganjane slovanske narodne manjšine do veljave. Khuen bode igral torej na Ogerskem drugega avstrijskega Schmerlinga in se bodo v interesu madžarskih šovinistov potrudil, da splete iz volilne reforme za nemadžarske narodnosti na Ogerskem novi bič. * Komaj je ministerski predsednik izgovoril svoj programni govor v magnatski zbornici, že se je oglasil k besedi bivši ogerski ministerski predsednik grof Tisza. In z njim se je oglasila cela feudalna, madžarska Ogerska. Nazval je volilno reformo za Damoklejev meč, ogrožujoč državo, aazval jo je za tako zadevo, o kateri so rekli madžarski politiki že 1. 1848 in 1867 s stališča ohranitve ogrske države: Nolli me tangere. Nazval jo je konečno samo za zadnje obupno sredstvo in geslo na široke mase, po katerem je segla že »izdajalska"1 vlada Fejervarova. Pripoznati pa je moral grof Tisza vendar, da je misei volilne reforme na Ogerskem že popularna in da se načelno bavijo z njo vsi resni politiki. Zato skuša ohraniti, kar se še ohraniti da. Čudo čudovato: Isti grof Tisza, ki je zastrupil ogersko politično javnost z najpnstejšo in najgršo korupcijo, je začel v svojem strahu in stremljenju za ohranitev madžarske oligarhije oznanjevati na Ogerskem politično nravnost in je ob bučnem pritrjevanju magnatov proglasil, da vseobčna volilna pravica povsod ruši in spodkopuje javno življenje. Grozil se je dinastiji, da bodo mase spravile v nevarnost tron in državo; odkritosrčnejše bi govoril grof. ako bi rekel, madžarsko absolutno nadvlado na Ogerskem. Človeku se zdi, da ponavlja grof Tisza govore, katere so govorili pred leti razni rajni nemški politiki proti splošni in enaki volilni pravici v avstrijski poslanski in gosposki zbornici. Zastopniki vladajočega naroda so začutili, da se jim majejo tla pod nogami in v svojem strahu jo pozabili na vsa politična načela ter se lovili za šibkimi rešilnimi vejicami. Govor grofa Tisze smatrajofMadžari kot odločen odpor proti volilni reformi — pri nas na Avstrijskem, osobito mi Slovani, pa ga smatramo kot najboljši — zagovor potrebe po volilni reformi na Ogerskem. ln ne le mi Slovani; vsi oni politični krogi v naši državni polovici, ki so siti večnega madžarskega izsesatanja, morajo v strahu grofa Tisze pred volilno reformo videti le pot, po kateri bi se dalo rešiti nadvlade madžarske fevdalne klike. In ravno zategadelj ni na Dunaju niti najmanjšega povoda za kakršnokoli popuščanje, ki bi se pozneje le bridko maščevalo. Ta zadeva spada pač med one maloštevilne skupne želje in zahteve vseh avstrijskih narodov — in baron Bienerth bode resnico eovoril, ako sporoči cesarju, da je glede nje vse avstrijsko prebivalstvo ene misli. Bilo bi nepolitično in nespametno, ako bi na Dunaju le količkaj uvaževali madžar-sko-feudalne ugovore proti splošni, enaki in tajni volilni pravici. Darujte za Nor. sklad! Politična kronika. Štajerski deželni zbor. 32. seja dne 27. jan. Predložen je deželni proračun za leto 1910., nadalje poročilo deželnega odbora o prošnji občine Sopote in Pleterje v kozjanskem okraju za pobiranje 165. ozir. 200% občinskih doklad. Predloženo je tudi poročilo o ureditvi plač deželnih logarjev in njihovih pomočnikov. Ustanovi se naj 9 logarskih mest in 1 mesto logarskega pomočnika. Utemeljevanje predloga za ustanovitev spodnje realke v Trbovljah je odpadlo, ker je dr. Ben-kovič želel, d ase predlog z dnevnega reda umakne. Predlog kler. posl. dr. Puchasa za ustanovitev 2. deželne šole za gluhoneme otroke se je odkazal skupnemu finančnemu in šolskemu odseku. Ta šola bi se naj ustanovila na Srednjem Štajerskem (bognedaj na Slovenskem Štajerskem!) za 60 — 80 otrok. Stroški bi se naj pokrili iz zneska 150 tisoč kron, katere je dovolil deželni zbor ob priliki cesarjevega jubileja za gluhoneme. Želja Slovencev, ki se je že pred dalje časom izrazila, naj bi tudi na Sp. štajerskem dobili enak zavod, se je seveda mirno prezrla. Predlog posl. Pferschyja za zgradnjo železnice Gleisdorf - IIz-Furstenfeld se - je odkazal železničnemu odseku. Ker posl. Einspinner ni bil navzoč, se je utemeljevanje njegovega predloga, naj bi cesar vrnil deželi oklep vojvode Karla II., odstavilo z dnevnega reda. 'Roškarjev predlog za spremembo lovskega zakona se je odkazal odseku za občinske zadeve. Občini Ribtarovci v zgornjeradgonskem okraju se je dovolilo pobirati do 1. 1912. zvišane licence za godbe in podaljšanje policijske ure v znesku 2 K vprid občinskemu ubožnemu zakladu. Deželna klet se za sedaj ne premesti v Gosposko ulico, v prostore, kjer je tvrdka F. Haas in sinovi, ker manjka po naziranju vinarskega odseka deželi denarja, da bi te prostore primerno uredila. Deželni odbor bo zatorej to vprašanje še nadalje »študiral"; ravno tako se je odkazal dež' odboru v znani »študij" tudi Verstovškov predlog za ustanovitev vzornega dež. vinograda v Št. Andražu nad Velenjem. Načelnik finančnega odseka pl. Kellersperg je nato poročal o osebnih zadevah. In sicer bi se LISTEK. Vojaško leto Pavla Poljanca. Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova. (Dalje.) Da se izognem gruči veselih dam in gospo-dor, stopim s hodnika, v tem pa mi prileti pest mnogobarvnih papirčkov v obraz in na ramo. »Vraga!" mi je zdrknilo iz ust Dobro sem jo videl'in si jo zapomnil, tisto temno blondinko, ki se je ozrla z glasnim smehom, da vidi, kako si brišem oči in trebim uho. Šla je s tovarišico in se smejala še vedno na glas, dasiravno je bila že 15 korakov daleč. Tudi drugi ljudje so hodili po ulicah polni konfetijev, največ seveda mladine. Isti večer sem zvedel, da pride naslednjega dne druga javna navada na vrsto, namreč polivanje z vodo. Krakovska mladina si nosi majhne brizgalnice na promenado in gorje znancem, če se ne znajo spretno umikati. Gorje tudi tebi, neznana blondinka, če se srečava kje! Dobri dve uri sem nosil v plašču polno stekleničico vode z brizgalnico gor in dol po florijanski ulici, toda ni bilo sreče in onega škodoželjnega smehu nisem poplačal nikoli. * Kmalu in prekmalu so mi minili božični prazniki. Vprašal sem se nazadnje, kaj sem pravzaprav opravil o božiču in nisem se mogel ničesar domisliti. Vem samo toliko, da sem bil po večerih malokdaj doma — saj mi ni bilo obstanka —. Večinoma sem zahajal v »Češko besedo" v Johnovi restavraciji, hodil ob enajstih spat in. sem spal redno do desetih dopoldne in še delj. Ob novem letu so se vrnili moji zapovedovalci in tovariši in bilo je konec zlate svobode. Skoro vsako jutro smo telovadili na dvorišču med sedmo in o§mo uro proste vaje s puško, malokdaj brez puške. Pri vajah nas je nadzoroval kadet, sprehajajo se okoli nas popolnoma zavit v topel plašč. V hladnih jutrih so bile proste vaje s puško resnična muka. Recimo, da je bilo 4 do 8 stopinj mraza — često je bilo hladneje, veter pa je bril vsako jutro —, toda držite po tri četrt ure železo puškine cevi v roki, dvigajte in suvajte puško na vse strani, pretegujte pri tem svoje ude! Dasiravno smo si navlekli po dvoje in celo po troje rokavic, vendar se nam je zanohtilo v prstih skoro vsako jutrO, da smo si morali namakati roke v mrzli vodi v kratkem odmoru pred osmo uro, predno nam je odleglo. A vendar bi bil naznanjal prijateljem in domačim v pismih menda vso zimo in do konCa leta, da sem srečen in zadovoljen in da me veseli vojakovanje, če bi se mi ne bil zvalil slučajno težek kamen na pot. Dolgo se nisem mogel odločiti, ali vam naj kdaj razodenem in popišem svojo takratno bedo Gospodična, danes se vam spovem. A ne smete se jokati, kakor se tudi jaz nisem. Veste, gospodična, obsodili so me takrat, češ, da sem zločinec. Obsodili so me na deset dni samotnega zapora. Kaj ne, gotovo sem bil] zločinec! Bila je nedelja, 19. prosinca. Čital sem polagoma pesmi Marije Konopnicke in nič me ni vabilo na blatno ulico. Pozno popoldne pa zvem, da je pri Johnu zvečer krasen koncert, na katerega se je pripravljalo precej tovarišev. »Poljanec, čuj, pojdiva še midva!" me nagovori Feldmann. »Pa pojdiva!" Dopoldne si nisva dala potrditi dovoljenja, da smeva ostati preko devete ure zvečer v mestu, zato si napišem urno listka ter pohitiva k nad-zorujočemu častniku Galewiczu 20. polka, ki nama podpiše dovoljenje brez pomišljanja. Pri Johnu nas sedi ob osmih pet tovarišev pri skupni mizi. Vsi imamo dovoljenje do ene po r naj deželno tajništvo tako uredilo, da bi se imenoval 1 deželni predsedstveni ravnatelj v 5. plač. razredu, 1 viSji dež svetnik v 6., 3 dež. svetniki v 7., 4 dež. tajniki v 8. in 3 deželni komisarji v š. plač. razredu. Uredile bi se naj tudi razmere v deželnem stavbinskem uradu. Stanje definitivnih koficeptnih uradnikov v dež. stavb, uradu bi »a} bilo po predlogu finančn. odseka tako 1« urejeni: 1 stavb, ravnatelj v 6. plač. razr., 2 višja stavb, svetnika v 6. plač. razr., 3 svetniki v 7., 7 višjih inženirjev v 8., 8 inženirjev I. rair. v 9. in 7 m-> ženirjev II. razr. v 10. plač. razreda. Koncepta« uradniki, ki so bili doslej nastavljeni kot pomožni tehniki, dobe naslov »provizoriem inženir". Enako so se uredile razmere tudi pri vseh drugih dež. uradih. Posl. Korošee se je pritoževal, da finančni odsek včeraj ni bil sklepčen, ker Nemci niso prišli k seji, pozneje pa se je jezil, ker so nekateri Nemci zagovarjali spreminjevalne predloge. Ali ima toliko interesa na tem, kako večina prav mehko postilja nemškemu, nam nasprotnemu urad-ništvu? Vočigled žalostnim in za nas Slovence sramotnim narodnostnim razmeram pri dež. uradih ni imel ničesar opomniti . . . Pri današnji seji dež. zbora se bode pral deželni odbor v zadevi velikanskih prekoračenj proračunov pri novi deželni bolnišnici v Štifting-thalu. * u Preosnova ministerstva Koresp. »Cen trum'1 poroča: Rok za pogajanja glede delovnega programa v državnem zboru in s tem zvezane rekonstrukcije ministerstva še ni določen. Konference se utegnejo pričeti pred drugim tednom V februarju. Neoficijelna posvetovanja ministersk. predsednika z vodilnimi politiki v poslanski in gosposki zbornici se še vrše vsaki dan in se bodo nadaljevala prihodnji teden. Ker. ostane Bie-nerth tudi vbodoče ministerski predsednik, ni glasom sklepa Slovanske jednote, da se pogaja sanio z bodočim ministerskim predsednikom, nobene ovire več za direktna pogajanja. Poslanec Pražak je že stopil z Bienerthom v dotiko glede Sodniških imenovanj na Češkem, da bi se zopet ne izvršile na škodo Čehom. Kakor se zatrjuje, izjavljajo Slovani, da bodo samo v takem slučaju sodelovali pri parlamentaričnih akcijah, ako izstopijo iz ministerstva dr. Hochenburger, dr. Schrei-ner in Wrba, ki so v prvi vrsti nositelji germani-zujočega sistema. — V nemškonacijonalnih krogih vlada veliko vznemirjenje. Imenujejo se različni krščanskosoc. kandidati za železniški port-lelj; nemški klerikalci zatrjujejo, da o njih nič ne vedo. u Izjava Hrvatov v ogrskem državnem zboru. Imenom srbohrv. koalicije je prečital včeraj dr. A. Bauer v ogrskem državnem zboru sledečo izjavo: Z ozirom na spor, ki je nastal med kraljestvom Ogerskim in Hrvaškim glede službene pragmatike na Železnicah, izjavljamo, da ostanemo na svojem staiišču. Naše razmerje do nove vlade je odvisno Od tega. ali vlada hoče na Hrvaškem obnoviti ustavne razmere ali ne. Zategadelj smatramo predlog za nezaupico vladi kot prezgodnji in se bodemo glasovanja vzdržali. — Nadaljuje se še vedno debata o kraljevem reskriptu. Posl. Nagy (Justhova stranka) je imenoval nove ministre cesarjeve hlapce; on da mora prositi poštene hlapee za odpuščenje, da je rabil ta izraz za ministre. Vsled tega mu je predsednik odtegnil bestdo. — Radikalni Srbi so že izjavili, da glasujejo z j u -s>th o'v o i. Drobne politične novice. Iz državnega zbora. V včerajšnji seji draginjsk. odseka se je govorilo, da bo drž. zbor skliean 22. febr. — V zbornici se izvršujejo sedaj različna popravila. Število ministersk. sedežev se je zvišalo od 13 na 17; obenem so se napravili tudi sedeži za 7 podpredsednikov. Volitve na A n g 1 e š k e m. Do 3. ure pop. je bilo izvoljenih 258 unijonistov, 249 liberalcev, 40 socijalistov in 74 Ircev. Liberalci so si te dni zelo odpomogli. Zahteve moravskih učiteljev. Osrednje društvo čeških učiteljev na Moravskem je imelo včeraj v Brnu velikanski shod, na katerem je zahtevalo zjednačenje učiteljev z drž. uradniki zadnjih 4 plač. razredov in uvedbo 35 letne službe. Zvišanje dež. doklade na pivo od 2 na 4 K je sklenil tndi tirolski deželni zbor. To je že tretji sklep dež. zborov za povišanje dež. doklade na pivo. Dnevna kronika. a Pogajanje hrvatskih delegatov v Pešti. Poročali smo že parkrat, da se hrvatski delegatje v Pešti pogajajo s člani bivše narodne stranke dr. Tomašičem, Chavrakom. in Šumanovičem za-zaradi sestave nove vlade na Hrvatskem. Kakor včerajšnji zagrebški listi poročajo, so dogovori v toliko uspeli, da se je predložil Khueuu riačrt, na kojega podlagi bi bivši člani narodne stranke z dr. Tomašičem kot banom prevzeli vlado na Hrvatskem. Supilo se v svojem ,.Riečkem Novem Listu'1 taki rešitvi odločno protivi, češ da že imena članov bodoče hrvatske vlade, ki so bili svoj čas največji stebri Khuenovega banovanja, pomenijo za Hrvatsko morda hujši udarec nego je Rauchova vlada. — Član koalicije, bivši od-delni predstojnik dr. Vlad. Nikolič je z ozirom na podtikanje, da je cilj pogajanj hrv. srb. koalicije ta, da pride na vlado, izjavil sledče: Koalicija niti ne želi, niti ne more prevzeti vlade, dokler se ne poravna spor med Ogrsko in Hrvatsko, ki je nastal zaradi pragmatike. Koalicija zahteva povrnitev ustave, omogočenje saborskega delovanja, oživotvorenje ustavnih reform, v prvi vrsti volilne reforme. a Ivan Meštrovič, slavni hrvatski slikar, je priredil umetniško razstavo na Dunaju in dosegel velikanski uspeh. Največje svetovno časopisje prinaša iz peres prvih umetniških kritikov obširne članke, ki slikajo Meštroviča kot velik pojav na umetniškem nebu. V kratkem priredi razstavo v Zagrebu. z Mandat češkega agrarca Bergmanna. Za dne 3. marca 1.1. se vršečo dopolnilno volitev na mesto odstopivšega poslanca Bergmanna, je postavila češka agrarna stranka kandidatom Fr. Mašato, kočarja in sodarja po poklicu. z Umrl je v Vel. Kosicih češki agrarni dež. posl. Vaclav Struna, star 55 let. z Masarykova šestdesetletnica. Slavni češki nčenjak in politik dr. Masaryk slavi marca svojo Šestdesetletnico. Ob tej priliki izide posebna spomenica. V nji bodo tudi prispevki jugoslovanskih politikov in znanstvenikov. Dopisi. a Iz Št. Lovrenca nad Mariborom. Dne 23. prosinca so priredila tukajšnja društpa skupno veselico, ki je prav dobro uspela. Na Slovenskem se je že udomačila navada, da vsako veselico ocenjujemo in hvalimo po časopisih, tako, da so te ocene zgubile že vso vrednost. Uvažujoč to dejstvo, bi ne ocenjevali prireditve v Št. Lovrencu, če bi nas k temu ne silili izvanredni nagibi. Prirediti veselico v popolnoma slovenskem kraju je lahko, a prirejanje veselic v narodu« tako ogroženem kraju, kakor je St. Lovrepc, ni kaj prijetnega. Skrb za pridobitev sodelovalcev, ureditev priprav, odstranjevanje ovir, ki jih delajo nasprotniki in zlasti skrb, da bode prireditev primerno obiskana, to so oni momenti, k. drugod skoraj ne pridejo v poštev, a delajo v takšnih krajih, kakor je Št. Lovrenc, prirediteljem velike skrbi. Tem večjo hvaležnost smo dolžni onim. bi premagajo vse te zapreke, ter nas privedejo do zaželj enega cilja. Takšno hvaležnost smo dolini vstrajno delavni gospodični Mini Pernatovi, ki je bila duša vsej prireditvi. Kako vstrajno. kake požrtvovalno je vodila vse priprave ter pevske in gledališke vaje. Ne moremo vam druzega storiti kot reči: Prisrčna hvala! Reči moramo: „MaIo je veselic, pri katerih bi nastopili igralci in pevke tako sigurno kot v Št. Lovrencu". Pri prvi igri ,.Čašica kave" je žela zlasti krošnjarka (gospodična K. Brezočnikova) vsestransko priznanje. A tudi vse druge so igrale tako, da smo bili veselo presenečeni. Pri igri: „Hvala Bogu, miza je pogrnjena!" smo občudovali zlasti Olgo, (gospodična Mirka GrOfilingerjeva), ki si ni samo s tem, da je izvrstno rešila svojo ulogo, ampak tudi s tem, da je v tako slabem potu hodila tako daleč k vajam, zaslužila naše najprisrčnejše zahvale. — G. Pečovnik je govoril lepo o delovanju za narod! A izostalo bi pri njegovem govoru lahko nekaj besed, ki so neprijetno zadele prisotne. V trenutku, ko je vse vneto za skupno narodno delovanje, morajo zginiti vsi drugi interesi. Ne vemo sicer, odkod je prišla ta inicijativa! — Kaj lepo sta se obnesli deklamaciji gg. Micike Fornecijeve in Trezike Pavličeve/ Zaslug ?,a tako lepo »spelo veselico so si zlasti pridobile gospodične: Nežika Fišingerjeva, Marica Hrastnikova. Milica in Tinka Lamprehtova, Lenka Pavličeva, Slavka in Rozika Pernatova, Katica in Lizika Pnšenjakova, Tončka Zemanova in Julčika Šlausova, ter gospoda Drago Brezočnik in Karle Pisnik. Največ pa so pripomogli k uspehu vrli Št. Lovrenčani in Pašavcani, ki so v tako mnogobrojnem števiia posetili veselico ter darovali toliko lepih dobitkov. Dohodkov veselice je bilo 370 K, stroškov 110 K, tako da ostane prebitka 260 K, od katerega dobi dražba sv. Cirila in Metoda polovico, polovico pa tukajšnje bralno društvo. Na ta uspeh smo lahko ponosni! Opazovale«. Društvene vesti. a Bralno društvo na Bregu priredi v nedeljo, dne 30. jan. 1910 popoldne po večernicah ob pol 4. uri v društvenih prostorih g. Radeja na Bregm predavanje v zvezi s kazanjem živih slik s ski-optikonom. Predaval bo g. nadučitelj Ludovifc Cernej iz Griž in kazal žive slike iz Kaire, Egipta, Turškega, Carigrada, Italije itd. Vstop vsakem* dovoljen in popolnoma prost. Pred predavanjem se vrši občni zbor z naslednim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Volitev odbora. 4. Nasveti. Z ozirom ua aelo zanimivo predavanje pričakujemo mnogo udeležbe. a V Gornjemgradu se je to zimo priredilo že več zabavnih večerov. Tudi prihodnjo soboto t j. 29. t. m. je čitalniški zabavni večer. Igrala se bo gledališka predstava „Prvi april", ki je v polnoči. Tovarišem je bil podpisal listke naš kadet Ropp, kajti bolehavi stotnik Madziara ni prihajal po nedeljah v vojašnico, nadporočnika pa to nedeljo Slučajno tudi ni bilo k raportu. Kadet Ropp je prišel tudi na koncert in je sedel na galeriji v družbi častnikov in njihovih dam ter se nam večkrat smehljal dol v dvorano. Okoli desete ure sva se mu javila s Feldmannom, da imava od nadporočnika Galewicza potrjeno dovoljenje in kadet nato: »Je že dobro". Koncert se je vlekel strašno dolgo, kakor sploh podobne prireditve na Poljskem, ker pozno začenjajo in ljubijo dolge odmore. O polnoči je igrala še godba in nam se seveda še ni hotelo doiim . . . „Veste kaj, kadet je tukaj, poskusimo!" Tovariš Foi izgine na galerijo in se vrne kmalu z veselim obrazom: »Fantje, do treh!" V roki je držal svoj listek. Zakaj bi ne izrabili prilike tudi mi? Vsi obenem si nismo upali. Najprej je. bežal na galerijo Šwigost, ža njim pa sem imel iti jaz, Šwigost se je vrnil takoj, kajti kadet ga je bil H od daleč in mu namignil, dla je že dobro, '•> vedel, česa si želimo. Večkrat se je že bilo pripetilo, da smo si smeli z njegovim dovoljenjem podaljšati rok. Šwigost nam je priskrbel črnilo in po vrsti smo si črtali enojke ter pisali trojke. Nihče izmed nas ni slutil, da bi se morali kdaj zaradi tega zagovarjati. In res je imela stvar hude posledice, ne sicer za ostale tovariše, pač pa za Feldmanna in zame. ki nisma imela dovoljenja s kadetovim podpisom, ampak s podpisom nadporočnika Galewicza od tujega polka. Vrnili smo se ob dveh. Zaran ob pol osmih vstopi v našo sobo or-donanca: »Prostovoljca Poljanec in Feldmann takoj v stražnico h gospodu nadporočnika!" Toplo nama je postalo, zlasti Feldmannu. ki je bil znan strahopetec. Za nekaj minnt stojiva že pred nadporočnikom. »Enoletnika, do katere ure sem vama dal včeraj dovoljenje?" je vprašal mene ostro naju motreč. »Do ene, gospod nadporočnik." »A kaj pomeni to ?M je vprašal še bolj osorno in nama pomolil listek s prečrtano enojko. »Gospod kadet Ropp nama je podaljšal." »A! Tako ? Gospod kadet Ropp vama je po- daljšal?" »Da, gospod nadporočnik. Pri Johnu smo sedeli in tam . . .* »Molčite! Kaj je meni do tega, kje ste sedeli. Abtreten!" »Poljanec, kaj praviš? Kaj bo zdaj?" Feldmannu se je tresel glas, ko sva stopala po stopnicah iz stražnice. »H kadetu morava, da mu naznaniva." Kadet je ležal še v postelji in ni mu bilo po volji, ko sva stopila s Feldmannom v sobico. Razložila sva mo, kaj se pripravlja. Ko sva ga opozorila, da sva imela s Feldmannom potrdilo s Galewiczevim podpisom, je skočil iz postelje: »Prokleto! To bo lepa stvar!" Kadet se je odpravil sam k nadporočniki. Kaj sta imela, tega seveda nismo mogli zvedeti, dejstvo pa je, da je javil nadporočnik najin slučaj poveljstvu našega polka ter naju obdolžil, da sva prenaredila samovoljno dovoljenje ter si ga podaljšala za dve ari. S Feldmannom sva se javila k raportu, stotnik in nadporočnik Saxe pa sta že vedela, kaj se je bilo zgodilo, in poznalo se jima je, da zadeva nikakor ni tako malenkostna, za kakoršno sva jo smatrala še vedno midva s Feldmannom. o^je prihodnjič. letošnjem mohorskem koledarja. Vsakdo dobro došel. eetndi se posebna vabila ne bodo razpošiljala. a Požarna hramba v Gornjemgradu ima svoj letošnji plesni venček na Svečnico, dne 2. svečana t. 1. v gostilni gospe Marije Mikuševe. Svira polnoštevilna društvena godba. Začetek ob pol 8.1 orj »večer. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. a Ptujsko učiteljsko društvo ne more zborovati v četrtek, dne 3. februarja 1.1. ker je okrajni Čtolski svet ptujski zavrnil prošnjo, da bi imeli t« dan pouka pouka prosto isti učitelji in učiteljice, ki se udeležijo zborovanja. Dan prihodnjega zborovanja se naznani pravočasno po časopisih. Odbor. Štajerske novice. Seja glavnega odbora Narodne stranke s« vrši v nedeljo, 30. januarja ob 2. uri pop. v prostorih Zveze narodnih društev (Rotovška alka, št. 12, 1. nadstropje). Dnevni red: O položaju. To naznanilo velja kot vabilo. v Preosnova ministerstva. Graška »Tages-poet"1 poroča, da Bienerth sedaj ne misli na obsežnejšo preosnovo ministerstva, temveč samo spo-polniti mesti obeh odstopivših čeških ministrov in tako doseči status quo kakor je bil pred izstopom dr. Brafa in dr. Žačka. Glede jngosl. ministra, pa poroča list: „Težave glede jugoslov. ministra so tako velike, da se jih bode skušalo odstraniti samo pod posebnimi okolščinami. Planinski Nemei se odločno protivijo jugosi. ministru; pa tndi Jugoslovani sami si glede tega vprašanja niso edini. Liberalni Slovenci so se celo odkrito izrekli proti jugoslovanskemu ministru, ker bi bil ta po njihovem mnenju samo orodje Šu&teršičevo — tako dolgo, dokler ne smatra on, da je došel za njega ugoden čas (da bi bil sam imenovan za ministra)". Kap ram temu izjavljamo, d ase slovenski naprednjaki po našem vedenju nikoli niso izreklinačelnoproti jugosi. ministru; pač pa so vedno zastopali stališče, da Jugoslovani m o raj o d obi t i zastopstvo v svetu krone. Izrekli sose pa za to. da mora biti jugoslovanski minister takozvani minister roiak in oseba, do katere bodo lahko imeli vsi J u g os 1 o v a ni, n a j si ž e pripadajo katerikoli domači politični stranki, popolno zaupanje in zavest, da zastopa nepristransko interesenaroda in vseh njegovih stanov. — V tej zadevi poroča ,N. Fr. Presse', da vlada ne misli ustanoviti portfelja za posebnega jugoslov. ministra rojaka temveč dati Jugoslovanom ministerstvo za javna dela. Kot kandidat za ta portfelj velja bivši kranjski deželni glavar Oto pl. Detela. propadli klerikalni deželno-zborski kandidat v mestni skupini Radovljica-Kamnik. m Žalski misljon pred sodiščem. Nedavno smo poročali, da se je pred Božičem neki misijonar v Žalen spozabil tako daleč, da je med spovedjo pobožal neko gospodično z roko po licu in ji rekel: ,.Ti lepa Micika." To se je govorilo splošno po Žalcu in okolici in to je povedal žalski občinski tajnik g. Albin Miknš tudi javno v Hausenbichierjevi gostilni. G. Miha Jošt, veleposestnik v Gotovljah, ki kaj tako nečuvenega ni mogel verjeti, je takrat v gostilni izjavil, da to ai mogoče in je tekom prepira, ki je vsled tega nastal, rekel g. Mikušu, da on v tem laže. Gosp. Albin Mikaš je vsled tega tožil g. Jošta radi ža-ljenja časti. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju javna razprava. Pri tej je gospodična Marica Piki iz Žalca kot priča pod prisego potrdila, da je res nekega dne pred Božičem ob 7. uri zvečer, ko je bila ona pri spovedi, misijonar njo sredi spovedi vprašal, kako ji je ime in jo na to skozi lino pobožal s prstom po licu ter ji rekel „T i si lepa, Micika." Sodnik jo na to pni razpravi Javnost izključil iz ozira na javno nravnost in tpreg o nadaljnem teku razprave ne smemo poročati. Toliko povemo, da je g. Jošt, ki se je v svoji poštenosti postavil za misijonarja, sklenil z gosp. Miknšem poravnavo, v kateri izjavlja, da obža-lnje predbacivanje laži ker se je prepričal, da je g. Mikaš govoril resnico. Sodnik^ je zabranil, da bi se v izjavi, ki je zabeležena v sodnih spisih, izrecno zreklo, da se je g. Jošt prepričal, dat, Je govoril g. Mikuš resnico, ko je trdil da je misijonar pobožal dotično gospodično in je rekel »ti si lepa Micika" in je zahteval da se naj zapiše samo, da se je g. Jošt prepričal, da je govoril g. Mikuš resnico. G. Mikuš, ki ni bil po odvetnikn zastopan, se je slednjič tej zahtevi uklonil, ker s tem na stvari sami ni ničesar spremenjenega. Čudimo se pa preveliki vnemi, s katero je sodnik dr. Stepischnegg ščitil dotičnega misijonarja. Ko bi se šlo za kakega slovenskega kmeta, bi se Stepischnegg stilizaciji izjave gotovo ne bil upiral. Radovedni smo, kaj ukrene državno pravdništvo zoper misijonarja. v Zborovanje slovenskih uradnikov Južne železnlee, ki bi se imelo vršiti 30. tm. na Zidanem mosta, se mora radi nastalih zaprek preložiti na poznejši čas. Kedaj se bode vršilo, bomo pravočasno poročali. v Ornig in sol. Predzadnji „Štajerc" ima med dragim tudi notico, da se je sol vsled zvišanja tovornega tarifa na J. ž. podražila. Ne pove pa, da se je to zgodilo na korist župana Orniga. Znano je, da župan Ornig zalaga celi ptujski okraj s soljo na debelo. On proda na teden 3—4 vagone soli, znal si je pa pri tem sedaj izborno za svoj žep pripomoči. Od vagona soli iz Aussee se ima približno 63 kron več tovornine plačati, g. Ornig je pa samo fea 160 do 170 kron pri vagonu na debelo zvišal ceno. S tem mu ostane na leto okrog 20.000 K večji dobiček kot prej. Kaj rečeš, »Šta-jerc", k temu ? 11 nedeljo, 30. prosinca zvečer priredi Celjsko pevsko društvo gledališko predstavo a Revizor, spisal Nikolaj lfasiljevi£ Gogolj. — Vstopnice ima v predprodaji Zvezna trgovina v Celju. u ..Revizor" v nedeljo na celjskem odru. Z ozirom na govorico, da v nedeljo predstave ne bo, izjavljamo, da je to pomota in da se predstava vrši na vsak način. Po predstavi je prosta zabava in ples. Igra se uprizori samo enkrat, kdor jo hoče videti, mora torej v nedeljp priti. Igralci nastopijo v ruskih kostumih iz prve polovice 19. stoletja. v Sovražni brati« me<* seb°i- Včeraj je obravnaval okrajni sodnik dr. Stepischnegg v Celju o tožbi urednica „Untersteirische Volkszeitung" Watzlaweka zoper urednika »Deutsche Wacht" dr-Ballogha zaradi razžaljen j a časti. Ballogh je bil tožen, ker je v gostilni Matija Spegliča v Celju na dan sv. Štefana žalil navzočega Watzlaveka, s tem da je zahteval caherlin in lizol, da se človeka, ki okužuje spodnještajerski zrak, užene iz gostilne. Dejal je, da ima Watzlawek tršo kožo nego krokodil. Tudi je grozil dr. Ballogh Watz-laweku s pasjim bičem. Watzlaweka je zastopal dr. Kukovec, dr. Ballogha dr. Zangger. Priče so žalitve potrdile in sodnik je obsodil dr. Ballogha, ki je že 5 krat kaznovan, na 30 K globe, ali tri dni zapora. v Še sovražni bratje med seboj. Včeraj je tožil trgovski zastopnik Karol Scheligo v Celju poslovodja tvrdke Makesch-Mossman Schmida in soproero zaradi razžaljenja časti in tudi zaradi telesne poškodbe. Schmid je bil obsejen na 20 K globe ali 24 ur zapora. v Pravda župnika Franea Šegula zoper nad-učitelja Martina Brišnika. To pravdo zaradi razžaljenja časti, ki si jo je župnik čisto po nepotrebnem privoščil, je žopnik včeraj v Celju v drugi in zadnji instanci — izgubil. v Mesto okrožnega zdravnika v lepem trgu na Sp. Štajerskem bode kmalu izpraznjeno. Resni reflektanti se naj obrnejo za pojasnila na gosp. dr. Janka Serneca, zdravnika v Celju. v Blagajna celjske protestantske občine je v popolnem redu, kakor naznanja „vahtarica" med — inserati. Zakaj pa ne med noticami, ljubi evan-geljski bratje v Celju? Saj ste vendar imeli tako lepo priliki naznaniti urbi et orbi, da so vas hudobni in zlobni Slovenci zopet enkrat obrekovali! Inserat je že prav čeden — samo nekaj pogrešamo v njem: namreč skromno obvestilo, ali je bila blagajna zmiraj v popolnem redu ali še le sedaj ? To bi bila le mala, nebistvena izpopolnitev, katere bi se pa ravno mi in pa celjski protestanti najbolj razveselili. o Predrznost nemškega trgovskega gre-mija v Celju, ki je smatral za svojo nalogo, ustanoviti nepotrebno lastno bolniško blagajno, rodi čudne sadove. — Dne 26. t. m. je razposlal gremij vsem celjskim trgovcem — seveda tadi slovenskim, katerim ne priznava pravice zastopstva v bodoči bolniški blagajni — ukaz. da imajo do 29. januarja vse, svoje uradnike in nastav-ljence, od prokurista pa do zadnjega hlapca, prijaviti k tej novi boln. blagajni, katera se, kakor stoji v okrožnici, konstituira 1. februarja t. 1. Ko je nek slovenski trgovec zahteval na to pravila nove boln. blagajne, se mu je odgovprilo, da jih še ni na razpolago. Ta se kaže nemška nadutost in neumnost v vsej nagoti. Nemški nacijonalci hočejo prisiliti slovenske trgovce, kteri imajo svoje nastavljence večinoma zavarovane pri uglednih, kulantnih zavodih, da naj jih tam odjavijo in prijarijo k celjski nemškonacijonalni nepotrebni blagajni, še preden so jo o tvorili. Da naj se slovenski trgovci protivijo tej nakani, zadostuje že dejstvo, da je nemški gremij poveril vodstvo nove boln. blagajne razvpitemu Oechsu, katerega se mnogi bolniki, ki so udje okrajna bolniške blagajne v Celju, ki jo tudi on vodi, izogibljejo. Poživljamo slovenske trgovce, da naj se ne udajo terorizmu nemškega gremija kar brezpogojno. Dokler se jim ne dostavijo pravila bodoče gremijalne bolniške blagajne, sploh ne morejo in ne smejo ničesar ukreniti, ker bi sicer postopali proti določbam bolniškega zakona, ki predpisuje, da delojemalci ne smejo biti niti en sam dan nezavarovani. Dobro bi bilo. da bi vsi slovenski trgovci složno postopali, da odbijejo to nakano gremija, ki bi bila v škodo šefom ih na-stavljencem. o „ Revizor". To svetovno delo Nikolaja Va-siljeviča Gogolja vprizori v nedeljo »Celjsko pevsko društvo". »Revizor" ni marda kaka brezpomembna vesela igra ali predpustna burka. Vfcljpb veseli vsebini ima resno ozadje; njegova snoy je vzeta iz tačasnih malomestnih in uradniških razmer. Pisatelj je napisal na čelo igri kot geslo: »Ne očitaj zrcalu, če kaže izpačen obraz?. Vsebina Revizorja je kratko naslednja. V provinci-jalnem mestn na Rnskem stoji na čelu aprave glavar, ki skrbi le zase, izsesava trgovce in meščane in se ža upravo ne briga; drugi uradniki niso boljši; sodnik misli le na lov, oskrbnik bolnice zapravlja javni denar, ne da bi skrbel za red v svojih zavodih; poštar odpira pisma in jih pita za kratek čas. Podkupljivi so vsi in živijo brezskrbno v zavesti, da je bog visoko in car daleč. V to lepo življenje trešči kakor strela novica, da pride od vlade poslan revizor s tajnimi naročili, in sicer ineognito. Uradništvo, svesto si svojih grehov, trepeta strahu. — V tem časa se nastani v mestu ubegli uradnik Ivan Aleksandro-vič Hlestakov. Ke.r mu jfi zmanjkalo denarja, se ne gane iz gostilne ter živi na up, dokler kaj dobi. Nazadnje mu gostilničar ustavi kredit. Hle-stakova vidita graščaka Bobčinski in Dobčinski ter v svoji klepetavosti razširita vest, da je to revizor. Vsi uradniki z glavarjem na čeln se trudijo, da bi se mu prikupili, prepeljejo ga slovesno iz gostilniške sobe v glavarjevo stanovanje in ga skušajo podkupiti. Hlestakov s početka ne ve, kaj vse to pomeni, kmalu pa se vživi v položaj in obere uradnike, ki mu ponujajo na posodo denarja, kolikor ga hoče, za več tisoč. Naposled se zaroči z glavarjevo hčerko in se na najlepši trojki odpelje. — V tem pa je poštar odprl in prebral pismo, v katerem opisuje Hlestakov svojemu prijatelju Trapičkinu, kaj je doživel in osmeši ljudi, ki ga imajo za imenitno osebo. Ko so vsi še od vsebine tega pisma osup-njeni in poparjeni, prinese uradni sluga vest, da je prišel pravi revizor. — Revizorja se je igralo prvič 1. 1836 v Peterburgu. Uradništvo je bilo ogorčeno in je hotelo, da se igra prepove. Car Nikolaj, ki je bil tudi navzoč, se je pa prisrčno smejal, — razumel je satiro. Igra je šla nato po vseh svetovnih odrih in je še danes znana in priznana kot klasična satira. — Toliko bolj zaslnži hvalo naše pevsko društvo in naš režiser gospod Salmič, da nas vkljub težkočam seznani s tako imenitnim dramatičnim delom. Pričakujemo, da bo občinstvo to upoštevalo in ne bo zamudilo prilike, vdeležiti se nedeljske predstave. v »Napake slov. pisanja". Izjavljamo, da nam dotičnega dopisa ni poslal g. pisatelj V. Levstik v Ljubljani. Uredništvo. v Zahvala. Slavna »Posojilnica v Vojniku" je blagovolila za uboge šolske otroke na Ljubečni podariti 25 K, za kateri dar se imenovanemu zavodu najprisrčnejše zahvaljuje krajni šolski svet in šolsko vodstvo na Ljubečni, dne 27./1.10. z Iz Mozirja. Naši mali so priredili otroško tombolo v prid Ciril-Metodove družbe, ki je vrgla 10 kron. Tako si naša, za družbo toji vneta dečad večkrat izmisli kaj posebnega, da nabere nekaj kronic za slvoje bratce ip sestrice ob meji. Živela taka mladež, naj bi našla posnemovalce! Pohvaliti pa moramo zopet malo Stanko in Cirilka, ki sta vedno prva in pa Krumpančnikovo mladino. Živeli! z Iz Polzele. Mala Levica Lapornikova je nabrala ob priliki godovanja ge. nadučiteljeve za družbo sv. Cirila in Metoda 4 K. Pridna deklica, le večkrat se spomni naše družbe! z Družbi, sv. Cirila in Metoda je poslal g. učitelj Miroslav Lešnik h Št Lovrenca nad Ma- ribarom 1'20 K, ki mu jih je dal gospod Avguštin LGschnig, veleposestnik in načelnik trajnega šolskega sveta. v Poročil se je dne 26. tm. gospod J. Rižner, narodni gostilničar v Jurovcih pri Ptuju, z gospico Kristino Rajši iz Sv. Vida pri Ptuju. Bilo srečno! v Od Sv. Lenarta v Slov. gor. poroča ,S1. G.', "da je doslej že 7 starišev preklicalo svoj podpis za javno nemško šolo in in je s tem nevarnost za javnost nemške šole odstranjena. Mnogi slov. stariši že jemljejo svoje otroke iz nemške šole, ker se tam ničesar ne nauče temveč naravnost podivjajo. List pravi, da priobči imena ti-stik starišev, ki pošiljajo svojo deco v nemško šolo. v Iz Sv. Lovrenea nad Mariborom. Vuze-ničani, zadržani se udeležiti veselice v Št. Lovrencu, so poslali po g. Iv. Mravljaku. K 5'55 vstopnine. Prisrčna hvala! Odbori. v Za ustanovitev slov. realne gimnazije v Celja se v daljšem članku zavzema „Sloga". Novi tip srednjih šol, realne gimnazije, katerega je lani upeljalo naučno ministerstvo, ima to prednost, da gredo dijaki lahko po zrelostnem izpitu na vseučilišče ali pa na tehniko. v Zaradi slov. časnika. V mariborski kavarni „Meran"' sta se sprla gimnaz. profesor. Haid in odvetnik dr. Haas radi slov. časnika. Haid je imel v kavarni nek slov. časnik pri sebi na mizi in ga ni hotel dati iz rok, dasi je kavarniško osobje trikrat prosilo za list, da ga da dr. Haasn. Ko je hotel dr. Haid oditi, je rekel Haas, da sedaj ne rabi več lista; dr. Haid itak ne razume, kaj čita. Haid mu je na to zabrusil v obraz, da je ,Flegel'. Iz te afere je nastala tožba in dr. Haas je bil obsojen, ker ni verjel, da bi izobraženi profesor Haid ne razumel slovenski, na 30 K, dr. Haid pa zaradi ,Flegla' na 20 K. Obsodbo je potrdila tudi druga instanca. Kaj vse ne povzroči uboga slovenščina in slov. časniki! v Posbušan samomor giedallščne igralke. Včeraj popoldne se je v Ptuju skušala usmrtiti gledališčna igralka Karla Jolanta recle Vogel, rojena Dunajčanka. Vzela je v tujem, nezaprtem stanovanju pištolo in se obstrelila. Krogla pa ni šla v srce, temveč pri želodcu v telo. Prepeljali so jo v bolnišnico." Druge slovenske dežele. u Slovenska Filharmonija v Ljubljani in klerikalci. Piše se nam: Čudni, čudni glasovi prihajajo iz Ljubljane. „Slov. Narod" z dne 25. tm. kritikuje nastop Slov. Filharmonije pri veselici „N„r. Del. Organizacije" sledeče: „Kakor je sviranje godbe splošno ugajalo itd ... . Toliko popolnoma odkrito po znani „clara pacta" .... „Slovenec" z dne 26. tm. pa glosira to kritiko na strani 4. med ljubljanskimi novicami na tale način: „Tako „Slov. Narod". Sličnih pritožb smo tudi mi že mnogo čuli. Splošno se torej povdarja, da „Slov. Filharmonija" etc — in sedaj celo „81. Narod" piše. da se bo moralo godbo naročiti drugje." — Žalostno res za ljubljanske razmere, da se ne more jedne civilne godbe na nekem primernem nivoju vzdržati. Tudi kar se tiče discipline godbenikov, bi bilo res lahko drugače. Pa kaj ko vsak na svojo „plat" vleče. Vidi se prav jasno, da je vsako nadstrankarsko stališče v — Ljubljani čisto nemogoče. Ustanovili so to ljubo slov. filharmonijo po septemberskih dogodkih. Prišli so v odbor ti in oni: g. poslanec Turk in tudi znani poslanec Pegan. Prepir je kmalu bil tu in tam med odborom in med godbeniki, med godbeniki in občinstvom itd. Požrtvovalnosti seveda malokje. No sedaj so se klerikalci te narodne institucije seveda tudi že naveličali. Meni so se čudne zdele razne „Slovenčeve" notice ter zlasti zadnje zgoraj citirane glose in sem zasie doval stvar. No zdaj sem jo zadel. — Iz častniških krogov sem sledeče poizvedel: Zaplenjeno! bo za ene „štenge" višje stal. Narod pa se pogreza vedno bolj. (O p. u r e d n.: K temu dopisu pripominjamo, da včerajšnji „Slovenec" poroča, da pri predpustni veselici „Ljubljane" koncertira godba c. kr. mornarice iz Pule). a Narodnost klerikalcev. Po protekciji slov. pqslanc»i dr. Kreka je bil imenovan v ljubljanski tobačni tovarni za tajnika zagrizen nemškutar Elsner, ki je nkazal delavcem, da mu morajo nositi rabljene znamke. Nabira jih za „Siidmarko". v Nemški zagrizenci kot uradniki državne železniee na Koroškem. „Gospodarska Zveza1' v Ljubljani ;je poslala S. K. S. Z. v Celovec poši-ljatev po železnici in je izpolnila vozni list popolnoma slovensko. Ljubljanska postaja drž. žel. je vozni listek brez ugovora sprejela. Nekega dne pa pride s celovške postaje na ljubljansko nalog, da mora ,G. Z.' vozni list prevesti tudi na nemško, češ da se sicer pošiljatev adresatu ne bo dostavila. ,G. Z.' temu ni ugodilo in se je pritožila na ministerstvo. Radovedni smo, ali res smejo nem-škonacijonalni uradniki v Celovcu na drž. žel. postopati že čisto po svoji volji v nasprotju z vsemi postavami! a Idrijska realka. Dež. poslanec E. Gangl je z ozirom na razpravo v šolskem odseku dež. zbora objavil v „Slov. Nar." izjavo, da za idrijsko realko ni nobene kompenzacije. Realko je idrijska občina sezidala in vzdrževala z ogromnimi žrtvami in mora ostati Idriji. Slovencem v Ljubljani gre posebna slovenska realKa. a Iz politične službe. Okr. komisar dr. Jožef Ferjančič iz Celovca je poklican v ministerstvo notranjih, zadev. v V Malborghetu je bil pri tamošnjih delavcih v predoru neki Juri Ivančič kuhar. Pred par dnevi pa jo je z nabr nim denarjem za me-nažo 500 K popihal. a V Beljaku so pri pri tatvini zasačili mesarja Jurja Mlakarja, ki je šele pred par dnevi odslužil 10 letno ječo zaradi ropa. a Velika nesreča je zadela veleposestnika Janeza Kržišnika v Malem Sedln pri Beljaku. Zgorela so mu vsa gospodarska poslopja in je škode nad 20.000 K. Kržišnik, ki se je priselil v ta od nemčurstva ogroženi kraj iz Gorenjskega, je bil vsikdar vrl in značajen Slovenec. a Novi slovenski šolski knjigi sta dr. Jakob Sketova čitanka za prvi razred srednje šole in prof. Jos. Westrova čitanka za prvi razred dekliškega licoja, ki sta obe od naučnega minister-stva odobreni. a Na slov. deželni kmetijski žoll v Gorici je imenovan poljedelski inženir g. Matej Kosmač pritavom in strokovnim učiteljem. a V goriškem deželnem zboru se je včeraj razpravljalo o premembi lovskega zakona. a Za župana v Pulju so hoteli laški liberalci dr. Basseggia, ki je pa odklonil in odpotoval iz Pule. a Cerkven rop. V cerkev v Kastru so vlomili tatovi in odnesli 5 srebrnih kelihov ter srebrno monštranco. Baje so tatovi identični z onimi v Opatiji. Orožništvo jim je na sledu. a Zveza okrajnih bolniških blagajn v Trstu. Na občnem zboru v nedeljo so s pomočjo slovenskih (? ) socijalno-demokratičnih delegatov iz Ljubljane (5) in Zagorja (2) zmagali Italjani, ki so imeli s soc. demokrati vred 29 proti 20 slovenskim glasovom. To glasovanje slov. socijalistov si bomo za primerno priliko dobro zapomnili. a Iz Rablja na Koroškem poročajo, da dela zaradi izkopanja trupel ponesrečenih silno slabo napredujejo, ker podzemeljske vode vedno ponovno napolnjujejo kotlino. Govori se celo, da se bo prizadevanje, rešiti trupla ponesrečencev, moralo opustiti, ker preti nevarnost novih pod-sipanj. Vedno hujše obtožbe pa se slišijo zoper Henckel-Donnersmarkovo jamsko družbo, ki se ji naravnost očita ropanje pri kopanju rude. zasedanje češkega deželnega zbora s trdno omejenim delovnim programom zasigurano. Ogrski državni zbor. d Budimpešta, 28. jan. V današnji seji spregovorita podpredsednik drž. zbornice Ludvik Holl« in bivši ministerski predsednik baron Desider Bauffy, da zavzameta svoje stališče proti vladi. Jutri se pelje Khuen na Dunaj, kjer bode t nedeljo poročal cesarju o položaju. Dunaj, 28. jan. Bivši ogerski domobraaaki minister Jekelfalussjr je stopil v pokoj. Posvetil se bode političnemu življenju. Budimpešta. 28. jan. Poslanska zbornica je izrekla z večin., glasov vladi nezaupnico. — Državni zbor je do 24. februarja odgoden. Volitve na Angleškem. z London, 28. febr. Do pol 3. zj. je bilo inv«-ljenih 258 unijonistov, 253 liberalcev, 40 socijalistov in 74 Ircev. Unijonisti dobe dosedaj 110. liberalci 19 mandatov. Povodnji na Francoskem. z Pariz, 28. jan. Iz poročil, katere je do6