Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 232. Izven Ljubljane 8 vin.	y LJUtUJODl, V SRft. 9. OklOM 1912.
Leto XI
s= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 26 — za pol leta „ . „ 13*— sa četrt leta H , „ 6-50 sa eo meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo inoiemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
M celo leto naprej . K 24"— sa pol leta „ . „ 12"— sa četrt leta „ . „ 8 — sa en meseo „ . ,, 2'—
V	opravi prejemin uteSno K 1'70
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 „
sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje la praznike, ob 5. uri popoldne.
tkar Uredništvo ja t Kopitarjevi nllol štev. 8/DI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrska poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Balkanu Je vojska!
Na
osvobodilni bo].
Boj za osvoboditev krščanskih provinc evropske Turčije se je že začel. Vsi Slovani brez razlike ga pozdravljamo, pozdravljati ga mora v interesu krščanske kulture vsa Evropa. Boj za osvoboditev Makedonije in Albanije bo zadnja faza v onem velikem boju, katerega so pričeli začetkom prejšnjega stoletja bojevati podjarmljeni balkanski narodi proti turškemu nasilstvu. Evropska diplomacija je ta boj zavlačevala, dokler je mogla, nobena država se vsled medsebojne zavisti ni mogla odločiti za pogumno dejanje, balkanske državice so tolažili s praznimi obljubami in Turčijo umetno ohranjali pri življenju, zdaj pa so balkanski narodi temu napravili konec. Pod prvenstvom čile Bolgai-ije so napovedali Turčiji vojsko. Nasprotstva med Bolgari, Srbi, Črnogorci in Grki, ki so dozdaj enoten nastop onemogočala, so minula, krščanski balkanski narodi so se. združili, medtem ko diplomacija velesil ne ve, kaj bi počela in intrigira druga proti drugi. Kakšno nasprotje med idealnim navdušenjem krščanskega Balkana, ki gre v boj za krst častni in slo-bodo zlato, pa med velikimi evropskimi državami, ki so izgubile glavo in še vedno ugibajo, na katero stran hi se postavile.
Nočemo ugibati, kakšen bo izid tega epohalnega boja, ko se zadnji ostanek azijatskega barbarstva v Evropi meri s krščanskim slovanstvom, naše misli se zazdaj ustavljajo ob vprašanju: kaj pa Avstrija, kakšno vlogo bi v tem zgodovinskem boju imela igrati, kako je na ta moment pripravljena, kaj bi zdaj lahko pomenila in kaj dejansko pomeni?
Že od početka, ko se je začela velika avstrijska monarhija snovati, je bila državna ideja Avstrije varovati evropske narode turškega. nasilstva. Ta zgodovinski poklic Avstrije je Hrvate privedel v okrilje monarhijo. Koncem 17. in začetkom 18. stoletja se je Avstrija te svoje naloge najbolj zavedala, takrat je bila moč polumeseca skoro popolnoma strta in zdelo se je, da ima ves balkanski
LISTEK.
Roža sveta.
Angleški spisal H. K. Haggard.
(Dalje.)
»Še ne celega«, mu hitro seže Rozamunda v besedo, in videlo se je, da sta se oddahnila.
»Foslušajta,« je rekla, »ako je namreč vama všeč, hočem storiti obljubo, ki jo je že oče odobril. Pridita k meni čez dve leti, in ako bomo vsi trije živi in zdravi, in ako me bosta obadva še vedno želela za. ženo, tedaj naredim konoc nadaljnemu čakanju ter imenujem onega, ki ga bom izbrala in sc takoj ž njim poročila.«
»In če je eden izmecl naju mrtev?« je vprašal Godvin.
»Potem,« je odvrnila Rozamunda, »potem se poročim z drugim, ako je njegovo ime neomadeževano in ni storil nobenega dejanja, ki ni vitežko.«
»Oprosti--« je segel VVulf v besedo.
Ona pa. je dvignila roko ter ga ustavila, rekoč:
»Ti meniš, da so te besede skrivnostne in jaz ne tajim, da so; pa tudi vsa stvar je skrivnostna in zame je ta slu-
polotok pripasti monarhiji. Takrat je bil tudi srbski narod na tem, da se z Avstrijo trajno združi in z zavzetjem Belgrada je postalo to tudi dejstvo. Pot na jug, cesta proti Solunu je bila odprta, tudi Bolgarija je bila godna za pripojonje k monarhiji, pred Avstrijo se je odpirala velika in sijajna bodočnost, lahko bi bila postala največja slovanska država na svetu.
Toda sadovi požarevškega miru so kmalu usahnili. Z Marijo Terezijo in Jožefom se je začela povdarjati germa-nizatorična misel, avstrijskim državnikom se je šlo za to, da varuje monarhija svoje stališče v nemški državi in da tudi vse habsburške dežele ohranijo nemški značaj. S tem si je Avstrija sama zaprla vrata na Balkan, odslej so se najvažnejše izpremembe na Balkanu brez nas izvršile, aneksija Bosne in Hercegovine je edino, kar smo še dosegli, ko smo bila leta. 1866 izločeni iz nemške države in se nekoliko spomnili svojega poslanstva na slovanskem jugu. To pa je tudi vse. Kajti kljub dogodkom leta 1866 so naši državniki slej ko prej videli svoj poklic lc v tem, da jačijo nemštvo in mažarstvo, Slovane pa v. nesrečnim dualizmom razcepijo, oslabc in v kot potisnejo. Mi, ki bi lahko na Balkanu vodilno vlogo igrali, smo se dali od Rusije prehiteti, smo od sebe odbili Srbe ic Bolgare, in izgubili zaupanje med lastnimi jugoslovanskimi narodi monarhije.
Kaj hočemo zdaj, ko se odigrava zadnje dejanje osvobojenja Balkana? Rabimo poti do Sredozemskega morja, političnega in gospodarskega vpliva od bosanske meje do Soluna, toda, ali nismo vse to zamudili? Kaj je pa Avstrija storila, da to doseže, in sicer v sporazumu z balkanskimi državami? Avstrija tlači Jugoslovane, si z dualizmom sama jemlje veljavo, kar anektiramo, to pogoltnejo Mažari, dasi je povečini z našo krvjo in denarjem pridobljeno, Hrvate je monarhija postavila pod izjemno stanje. Ali jo spričo tega Avstriji mogoče vsešno nastopiti, dokler naši državniki tira jo tako pogubno politiko? Pravična Avstrija, ki bi umevala svojo »alogo na Vzhodu, bi se danes lahko postavila na čelo osvobojen ju Balkana, tako pa moramo gle-
čaj zelo mučen. Pomnita, da se gre za srečo mojega življenja in vajinega in da si utegnemo vsi želeti več časa, da se dobro premislimo, kako se bomo odločili. Vsi trije smo še mladi; zato bo še dovolj časa, ako bo Bog čuval naše življenje. V dveh letih morda tudi spoznam, kdo izmed vaju je v resnici bolj vi'eden vitez, ko sta danes videti obadva enako vredna.«
»Torej ti ni nobeden izmed naju več nego drugi?« jc vprašal Wulf naravnost.
Rozamunda je zarudela in prsi so so ji dvigale, ko je odgovorila:
»Na to vprašanje, VVulf, je danes odgovarjati prezgodaj.«
»Pustiva to vprašanje po želji Ro-zamuncle za sedaj nerešeno; jaz zase pritrdim tej modri in pravični razsodbi in sem zadovoljen, da se stvar odloži za dve leti. Da, celo vesel sem tega, ker se nama daje čas in priložnost, da po-kaževa svetu, kaj da zmoreva, da tekmujeva med seboj v izvrševanju velikih del, ki jih po pravici pričakujejo od naju.«
»Dobro govoril,« je rekel sir Andrej; »in ti, VVulf?«
»Nebo mi je priča — je dejal — tudi jaz sem zadovoljen, tembolj, ker saj ti dve leti ne more nastati med nama nobeno nesoglasje. Stric, jaz vas pro-
dati, kako prevzema to nalogo mala junaška Bolgarija! Pot do Soluna! Zelo lepo. Bilo bi nujno potrebno. Toda, d o-k 1 e r bo monarhija pošiljala n a jug C u v a j'e in Bilinske, dokler ne bo gledala na nič drugega, kakor na to, kako bi se na jug ekspor-tiralo nemško in mažarsko uradništvo, dokler bo glavni cilj naših državnikov n a s i č e v a t i lažnjive d r ž a v -n o p r a v n e a s p i r a c i j'e m a ž a r-stva in mu metati v žrelo južne pro-vincije, tako dolgo bo avstrijska misija na jugu brez pravega fundamenta.
To jo odgovor na začetkoma zastavljeno vprašanje. Na avstrijskih državnikih jo, da ga premišljujejo, če ni morebiti žc vse zamujeno. Mi pa izrekamo tem potom balkanskim narodom na njihovem osvobodilnem boju najtoplejše simpatije in želimo, da skoraj napoči za vse Slovane na Balkanu dan svobode!
XXX
Črnagora napovedala vojsko.
Carigrad, 9. oktobra. (Uradno.) Včeraj opoldne je izročil zastopnik črnogorske vlade v Carigradu turški vladi noto, ki izvaja: Ker Turčija želja Črnegore ne upošteva in ker spornih vprašanj noče rešiti, je Črnagora prisiljena, da z orožjem pribori pravico. Turškemu poslaniku na Cetinju se bodo izročili potni listi. Plamenac je iz Carigrada že odpotoval. Varstvo črnogorskih podanikov v Turčiji je prevzela Rusija.
Carigrad, 9. oktobra. (Uradno.) Črnogorska nota predvsem navaja, da Turčija ni hotela urediti vprašanja o ureditvi meja.
C e t i n j e , 9. oktobra. Kralj Nikolaj i/.i prestolonaslednik princ Mirko sta včeraj opoldne odpotovala v Podgo-rico, kjer je poveljništvo črnogorske armade nastanjeno. Turški poslanik je včeraj popoldne odpotoval z vsemi uradniki turškega poslaništva iz Ceti-nja. Poslanika so Črnogorci spremili do avstrijske meje.
B e r o l i n , 9. oktobra. »Lokalan-zciger« poroča: Črnagora je namenoma prekinila diplomatične zveze s Turčijo že včeraj dopoldne, da. se prepreči opoldne napovedano posredovanje zastop-
sim dovoljenja, da služim kot vazal v Normandiji.«
»In jaz prav tako,« je rekel Godvin.
»Spomladi, spomladi,« je odvrnil sir Andrej, »ko kralj Henrik dvigne svojo vojsko. Medtem pa živita tukaj v dobrem prijateljstvu, in vedno pripravljena za vse, kajti morda bomo vajinih krepkih rok prav tako kmalu zopet potrebovali, kakor smo jih nedavno. Še več; pričakujem od vas vseh treh, da se ne spregovori nobena beseda več o vsej tej stvari, ki je tako zelo vznemirila mene in mojo hišo. Za sedaj je zadeva urejena za dve leti, tacaš pa bom najbrže jaz že v grobu, prost vseh sitnostij in sami boste stvar uredili, kakor boste najboljše vedeli in znali. Sedaj smo s to zadevo pri kraju. Rozamunda., odpusti svoja viteza!«
Rozamunda je stopila nato naprej, podala brez vsake besedice svojo desnico Godvinu, levico pa VVulfu, ki sta ju z vsem spoštovanjem poljubila.
Tako se jc začasno končala zgodovina to čudne snubitve.
Brata sta odšla iz dvorane skupaj kakor sta prišla; dan jima je bil cilj življenja; spoznala sta, da vitezu treba srečo in slavo zaslužiti. Vračala sta. se v zavesti, da sta enakovredna in
nikov Rusije in Avstrije v Sofiji, Bel-* gradu, Atenah in na Cetinju.
Predzgodovina črnogorske vojne na« povedi.
Dunaj, 9. oktobra. »J ugoslovan-ska korespondenca« poroča iz Cotinja: Predvčerajšnjim zvečer jo črnogorska vlada sklenila, da prekine diplomatične zveze s Turčijo, da odpokliče Plame-naca iz Carigrada in izroči turškemu poslaniku na Cetinju potne liste. Javnost jc nastop vlade navdušeno sprejela. Odločen nastop črnogorske vliade. na Cetinju ni nikogar presenetil, ker jc bilo več dni žc vse prepričano, da se vojski ne bo mogoče izogniti in ker jc črnogorski uradni list objavil noto, iz katere se je lahko sklepalo, da vojska izbruhne. Naglašalo se je, da je vsled ljubezni do miru Črnagora do .skrajnosti potrpela in odnehavala velevlastim. Potrpežljivost je pa Črnogoro radi obmejnih turških priprav zapustila iu tudi ne more več prenašali nastale velike gospodarske škode. Prišel jc trenutek resnih dogodkov. Črnagora je nastopila sporazumno s kabineti v Sofiji in v Belgradu. Pogodba, ki so jo štiri balk. kršč. države sklonile, določa da prične vojsko Črnagora, ker prevzame najlažje odgovornost za ta korak. Gotovi znaki kažejo, da je za prodiranje Črnegore na turško ozemlje že vse pripravl jeno. Črnogorski junaki že korakajo čez mejo. Črnogorski vojni minister je žc 7. t. m. odpotoval iz Cetinja proti Bani.
B e r o 1 i n , 9. oktobra. »Press-Cen-trale« poroča iz Pariza: Uradno se potrjuje, da je napovedala Črnagora Turčiji vojsko. Vojsko je napovedala v tistem trenutku, ko sta Avstro-Ogrska in Rusija intervenirale v Sofiji.
Novačenje za vojsko v Črnigori.
C e t i n j c , 9. oktobra. (Uradno.) Predsinočnjem zvečer so bile tu velikansko demonstracije za vojsko. Ustanovil sc je zbor prostovoljcev. Včeraj dopoldne so defilirali pred črnogorskim kraljem vojaki, predno so odrinili na mejo.
Ob 711etnici črnogorskega kralja.
»VViener Allgem. Ztg.«, poluradno glasilo našega zunanjega ministrstva,
zato jima je bilo milo pri srcu; pot v življenje jima je bila dana, upanje ju je krepilo in slavna bodočnost se jima je odpirala pred očmi.
Ko sla stopala po stopnicah, opazila sla visokega tujega človeka v ror marski halji, kapuci in klobuku s širokimi okrajci, ki so bili spredaj zavihani navzgor iu pritrjeni z vrvico; mož jc držal v roki romarsko palico, okoli pasa. pa je imel torbo in steklenico.
»Kaj želiš, sveti romar?« vpraša ga Godvin ter stopi k njemu. »Ali bi rad prenočeval v hiši mojega strica?«
Mož so jc priklonil; nato je uprl vanj dvoje drobnih oči, ki so spominjalo Godvina na oči, ki jih jc žc videl, sam ni vedel, kdaj in kje, in odgovoril s ponižnim glasom, ki so ga kazali romarji:
»Prav tako je, plemeniti vitez. Streho zase in za mulo, ki stoji pred hišo. Tudi bi rad govoril z gospodom, sir Andrejem D'Arcyjeni, ker imam zanj, neko sporočilo.«
»Mulo?« jo dejal VVulf. »Mislil sem, da hodijo romarji vedno peš.«
»Res, gospod vitez; ali naključilo se. je, da imam seboj tovor, namreč skrinjico, v kateri je sani nc vem kaj, in ki mi jo je naročeno izročili sir Andreju D'Arcyju, lastniku tega grada, ali pa njegovi hOm Ruzuiuuudi. uko^iii
piše med drugim: Danes, 'dne 8. oktobra 1912, praznuje črnogorski kralj svojo 711etnico. Način, kakor jo praznuje, je poseben in originalen. Turškemu poslaniku v Cetinjah so izročeni potni listi, črnogorski poslanik v Carigradu je odpoklican. Diplomatične zveze Črnegore s Turčijo so prekinjene. Postopanje Črnegore je položaj poostrilo. Izključeno ni, da bo to tudi na razburjeno javno mnenje v Sofiji vplivalo in dovedlo do usodnih sklepov.
XXX
Časopisje splošno o napovedi vojske sledeče izvaja: Črnagora je prehitela velevlasti. Predno sta posredovala avstrijski in ruski poslanik v imenu Evrope pri balkanskih državnikih, so na Cetinju napovedali vojsko. To po-menja, da so balkanske krščanske države posredovanje Evrope odklonile, kakor tudi, da so velevlasti s pisarija-mi zamudile tisti čas, ko bi bilo grozeči požar na Balkanu šc mogoče preprečiti. Balkanskih krščanskih držav obljuba Turčije, da podeli velike svobodščine v smislu postave iz leta 1880, ki da jo namerava izvesti, niso zadovoljile. Nihče jim tega ne more zameriti. Saj je znano, da ni države na svetu, ki bi toliko obetala, kadar ji teče voda v grlo, kakor Turčija, a da tudi nobena država tako svojih narodov ne slepari, kakor Turčija. Od 1880. leta velja že postava, ki jo hočejo Turki šele zdaj, ko se bliža splošen balkanski potop, uresničiti! Česar Turčija v dolgih tridesetih letih ni izvedla, tudi zdaj ne bo. Pritisk velevlasti na Turčijo? Napisan potrpežljiv papir, Angleži pa nagla-šajo, da se morajo vlevlasti ozirati na »rahločutnost« Turkov! Za mir jc Evropa posredovala prepozno. Balkanskih krščanskih držav preosnove v Turčiji več ne zadovoljijo, one hočejo, da dobe kristjani v Turčiji samoupravo. Anglež ne prepusti balkanskim državam pravične samouprave in zadene za požar na Balkanu v povestnici človeštva Anglijo odgovornost. Tisti časi, ko so se veliki angleški državniki potegovali za svobodo krščanskih narodov v Turčiji, so minuli, danes ščiti Turčijo Anglež in Rusi, angleški zavezniki, morajo miriti, ko bi rajši d®nes kakor jutri na sofijski mošeji v Carigradu odstranili turški polumesec in ga nadomestili s — križem.
XXX
Vojska, če ne vstaja!
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča Iz Sofije: Srbska in bulgarska mobilizacija je izvedena. V Srbiji sc javno izjavlja: Če vojske ne bo, bo pa revolucija! V Sofiji je javno mnenje tako razburjeno, da mora izbruhniti vojska. Le malo Bulgarov želi mir, a tudi ti zahtevajo radikalne preosnove v Turčiji. Srbske čete so dozdaj odhajale v Bulgarijo, zdaj se zdi, da sc zbira druga armada v Nišu, ki najbrže odrine proti Skopi ju.
Bulgarija pripravljena za vojsko.
V Parizu sodijo, da Bulgarija predloge velevlasti odkloni, ker sc ne zadovoljuje s praznimi obljubami, marveč zahteva garancije, ki jih pa evropske države z ozirom na Angleže ne mo-
Turčija
Rumunska
Srbija
e
m
o o t« d M
O
W!l§ vi
(žž?I MAV
Razlike vojaške moči balkanskih držav v miru in v vojski.
rejo dati. Bulgarija je pripravljena za vojsko.
Krvavi izgredi proti Turkom v Bulgariji.
V	bolgarskem mestu Turtucaja so 7. t. m. ponoči napadli oboroženi Bulgari tilrške hiše, jih veliko poškodovali in veliko Turkov pomorili. Nekaj Turkov je pobegnilo v Rumunijo.
Prostovoljci za vojsko na Turškem.
V	Moskvi in v Peterburgu se je priglasilo nad 500 prostovoljcev, ki vstopijo v srbsko in v buigarsko armado. Georgijci in Armenci na Kavkazu organizirajo čete prostovoljcev, ki bodo prihitele balkanskim Slovanom na pomoč.
Demonstracije za vojsko v Belgradu.
Dne 7. t. m. so bile v Belgradu velikanske demonstracije za vojsko. Princu Juriju so priredili velikanske demonstracije, Jurij je demonstrante nagovoril: »Evropi dokažemo, da orožja prej ne odložimo, dokler naših bratov turškega jarma ne rešimo. Živela Srbija! Živela vojska!«
Moratorij v Srbiji. — Kredit za vojsko.
Uradno se poroča: Skupščina je sklenila, da se plačevanje dolgov odgo-di za tri mesece. Pravosodni minister je pooblaščen, da smo to dobo podaljšati. Srbska država bo pa svoje obveznosti izpolnjevala. Vladi se je dovolil naknadni kredit v višini 44,800.000 dinarjev. Predsednik srbske skupščine je poslance pozdravil z vojnim govorom. Navdušenje v Srbiji je za vojsko velikansko. Med 350.000 osebami, ki so se za vojsko prijavile, so jih 330.000 uvrstili v armado.
Turki za vojsko navdušeni.
V	Carigradu so priredili 7. t. m. popoldne dijaki shod. ki ga je baje organiziral mladoturški odbor. Dijaki so burno zahtevali vojsko. Zaničevali so Grke in Bulgare ter kričali: pvoč s 23
členom! Okolu pol 3. ure je došlo pred visoko porto do 1000 oseb, ki so zasedle vhode in dvorišče. Porto so zaprli. Vojno ministrstvo je odposlalo eno stolni-jo vojakov, ki pa ni mogla na Porto. Dijaki so vojake, burno .pozdravljali Šele druga stotnija je mogla Porto zasesti. Končno sta prišla med manife-stante veliki vezir in mornariški minister, ki sta nagovorila manifestante in zatrjevala, da Turčija izpopolnjuje vojne priprave. Dijaki so se mecl viharnimi demonstracijami odstranili. V Brussi jc bil tudi velikansk shod, na katerem je do 50.000 Turkov na Mohamedova brado prisegalo, da se udeleže vojske proti krščanskim državam.
Albanci in vojska.
Iz Sarajeva se poroča, da ko so v inozemstvu živeči Albanci dognali, da Turčija mobilizira, jih jc veliko odpotovalo v Turčijo, cla vstopijo v armado. Srbijo je zapustilo 500 Albancev. Voditelji Albancev so izjavili, da se bodo vojskovali na turški strani in da čakajo le na znamenje, da nastopijo proti kristjanom.
Mladoturške spletke. — Razna poročila iz Turčijo.
Iz Soluna se poroča, da so nezadovoljni člani vojaške lige sklenili na tajnem shodu, da strmoglavijo sedanjo vlado in da hočejo uvesti vojaško diktaturo. Mladoturki spletkarijo, kar le morejo, da bi se zopet polastili oblasti. — Turška vlada je prepovedala izvoz cerealij, fižola, riža in krmil iz evropskih vilajetov. — Na Malto so odjadrale štiri angleške križarice. — Turčija zadržuje 202 železniška voza srbskih vojnih potrebščin. Srbija pa zadržuje 18 železniških voz turških vojnih potrebščin, med katerimi je tudi 6 aeroplanov.
Sazonov v Berolinu.
Sinoči ob tri četrt na 12. uro je odpotoval Sazonov iz Berolina v Peterburg. Konferiral je z ruskimi poslaniki na Du-
bil on mrtev.«
»Naročeno? Od koga?« je vprašal Wulf.
»To, gospod, je rekel romar in sc priklonil, »povem sir Andreju, ki še živi, kakor čujem. Ali mi dovolita, da prinesem skrinjico v hišo in ali sta toliko prijazna, da pokličeta kakega služabnika, da mi pri tem pomaga, ker tovor je precej težak.«
»To lahko storiva sama,« je rekel Godvin. In šla sta ž njim na dvorišče, kjer sta uzrla v meclli luči zvezd lepo mulo v varstvu enega služabnikov, na njenem hrbtu pa podolgovat zaboj, prešit z ovoji debelega platna. Romar ga je odvezal, prijel za en konec, Wulf pa za drugi konec, naročivši služabniku peljati mulo v hlev; tako sta nesla zaboj v grad, Godvin pa je šel naprej, da pokliče strica. Kmalu je prišel in romar se mu jc priklonil:
»Kako ti je ime, romar, in odkod je ta zaboj?« je vprašal stari vitez ter ga pozorno motril.
»Moje ime, sir Andrej, je Nikolaj Salisbury; kdo me je poslal, ti zašepe-čem s tvojim dovoljenjem na uho.« In sklonil se je k njemu in mu povedal.
Ko je sir Andrej to slišal, je omahnil nazaj, kakor da bi ga podrla puščica.
»Kaj?« je rekel. »In ti, sveti romar, sel ocl--« in nenadoma jc prenehal.
»Njegov ujetnik sem bil,« jc odgovoril tujec, »in on — ki drži vedno svojo besedo — mi je vrnil življenje — obsojen sem bil namreč na smrt — proti temu, da prinesem to-lc tebi in
vzamem seboj tvoj odgovor ali njen; tako sem bil prisegel.«
»Odgovor? Na kaj?«
»Ne, jaz ne vem ničesar kakor to, da je v skrinjici neko pisanje. Kaj da je notri pisanega, mi niso povedali, jaz sem le sel, vezan po prisegi, da izvršim, kar sem. obljubil. Odpri skrinjico, gospod, meni pa prosim daj kaj jesti, kajti potoval sem hitro in od daleč.«
Sir Andrej je stopil k vratom in poklical nekaj hlapcev z naročilom, da dajo romarju jedi in pijače, drugim pa je ukazal, cla ostanejo medtem pri njem. Godvinu in Wulfu pa naroči, da prineseta skrinjico v dvorano ter kladivo in dleto za slučaj, da bi ju potrebovali. Storila sta tako in postavila skrinjico na rastovo mizo.
»Odprita,« je rekel sir Andrej. Razparali so platneni ovoj in zagledali so skrinjico iz črnega, neznanega lesa, obito z železnimi vezmi; dolgo sta se trudila, da sta te vezi z dletom in kladivom odstranila. V gornjem zaboju jc bila skrinjica, krasno izdelana iz po-lirane ebenovine ter skrivnostno zapečatena spredaj in ob krajih. Ta skrinjice, je imela srebrno ključavnico, ob njo pa je bil privezan srebrn ključ.
»Nikdo jc še ni odpiral,« reče Wulf pregledujoč nezlomljcne pečate, sir Andrej pa je samo ponavljal:
»Odpri hitro. Tukaj, Godvin, vzemi ključ, meni sc roke tresejo od mraza.«
Ko so odstranili pečat in dvignili pokrov, zadišale so dragocene dišave do dvorani. Pod pokrovom ic ležal na
vrhu podolgovat kos svile z vezenjem, na njem pa pergamen.
Sir Andrej je zlomil pečat, raztrgal vrvico ter razvil koženico. Popisana je bila s čudnimi, neznanimi črkami. V njem je bil nezapečaten zvitek, pisan z veščo roko v normanski francoščini z naslovom: »Prevod tega pisma za slučaj, da je vitez sir Andrej d'Arcy pozabil arabski jezik ali da se ga njegova hči, gospica Rozamunda še ni priučila.«
»Ne. nisem še pozabil arabščine,« je dejal sir Andrej, »saj sem govoril z ženo, ko je še živela, skoro vedno po arabsko in tega jezika sem naučil tudi svojo hčer. Ali luč je slaba in Godvin, ti si učen; čitaj mi francosko pismo. Kasneje ju lako primerjamo.«
Tedaj je vstopila Rozamunda v dvorano, in opazivši vse tri pri tako čudnem opravilu, jc rekla:
»Ali želiš morda, da grem, oče?«
»Ne, hči. Ker si tukaj, ostani. Menim, da stvar zadeva mene prav kakor tebe. Beri, Godvin.«
In Godvin je začel čitati:
»V imenu Boga, milostnega in pravičnega! Jaz, Salali-ed-din, Jusuf ibn Ajub, vladar vseh pravovernih, pošiljam to pismo, ki sem ga zapečatil s svojo lastno roko, frankovskemu gospodu sir Andreju d'Arclju, možu moje sestre od druge matere, krasne in neverne, Site Zobeide, nad katero se je Alah maščeval radi njenega greha. Ako pa je on že mrtev, njegovi in njeni hčeri, moji vnukinji in po krvi prince-zinji Sirije in Egipta, ki jo kličejo Angleži Rožo sveta.	(Dalje.)
naju, v Kodanju, v Berolinu Jn v Darra-stadtu, ki so prihiteli v Berolin. Nadalje je sprejel bolgarskega, grškega in laškega poslanika. Ob 4. uri je obiskal Kiderlen-Wachterja, ob 6. pa nemškega državnega kanclerja. Glede na položaj je pa izjavil Sazonov v »National-Zeitung«: Kar je bilo mogoče, smo storili. Položaj je kritičen, a mogoče je le, da še prizadete države odnehajo. Balkanskim državam je znano, da ne morejo ničesar več dobiti. Napoved vojske po Črni gori je sitna stvar. Če ne bo šlo drugače, bodo velevlasti mirno gledale, kako se stvari razvijejo, ker je sklenjeno, da se omeji vojska na Balkan. Trozveza in tripelententa sta glede na Balkan edini. Vsa Evropa se je združila, da zagotovi mir. Z Berchtoldom sva še iz Peterburga sem prijatelja in pozdravljam njegove uspehe z [zadoščenjem.
Bolgarija ne odneha.
Iz Sofije se poroča, da zahteva Bolgarija samoupravo Macedonije, imenuje naj se krščanski guverner pod kontrolo Evrope, ki naj se ji tudi bolgarski zastopnik priklopi. Teh zahtev Bolgarija ne more opustiti.
,	Rumunske priprave.
Rumunska vlada je naročila pri Creu-zotu 150 gorskih topov in 300 havbic, pri neki dunajski tvrdki pa 10,000 sedel. Turški vrhovni vojskovodja Abdulah paša še ni star 50 let. Leta 1909. je bil imenovan za vrhovnega generala v Albaniji ter za guvernerja z vso oblastjo. Leta 1910. se je ob priliki drinopoljskih manevrov izkazal kot izvrsten vojskovodja ter ga od tedaj smatrajo za najboljšega stratega turške vojske.
Poročila z Grškega.
Grška princesinja Alica je izdala oklic, ki apelira na domoljubje Grkov in poziva grško ljudstvo, da naj izdeluje in razdeluje obleko rezervistom. Na Krfu je pozvanih pod orožje 20.000 grških rezervistov. Iz Trsta se je 8. t. m. dopoldne odpeljal grški princ Jurij na LIoydovem par-niku v Atene. Tiste grške ladje, ki so jih kupili Francozi, so smele odpluti iz Carigrada. Grška vlada je dovolila, da smejo prostovoljci vstopiti v armado. Na bojišču pa noče trpeti iregulernih vstaških čet in grozi, da bodo nevojake postrelili.
Mobilizacija balkanskih krščanskih držav
je skoraj izvršena. Povsod se je mobilizacija drugače izvedla. Najpriprostejše so jo Črnogorci izvedli. Pisarili niso veliko, marveč so kar odposlanci vlade razglasili po črnogorskih vaseh in selih vojsko. Črnogorec je nato vzel puško in handžar, veliki revolver in bodalce, pa hitel k svoji stotniji. Uniform Črnogorci nimajo. Domačije zdaj čuvajo žene, ker so vsi Črnogorci vojaki. V Srbiji, ki je petkrat večja kot Črna gora, ni šlo tako hitro. Sodelovati so morale tudi železnice, a tudi na srbsko armado je pogled slikovit. Poleg dvajsetletnega mladeniča stoji sivolasi starček, uniformirana tudi ni vsa srbska armada. Prvi del srbske armade nosi moderne, sive uniforme, drugi starejšo, modro obleko, tretji del je pa dobil le vojaške čepice, puške in bajonete. Najboljše je v modernem smislu opremljena bolgarska armada. Aktivni vojaki in rezervisti do 42. leta so vsi oblečeni v nove uniforme.' Starejših letnikov v Bolgariji še niso pod orožje pozvali. Vreme v Bolgariji je zadnje dni ugodno. A obleka sama ne stori vojaka. Po vseh poročilih je duh v armadah krščanskih balkanskih držav dober. Vojaki smatrajo nameravano vojsko za sveto stvar, ker gre za to, da osvobode krščanske narode.
Posredovanje velevlasti.
Včeraj opoldne sta v Sofiji posredovala v imenu velevlasti avstro-ogrski in ruski poslanik. Ob 4. popoldne sta pa prišla k srbskemu ministrskemu predsedniku Pasiču avstro-ogrski poslanik Ugron in ruski poslanik Hardtwig, ki sta v imenu velevlasti posredovala za mir. Dozdaj srbska in bolgarska vlada na posredovanje Avstrije in Rusije še niste odgovorili, če se seveda odpoklicanje črnogorskega poslanika iz Carigrada ne smatra kot odgovor, ki je jasen dovolj. Bolgarsko in srbsko časopisje piše, da velevlasti prepozno nastopajo. Grško časopisje naglaša, da po« stava iz leta 1880. v sedanjih izpremenje-nih razmerah več ne zadošča. Srbi tudi nič kaj ne verujejo, da so velevlasti res tako složne, kakor se to zatrjuje. Nota, ki se je izročila srbski in bolgarski vladi, zahteva demobilizacijo, opozarja se, da naj balkanske krščanske države ne računajo na povečanje ozemlja in da bodo velevlasti pazile na to, da Turčija obljubljene preosnove tudi izvede. Odgovorili srbska in bolgarska vlada na posredovanje mandantov Evrope še nista. Pri Turčiji velevlasti na željo Angleške še niso nastopile. Na željo Angležev se je črtal stavek v noti, namenjeni Turčiji, da bodo velevlasti same izvedle reforme v Makedoniji, dasi ta stavek obsegate Bolgariji in Srbiji po Avstriji in Rusiji izročeni noti. Na željo Angleške nastopijo v Carigradu tudi skupno vse velevlasti, razun Italije, dasi je Poicarč prvotno želel, da bi v imenu Evrope tudi v Carigradu le Avstrija ia Rusija nastopili.
Samoumor zaradi vojne.
V Belgradu se je ustrelil inženirski major Nikola Keserič vsled žalosti, ker mu starost ne dopušča, da bi šel s srbsko vojsko na Kosovo. Keserič je bil rojen v Kar-lovcih leta 1844. ter je kot slušatelj filozofije v Zagrebu leta 1867. stopil v srbsko vojsko in bil pozneje večkrat odlikovan za vojne zasluge.
Gasilstvo.
Deželni odbor kranjski je izdal za ureditev razmer v gasilstvu sledečo okrožnico, vsem županstvom in gasilnim društvom:
Po postavi od 15. septembra 18» 1, št. 14, dež. zak., kakor tudi v smislu določb §§ 28. in 52. obč. reda je dolžnost vsake krajevne občine, skrbeti za požarno varnost v obsegu občine. Kjer gasilna društva odvzemajo občini to breme, tam jc v prvi vrsti dolžnost občine, da gasilno društvo podpira ali po potrebi vzdržuje. Razume se ob sebi, da je na drugi strani dolžnost gasilnega društva, poslovati v smislu občinskega zastopa.
Kjer obstoje gasilna društva, ki v smislu postav in svojih pravil pridno delujejo, tam so gotovo občine glede svojih požarnovarnostnih dolžnosti razbremenjene, kajti dobra gasilna društva nc oskrbujejo samo gašenja in ne posredujejo samo pri požarih, nego skrbijo tudi za pokritje svojih potrebščin s prirejanjem dostojni h veselic in s pobiranjem podpor.
V	prvi vrsti je tedaj krajevna občina v zvezi z gasilnim društvom dolžna skrbeti, da se pokrijejo one potrebščine, ki so zvezane z oskrbovanjem požarne varnosti. Deželni odbor ima sicer v zmislu postave od 20. decembra 1884., dež. zak. št. 17, ter od 28. oktobra 1911, dež. zak. št. 41, v gasilske namene na l-azpolago poseben zaklad, toda tega ima uporabljati samo za razdeljevanje podpor in imajo do njega pravico ne samo gasilna društva, ampak tudi one občine, ki imajo z oskrbovanjem požarne varnosti velike stroške in izdatke. K bistvu podpore spada to, da je more biti deležen samo tisti, ki je potreben in vreden.
Da bo v prihodnje mogoče občine in gasilna društva v zmislu gorenjih izvajanj podpirati in podpore pravilno razdeljevati, je deželni odbor sklenil sledeče:
Kedar si namerava gasilno društvo omisliti kako večjo napravo, za katero hoče prositi podpore (če si hoče nabaviti novo brizgalno, večje število cevi, ali si zgraditi gasilni dom itd.), mora to županstvu sporočiti, da tako nameravano naročilo, oziroma gradnjo odobri najprej občinski odbor. Potem je dolžnost župana izposlovati odobre-nje deželnega odbora. To velja za vse večje in važnejše nabave, a, kakor gori rečeno, le v slučaju, če namerava društvo dobiti za to podporo.
Društva, ki se sklepa deželnega odbora ne bi držala, izgube pravico do podpore, razven čc sc deželni odbor pozneje prepriča, da so bile brez odobritve naročene nove nabave nujno potrebne. Deželni odbor se je namreč v premnogih slučajih prepričal, da so nekatera gasilna društva naravnost brez-miselno naročala takozvane potrebščine in se vsled tega zakopala v velike dolgove.
Prošnje za. gasilske podpore iz deželnega gasilskega zaklada naj se vlagajo v prihodnje vedno potom županstev, in je dolžnost gospodov županov, da vsako tako prošnjo z resničnim poročilom pošljejo v rešitev deželnemu odboru.
Županstva sc opozarjajo, da morajo imeti prošnje sledeče priloge:
1.	društvena pravila — ta pa samo enkrat, in sicer pri prvi prošnji, ki se po tej okrožnici predloži;
2.	pravilno predlagana na. občnem zboru odobrena računska zaključka zadnjih dveh let;
3.	proračun tekočega leta;
4.	izkaz društvenega premoženja (terjatve in dolgovi — aktiva in pasiva;)
5.	izkaz društvenega inventarja;
6.	imenik izvršujočih gasilcev.
Računski zaključki, navedeni gori
pod 2., morajo imeti od županstva potrdilo, s katerim sc potrjuje, da je gospod župan račune pregledal in s prilogami primerjal.
V	prošnji naj se navede z ozirom na izkaz društvenih dolgov, kje (pri kateri tvrdki, posojilnici ali hranilnici itd.) društveni dolg obstoji, v kateri višini in odkod izvira.
Za presojo posameznih prošenj se bo deželni odbor posluževal strokovnjakov, bodisi katere izmed obstoječih zvez, ali pa svojega lastnega gasilskega sveta.
Vsako društvo, ki prosi za, podporo, Jc dolžno, odposlancu zveze ali gasil-
skega sveta dati na zahtevo vsa potrebna pojasnila, kakor tudi mu dovolili vpogled v društveno delovanje.
Podpore so lahko izposlujejo bodisi v naklonitvi društvu na prosto razpolago danega zneska, bodisi v obliki brezobrestnega ali nizkoobrestnega posojila. Posojila bodo zlasti pri novih društvih na mestu, dokler se ne izkaže v delovanju njihova življenjska moč.
Ker je mnogo občin, v katerih okrožju ni nobenega gasilnega društva, jih deželni odbor mnogokrat pozivlje, da skrbe same za gasilno stražo. Kakor že povedano, je gasilski zaklad namenjen, podpirati tudi take občine in sc vsa županstva, ki v tem oziru svojo dolžnost redno in pravilno vršijo, opozarjajo, da lahko takoj vložijo prošnje za podpore.
Toliko o gasilskih podporah.
Po postavi od 28. oktobra 1911, dež. zak. št. 41. ima pa deželni odbor na razpolago še drug gasilski zaklad, in sicer oni, ki nastane iz novo navedenega 1 % prispevka zavarovalnih družb. Iz tega zaklada se dajejo podpore:
1.	v službi ponesrečenim gasilcem in njihovim ostalim rodbinskim članom ;
2.	gasilskim stražam v poravnanje zavarovalnin za postayno odgovornost;
3.	občinam in gasilnim stražam za odškodnino za konje, ki so oboleli ali ponesrečili, ko so vozili k požarom, in za poškodovano orodje.
Prošnje za te vrste podpore je vlagati ločeno od prošenj za splošne podpore.
To se daje na znanje vsem županstvom in gasilnim društvom, z opominom, naj imajo gasilna, društva v točnem redu zlasti vse račune in društvene knjige, županstva pa naj na to pazijo.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 9. oktobra 1912.
Občinski svet ljubljanski.
Ljubljana, 8. oktobra.
Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar. Overovateljema. zapisnika imenuje občinska svetnika Štefcta in Planinska.
Županovi odgovori na stavljena vprašanja.
Glede na vprašanje občinskega svetnika Kosa o nočnem petju po kavarnah in gostilnah se je policijski straži strogo naročilo, da se sme po kavarnah in gostilnah peti in igrati z gramofoni pri odprtih oknih do 10., pri zaprtih oknih do 11. zvečer. — Z ozirom na vprašanje občinskega svetnika Tomaža Novaka o slabih stopnji-cali h Gradaščici izjavlja župan, da so sc popravile. — Glede na razsvetljavo Vrhovčevih ulic (interpelacija občinsk. svetnika Jegliča) pojasni župan, da se je ulica razsvetlila z eno žarnico. Kar tiče odkladanja odpadkov na Ledini (interpelacija obč. svet. Marinkota) po-jasnujc župan, da se porabljajo za mestno vrtnarijo Na Ledini od klada odpadke pet smetarjev, ker ni v bližini nobenega pripravne j šega prostora. — Glede na vprašanje obč. svetnika Marinkota o slabi razsvetljavi v Vod-matu župan izjavi, da so se žarnice zamenjale z boljšimi. — Z ozirom na vprašanje obč. svetnika štefeta o zapiranju zatvornicc v Gruberjevem kanalu je dolžna odpirati in zapirati za-tvornico »Alpenlandische Baugesell-schaft«. — Z ozirom na vprašanje obč. svetnika Tom. Novaka o poti v Rožno dolino sc vrše še pogajanja s posestniki in se bo pot uredila. — Z ozirom na zastajanjc vode na Bleivveisovi cesti tisti del ob Zidarjevem posestvu še ni reguliran. Voda zastaja, ker ni odvajalnega kanala, ki, če se zgradi in zveže s kanalom na Dunajski cesti, bo stal 1100 K.
Sprejem v občinsko zvezo.
Prošnje za sprejem v občinsko zvezo sc odobre razven 24 prosilcem, ki še niso deset let v Ljubljani, 7 prosilcem sc zagotovi sprejem v občinsko zvezo, kakor hitro bodo dobili avstrijsko državljanstvo.
Poročila personalnega in pravnega odseka.
V nadzorovalni odbor meščanske imovine se odpošlje mesto umrlega Schlegla trgovec in ljubljanski meščan Blaž Jcsenko. — V odboru Filharmonije je zastopal dozdaj mestno občino mestni knjigovodja Trdina. Po izpre-menjenih pravilih imenuje v odbor Filharmonije mesto 1, deželni odbor 1, občni zbor pa izvoli 15 odbornikov. Poročevalec predlaga, da ker je glede na veliko podporo občine Filharmoniji ta v odboru premalo zastopana, naj se naznani Filharmoniji, da je občina v odboru premalo zastopana. Dr. AinbrosHsch izjavi, da njegova stran-
ka za predlog ne bo glasovala, ker nasprotuj« podpori Filharmoniji in ker njegova stranka v odboru Filharmonije ni zastopana. Poročevalčev predlog obvelja z glasovi narodno-napredne stranke. — Ustanova za obisk kake obrtne šole v znesku 500 K se razdeli v dve ustanovi po 250 K. Pravico do n je imajo v prvi vrsti v Ljubljano pristojni prosilci, v drugi vrsti pa prosilci s Kranjskega.
Oddaja službe menlnega arhivarja.
Poročevalec Višnikar predlaga: Razpiše naj se služba mestnega arhivarja s prejemki X. činovnega razreda. Služba naj se 1. januarja nastopi Prosilci morajo dokazati sposobnost za ar-hivarsko mesto, potrebno književno izobrazbo in potrebne študije.
Obč. svetnik dr. Zajec.
V imenu kluba občinskih svetnikov S. L. S. predlagani: Razpis službo mestnega arhivarja naj se toliko časa odloži, da bo sprejeta službena prag-matika. Predno ne bo sprejeta nova službena pragmatika, naj se ne izvrši nobeno novo imenovanje in ne razpiše nobeno službeno mesto. Izvaja med drugim: Pred leti sc jc ustanovilo mesto arhivarja. Bivši ljubljanski župan Ivan Hribar sam jc naglašal, da se je to mesto zato ustanovilo, da ga je dobil Aškerc. Tudi iz nekega tel j tona bivšega ljubljanskega župana Hribarja je razvidno, cla je bila ta služba čisto navadna sinekura. — Pustoslemšek: Ni res! — Dr. Zajec: Prosim, vi zdaj molčite in lahko pozneje govorite. Zdaj imam jaz besedo. Ne vem, kako je z mestnim arhivom, če se jc kaj pro-učavalo, mogoče bi bilo boljše, če bi sc s tem mestom ceneje izhajalo. Veliko vprašanje jc tudi, če se bo za to mesto, kije kot sinekura raz kri ča-n o, oglasil kak resen kompetent. A tudi finančna stran tega vprašanja ni taka, da bi si dovolili luksus arhivarja. Rešiti se morajo velike stvari. Potrebno jc pa tudi, da se že napravi službena pragmatika. Tako nc more naprej. (Živahno pritrjevanje pri S. L. S.)
Župan napravi vihar med liberalnimi občinskimi svetniki.
Dr. Tavčar izjavlja, da zavrača z vso odločnostjo, da bi bil Aškerc delal, kadar bi bil hotel, in prišel v urad, kadar se mu je zljubilo. — Dr. Zajec: Saj Hribar to trdi. — Pustoslemšek in Reisner razbijata po pultih, drugi liberalni občinski svetniki se muzajo, Pustoslemšek kliče: Ni res! Ni res!, kar kliče Pustoslemšek, ponavlja Reisner v veliko zabavo večine, ki prične dr. Tavčarju šele ploskati, ko podžupan ploska in poziva k plosku ter z glavo kima večini, češ, dajte no ploskati. Pustoslemšek in Reisner kličeta: Hijene! Mrtve nc puste v miru! — Zajcc in Štefe kličeta liberalcem: Saj jc Hribar pisal, ne mi. —. štefe: Berite vendar »Ljubljanski Zvon«, tam piše Govekar, da je Hribar Aškercu dejal, da lahko zahaja v poljubnih urah v urad! — Pustoslemšek in Reisner vpijeta naprej, da je dr. Zajcc blatil spomin mrtvih. Ugovori pri S. L. S. — Štefe kliče: O zistemu je govoril, kritika jc vendar dovoljena. Primite Govekarja in Hribarja! — Dr. Tavčar: Če je tudi Hribar to trdil, ni bil upravičen to trditi in je delal Aškercu krivico. Aškerc je dobro vodil arhiv. — Na Trillerjevo miganje večina z vso silo ploska in razbija; kaj da govori župan, se v kravalu ne razume. Ko se končno šum poleže, pove poročevalec, da je bil enkrat tudi sam v arhivu in da se nahaja vse v najlepšem redu (Dr. Zajec: Kdo pa. je govoril, da jc v neredu?), nakar sc sprejme predlog odsekov.
Na. željo obč. svetnika Krcgarja odstavi župan z dnevnega reda poročila o računskh sklepih, ki naj sc v posebni seji obravnavajo.
Hotel »Tivoli« se odda v najem Alks.
Heger.
Hotel »Tivoli« se, kakor smo že prej poročali v »Slovencu«, odda v najem Aleksandru Ilegru, dosedanjemu najemniku hotela »Ilirija«. Liberalci odklonijo ostale ponudbe. Pogodba veljaj za 4 leta. Edrova kavcija se toliko časa pridrži, dokler jo ne vplača v isti višini Heger.
Odklonjena prošnja akademičnega slikarja Jakopiča.
Odkloni se prošnja akad. s^karja Jakopiča, da naj bi občina plačala za njegov paviljon dolg 13.468 K, njemu pa izplača 20.000 lv v treh obrokih. Paviljon naj bi tudi naprej šc sam vodil.
Različna poročila.
Andreju Toniju in tovarišem se da v zakup mestna senožet v Mestnem logu v svrho poljedelstva za. najemnino 150 K. — Za kurjavo šo'.c v Lichten-thurničnem zavodu sc dovoli 1500 K.
Za šolo na Prulah se dovoli 450 K za
nakup glasovirja. — Odseku se pa vrne na nasvet občinskega svetnika Jegliča predlog za napravo dveh paviljonov, v katerih naj bi se učenci ob ugodnem vremenu poučavali.
Deželni vladi se priporoča, da naj tvori Ljubljana le en dimnikarski okraj.
Orientacijske table na Gradu.
Na vrsto je prišlo nato poročilo olepševalnega odseka o prošnji društva profesorjev za napravo orijentačne mize na ljubljanskem Gradu in o samostalnem predlogu obč. svetovalca Ivana Štefeta glede orijentačnih naprav na ljubljanskem Gradu.
Principielno se sklene naprava dveh orientacij škili miz: prvo na starih utrdbah in drugo na razgledni stezi. Principielno se sklene za to dovoliti 800 K, ki se izplačajo, kadar bo kaj de-narja za to.
Obč. svetnik Štefe pozdravlja, da se jc stvar vsaj v principu sprejela, če bomo tudi morali še dolgo čakati, da bo izvedena. V odseku so hoteli stvar kar odkloniti. Graja, da je bil Grad doslej od občinske uprave vedno preveč zanemarjen. Povsod drugod imajo take razgledne točke lepše urejene. Na Gradu manjka pravih nasadov, kjer bi prišla v poštev tudi naša planinska flora. Do prijaznih senčnih krajev našega Gradu naj bi bile izpeljane lepe steze in ondi postavljene mize s klopmi, da bi lahko posamezne rodbine si izbrale take kotičke za popoldanski oddih. Sedaj so pa slabe klopi samo ob eni glavnih cest na Grad in na vrhu, a take, pri katerih ni naslanjal. Samo v Zvezdi in v Tivoliju so klopi z naslanjali, drugod so pa klopi brez naslanjal posebno za stare ljudi prava muka. Olepševalni odsek naj bi tu vendar enkrat kaj ukrenil za boljše klopi na vseh naših šetališčih. Kar se tiče orientacijskih naprav, ni samo za orijentacijsko mizo, kakor jo predlagajo gg. profesorji, na kateri bi se videle samo smeri, kje leži Pariz, Dunaj, Rim in druga velika svetovna mesta, ampak napravilo naj bi se tudi kaj takega, da bi ob slikani panorami razgleda bilo tujcu takoj mogoče spoznati posamezne stavbe, podjetja v mestu, kraje v okolici, gore itd., in tudi smeri lege večjih slovenskih krajev. Dobro zavarovan daljnogled naj bi bil tujcem na razpolago. Če bi se k takim napravam postavilo kakega starejšega uslužbenca in ga primerno in-struiralo, bi ie naprave bile v veliko korist ne samo tujcem, ampak tudi učeči se mladini, da bi bolj vzljubila svojo ožjo domovino. Pa za take naprave na magistratu ni denarja. Naj bi se vendar enkrat žc ustanovilo v Ljubljani »Olepševalne društvo«, pri katerem bi bilo mogoče sodelovati vsem strankam in ki bi morda dobilo sredstev za take stvari, za katere na magistratu doslej ni razumevanja. Za druge stvari pa na magistratu vedno dobe denar. — Ker bo predlog za napravo ori-jentacijskih naprav na ljubljanskem Gradu v principu sprejet, bomo skrbeli pri proračunu, da dobimo za to tisto vsoto, katere večina sedaj nc more dobiti. Če samo nekoliko povišamo stanarino v mestnih stanovanjih tistim gospodom, ki imajo sedaj krasna stanovanja napol zastonj, bomo dobili denarja za najlepše orijentacijskc naprave!
Napisne tablice v tivolskem parku.
V tivolskih nasadih se napravijo napisne tablice z betonskimi podstavki, kar bo stalo 295 K.
Okrašenje oken s cvetlicami.
Poročilo komisije o okrašen ju oken sc vzame na znanje. O uspehu komisije smo žc poročali. V bodoče se bodo tisti, ki bod o reflektirali na priznanje radi okrašenja oken s cvetlicami, morali sami za konkurenco prijaviti po praškem vzorcu
Trg Tabor.
Stavbnemu odseku sc naroči študirati, kako bi sc uredil trg Tabor.
Mestno gozdarstvo.
Za izsekanje starega drevja in za izboljšanje mestnih gozdov se dovoli 2000 Iv. — Odobri sc računski sklep mestne zastavljalnice. — Samostalni predlogi se izroče odsekom.
VPRAŠANJA NA ŽUPANA.
Regulacija glavne struge Ljubljanice.
Obč. svetnik Kregar vpraša župana, kdaj prično trebiti glavno strugo Ljubljanice. Govori se, da nameravajo v strugi sk ozi mesto napraviti tanjše zidove, kakor so prvotno nameravali. Želi, naj sc stvar pojasni. Nadalje opozarja na škodo, ki so jo imeli posestniki v Štefanji vasi, ko so streljali skale, in želi pojasnil, kako sc bo glede na to v Ljubljani postopalo. Opozarja tudi župana na odpust Ivana Kneza, ki je že 18 let delal pri mestu.
Župan: Kar tiče poglobitve Ljubljanice, smo imeli že precejšnjo debato. Napraviti namreč hočejo ob bregovih beton-sko-železne plasti namesto kamenja. Poizvedovali smo glede na to na vseh straneh.
Kar tiče streljanja, smo takrat Czecovicko odvetniki preganjali in je moral plačati odškodnino. O zadevi Knez se pa hočem še poučiti.
Slabe ceste.
Obč. svetnik Pammer želi popravo frotoarjev na Starem trgu in v Florijanski ulici, obč. svetnik Jeglič opozarja na prelaz pri šoli na Cojzovi cesti, obč. svetnik Tomaž Novak na slabo stanje cest v Trnovem. Obč. svetnik Štele prosi župana, naj se pot na Dolgem bregu na Barju vsaj nekoliko posipa.
Razmere pri užitninskem zakupu.
Dr. J. Zajec: Pri užitninskem zakupu obstaja neka organizacija, ki išče politične informacije in se ravnateljstvo baje nanjo ozira. Tako so mlajši uslužbenci, ki so agitatorji te organizacije, preterirali starejše uslužbence. Prosi župana, da bi te razmere preiskal. Dr. Tavčar: Nedostatki so mogoči. Preiskal bom zadevo in če bo potreba, odredil primerne korake. — Župan zaključi javno sejo ob 8. uri zvečer in odredi, da se bo tajna seja vršila ob 9. uri zvečer.
Borna lajna seja ijnMjaaskega oDMega svela.
VeČina sama razbije sejo. — Nečuvena predrznost obč. svetnika Pustoslemška.
Ob 9. uri zvečer otvori župan tajno sejo. Na dnevnem redu je 16 točk. O prvi točki: prošnja mestnih šolskih zdravnikov za stalni nameščanje poroča obč. svetnik dr. Novak. Poročevalec predlaga, da se šolska zdravnika stalno ne nastavita, pač pa provizorič-no in da se jima od 1. septembra 1912 zviša plača od letnih 1200 da 1800 K.
Nastop S. L. S. za povzdigo zdravstva ljudskoš»lske mladine.
Dr. Zajec: Govoril bom počasi, da preprečim vsako napačno tolmačenje mojih besed, kakor se je to dogo-*dilo v javni seji, ko sem navajal Hribarjev podlistek v »Narodu« o arhivar-ski službi. (Pustoslemšek nekaj godrnja. Kregar protestira. Župan: Sedaj govori dr Zajec in ne Pustoslemšek in ne Kregar. Štefe: To je bilo nepristransko.). Dr. Zajec: Prepričani smo, da je uvedba šolskih zdravnikov bila najpametnejša in najpotrebnejša stvar, ki se jc izvršila pod bivšim županom Ivanom Hribarjem. Naša kritika, kakor vidite, je in bo vedno stvarna v interesu obč. uprave in v interesu ljudstva. (Klic od večine: Gasilna društva. Klici od S. L. S.: Da, v interesu dobre uprave!) Kakor pa je lepa in potrebna institucija šolskih zdravnikov, tako je obžalovati, da se iz poročila poročevalčevega m kaže tista vnema za to vprašanje, kakršna se je poudarjala pri razpisu službe mestnega arhivarja. (Do-bro-klici pri obč. svetnikih S. L. S.) Od provizorično urejene službe šolskih zdravnikov ni mogoče zahtevati nekaj popolnega. Slej ali prej se mora stvar definitivno urediti. V interesu mesta je definitivna ureditev. Institucija šolskih zdravnikov jc potrebna, treba pa je to stvar izpopolniti, treba ji je dati definitivno obliko, iz labilnosti jc treba ustvariti stabilnost. Že v odseku sem izrazil začudenje, da poročevalec ni stavil predloga za definitivno rešitev vprašanja. Zato stavim predlog, za katerega z mirno vestjo laliko glasujete. Glasi se:
1.	Provizorno službovanje šolskih zdravnikov se določi do konca leta 1912 s plačo letnih 1800 K od 1. septembra 1912.
2.	Županu se naroča, da izdela načrt za dvoje clefinitivnih mest šolskih zdravnikov. V instrukciji je zlasti ugotoviti, da ne bosta šolska zdravnika samo nadzirala šolske higijene in pošiljala otrok v zdravljenje k drugim zdravnikom, marveč da sc jih obveže zdraviti otroke plačilanezmožnih staršev.
Dr. Zajec nadaljuje: Ne zadošča, da šolski zdravnik nasvetujc otroku: Reci doma materi, da te pošljejo k zobozdravniku, ali: Reci doma, da te pošljejo k zdravniku! Nasvet je lep, a mnogi starši ga ne morejo izvesti. Če hočete pravo šolsko higijeno, morate dati šolskim zdravnikom širši delokrog, kajti sicer sc čujejo očitanja, da je institucija šolskih zdravnikov le za parado. Primerno je torej izdati in-strukcijo za šolske zdravnike, da se razširi zdravljenje otrok tudi za plačila-nezmožne otroke, da se povzdigne institucija šolskih zdravnikov do one višine, na kateri mora stati. (Kregar: Kaj pa pravi fizikat!) Dr. Zajec: Fizikat pravi, da bo treba šolskima zdravnikoma še kaj drugega delati. V interesu naroda, v interesu države je, storiti vse, da se šolski mladini opomore k zdravi telesni rasti. Ni škoda nobenega krajcarja, ki ga izda občina za mladi-
no. Govornik izjavlja, da je pripravljen sodelovati pri tozadevnih reformuh. (Dr. Triller se zaničljivo smehlja in ves čas napravlja opazke o dr. Zajcu, štefe: To je pa že od sile. »Tu govori zdravnik, advokatu je pa to smešno!« Zupan kliče Štefeta k redu. štefe: Kdo pa jo zopet Vam kaj rekel. Dr. Triller sedi polog Vas, pa ga nc čujete. Podžupana kličite k redu!« Obč. svetnik Bahovec: To je ros od sile, kadar kdo naših kaj reče, ga župan takoj čuje! Župan: Mir! Klici pri S. L. S.: Mi samo reagiramo! Ložar: Dr. Triller ves čas provocira!)
Dr. Zajec: Moji predlogi nimajo nič političnega ozadja. Šolska zdravnika sta vaša politična pristaša, nam je za stvar. Upam, da bodete glasovali za moje predloge. (Smeh pri liberalnih občinskih svetnikih in klici: Ta jo pa dobra! Dr. Triller: Pametni predlogi od dr. Zajca! Klici pri S. L. S.: To se liberalcem zdi smešno! Dr. Zajec Reisnerju, ki se smeji: Prof. Reisner sc bo opravičil materam in očetom šolskih otrok, ako s svojim glasovanjem vrže moj predlog.
Obč. svetnik S. L. S., J e g 1 i č : Kot šolnik moram izvajanjem predgovor-nika pritrjevati v polnem obsegu. Ni dovolj, da šolski zdravnik konstatira, da je otrok bolan. Stariši se opetovano pritožujejo, da nimajo prilike otroka zdraviti. Revnim slojem je treba preskrbeti možnost, da se njihovi otroci zdravijo, sicer je dobrota institucije šolskih zdravnikov iluzorična. Tudi sicer se mora služba šolskih zdravnikov natančno urediti.
Obč. svetnik Štefe izvaja: Treba je, da imajo šolski zdravniki stalne skupne konference s šolskimi voditelji, kar sedaj ni. (Obč. svetnik Dimnik: Z menoj večkrat govori.) Predlaga, naj mestni fizikat prouči in stavi primeren predlog za napravo mestne šolske klinike za zobe, kakoršno ima n. pr. Strassburg.
Obč. svetnik Štrukelj želi, naj bi poročevalec prebral poročilo fizika-ta. Dr. Novak bere poročilo fizikata. Poročilo hvali šolske zdravnike, cla so pomagali fizikatu tucli takrat, ko je bila nevarnost kolere. Poročilo fizikata priporoča definitivnost šolsk. zdravnikov. (Dr. Zajec: To je pa dobro povedal! Zakaj bi torej mojega predloga ne sprejeli. Župan: Dr. Zajec, danes ste pa jako neokusni. Mirujte!)
Poročevalec dr. Novak sc nato izreka proti predlogom dr. Zajca: To jo prevelika naglica. Dr. Zaje je v današnji javni obč. seji predlagal, naj se ne nastavi novih moči, predno se ne izdela službena pragmatika. (Klici pri S. L. S.: Vi ste vendar ta predlog sami odklonili. Dr. Zajec: To je logika. Ti si visoko! Župan razburjen kriči na dr. Zajca. Knez: Gospod župan, tajnih sej ni treba sklicevati po večerji. Klici pri S. L. S.: To vam je dobro povedal. VeČina v vsaki daljši seji omaga in leti k večerji.) Dr. Novak: Kar se tiče konferenc z voditelji, jc svoje žc povedal g. Dimnik. Naj bi ga drugi šolski ravnatelji posnemali. Sicer pa sta imela šolska zdravnika konfercnco z zobozdravniki, ki so obljubili revno učečo se mladino brezplačno zdraviti. (Štefe: Statistiko sem!)
Dr. Zajec, se oglasi k stvarnemu popravku. Dr. Triller županu: Nikar mu ne daj besede! Župan: Dr. Zajec ima besedo. Dr. Zajec: Konstatiram samo, cla jc dr. Novak utemeljeval moj predlog.
Štefe se oglasi k stvarnemu popravku in pravi: Govoril som za skupne konference šolskih zdravnikov z šolskimi voditelji. Take konference se vrše povsod drugod. Privatni razgovori šolskega zdravnika z g. Dimnikom so pa vso kaj drugega.
Sledi glasovanje. Liberalna večina odkloni predlog dr. Zajca. Ko hoče glasovati liberalna večina za. svoj predlog zakliče dr. Zajec Kregar ju: Glasuj-va za predlog, da ne propade! Ta opazka silno razburi podžupana in župana. Podžupan skoči pokoncu. Ko to župan vidi, postane še razburjenejši in kriči na dr. Zajca: Z Vami ni mogoče razpravljati. Zaključujem sojo!
Razburjenje županovo je bilo ne-umljivo. Ž njim so sc popolnoma po nepotrebnem razburjali tudi drugi liberalni občinski svetniki. To razburjenje jc napravilo vtis, da so večini nadaljne točke dnevnega reda tajne seje še ne-prijetnejše,. Najbolj arogantno se jc obnašal občinski svetnik Pustoslemšek, ki je psoval občinske svetnike S. L. S. z »o t r o c i«. Ko je padla ta beseda iz Pustoslemškovih ust, jc nastalo silno razburjenje med najbolj mirnimi našimi občinskimi svetniki. Vsi so ogorčeni planili pokonci. Občinski svetnik Jeglič in Bahovec sta klicala: To je od sile, sedaj nas Pustoslemšek zmerja z otroci! Štefe je planil skozi klopi liberalnih občinskih svetnikov pred Pustoslemška in klical: »Če bi
jaz liberalcem kaj takega rekel, bi me vun vrgli! Takoj obžalujte! Tudi ostali občinski svetniki S. L. S. so obkolili liberalce in razburjeni protestirali. Pustoslemšek je stal bled na svojem prostoru s krono dostojnosti na glavi. Bončar je psoval Štefeta. Razburjenje je vsled takega obnašanja liberalcev naraščalo. Zupan je odredil, da ima klub liberalno stranke v dvorani sojo. Klici pri S. L. S.: Hišnemu gospodarju so umaknemo. So bomo žc videli v prihodnji soji. Takega obnašanja Vas odvadimo!
Z največjim ogorčenjem so odšli občinski svetniki S. L. S. v sosednjo sobo, kjer so imeli kratko klubovo sojo.
Ta soja jc pokazala vso globoko resnost liberalne stranke. Z občinskim svetnikom Pustoslemškom je pridobila večina izborilo moč, ki je s prvim nastopom pokazala, kako si predstavlja delo za koristi Ljubljane.
Železnico nesrečo ea Veri.
Tovorni vlak ponesrečil. — Več vagonov razbitih. — En sprevodnik ranjen.
Danes zjutraj sc je raznesla na vse zgodaj po Ljubljani vest, da jo na železniški postaji Verd skočil tovorni vlak južne železnico s tira ter sc prevrnil čez železniški nasip po hribu navzdol. Te govoric pa so bilo pretirane.
Z ozirom na točno informacije, ki smo si jih preskrbeli, je bila stvar sledeča:
Okoli 3. ure zjutraj je tovorni vlak št. 942, ki je prihajal iz Trsta, zavozii pri odhodu iz žel. postajo Verd nad Vrhniko na napačni takozvani slepi tir, vsled česar je več vagonov skočilo s tira in sc razbilo. Nesreča se jc zgodila na koncu postajo Verd, v smeri proti Ljubljani, kakih 50 korakov daleč od čuvajnice št. 679. Na dano znamenje za odhod je vlak od vozil s postaje, vsled goste megle pa strojevodja ni opazil, da vozi na nepravi tir. Vlak jc zavozii z vso silo na slepi (tretji) tir in sc je lokomotiva zadela na koncu tira z vso močjo v odbijače, ki so bili postavljeni na betonski podlagi. Ti odbijači so vsled silnega pritiska popolnoma odleteli, lokomotiva pa jc zavo-zila s sprednjimi kolesi na prosto zemljo. V trenutku nesreče je bil sunek grozovit ter jc nastal velik hrušč, ker so se lomili prvi vozovi za lokomotivo. Nastala je velika zmešnjava.. Dva vozova sta se popolnoma razbila, tretji se je prevrnil na sosednji levi tir, nekaj jih je odskočilo s tira ter so več ali manj poškodovani. Sprevodnik Baje, ki je v trenutku katastrofe skočil z vlaka, je bil lahko ranjen. Ostalemu osobju pa se ni zgodilo drugo, kot, da so si posamezniki več ali manj pretresli živce. Sreča v nesreči je bila, da je bil službeni voz vlakovodje, ki je bil prvi za lokomotivo, močno konstruiran. Ta voz je ostal na tiru in so se poškodovali le a'ozovi za njim. Istotako jc bila sreča, da so bili poškodovani vagoni prazni, vsled česar so nudili silnemu pritisku od zadaj manj odporne silo. Tomu slučaju se je zahvaliti, da ni bila nesreča večja. Razvaline razbitih vozov so pokrile sosednji tir, tako cla jo ostal prost za promet le en tir. Nepoškodovane vozove so odpeli ter odposlali z poznejšimi tovornimi vlaki dalje. Takoj, ko je bilo obveščeno o nesreči postajenačelstvo v Ljubljani, je odšel iz Ljubljane na postajo Verd posebni vlak z vsemi potrebnimi pripravami in osobjem. S proge odstranjajo sedaj razvaline razbitih vozov. Promet je znatno oviran. Na istem mestu se jc zgodila že pred tremi leti podobna nesreča, ko je zavozila neka lokomotiva na takozvani slepi tir.
Avstrijsko delegacijo.
Iz seje dne 8. oktobra.
Delegat Tusar: Evropska diplomacija vrši žalostno delo, ker se trudi na umeten način Turka pri življenju ohraniti. Naša politika na Balkanu je napačna, ker zastopa stališče kapitalizma in pa imperializma. Dogodki v Bosni in na Hrvaškem pričajo, da nimamo nobene pravice igrati ulogo voditelja med balkanskimi narodi in Turki. Avstrijsko-Ogrska ima kot največja država Jugoslovanov dolžnost, kulturno in politično zadovoljiti vse te narode, ki hočejo v okvirju monarhije svoje cilje doseči.
Dr. Lecher: Vojska na Balkanu pomeni za narodno gospodarstvo silno škodo. Vsled moratorija v treh balkanskih državah je postalo 80 milijonov kron dubioznih. Država naj se nikar preveč ne udinja slovanskim težnjam; ker v Avstriji niso samo Slovani, ampak tudi Nemci. Nemci nimajo nobenega povoda, da bi se vedno bolj oddaljevali od zahodne kulture in služili jugoslovanskim idejam.
Klofač: Dogodki na Balkanu niso umetno uprizorjeni, ampak so samo izbruh ljudskega čutstva, ki dolgo časa ni smelo na dan. Evropske velevlasti naj so nikar
ne vtikujejo med balkanske države. Avstrija bi prav storila, ko bi pogrešeno taktiko Rusije sama izrabila in pustila, da bi pod njenim vodstvom balkanske države svoje namene izvedle. Mi nimamo povoda, da bi Srbiji in Bulgariji polena pod noge metali, ampak moramo njihove težnje s simpatijo pozdraviti.
Udržal: Narodi na Balkanu ne morejo več prenašati oboroženega miru in so zato segli po orožju. In če se tudi za enkrat vojna prepreči, je vprašanje za koliko časa. Kdo igra sedaj na Balkanu glavno ulogo, je težko reči. Nekateri pravijo Avstrija, drugi dolže zopet Rusijo, najbrže pa je kak tretji za kulisami, ki bo po končanem konfliktu vzel rozine iz potice. Če bi po končani vojski ostalo na Balkanu vse pri starem in bi zahtevale evropske velesile status quo, bi se moglo označiti to stanje kot zločin. Na ta način se bodo zopet začele intrige med velevlastmi.
NOVE ZAHTEVE VOJAŠKE UPRAVE.
Vojaška uprava bo zahtevala 280 mi-lionov kron za nove vojaške izdatke. Predloga, ki zahteva ta izvanredni izdatek, bo najbrže žc jutri predložena delegacijam in bo morda v petek že sprejeta.
novice.
-f- Udeležniki glavne skupščine »Slovenske Straže« pozor! Legitimacije, ki se Vam dopošljejo, ako jih bodete pravočasno zahtevali, so podvržene državni kolekovini. Kolek — 50 vinarjev za drugi in 25 vinarjev za tretji razred — si mora potnik preskrbeti sam in ga na označenem mestu prilepiti. Pri železniških blagajnah ti koleki niso na razpolago. Kdor bi torej zamudil kolekovanje, izgubi pravico do znižane vožnje. — Pisarna »Slovenske Straže« je pripravljena doposlati že kole-kovano legitimacijo, ako se z naročilom vred vpošlje pristojbina v poštnih znamkah, to pa radi tega, ker je po deželi le pri c. kr. uradih mogoče dobiti državne ko-leke in bi torej dobava mnogim delala tež-koče. Poslužiie se ponudene udobnosti in pridite dne 12. oktobra v velikem številu v Maribor!
+ O višini gasilskih podpor. V prejšnjih časih jc deželni odbor delil vsako leto podpore gasilnim društvom v zneskih od 50 do 150 K. Opažalo se je, da te podpore niso nikjer svojega namena dosegle. Ponekod so jih porabili za to, cla so gasilcem po kaki težki vaji kupili nekoliko »krepčil«. To pa nikakor ni namen podpor, zato je. deželni odbor sklenil, da se dajejo podpore v višjih zneskih, čeravno ne vsako leto. Na to opozarjamo vsa gasilna društva, zlasti ona, ki bi se čutila vsled tega načina prikrajšana, ker letos ničesar ne dobijo. Na vrsto pride vsako dobro delu* joče društvo, kadar vsled nabave potrebščin zaide v denarne težkoče.
—	Ljudsko šolstvo. Deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi abs. učit. kandidatinjo Danico Tavčar na msetni nemški deški ljudski šoli v Ljubljani, nadalje abs. učit. kandidatinje Metodo Vrančič, Ano Ševčik in Marijo na mestni slovenski osemrazredni dekliški šoli pri sv, Jakobu v Ljubljani. — Kamniški okrajni šolski svet je imenoval absol. učit. kandidatinjo 'Marijo Malenšek za prov. učiteljico v Šmartnem pri Tuhinju.
—	Učit, ljsko zborovanje podružnice »Slomškove zveze za GOrenjsko« so jc vršilo dne 3. t. m. ob 2. uri popoldne v Ljudskem domu v Kranju. Poleg častnega števila članic in članov, sta počastila zborovanje tucli dva gg. profesorja ter prečastita duhovščina, na čeht ji vclečastiti gospod dekan Ivoblar. Predsednik tovariš nadučitelj Petrič je otvoril redni občni zbor podružnice s pozdravom na navzoče tovariše, speci-elno še na p. n. gosto. Poudarjal je, da zborujemo lotos pod vtisom 50 letnice smrti našega vzornika-pedagoga A. M. Slomška in pod vtisom evharističnega kongresa na Dunaju. Krasnemu pozdravnemu govoru jo sledilo živahno odobravanje. K besedi se je oglasil burno pozdravljen domači dekan preč. g. Ivoblar, ki jo poudarjal naše pravo stališče, ki ga mora zavzemati vsak Slomškar. Nato smo čuli poročilo taj-nikovo in ono blagajničarke. Iz tajni-kovega poročila posnamemo veselo vest, cla je število Slomškarjev, združenih v naši podružnici močno narastlo. Radovljiški okraj šteje 21 učiteljev in učiteljic; ter kranjski 19. Za tem je sledilo predavanje nadučitelja Jos. Ple-ničarja o temi: »Nazori učitelja optimista in oni učitelja pesimista«. Občna želja je bila, da g. predavatelj objavi referat v stanovskem glasilu »Slovenski Učitelj«. Pri volitvi odbora sc izvoli namesto v Ljubljano odišlega g. prof. Doklerja tov. nadučitelj Jos. Ple-ničar, drugače ostane pri starem. Določi se 19. november kot dan prihodnjega zborovanja. Sledile so šc podrobno stanovske zadeve, nakar je predsednik zaključil vrlo uspeli občni zbor. Podružnici pa kličemo: Rasti, množi
pod tao515uiois od fa-idu^ fl?9Ai> nj as in naše število bo vedno večje.
—	Žrtev poklica. V bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu je umrl 7. t. m. občinski zdravnik v Sunji, dr. Josip Šiška, zaradi zastrupljenja krvi. Pred petimi leti se je inficiral pri nekem raztelesenju ter je ozdravil šele po dolgi bolezni. 5. t. m. pa so se zopet pojavili znaki zastrupljenja, ki je povzročilo tudi njegovo smrt v dveh dneh. Pokojnik zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Truplo bodo prepeljali v Prago.
—	Vlak je povozil dne 7. oktobra zvečer na Trati hišarja Jurija Kalan, podomače Štibernika s Trato pri Škofji Loki. Dobili so ga ob progi z odtrgano roko in nogo mrtvega. Kako je zašel na progo, ni znano. Pripeljali so ga v mrtvašnico v škofjo Loko. Vzrok bo najbrže pijanost.
—	Samoumor starke. 88letna mestna uboga Leop. Braun v Osjeku se je z glavo naprej spustila v kad deževnice in utonila.
—	800 kron za povoženega psa zahteva od kočijaža, ki mu je psa povozil, poročnik Viktor G e b a u e r v Osjeku. Pes je bil baje izredne pasme; poročnik toži.
VSTAJA NA RUSKEM POLJSKEM.
Kot poročajo iz Varšave, močno vre med prebivalstvom na Ruskem Poljskem. Prirejajo se burne demonstracije proti vojni, pri katerih je prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in ljudstvom. Prišli so na sled tudi zaroti, ki je imela namen uprizoriti atentat na carja.
LManske oovice.
lj škandale hočejo imeti liberalci v občinskem svetu ljubljanskem. Dvakrat so povzročili v včerajšnji seji škandale, kakoršnih še ni doživela zbornica. Prvi škandal so zagnali "liberalci, ko je dr. Zajec govoril proti razpisu in v utemeljevanje svojega predloga citiral podlistek bivšega župana Hribarja v »Narodu«. Ko je govornik citiral Hribarjevo tolažbo Aškercu, da naj ne vzame resno svoje službe in da lahko hodi v urad kedar hoče in da dela kolikor hoče, so zagnali na signal podžupana dr. Trillerja huronsko vpitje. Liberalna logika pleše po glavi. Sami so imeli pred nastavljenjem Aškerčevim burno debato v tajni seji občinskega sveta, ker so celo liberalni občinski svetniki smatrali to kot sineku-ro in je Hribar komaj spravil skozi svoj predlog. Mestni uradniki so sami toliko časa pritiskali, cla je Aškerc sam uvidcl, da mu je Hribar koncedi-ral preveč in je pričel zahajati redno v urad. To je zgodovinska resnica, zapisana črno na belem v liberalnem »Ljubljanskem Zvonu«, katerega izdaja clr. Tavčarjeva »Narodna tiskarna«. Če se to v občinskem svetu pribije, ni to nobeno hijensko dc,lo, ampak le suho konstatiranje dejstva. Namesto, da se liberalci spravijo na Hribarja, pov-zročujejo nepotrebne škandale v obč. svetu. O škandalu, katerega so povzročili liberalci v tajni seji občinskega sveta, pa je treba prebrati le naše poročilo iz tajne seje in obsodba liberalnega kričaštva bo za vsakega resnega človeka gotova stvar. Liberalce menda boli, ker nastopa naša delegacija vedno s predlogi, ki kažejo resno umeva-nje koristi ljubljanskega prebivalstva, liberalci pa prihajajo vedno le z ekstra statum imenovanji in s sličnimi »gospodarskimi« atrakcijami.
lj Nadvojvode Friderika cesta zopet v nevarnosti. — Kako na magistratu dele nagrade. Breg pod omenjeno cesto, kateri se je ravnokar popravljal, oziroma nanovo reguliral, je deževje zopet v vsebini okroglo 40 m"1 izpodneslo v strugo Gruberjevega kanala. Ta krivda pa seveda zadene sedaj samo župana dr. Tavčarja, kajti »Slovenec« je pisal o načinu poprave, toda nasvet se ni vpošteval. Pripeljali so nekaj kamenja ter s tem nekaj razbrskali, popravili pa malo. Gospod župan je izjavil v neki zadnji občinski seji, da so potrebne le male poprave, toda zavožena regulacija potrebuje temeljite poprave, kakor smo že poudarjali, ne pa take, kakršna se komandira na magistratu. — Liberalna večina se je posmehovala našemu inter-pelantu in v dnevnih vesteh liberalnega časopisja zagnala strašen krik, a sedaj svojeglavnost stavbnega vodstva povzro-čuje ogromne stroške za poprave ter bodo trajale toliko časa, dokler se ne izvrše poprave po našem nasvetu. Zahtevamo, da se varuje mestnega davkoplačevalca nepotrebnih stroškov. Regulacija Nadvojvode Friderika ceste ostane pa za liberal-np večino karakteristična tudi iz drugega ozira. Za stavbno nadzorstvo na tej cesti, ki je bila tako odlično nadzorovana, da se vedno podira, je občinski svet proti glasovom naših občinskih svetnikov sklenil dati nagrado 200 K — še predno je to občinski svet sklenil, je pa stavbno nadzorstvo že dobilo izplačanih 300 kron nagrade! Tako se dela za davkoplačevalec na našem ma-
S e,
M
HisyBeakereh
, Ktu&l o
ttenvaraejn
firmo)c/'o j.
Ttme Mr lagaa	lu</M
c »l A

c Karansetes
S y Setnlm 1
oOraviza	. , »v,v j;u
o Meissktrchen	m ■ • . «/«/«£
■ BBP.	«®s' ■ dasu
V v?'K
VnaA
ko«« srsas?K«
Tutlt 'JDSchsbam^ m°mi
15 4ft
BOSHIEK^m, »
•••m	^ L
To Saraji
FJ5F*» "	AVva Turno-.streha* • 1
-• l 3 8C	nitisi
X
—- -	Bflfla	_ .
'»K	GMIUn^yfr»quje*ae V- .	M^k^atitm6«
Sarajevo	H ItoSenje
tmvi
Foia
H erze-govvinj
^jPMONTE1
mitsTc
/e oBBl;
„..Jgro
- Afi«WJ«|

Mitronca
^Pjakora
•kuUrt
j-a ^ Tirana Eltesan O IIBbb*.
o Ornsi
■Mbrs	^
„ ~ ... UBC
Kursuntlija oec o
'1	čjribrod
0 4'/ ■ «„ v	na c
......-y
\	■■ SvotovoT
Priirea J. ^gžši. S . "f
Ztichen -Erklining"
C o PrTsl
CBili
o Privez


nOchrida BB f-o BV
JEd-Ao _
Ififjnterio Regiment ■ • iitiillon » • Kompigme L'J Jjger-BtUillon E Kdrdlenc Kegitrieiil O	* SsAjdron
C tetortiUtrte /fejt. C " l&tc/lung O	" Biti trie j T . ■ j—. „
9 Csat« n. ffi SinitSti Kmosam Mjsstib i
O fa tunjarU ■ Hegt-• • * S3tHa*ta%> ^CekrgurtlUegt ■ • k faicraihc UMn t ' • ■ *3H»-
a ... jfctnp
D- 6eritmene fctiKn »-o- • KmpteMf,:-:. 9 f Trsm-Sau taw CsMr.i
VOJAŠKE POSADKE NA BALKANU.
gistratu. Potem ni čuda, če celo za orientacijske naprave na Gradu ni denarja. Zadevo s 300 kronami nagrade naj gospodje na magistratu hitro sami urede, da si prihranijo nastope v javni seji občinskega sveta!
lj O boju za Sredozemsko morje je
predaval sinoči pred polno dvorano v /Ljudskem domu« drž. in dež. poslanec E. Jarc. Predavatelj je podal v glavnih potezah poljuden pregled zgodovine dežel ob Sredozemskem morju in razvoju trgovskega prometa po njem. Orientalsko vprašanje, zlasti z ozirom na aktualne spore zp.dnjega Časa cb Sredozemskem morju z vpogledom v vzroke sedanje vojne nevarnosti je zaključilo predavanje, katero je razjasnjevalo veliko število krasnih skiop-tičnih slik.
lj Kršč. ženska zveza ima v petek to je 11. t. m. ob 4. uri popoldne prvo predavanje v Ljudskem domu. Predava č. g. dr. Josip Jerše.
lj Slomškova proslava na šentjakobski šoli. Ker 24. septembra »Mestni dom« ni bil na razpolago, je slavila dekliška osem-razrednica pri Sv. Jakobu šele danes 50-lelni spomin Slomškove smrti. Po sv. maši se je zbrala mladina v spremstvu učiteljskega osobja v dvorani »Mestnega doma« pred okusno in bogato okrašeno podobo slovenskega pedagoga Slomška. Gojenke višjih razredov so slavnosti primerne de-klamacije, pesmi in popevčice proizvajale z nežnim čutstvom in z nenavadno oglajo. Pevke (treh zadnjih razredov) so se pod vodstvom marljive in trudoljubive gospodične M. Šercove naravnost odlikovale. (Sploh treba priznati, da se na šentjakobski šoli petje, zlasti cerkveno, prav pridno goji, in da so se dosegli zadnji čas izredni uspehi, o čemer smo se prepričali o raznih šolskih slovesnostih.) Proslavni govor je imela mestna učiteljica gospodična Šerc, ki jc nakratko očrtala vrline in zasluge Slomškove ter spretno in umno zvezala vse značilne pevske in deklamacijske točke sporeda v lepo harmonijo. — Starejše učenke so prejele za spomin lične Slomškove slike. — Naj b^ obrodilo ljubko a presrčno slavlje trajne sadove iskrenega bogo- in domoljubja!
lj Tečaj za stenograiijo. Jutri, 10. t. m., otvori slov. krščansko-socialna zveza prvi tečaj za stenografijo, in sicer ob pol 8. uri zvečer v prostorih Slovenske trgovske šole na Kongresnem trgu št. 2, II. nadstropje. Obenem je tudi vpisavanje. Poučeval bo g. profesor J. Osana. Vabi se k obilni udeležbi.
lj Poročil se je v nedeljo dne 6. oktobra v Samoboru v kapelici Sv. Mihaela veleposestnik g. Stepko Š o i č iz Samo-bora z gdčno. Pepico Casserman-n o v o, hčerko g. Primoža Cassermanna iz Ljubljane.
lj Šolstvo. Ljubljanski občinski svet je imenoval suplenta dr. Janka Pretnarja v Gorici za učitelja francoskega in slovenskega jezika na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani.
lj šentpetersko prosvetno drnštva je priredilo zadnjo nedeljo, dne 6. oktobra v Rokodelskem domu igrokaz v petih dejanjih »Na Marijinem srcu«. Igro je uprizoril damski odsek; cla jc bila uprizoritev dobra, gre hvala režiji in igralkam, ki so splošno dobro svoje uloge pogodile. Pred igrokazom je razvil g. dr. Pogačnik v poljudnem nagovoru zimski program šentpeterske Pro-svete v glavnih točkah. Iz tega omenjamo vprizoritev narodne igre »Naša
kri« dne 1. decembra v Ljudskem Domu. — Zanimivi so bili klaviolinski seksteti pod vodstvom izumitelja g. Bajde. Vso pohvalo je zaslužil pevovodja g. Sadar z ljubkim ženskim in dobro izvežbanim mešanim zborom, ki je prireditev otvoril.
lj Slovensko deželno gledališče. Jutri v četrtek dne 10. oktobra se vprizori prvič »Veliki mrtvec«, veselo-žalostna zgodba pesnika Cederlunda, ki je po čudovitem naključju doživel svojo posmrtno slavo in postane nazadnje pod drugim imenom ravnatelj svojega lastnega muzeja. Cederlunda igra gospod Bohuslav, ki se je našemu občinstvu že izza svojega prejšnjega delovanja na slovenskem gledališču priljubil, njegovo ženo in žalostno-veselo vdovo gospa Danilova, ki nastopi letos prvič v drami; prvič v tej sezoni se pokaže tudi gospa Setrilova v manjši vlogi, ki pa zahteva umetniške izvedbe; slavno občinstvo bo imelo tudi priliko spoznati novega člana g. Bratino, Slovenca, ki je bil doslej v Trstu. Predstava je za abonente par.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Resch, zasebnica, 63 let. — Simon Loč-nikar, bivši delavec, 75 let. — Josip Menard, sin železniškega uslužbenca, 6 ur. — Matevž Kovač, užitkar, 73 let. — Josip Strah, užitkar, 73 let. — Jožefa Kovačič, delavčeva hči, 16 let. — Juri Demšar, posestnik, 52 let.
lj Čegavi so čevl}i? Danes je prinesel v neko žganj arij o nek slaboglas-ni človek, črne, še dobre moške čevlje na zadrgo in jih hotel prodati za 1 K. Ker so se mu pa tla zdela prevroča, je čevlje popustil in zbežal. Z ozirom na ceno, za katero je nepridiprav hotel čevlje prodati, jc sklepati, cla jih je kje izmaknil. Oškodovanec naj sc zanje zglasi pri policiji.
lj V Ameriko jo je včeraj hotel popihati Jožef Glinšek iz Ponovc vasi pri Št. Jurju v ljubljanski okolici ter se s tem hotel odtegniti vojaški dolžnosti, a jc bil na južnem kolodvoru aretovan. Izročili so ga deželnemu sodišču.
lj Aretovana je bila včeraj posest-nikova vdova. Marija Žnidaršiče-va iz Malih Lipljen. Navedenka je baje doma poneverila 600 K in sc hotela s svojo petletno hčerko odpeljati v Ameriko. Vsled orožniškega obvestila je pa bila v Ljubljani izsledena in aretovana.
NOVO PREDSEDSTVO BOSENSKO-HERCEGO VIN SKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Sarajevo, 0. oktobra. Politični krogi trde, da bo imenovan za predsednika bosensko-liercegovinskega deželnega zbora dr. Nikola Mandič, za I. podpredsednika dr. Safatbeg Pašagič, za II. podpredsednika pa .Vojslav Šola.
TRETJE ZASEDANJE BOSENSKO-HERCEGOVINSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Sarajevo, 9. oktobra. Deželna vlada je predložila predsedstvu deželnega zbora več zakonskih predlogov, ki so jih poslanci že dobili. Med drugimi se nahajajo predloge o prisilnem cepljenju koz, o zgradbi novih okrajnih sodnij, o ureditvi razmer Ijudskošol-skih učiteljev, o ustanovitvi deželnih toplic v Kiscljaku in o ustanovitvi več kulturnih zavodov. Predložen je tudi
proračun za leto 1913 in zakonski načrt o izpremembi sarajevskega občinskega statuta.
Primorske vesli.
p Slovesna blagoslovitev novega deškega semenišča v Gorici se je izvršila v nedeljo. Izvršil jo je ob obilni udeležbi odličnega občinstva ekscelen-ca prevzv. knezonadškof dr. S e d e j, ki jc imel tudi slovesno sv. mašo v novi kapeli. Po maši so se udeleženci zbrali v dvorani, kjer so sc gojenci poklonili prevzv. knezonadškofu. Poleg knezo-nadškofa, ki jc razvil zgodovino deškega semenišča, so govorili še gg.: dr. Karminski kot zastopnik namestništva, glavar Rebok in p. Volbert, ki so vsi poudarjali izredno važnost nove krasne stavbe ter velikanske zasluge, ki si jih je prevzvišeni pridobil za mladino s tem delom. Navzoči so prirejali navdušene ovacije Nj. Ekscelcnci, ki se jc ganjen zahvaljeval.
p Pred goriško poroto je bil oproščen bivši major - avditor Friderik K a u s e k , ki je kot major na Dunaju najel pri banki Cooperativi v Gorici posojilo 4200 Iv s ponarejenimi podpisi porokov na menicah. Ker so podpisi morali biti uradno legalizirani, je tudi legalizacijo ponaredil. Ker pa je obljubil, da bo banki znesek vrnil in jc banka bila s tem zadovoljna, so ga porotniki oprostili.
p Trgatev v Istri. Dne 5. t. m. je bila v Kringi v Istri končana trgatev. Natrgalo sc je belega in črnega grozdja več, nego se je pričakovalo. Kakovost vina je tucli boljša nego se je mislilo. Slovenci, pridite po dobro kapljico! Iz Pazina gre avtomobil v Tinjan ob 7-10 zjutraj in ob PIO popoldne. Oct Tinjana jc eno ure hoda po lepi cesti v Kringo. Dobi se tudi voz v Tinjanu za 2 kroni. Kdor ne more osebno priti, naj sc zaupno obrne na župni urad, ki rad posreduje brezplačno! Tako bodete dobili ceneno vino.
p Iz Pazina smo na vest, katero smo posneli iz nekega hrvaškega lista, dobili ta-le popravek: Ni res, da tožim jaz hrvatsko tiskarno v Pazinu in cla sem si vzel za zagovornika dr. Bartoli-ja, najzagrizenejšega laškega nacional-ca, ki je izdal proti Hrvatom znano geslo: TJsar tutto, ampak nasprotno je res, da ne tožim hrvatske tiskarne v Pazinu ter da je še nikdar tožil nisem. — S spoštovanjem clr. Jos. Agnelet-t o , odv. kandidat.
Slaierske novice.
š Shod S. K. S. se vrši v nedeljo 13. t. m. na Zdolah pri Brežicah v gostilni g. črnoga. Poroča poslanec dr. Fr. Jankovič.
š Zrelostni izpiti na mariborski gimnaziji v jesenskem roku so se vršili clne 3. t. m. pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika dr. V. Hunnserja, Prestala sta izpit dva eksternista, absolventa tukajšnje kadetnice, praporščaka Anton Kokalj in Josip Kos.
š V Muro skočila in utonila je v Radgoni žena trgovca Muhra, Marijana Muhr. Samoumor jc izvršila v blaznosti.
š Iz davčne službe. Predstojništvo deželnega finančnega ravnateljstva je imenovalo davčne asistente Antona Cvahte, Franca Germa, Ignaca Ozvati-ča, Simona Fiihrerja, Antona Paradiža in Avgusta Brandstattorja provizo-ričnim davčnim oficijalom; davčna asistenta Henrika Klotzinger in Jožefa Žwiry pa davčnim oficijalom.
š Iz šolske službe. Imenovana jc učiteljska suplentinja Jožefa Osterc: pri Malinedclji za definitivno učiteljico; provizorična učiteljica v Keblju na Pohorju Ana Očko je postala definitiv-na. V pokoj jc stopil okrajni pomožni učitelj v Celju Jože Leskovar.
š Smrtna kosa. Pragersko. V ponedeljek zjutraj jc umrl tukaj restavra-ter kolodvorske restavracije g. Trčist e r. Počila mu je neka žila in kri mu je udarila na možgane, vsled česar jc po kratki bolezni umrl.
Koroške novice.
k Smrt zvestega narodnega dciav*
ca. Podravlje pri Beljaku: Severna slovenska meja je izgubila neustrašenega stražnika, moža, čigar beseda je za slovensko ljudstvo v beljaški okolici mnogo veljala. Umrl je dne 2. t. m. gosp. Janez Š e r v i c e 1 j, p. d. O t i č v Podravljah, načelnik tamošnjc posojilnice, načelnik čebelarskega društva, odbornik izobraževalnega društva »Sloge«, vrl bojevnik za pravice slovenstva, največji bučelar med koroškimi Slovenci, vzoren gospodar, vzgleden družinski oče ter veren katoličan. Njegov pogreb se je vršil dne 4. t. m.. Sedaj počiva na Podravljskem pokopališču. Med pogrebci jc bilo mnogo odlič-
nega občinstva kakor sin rajnega, p. Jozve, frančiškan v Schvvazu no Tirolskem, dr. J. Brejc kot zastopnik slt>v. katol. političnega društva, dr. V. Rožič, kot zastopnik slov. kršč. socialne Zveze, — trije župani iz soseščine, sedmero duhovnikov, zastopstvo južne železnice ter veliko pobožnega l judstva. Domači župnik A. Gabron je ob grobu vzel od rajnega v imenu slovenskega ljudstva slovo in nas spodbujal, naj ga posnemamo v njegovem rodoljubnem delovanju. Rajni zapušča petero otrok, ženo ter brata. Dva sina še študirata na gimnaziji. Dosegel je starost 59 let. Bil je vselej zvest naročnik slovenskih listov, zlasti »Mira«. Prepotoval je mnogo dežel. V Avstriji je bil v vseh večjih mestih, romal je pa tudi v Rim in Jeruzalem. K zadnjemu evliarističnemu kongresu na Dunaj je poslal tri svoje sinove. Dičila ga je izredna resnost in odločnost, delavnost in pogumnost. Pri narodnih prireditvah je vselej sodeloval, pri volilnih bojih jc slonel precejšen del bremena na njegovih ramah. Brez njega bi mogoče velika obmejna vernberška občina bila še sedaj v nemškutarskih rokah. Mož, kakoršnih je malo med koroškimi Slovenci! Da bi njegovo delo ostalo in da bi mu bila žemljica lahka!

m	\~\Tv\
ABDULAH PAŠA, vrhovni poveljnik turške armade.
Telefonska la Hrzojavns poročila.
VOJSKA NA BALKANU.
Carigrad, 9. oktobra. Grška je od-poklicala svojega poslanika iz Carigrada. Grški poslanik jc žc odpotoval. Grška, Bulgarska, Srbija napovedo danes, ali zadnji čas juiri, vojsko Turčiji.
Carigrad, 9. oktobra. Turška vlada naznanja, da so Črnogorci prekoračili mejo in napadli Berano. Vrše se boji okolu Berane. Turški ministrski svet je v permanenci. Da je Crnagora prva napovedala vojsko, je tu presenečenje in veliko razburjenje. Položaj jc jako ••osen.
Carigrad, 9. oktobra. Listi poročajo o številnih spopadih na meji. Na meji se više boji med Turki in Črnogorci. Nekatere v sti poročajo, da se j j Turkom posrečilo potisnili Črnogorce nazaj. Proti Črnogorcem uporablja Turčija v prvi vrsti Albance.
Carigrad, 9. oktobra. V krečanskih vodah so pred otok Samos priplule i grške bojne ladje in ena ruska bojna ladja
TURČIJA POZVALA POD OROŽJE ČRNO VOJSKO.
Bfirolin, 9. .oktobra. »Berliner Tage-blatt poroča iz Carigrada: Turška vlada proglasi v Carigradu in v Rume-liji oblegovalno stanje. Turški ministrski svet je sklenil pozvati pod orožje turško črno vojsko do 45. leta.
VSTAJA V SANDŽAKU.
Belgrad, 9. oktobra. Z meje prihaja vest, da sc je v Novem Varošu v Sandžaku uprlo prebivalstvo, izgnalo turške oblasti ter proglasilo svobodo.
SRBSKI VOJNI SVET V BELGRADU.
Eclgrad, 9. oktobra. Načelnik srbskega generalnega štaba, general Put-nik, je danes povabil vse divizijske poveljnike v Belgrad, kjer danes pod njegovim predsedstvom zboruje srbski vojni svet.
DEMONSTRACIJE V SOFIJI.
Sjfija, 9. oktobra. V mesto je do-Slo veliko Makedoncev, ki sc po mestu izprohajajo in pojo bojne pesmi. Meščanstvo jim prireja burne ovacije. Iz Sofijo jo odrinilo topničarstvo. Gospe so okinčale topove s cvetlicami in obsipavale vojake s cvetkami.
OBSEDNO STANJE V CARIGRADU.
Pariz (Ilavas), 9. oktobra. V Carigradu se je proglasilo obsedno stanje.
NEVAREN POLOŽAJ V TURČIJI.
Carigrad, 9. oktobra. Turška vlada je » svojo obljubo, da hoče izvesti v Make-
doniji reforme, skrajno razburila mohame-dansko prebivalstvo. Turška vlada jc zato svojo obljubo žc znatno modificirala, tako da jc s tem splošni položaj šc bolj poslabšan.
V CARIGRADU SE BOJE UPORA.
Carigrad, 9. oktobra. Porto straži vojaštvo, ker se boje napadov tolpe.
ČRNOGORSKI KORAK.
Pariz, 9. oktobra. Avstrija in Rusija sta storila napovedani skupni korak na Cetinju ob 11. uri dopoldne, toda že ob pol deseti uri so bile turškemu poslaniku dostavljeno potne listine. Črnogorska vlada je Avstriji in Rusiji odgovorila, cla je korak velevlasti do-šel prepozno, ker so se odnošaji med Črnogoro in Turčijo že prekinili. V noti, katero je izročil črnogorski poslanik Plamenac Turčiji, je med drugim rečeno, da je črnogorska vlada prisiljena zagrabiti za orožje, Črnagora obžaluje, da so bili vsi njeni prijatejski koraki, da sc konflikt mirno reši, zaman. Kralj je poslanika pooblastil, da vse zveze s Turčijo prekine, prepustivši odločitev usode tlačenih bratov črnogorskemu orožju. Podpis: Plamenac.
AVSTRIJA IN RUSIJA POPOLNOMA EDINI!
Bcrolin, 9. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih sc splošno z vso gotovostjo poudarja, da sta Avstrija in Rusija tako glede sedanjih kakor bodočih korakov na Balkanu, ki bi utegnili postati potrebni, popolnoma sporazumljeni.
SKUPNI KORAK AVSTRIJE IN RUSIJE.
Pariz, 9. oktobra. Avstrijska in ruska skupna nota, izročena balkanskim državam, vsebuje glasom tukajšnjih krogov sledeče točke: 1. Velevlasti svare pred prekršitvijo miru. 2. Velevlasti so sc odločile, da vzamejo vres-ničenje reform v evropski Turčiji v roke, ne da bi se tangiraia suvereniteta sultana in si pridrže pravico, o tem se še posvetovati, .'k Velevlasti so se odločile da v slučaju vojske ue pripuste nikake izpremembe teritorialnega status quo.
VELEVLASTI POSREDUJEJO DALJE.
Dunaj, 9. oktobra. Med velevlastmi sc je dosegel nov sporazum glede skupnega koraka v Carigradu. Podala se bo od strani poslanikov petih velevlasti pri Porti ustmena nota.
VELIKE VAJE V RUMUNIJI.
Bukarešt, 9. oktobra. Velike rumun-ske jesenske vaje so se pričele med Ploe-stio in Predealom.
SRBSKI PROSTOVOLJCI.
Belgrad, 9. oktobra. Prijavilo se je 600 dijakov, da vstopijo kot prostovoljci v srbsko armado. Kralj je pomilostil vse vojaške begunce in jim dovolil, da se smejo vrniti v Srbijo.
SRBSKI POSLANCI V VOJNI.
Belgrad, 9. oktobra. Vsi srbski poslanci. ki so v vojni obveznosti, bodo odšli v vojno. Poslancc Dragovič je odložil mandat in šel med prostovoljce; poslancc Prota Gjurič in posl. Rafajlovič sta prevzela vodstvo prostovoljcev. Kraljev ad-jutant Sturm je odpotoval v Valjevo.
PROTEST GRŠKE VLADE.
Atene, 9. oktobra. Grška vlada je zoper zaplenitcv 10 grških ladij vložila protest.
RICCIOTTI GARIBALDI.
Atene, 9. oktobra. Bivši predsednik grške zbornice Romaš je brzojavil Ricciottiju Garibaldiju, da Grki v slučaju vojske upajo, da se Ricciotti postavi na čelo grških Garibaldincev. Ricciotti Garibaldi jc odgovoril, da je grški vladi svojo pomoč že ponudil.
RADI MOBILIZACIJE USTAVLJEN ČASOPIS.
Belgrad, 9. oktobra. Mladoradi-kalno glasilo »Odjek« je moralo prenehati, ker so vsi črkostavci odrinili na vojsko.
V SRBIJI PRIMANJKUJE DROBIŽA.
Beloratl, 9. oktobra. Nekaj dni v Srbiji zelo primanjkuje drobiž; kar sc osobito v Belgradu neprijetno čuti. Ka-varnarji in gostilničarji ponujajo za drobiž več, kolikor je vreden, ker ne morejo menjavati cekinov in bankovcev, a ga ne dobe, ker jc kmečko prebivalstvo svoje prihranke iz strahu pred Turki zakopalo.
PRODIRANJE GRŠKIH ČETAŠEV.
Bar, 9. oktobra. Iz Preveze poročajo: Grški stotnik Syolis jc že s svojimi četaši zasedel Kalabač. Iz Mitrovice so odposlali proti Syolisu štiri bataljone turških vojakov.
BOMBNI NAPADI V BRAŠEVSKI OKOLICI.
Solun, 9. oktobra. V Braševu (Mo-nastir) in v okolici jc bilo vrženih več bomb, Napadalci so ušli. Turške oblasti
sodijo, da so bombe metali srbski in j MIR MED TURČIJO IN ITALIJO, bulgarski četaši. Evropska diplomacija	Carigrad, 9. oktobra. Turški trgo-
na Turškem tega ne veruje, sodi, da so vinski minister Rešid-paša je odpotoval
metali bombe Albanci, ki jih turški orožniki namenoma niso prijeli.
KAJ HOČEJO ANGLEŽI.
Benetke, 9. oktobra. Z Malte se poroča, da Angleži zato niso hoteli takoj pritrditi skupnemu posredovanju velcvlasti, dokler niso bili na jasnem, da velevlasti ne ugovarjajo, če proglase sami aneksijo Egipta. Angleži žele, da bi sc istočasno, ko se reši balkansko vprašanje, rešilo tudi vprašanje o Palestini; pokroviteljstvo naj bi prevzela kaka krščanska velevlast.
BORZA.
Dunaj, 9. oktobra. Vsled zadnjih poročil z Balkana so kurzi zopet padali in so sc papirji močno ponujali.
XXX
VAŽNA POSVETOVANJA NA DUNAJU.
Dunaj, 9. oktobra. Danes zboruje tu Hrvaško-slovenski zvršilni odbor. Na razgovoru je položaj na Balkanu in Čuvajev režim na Hrvaškem.
NOVA HRVATSKO - SLOVENSKA STRANKA,
Dunaj, 9. oktobra. Danes sa je tu vršila konfern„a Hrvatske s ranke prava in zastopnikov S. L. S., oziroma poslancev Ervatsko-slov nsk.ga kluba, katera ima spričo dogodk .tv zad-nj ga časa izvanredno velik pomen. Sklenilo se je ustanoviti novo slranko pod imenom Hrvatsko • slovenska stranka prava. Nač Inika združene stranke sta dr. Mile Starč^vič in dr. Ivan Susteršič. Dr. Ivan Susteršič je otvoril konferenco, pr=ds:d >val pa j3 dr. Mile Starčevič. Dr. Susteršič jc naznanil, da so narodni socialci in tudi druge češke stranke izjavile, da bodo zvezo Jugoslovanov v parlamentu podpirale.
(Ostalega poročila vsled izkvarje-nja proge ni bilo mogoče rcprocluci-ruti.)
ČUVAJEVA ZVEZDA TONE.
Dunaj, 9. oktobra. Med delegati sc govori, da so Cuvajevi dnevi šteti. Vlada, sama se je proti njemu izjavila, ker ne nudi njegova osebnost nikakih garancij za miren razvoj na Hrvatskem in bi bil velik pogrešek, če bi ga še obdržali pri krmilu. Za Čuvaja se jc pa izrekel ogrski ministrski predsednik Lukacs, pač zato, ker režim na Hrvatskem podpira tudi njegovo politiko. Danes se jc razglasilo, da Čuvaja sigurno spodc, in poverijo vlado aktivnemu generalu. Seveda to pereče vprašanje tudi na ta način ne bo ugodno rešeno.
SKUPNI MINISTRSKI SVET NA DUNAJU.
Dunaj, 9. oktobra. Skupni ministrski svet, ki jc zboroval danes ponoči, nadaljuje svoje posvetovanje danes. Gre sc za ugotovitev vojaških zahtev delegacijama.
420 MILIJONOV ZA VOJAŠKE NAMENE.
Dunaj, 9. oktobra. Danes se ministrski svet nadaljuje. Armadna uprava zahteva 420 milijonov za vojaške namene, in sicer 250 milijonov za kopno armado, ostalo za mornarico.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA,
Dunaj, 9. oktobra. V avstrijski delegaciji je delegat, dr. Kramar izjavil, da bi bil on in vsakdo, ki mu jc v resnici za mir, rajši videl, ako bi bilp velevlasti to. kar hočejo sedaj storiti, že zdavnej storile, ne tla bi bilo prišlo do mobilizacije. Če bi velcvlasti prevzele re.s garancijo, da se vpeljejo v Makedoniji reforme, kar je le pod vodstvom evropskih guvernerjev mogoče, bi balkanske države ne bile zastonj mobilizirale. — Minister grof Berchtold jc delegatom naznanil, da je Porta nasproti Avstriji izjavila, da je pripravljena severnim krščanskim Albancem dati dalekosežne koncesije in je odposlala v to svrho v Albanijo specialno komisijo. — Minister je naposled delegate zahvalil na njihovem patriotizmu.
v Švico, da v Ouch.vju podpiše mirovne pogoje, med Turčijo in Italijo.
LAHI SE BOJE FRANČIŠKANOV.
Pulj, 9. oktobra. Laški listi se razburjajo, ker sc namreč nameravajo v Pulju naseliti frančiškani, ki bi oskrbovali dušno pastirstvo med Hrvati in Slovenci, ki so
dozdaj v tem oziru popolnoma zanemarjeni. Razume se, da laški protesti ne bodo nič pomagali, ker je zadnji čas, da se v tem oziru kaj ukrene in se merodajni faktorji ne smejo na noben način ustrašiti laškega vpitja.
PROCES PROTI D ALBI.
Rim, 9. oktobra. Tu se vrši proces proti atentatorju d Albi, ki je poizkusil 14. marca t. 1. atentat proti laškemu kralju.
Hiranje ~ Feditev.
Pro, tijšanju po bolezni vsled slabega teka ali podobnega, se inora na vse načine boriti. Kdor se v teh trenoikih ne oprime Scottove emulzije, pride, kakor jc že pokazala miiogokratna izkušnja, v dveh ozirih hitreje do cflja. Najprej povzroči
m Pfc
jM ajl&a,
stalen dober tek, vsied česar se toliko vec
je, kar že samo ob sebi povspeši ojačenje, Drugič je pa Scottova emulzija nena vadno redilna in povzroči že sama \ kratkem času ojačenje in reditev. Ker se Scottova emulzija prireja iz izključno najčistejših in najboljših surovin, in učinkuje skozinskoz zanesljivo, si jc pridobila svetovno priznanje kot najboljša emulzija iz ribjega olja.
Cena originalni steklenici ie a K 50 v. Dobi sr v vseh lekarnah. Kdur pošlje BO vin. v znamkah na SCOTT& BO\VNE, O. m b. H., Dunaj VII., in e sklicuje na ta fasopis, dostavi sc mu ena pošiljatev potom lekarne za poskušnjo.	b
Mnenje g. ces. svetnika dr. W, Hara;jewicza,
Dunaj.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Z vcJikini veseljem Vam poročam, da rabim že več let v svoji praksi Vaš izdelek Serravallovo Kina vino z železom. Imel sem izvrstne uspehe, posebno pri izčrpanih mladeničih, blediča-stili in pri konvalescentih po influenci ali malariji in to me izpodbuja., da še naprej predpisujem Vaš izdelek, D u n a j 16. aprila 1909.
Dr. W. Harajewicz.
Mefecroioglčno poročilo.
Vidina nad morjem uO(3-2 m, sred. tlak 736-0 mm
1 c. Gas opa-zovuDja t		Stani o iTompo-j baro- I ratura 1 metra! po i botrov, v mm j Celziju!	Nebo	C c >B 1 -C t" > a. >
8 9. zveč.		7-11-1 ! S'i [brezvetr	oblačno	0-0
9	7. zjutr. 2. pop.	741-5! 7-4 (brezvetr. 1 741-8 9-7 j sl jjvzb.	dež oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 8-2«, norru. 11-7«.
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 4. KRHNJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO
1197	Vel. trg št. 88.
MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti Ie Sttcken-riferd Itlljino mleCno milo Bergmanna & Co , Tešin ob Labi. Komad po 80 vin. se dobiva povsod.	441
Vsak petek m postni dan
se dobe
iz Jadranskega in Severa, morja
pri	3223
MIT. STfiCUL
Ljubljana, šelenburgova nI.
Dobiva se tudi vedno sveže polnjeno Reininghausovo pivo, in sicer marčno, temno ala bavarsko in sv. Petra dvosladno. - Originalni zaboji se franko na dom pošiljajo.
LMaiui za cvEUice!
(K tozadevnim iniciativnim predlogom S. L. S. v obč. svetu.)
Ljubljana se je začela zanimati za cvetlice. Ima čedno urejene nasade in razpisala je celo nagrade na najlepše okrašena okna. Prvo nagrado bi zaslužil brez pomisleka dekliški licej, — kjer je pa že brezdvomno arhitekt računal na tako dekoracijo, — če bi gospodične gojenke same okrasile svojo šolo. Umetnost vrtnarja, ki res zasluži pohvalo, je pa že nagrajena. Če mesto licej tako bogato krasi s cveticami, je hvalevredno, a pravi pomen bi imel ta pestri kras šele, če bi ga učenke po vrtnar j evih navodilih same gojile. Kdor namreč sam goji rastline, ima šele pravi vžitek pa tudi spoštovanje do njih. Ne samo, da bi meščan, če bi se splošno pečal s tem zabavnim opravilom, ne bil več strah poljskih in planinskih cvetic, vscvetelo bi tudi mesto samo od sebe. Znameniti šolniki priporočajo nego cvetic, pa kolikor mi je znano, ima baje samo pri loških ur-šulinkah vsaka učenka dovoljenje, da na prostoru enega kvadratnega metra goji ktero rastlino hoče. Čim več paž-nje, tem lepše vspehe in veselje imajo učenke ter gotovo rade tudi v poznejšem življenju krase svojo okolico s cveticami, ki zahtevajo skrbnejšo nego kot običajne palme, ki so pač zato po salonih, da love prah na svoje skoro nevsahljive liste.
Pravi ljubitelj pa ne bo izbiral takih trdoživih, skoro bi rekel napol mrtvih, vedno enako dolgočasnih palm, pač pa polagoma segel tudi po redkejših rastlinah, ki zahievajo skrbnejše postrežbe in večjega reda. Marsikdo se je ravno pri cveticah nevede privadil te redke čednosti in ni šc dolgo, ko mi je prijatelj - zdravnik v zapuščenem trgu pravil, da so ga ravno te nežne prijateljice obvarovale najhujšega. Ker ob mali praksi ni vedel, kaj početi, je posedal in iskal razvedrila po gostilnah. Četr-tinka, pa še ena itd. Gostilničarjev vrt, ves v ramblerjih in teah, mu je obudil nekaj prej nepoznanega. Za poskušnjo je začel gojiti par vsakdanjih lončnic, z malim vspehom je raslo zanimanje, najel si je zapuščen vrt, ga sam s trdim delom izpremenil v paradiž, vrt pa njega v vedrega, zdravega moža. Banalnost tega eksernpla sem si dovolil samo zato, ker večina gospodov trdi, da so rožice samo za babnice, kar pa nikakor ni resnica.
Spomnite se samo na čar starodavnih samostanskih nasadov, na bujnost šolskih vrtov v polpretekli dobi, ko je še inteligenca vstanavljala klube in tekmovala z najlepšimi cveticami. Pred par desetletji je šele izumrl ta nedolžni šport vred s smislom do umetnosti v vsakdanjem življenju. Z najljubšo cvetico v roki, vazi ali na oknu, gledajo iz najslavnejših slikarskih del izbrani davno minolih časov na nas. Bogati, za umetnost dovzetni Ilolandci, so po vseh morjih dovažali čuda eksotične flore, gojili in aklimatizirali, kar se je dalo, pa še danes razpošljejo za okroglih 20 milijonov kron samih čebulic po svetu. Ogromne vsote so žrtvovali, osušili so morje, ker jim je primanjkovalo sveta, tisočake in tisočake so plačevali samo za eno čebulico najnovejše tulipanove ali hiacintine vrste. ,V XVII. stoletju je veljala ena čebulica tulipana »Semper Augustus« trinajst-tisoč goldinarjev in še leta 1730. je bila v Harlemu prodana neka redka čebulica za tisočosemstoinpctdoset goldinarjev. Danes dosegajo take ogromne cene samo bajne orhideje, tulipanov pa 100 najlepših stane do 25 K, 100 najboljših hiacint. pa okroglo 60 K.
Stroški za cvetice so torej tako malenkostni, da izdatki nikakor ne morejo ovirati njih nabave. Čeprav gospodične, pri katerih bi najprej iskali veselja za rožice, res morajo mnogo časa porabiti za dragocene frizure in druga važna opravila, vendar bi mogoče v svoje sobice postavile vsaj vazo, ki naj bi nikdar ne bila brez cvetic, pa naj bo še tako navadnih in pripro-stih, saj si z aranžiranjem najlažje oli-kajo okus ter pridobe čut, za lepoto linije in barve. Kmalu bodo spoznale, da večkrat nudi pestrobojna jesenska vejica v priprosti, sloki stekleni vazi več estetičnega vžitka kot ogromen šopek pri vrtnarju naročenih rož v fantastično poslikani in z vsemi mogočimi ornamenti prenabasani vazi, ki kot drag spomin ali prekrasen dar za god na srčkanošepasti salonski mizici žali oko vsakega kolikortoliko estetično izobraženega gosta. Kaj pomagajo loža v gledališču in apartne toalete, naj-gracioznejši valčki, če take. malenkosti kriče, da je visokospoštovana gospoda v najbližjem kulturnem sorodstvu z gospodom Buckom.
Kako rastline pripraviti do prave vdjavo, je torej važnejše kot njih redkost in množina, glavno jc lc kako har-
monizirajo njih" barve med seboj, s posodo in okolico, kjer stoje. Čim manj jo živobarvna posoda in okolica, tembolj samostojna je njih slikovitost. Zato pa tudi ni, da bi morale cvetlice stati na najbolj vidnem in najodličnejšem mestu v sobi: če šopek postavimo na pust, tudi temačen prostorček, bodo pridobilo cvetice in mesto, kamor smo jih postavili. V mislih imam seveda odrezane rastline, ker lončnice morajo imeti dosti zraka in svetlobe. Kdor poskuša s cvetjem ene, ali pa z dvema ali samo tremi vrstami in barvami, se kmalu preveri, da z manjšo izbiro prej doseže zaželjeni efekt kot s celo cvetličarno. Kolikor več različnih je cvetic, toliko raje se skregajo, kakor je žc navada, če vsaka hoče priti do veljave. Ker jih neizkušen reditelj ne more pomiriti, je najpripravnejše, če jih s potrpljenjem porazdeli po več posodah. Te pa seveda tudi morajo biti tako izbrane, da so rahločutne gojenke zadovoljne. Pritlične trobentice se ne počutijo dobro v vitkih, visokih vazah, zato pa v nizke skledice z njimi — dolge in sloke gospodične pa v visoke posode. Pa tudi ob svatbi in novi maši, krstu ali pogrobščini, sploh ob vseh prilikah, ki se slavnostno začno, ne smemo dati na mizo celih tovorov rož, da bi se gostje so videli čez cvetlične stene. Moderni aranžerji celo ne marajo krasiti miz z močno dišečimi cveticami, ker so tako prozaičnega mnenja, da na mizi mora v prvi vrsti dišati ono, kar je na krožniku in v kozarcu. Vedno dosežemo največji efekt z le par vrstami spretno vporabljenih cvetic, kakor uče Japonci, naši učitelji v gojenju in aranžiranju rastlin ter prvi vrtni arhitekti. Umetniški listi pogosto prinašajo članke, kako aranžirati cvetice, pa povečini vse sloni na japonskih vzorcih.
V XVII. stoletju se je Evropa naveličala stroge simetrijo in je z veseljem začela kopirati kitajske in japonske tkanine, keramične izdelke, opravo ter sploh vse okraske, seveda tudi vrtove in parke. V rokoko-dobi so bile te »chi-noiserije« na višku mode in z zopetnim spoštovanjem lahko-krilega rokoko se vračajo tudi one. Nešteto razpravic je že izšlo o japonskem vezanju rastlin in njega simboliki, ki je tam strog zakon, pri nas pa le igrača »cvetličnega govora« premladih ali pa prestarih go-spodičen. Poznamo sicer tudi pomen belega in rdečega nageljna, plavice, lipe in hrasta, ter vemo, da sta v lepi naši domovini lovor in tavžentroža nezdružljiva, pa nas take stvari nikdar posebno ne razburjajo. Japonec ima pa strogo predpisano, ktere rastline mora ob natančno določenih prilikah razpostaviti po svojem stanovanju, da ni zamere in — greha. Takih hudih neprilik se nam ni treba bati že iz najenostavnejšega razloga, ker rastlin vsaj pozimi nimamo. Presneto čudo, da si ravno ozebel nos najbolj želi cvetličnih dišav, pa z vsemi desetimi zanohtanimi bi najraje bral rožice po zametih! Prej pohvaljeni Holandci so tudi tem željam ustregli. V največjem mrazu imamo skoro brez truda in z malenkostnimi stroški v sobi bujno cvetočo pomlad, če si jeseni kupimo pri vrtnarju ali pa naročimo naravnost iz Iloland-ske (firma R. van der Schoot & sin v Ilillegomu je največja na svetu in zelo solidna) nekaj čebulic hiacint, tulipanov, narcis, raznobarvnega žafrana (crocus), facet in šmarnic. Že kdor naroči brezplačen cenik, ga rade zmotijo lepe slike, cla pošlje par kronic, katerih mu gotovo ni žal ob bogatem cvetju, ker je neuspeh skoro izključen, pač pa rad naroča za vsako zimo ter tudi poleti ne more pogrešati živih cvetlic na oknih. Najlažje nam zimske in prve spomladne cvetlice prebude umetno vspavano ljubezen do rastlin. Čim več zimskih cvetlic bo v sobah, tem več takih oken bo po ljubljanskih ulicah kot so licejska in na neki hiši na Starem trgu s škrlatnimi salvijami, — kot so ona v Komenskega ulici s slapovi nageljnov in v šentpeterskem farovžu ter povsod drugod, kjer stanujejo ljudje, ki nimajo zatrte prve stopinje umetniškega ustvarjanja.
Duša našega naroda, ki ne more biti brez rožic na oknih in ne po vrtovih, ne v svoji umetnosti in pesmi, naj to ljubezen najlepše pokaže v Ljubljani! Dunaj ima kandelabre okrašene s cvetlicami, Nemci imajb že znamenite arhitekte, ki sc bavijo samo z načrti za vrtove in parke, — Bremen je pa celo razpisal natečaj za najboljši načrt novega pokopališča. Ravno v zgodnji pomladi, ko najbolj pogrešamo cvetje, so naši nasadi pusti, ker niso posajeni s čebulicami, ki bi v Ljubljani imenitno uspevale, saj je zemlje kakor nalašč za nje. Niti enega »barjanskega pirha« (frittilarie meleagris) nisem videl v mestnih nasadih — na barju jih je pa na milijone. Nekaj crocusa, zvončkov in narcis v »Zvezdi« in pred justično
palačo naj nam javi prihodnjo pomlad!
Iz istega vzroka so tudi cerkve pozimi tako gole, čeprav imajo čebulnice še to dobro lastnost, da izredno dolgo obdržc cvet, kar je posebno za cerkve in javno nasade velikega pomena. Sploh ima pa naše mesto sedaj, ko so gradi ob Ljubljanici, najlepšo priliko, da na balustrade in nove mostove mesto različnih dragih kipov in zanič^va-nili >:lintvernov« postavi primerne vaze s cvetlicami. Mestni stavbni urad naj bi pa gledal na to, da bi bilo pred vsako okno in na vsak balkon posode z rastlinami tudi postaviti mogočo, saj sem vendar videl šele par balkonov v Ljubljani, kjer je železna ograja nalašč napravljena v ta namen, v večini novih hiš pa sploh ni mogoče postaviti cvetlic pred okno. Šele kadar bodo vsi predpogoji izvršeni, bo Ljubljana ros v cvetju in oči se bodo veselile. A. G.
se išče za žago v Bosni. - Glavni posel njegov je rezanje na venecijanskem jarmu (Gatter). - Žago
goni motor na upojni plin (Sauggas Motor). Ponudbe z naznanilom plače in prepisom spričeval o dosedanjem službovanju je nasloviti na tvrdko: Drag. Pavlovlč, trgovina z lesom, Keka. 3205
Proda se
sredi trga z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj njiv, pripravna za vsako obrt. Vprašanja na M. Hribar, Mengeš. 3221 1
želi dobiti službe, najraje v kakem	w
župniSču, ali pa pri kakem drugem	ti
kršCanskem samskem gospodu. Naslov	^ pove uprava tega lista pod št. 3219.
cn
§>ukneno l>la<jo
ca molite o&felle. de- Jta^pi -naj&cfjc cft. c^ltiUfauc •t> SjuMjani. 2033 ,
"fefiAa ii&ita, - Sjcme^Pji-pc ccue. -safitoco fre tudi itdcfooavijc o&Ccll ptc»ftt6i.
v 16 letu bi rada vstopila
kot vajenka
v kako manufakturno trgovino na deželo na Kranjskem ali Stajecskem. — Ponudbe naj se pošljejo do 20. oktobra na upravo „Slovenca" pod naslovom „Dekllca St. 3194".
1252 I.
jlošnn priljubljenost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka s kavinim mlinčkom pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. ■ Tovarna v Zagreba. ———
ena z lepim sadnim vrtom in nekaj stavbižča, druga z lepo vinsko kletjo pri glavni cesti, se radi od-potovanja prodasta po zelo nizki ceni. — Več so izve v gostilni Vodovodna cesta 26 v LJubljani.
Zanesljivo
3195
Kuharico in gospodinjo
z dobrimi spričevali sprejme takoj ali kmalu mala boljša družina na Štajerskem. Naslov v upravništvu pod št. 3195. Znamka za odgovor.
šiuibTiiie
spretna stenografija m strojepiskinia.
Naslov pod ,Spretnost' st 3208 n«. upravništvo Slovenca.	> 3208
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
na Vrhniki blizu farne cerkve je na prodaj; pripravna za vsako obrt ali za trgovino oziroma še bolj za pekarijo, ker ui nobene v kraju. Več pove
Ivan Kos,
mesar in gostilničar, 3008 na Vrhniki.
P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svojo prvovrstne
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citrouada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet';. Z odličnim spoštovanjem
Potnih Srečko,
destilacija rastlinskih in sadnih arom te* ekstraktov itd. 2360 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27.
3091 10 pošljem na zahtevo svoj bogati cenik z dodatkom franko in zastonj, zelo zanimiv za vsakogar.
Adolf Schon
velika zaloga vseh potrebščin za mizarje, Praga, Vaclavske namesti 53.
Izvoz v vse kronovine.
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. R o s n e r & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
dobro idoča, na prometnem kraju sredi mesta Zagreba se takoj odda. Priglasiti se je treba na naslov Martin Horvat Samostanska ulica št. 6.	3214
Kupi se dobro ohranjen
3139 s
Ponudbe na Gruberjevo nabrežje št. 8.
rcele
na Dunafstti cesti o Ljubifanl pred delavskimi hišami in na Giincah fahoi ob mestni meii na TriaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izvo pri lastniku JOS. TR1BUC, na Gllncah 3?. 2127
■
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 2« (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
3559
Beton
Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazldke turbin
Strokovna IzvrSItev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na željo
Domača slovanska zavarovalnica
r.a, požar in življenje Išče spretne akvizlterje za Kranjsko. Štajersko iu Koroško s fiksno plačo ln provizijo. Oforte poslati pod št. S55 poste restante v Ljubljano. 3175 2
Proda se skoro nou
3163
Oba stroja sta popolnoma dobro ohranjena. Naslov se izve v upravništvu tega lista pod št. 3191. (Znamka!)	3191
o Hnaflopi nllcl 4 lepo prltiičje.
Zajamčeno pristno
Sltvovko Hruševec Brinjevec Tropinovcc Vinsko žgaitfe
iz lastne žganj arne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
m. Rosner 4 Cd.,
Ljubljana, poleg pivovarno „Unionu.
V nobenem gtcnmih mest avstrijske monarhije ne dobite tako veliko detailirano trgovino, da bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših man-tetjev, patetotov, ragianov, gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejše izdelave.	3189
Bluze, krila, spodnja krila, pletene jopice kakor tudi obleke za moške, otroke in dečke, fino izdelane po čudovito nizkih cenah.
Nobenemu ni pri meni teška izbera jopic, paletotov, ragianov in kostumov za deklice.
Istotako velika izbira najmodernejših oblek, ragianov, površnikov in klobukov za gospode.
Hnfileško skladišče oblek 0. Bernstovif, Ljubljana, Mestni trg 5.
Domača tvrdka!
Domača tvrdka!
o
C
Priporočamo solidno tvrdko
modni $alon
damskih in otroških klobukov ter športnih čepic •• fm •• a |	vseh vrst
iparija moizi židovska Uuca &
N«
2L
<0 OL
o to
— Cene brez konkurence.
2036
Jtedosežne in .d	izvine mešanice 4r
O^arla Jlaninška
prva ljubljanska velepražarna za kavo =
^Dobivajo se v pražami na vogalu ^Dunajske ceste — Sodne ulice iu v moji trgovini s špecerijskim blagom ^Dunajska cesta štev. 6.
8
Na vsestranska vprašanja strank naznanja podpisana posredovalnica, da sprejema v zastavo za mestno zastavljalnico vse vrste predmete kakor: perilo, obleke, šivalne in pisalne stroje, daljnoglede i. dr. zlatnino in srcbrniiio vsaki dan od 8 —12. ure dop. ln od 3.-6. ure pop. Kadi udobnosti je posredovalnica odprta strankam tudi ob nedeljah in praznikih od 9,—11. ure dop. — Tudi sc sprejemajo zastavni listi v rešitev ln za plačevanje obresti, ozir. za podnljštnje zastavne dobe. — NaroČila z dežele sc glede zastave, rešitve in plaCcvanja obresti točno in hitro izvršujejo poštno obratno.
^amestno zastavljalnico oblastveno
kcnceslonirana poslovalnica, Kolodvorska ulica 0.
3133
Dzurjenega potovalca
za zavarovanje proii požaru sprejme
Vzajemna zavarovalnica v £jubljani.
J
Posojilnica ¥ Maribora (Narodni dom)
podeli za šolsko leto 1912./13. visokošolcem:
iz ustanove Franca Rapoc devet podpor po 300 K ter še posebej dve ustanovi po 300 K
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podporo is Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja), ki doka< žejo, da so v pretečenem letu vsaki semester kolokvirali iz dveh predmetov po tri ure ali iz jednega najmanj šest ur.
Prošnje, obložene s krstnimi oziroma domovinskimi listi, spričevali uboštva in izpitih ter z indeksi je vložiti pri posojilnici v Mariboru (Narodni dom) do 20. t. m.
V prošnji je tudi omeniti, uživa li prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester.	3216 2-1
Ravnateljstvo.
Nizozemska
zaoarooalna družba za življenje
Ravnateljstvo: Dunaj I. Hspernplatz 1.
S se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo	^ gj-j pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.
| Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov,	fj
■	Rezerve	„	n n n 112
S Glavno zastopstvo za štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40,	J
g kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači,	n
■	{L5f Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4.	5
ekfrofehniška
družba
prej
1018
Praga-lfyso6any.
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsvetljavo in prevajanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst Ventilatorji. Tnrbo-seneraiorji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloCnice in žarnice
vseh vrst.
Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštaliranje.	:-:
IZPELJHVH
vseh poslovnih transakcij, izdajanje Čekov, nakaznic,
IU KREDITUIH PiSEm
za vsa Diavna in stranska mesta lu- in inozemstva.
♦	C. KR. PRIVIL BRI1CJ1H in mEtlJHLniCIlR DEiniSHH DRUZBH
J	Akcijski kapital: 50,000.000 kron. Rezervni zakladi: 22.000.000 kron.
T	Mrnillin« OSREDNJA MENJALNICA:
♦	„ IIILKKSiK duhhj i., wollzeilk štev. i.
T	n«J.i>!.!>i> • Badcn. Čeika Kamnita, če&ka Lipa. Brnu. Gablonz, N. Oranlltc, lnomost,
♦	Hnnr 7,n CR Krakov. Lllomerlee. Moravski,Zumperk, MSdllna , Meran. Novi Jlčin, 4 1 uul "BHIU" • Plzen, Praga, Llbcrcc. Tepllce. Srnov, Dnna|sko Novomolo. CvHava
:	tflUKUP in PRODHJH
^	vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, ^ akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
%	2uie proti izgubi pri mm sredU in vredn. papirjev
+	Prospekte m cenike premij zastonj in franko
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
acwk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moskerc.